jihajft mk i« d*iiy PRO TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CwCai/lkl U uprmraUkl pr« •tod i M57 S. Uwi"ljnki republiki 7504 železnižkib \"/ov cvropcjskega tipa I KHOlJiJL od čessr je Poljska že plačala $1,200,000, oetalo pa pla «'« v petproeentnih obveznicah. ^ -zovi ao bili izdelani med vojno ' • t ransportiranje ameriškega vo j«itva po Krene ji in nieo vporab > < za ameriške proge. Vekladiščeni »•' v New Torku in Norfolku Ur (»odo odpremili na Pol jako v 1'» mesecih. Clovašld glaa prekoračil Atlantik Neurofk, N. J. — JDradnild to 1 «j5nje radi jo postaje eo v ponde > >' k prejeli brezžično depešo is >• mlona, ki je eporočila, do je <"l* v nedeljo zvečer razločno ali petje iz Nevrarka v Lontaka, v drugih krajih dardancleke cone pa ostane položaj neepremenjen do izida premi-rovne konference. Kemal paša je pozval voditelje nerednih turžkih čet v Traeiji, da naj prenehajo z sovražnostmi napram Grkom. Nekaj ee govori, da mislijo sa-vozniki poveriti okupacijo Tracije frsneoskim četam do mirovne konforonoe. Hamid bej, zastopnik turških nacionalistov v Carigradu, je dejal, da je treba 10,000 mož za okupacijo Tracije. On aah teva, da morajo Turki takoj aa-sesti deželo, dokler Grki ne prič no s požiganjem in pobijanjem prebivalcev kakor ao naredili v Anatoliji, ko so videli, da je dežela zanje izgubljena. Prvi pogoj premirjat ki ga predlože Turki jutri na konferun oi v Mudaniji, je, da morajo Angleži izprazniti Čanak. Carigrad, okt. — Zastopniki kemalietov in savesnikov so « včeraj sedinili, da se otvori pre mirovna konferenoa v torek 8. oktobra v Mudaniji. Generali Harrington, CharpJe in Monbelll, poveljniki angleških, franooekih ln italijanskih čet, ss snidsjo Izmet pašo, ki vodi čete turških naoionaliztov. Dali bo navaoč tu di Kemal paša, ae še ne ve. Glavna vprašanja, o katerih bo do razpravljali, ae največ tičejo Carigrada in Tracije; določena bo demarkacijska črta v vzhodni Traeiji, katero morajo Grki iz-prazniti, možnost plebiscite v za padni Traeiji In druga vprašanja glede Dardanel. Dogovor za premirovno konfe renco je prišel v momentu, ko ja bilo pričakovati, da izbruhne voj na V štirlindvajeetih urah med Angleli in Turki. Turške čete o* stanejo v nevtralni coni, katero so zasedi«, Angleži pa tudi os ta nejo v Čsnsku. Kemslova kavalerija je včeraj izpraznila Kren Keui. Turki še nieo odgovorili ontonti Pariz, 2. okt. — Ministrstvo sa zunanjo zadeve Je ainoči objavi lo depešo Juzufa Kemala, turškega ministrs zunanjih stvari v An gori, ki je eporočil, da odgovor angorake vlade na savezniško noto s dne 23. eeptembra bo doetav Ijon v nekaj dneh, najbrž po ee Stanku zs premirje v Mudaniji. | Juzuf Kemsl javlja, da ae vlada velike narodne skupščine Angori zsdoveljuje s ugotovili, ki jih jr dal odposlanec entente Henry Franklin Bouillon v svrho mirnegs poravnanja spornih vpra šanj in vsled tega je Moetafa Ko-mal paše, vrhovni poveljnik tur škc armade, ukazal, da prenehajo vojaške operaeijc v smeri proti Carigradu in fonaku v svrho rs elodorenja Grkov. Ker pa grški okap eija Tracije, četndi trsja som o še eden dan, pomeni nevaH aeat za turško ljudstvo, je obse lutno potrebno, da je Traei Ja za padno od Marico z Odrinom vred takoj Izpreznjena in da čete veli ke narodne skupščine takoj zase <)eJo dotično ozemlje. V Londonu ao ae oddahnili. London, t. okt. — Uradno po trjeoa veet, de ae Torki jutri ee Stanejo z zavezniškimi genereii i evrho premirja, je učinkovala ka kor hladilno olje na razburjeno angleško javnoet. že od aoboto « pribijala iz Carigrada vznemir jajolo poročila, Sa pride krvavi spopad mod Turki in Angleži da in ia Traoije so dospele vesti bojih med nerednimi turškimi četami in Grki. Položaj je bil ekrajno napet. Kabinet je iboroval tudi v ne-deljo. Tega ni bilo niti sa časa zadnja vslike vojne, da bi bili angleški ministri zborovali na nedeljo. Kljub temu kriza še ni končana. Mir še vedno visi na niti. Kemal je pristal na konfsreneo za premirje, ni pa sprejel zahtev an» gleškega poveljnika v Carigradu, da Turki izprasnljo sasodsno nav-tralno/ osami je ob Dardanelahi Konferenca v Mudaniji je vojaškega snačaja, na kateri bodo ob-dslavall vprašanja suspendiranja opcraeij med Turki in Grki, Ka* mallsti bodo nedvomno zahtevali, da okupirajo Carigrad in Traeljo predno ae vrši mirovna konferenca. Tracija Ja adaj središča spora. Središče vsaga spora je zdaj Traoija, Kemalisti sahtevajo vso Traeijo, aavssniki ponujajo la vahodni del dežele, dočim se sapadni del pretvori v nekakšno nevtralno aono, v kateri at nasta* nejo savsanilks posadke. Mogoča aa agodl, da bo prebivalatvo sa-padna Traoije aamo odločilo a plebiaaitom, kam hoče spadati. Preobrat v Atenah jo precej pooetril krizo. Nova grška vlada nojio nič olilatl o izgubi Tracije | obstoj ali padeo vojaške diktature v Atenah savisi od zmage ali poraaa v Traeiji. Grški poveljniki ao še obvestili aavesnike, da na bodo odgovorni sa nobeno kršenja nevtralnosti v ooni, ki ja bila pred kratkim osnačeno eeverno od Oetaldže. General Gonatas, vodja grških revolucionarjev, je isjavil, da prva točka njegovega programa je, pojačit! grško armado v Traoiji in nadaljevati vojno i Turki, ako bodo aadnjl skušali okupirati Traeljo. Spopadi med četašl v TreeU jI so aa dnsvnem redu. V soboto jo bilo ubitih deeet Grkov in dvaj-set Turkov blisu Stranje. Velika panika In konfuzija vla-da v Traeiji. Grki ao pričeli od-puščati turške delavec In šikanirajo mobamedanake prebivalca, Orkom so se pridružile tudi oboroženo tolpe Cirkasov. Franood upajo sa mir, Paria, 2. okt. — Splošno mne-nja v Parizu je, da je nevarnost vojns na Blišnjem vztoku minila. Tukaj pričakujejo, da boeta dva konferenci v Mudaniji. Prva bo mod Angleži In Turki zaradi vprašanja nevtrelne cone ob Dardano-lah, druga pa med Turki In saves-nlki glede bodočega statusa Tracije. Angleli bodo najbrž izpraznili Čanak In Torki oetanejo na azl-jataki strsnl Dardanel. Preveša-nje Kemelovih čet v Traeijo ee bo vršilo preho Carigrada. OLASOVANJE 0 VINU. PIVU IN Volllei v lllinoisu bodo imeli priliko isjsvlti ee pri volitvsh prihodnji mesoe, dali ao za prodava-nje piva in vina. Tozadevna peti* elja, katero je podpisalo 500,000 volileev, je bile poslsna v Hpring-fleld in generelnl pravdoik llrun-doge je odločil, da gre etvor na glaoovnieo S tom. da volllel odfleaujejo sa pivo In vino, še ni vprešanje reše-no, kajti zadnje beeodo o tej etvori ima hongree v Waahingto. nu. toda velika večina gleeor Spremenit r v Voleteadovege sak; bo imel« močaa sevalni pri na kengrea PROSVETA Javna rovoma GLAS1U? SLOVUUM lastnina slovew>k.i namodhi POOrOSNi JtDNOlfc £ fr— f t—v p 'T "fTi >1 MiajiM MB b li ti HUt* te » "PROSVETA* "TBE ENLIGHTENMENT" Om—MM IH KDOR IMA MASLO NA GLAVI, NAJ NE HODI NA SOLNCE. Glasovi članov S. N. P. in čiteteljov Proevete. X Ko je bil« vojaška nagrada po predsedniku odklonjena in je senat vzdržal njegov veto, si je marsikdo vzel pravico, da vrže kamen v tiste, ki so zahtevali V interesu vojakov, da ss jim izplača posebna nagrada za službo v vojnem času. Med temi so bili ljudje, sa katere bi bilo veliko pametneje, da bi molčali Ako so pa hoteli že govoriti , bi bilo zanje priporočljivo, da so stopili pred ogle-dalo in ss dobro ogledali, ako ni na njih in njih tovariiih nobenega madeža. Dnevnik "Chicago Tribune" je poročal, da je Julius Barnes, predsednik trgovske zbornice Združenih držav, rekel, ko je predsednik vetiral predlogo za isplačilo vojaške nagrade: "Vaak neranjen veteran bi se vam moral zahvaliti, da ni bila na njegov patrijotizem pritisnje-na dolarska znamka." Dnevnik bett njemu in drugim zaradi tega levite, ki zadenejo v črno. Najmanj pravice tako govoriti je imel gotovo predsednik trgovske zbornice Združenih držav. Njemu mora biti najbolj znano, da niti eden tovarnarjev ni hotel, iz- e povrnjenjem sedaj na delo sami delovati municije in drugih vojnih potrebMin br» profl- gjg* ta. Razne tožbe so pokazale, da so nekateri biznismani na« poznali vae drago aamo ljudi n«. Če kdo nikakor drugače ne mora prešteti in ieli delati« naj gre v unijske rove, ki eedej obratujejo, čeravno je alabo radi p* Pa. — ls dopisov o premoga rak i stsvki posnemam, ds js sploftns nezadovoljnost me«! stsvksrji, posebno med onimi Stavku jo«'i mi rudarji is Wsotmo delanda. Pa, kakor bi že bila eels stavks izgubljena Resnica je, du ni vss Uko, kot so nam obljubili rasni govorniki na sejah ob ss čstku sUvks in da js mr. Lsuri* ssvosil svoj vos v močvirja, da gs ne bo ssogoče slepa več poUgniti ns prsvo mesto, sli vseeno stvar ni Uko lalostns, kot si jo nskaUri predstavljajo. Samo vstrajneeti je treba, pa bo ftlo in zmaga mora biti noAo. Tisto jsdikovsnje po čsso piaih ne bo vsem skupaj nič pome galo, " ksr |e drugim stovkarjcm jemlje pogum, ko čiUjo tako do-pioe, v katerih poročajo o vroča nju nazaj na delo brez vsakih de lovnih pogojev. V St. Mlcheelu in Somerset okrejn, kjsr Isstuje svoje premogorove zloglasna Borovimi Wbitc premogovne družba, Imamo ie vedno patindevatdeoet od-atotno sUvko, kljuk Umu, da ž« trkata na vreU bodo in siroma itvo. V šestih mesecih stevke eo tu ia pošli vsi prihranki, ako jih jc sploh ksj bilo, ker so is druibe prej poekrbele, da ni nikomur preveč oetajelo. Tu nam torej ni poetlono s ro žicemi AU bretje prenvpgerji, le pogum. 6e je čae, da ob račun imo s našimi pijavkami, mogočo n% bo trebo vaČ kot por tednov vstrsj-nosti in smsga bo na nafti ttrani-Sramotno M bilo sedaj po šestmesečni stavki sa podati brss unije in t ie slabšimi delovnimi pogoji kot emo jih imeli pred etavko. Globoko doli pod semljo naj blse vrnili v sužnost, kjer bi nod nami sopet bres usmiljenja pel kapitalistični bič in so ovijel okoli nolib itmozganih šivotov. Tok bič bi oi skušali pri dobavah za vlado goljufati, drugi so zahtevali prave profitarske cene. In ti gospodje niso bili pri volji iti ns fronto in riekirati avoje, zdrave ude ali celo življenje. Ostali so lepo doma in spravljali lepe dobičke. Barnes lahko hvali predsednika, ker je vetiral predlogo, lahko po&vali ie senat, ki je vzdržal njegov veto, ko ne ve, kaj je uboitvo, kaj pomeni v tej draginji stokrat obrniti cent, preden se izda. Ako bi Barnes n. pr. delal sa tri dolarje na dan, poleg bi pa imel prehraniti ie družino s tremi otroki, tedaj bi mogoče razumel, kaj sanj pomeni vojsika nagrada, čeprav je na nji, kot on pravi pri-tisnjena "dolarska znamka". Miljonarji niso živeli v vednih skrbeh, kaj jim prinest prihodnji dan, sli bodo imeli ie par centov, da ku pijo zajtrk, obed ali večerjo svoji družini. Njih premo-ženje js bilo tako veliko, da bt njih družine lepo prehra-nilo do smrti, ako bi ne rszsipali z denarjem in se ne uda-jali razvajenemu uživanju, kakrinega navadni delavec ne pozna. Nobeden teh miljonarjev ni hotel delati v vojnem času zastonj, ampak vsakdo je gledal, da je k pridobljenim miljonom nagromadil nove miljone. To je mr. Barnes mends pozabil. Zdaj js govoril mr. Barnes in povedal, kako sodi o predsednikovem vetu. Well, v novembru bo govorilo ameriško ljudstvo na voliiču, kako sodi o predsednikovem vetu. In mogoče takrst ta sodba ne bo všeč Barnesu in tovarišem. Ampak nekaj naj si zapomni Barnes. Njegova opaska je bila zelo neslana in pusta, v nji ni bilo duha. Ljudje, ki odhajajo v vojno in ne vedo, ako ss is nje vrnejo živi, ne odhajajo na bojiiče zaradi dolarja* Ampak kramarji, meietarji in drugi biznismani, ki ss v vojnem čssu vsiljujejo kot armadni dobavatelji, pa to store zaradi dolarja. Njih cilj je: povečati njih premoženje. "Dolar ne smrdi", pravijo biznismani. SENATORJU KINGU SO LE RUDARJI PRI SRCU! lovat obleki. Vseeno je bila na njej nekej dekliškega, čeprav jc tekom let skrb sli kaj tarezalo brssde v njen obrsz in pobelilo bujna lese. Nekak plessaait in ljubsk izraz js katalo njeno obličje, kar je pokezevalo, da je mo-rsls voznica biti nekdaj ljubko dekle. Pred štiridesetimi leti je uglt; dala luč tegs sveU, ki je imel zanjo nešUto rszočsranj. V borni leseni koliei svojega oČeU eo jI potekla detineke leU, dokler ni odreole v dekle. Ljubtsen js prišla nekoč v njeno srce, eno tistih ure, ki ljubijo ssmo enkret v svojem življenju, toda oni, kateremu je poklonila Ijnbezen, se je izkazal nevrednege. Od tedaj pa je živele s svojo msterjo, sestrami in očetom aama. Toča, suie in elana ter nešteto drtfgih vremenskih neprilik se je vrstilo skosi leU in krut js bil boj očets, ds je preživljal družino. Če ni uničile pridelke slans, uničila je polje toča ali euia v poletju. Njen oče, kot vstrsjsn farmar po se ni ustrašil, otrooi eo od. raščali in veš pridnih rok bo e skupnim dolom lohkO pridobilo U polja za potrtbno življenje. Da ei >o opomogel rodi uničene letine, je vzel melo poeojilo, Uko ss jc zgodilo, da je mol vslie svoji pridnosti salesel v dolgove ia v roke sleparskih posojevalcev. Poloti je epravil pšenico, prodal, ln denar js šel nikdar eitim ppsojevalcem denarje. Govedo, ki ta jo prlredU čez lato, jo prodel Hjfceenj ali vee je šlo potojeval-csm, ki so ročunili neverjetno visoko obresti. Končno so je izue-bil poeojcveleev, ki so vtlio temu, da oo iztirjtfli že ogromno veoto ubogego farmerja, predali za-dolžnioo benki. Ubogi načelnik ni mogel plečeti, takoj, kot je sahto-vala banka in tako je bilo vae skuptj prodano za nizko jsoto. Tel upi dolgoletnega pijonirja so splavali po vodi samo trpks spomine in onemoglo etsrost jo ime) za svojs trpljenje. Morsi ss je ee-iti io dalj proti sapadu in se nastanil na planjavah. Montsns. AU usoda ss ni odstranila od njegovega pijoairskegs vosa na poti v Montano. Slepa usoda jim je sledilo povsod. Lepa je isgledale planjava, ki je posejsl nanjo alfslfo. Glo- daj pa ste samo dve, poleg Ugs su ss ie zedolfili s stroški očetovega pogreba. manjkanja ielezniških vozov. Zo boko doli v zemljo jo joka deteljo Senator K ing, ki je znan, da ni naklonjen delaveem, Je čutil potrebo, da zlomi sulico za premogovniški interese. Njegova predloga je poznana pod S. 280. V smislu te predloge naj se ustanovi nekako sodišče, ki naj določi delovne razmere in mezdo sa rudarje. Samopossbi ss razume, da senatorju niso rudarji tako pri srcu, da je predložil to predlogo. Ta predloga je v resnici izredno nevarna delavakim interesom. Ko je komiaija preiakala vzroke, ki so povzročili spor, tedaj napravi priporočilo, kakšna mezda se naj plača rudarjem na raznih premogovniških poljih. Komisija predloži avoje poročilo predsedniku, na kar predsednik izda proklamacijo, ako aoglaša s priporočili. Senator mloll, da bo taka skupna resolucija napravila mir v Industriji, dokler je jiveljavljen sedanji način blagovna produkcije ln diatribuclje. Napačno mišljenje! Dokler portojc vzroki v ftU je to prodejeloo is bližnjs prodsjalne mešanega blaga, kamor je hodilo nakupe vat vsakdanje potrebščine. Bil je to mlad mož, eia pastorja is bliinjs občine. Pokušala mu je pot proti hiši in ils poleg njega, ko je Vogli v avtomobilu. Zagotovila ga je, da se meti gotovo doma. Starko sedemdesetih let jo rev no obdelovola vrt ia ee fndilo^ ds hčer prihaja s moškim gospodom. Sli so v kočo in mladi moi se jo čudil, da mdra v tej temoti vla dati Uko Učen red v. hiši. Mladi mož je odprl ovoj kovček, vzel iz njego knjigo ia pdfel po nji 11-ttati. "Mrs. Jones dolguje rtu. davku iz tsdnjogo leta," uko je zapise-no v knjigi. "Bila jo dvignjena pritožba rod! vodnega | višanja davka na zemljiiču, toda to ni pomagalo in teko so .bili v preteklem letu povišani; dO vid ss dvoj set odstotkov, ker velja za to davčno okroije." Končal je, tedaj pa zopet nada 1 je val: "Mre. Jefcee, treba po bo tudi ocenit^ voli premičnino, hišno opremo, pohištvo, obleko, mogočo godbonO inštrumente, katere te ceni na 25 odstotkov njihovo resnične vrednosti. Hišno opre ma, koliko bi jo,vi ceoflit Peč. mize, etoli, postelje aH veste» koliko stanejel" Tresoča radi samozavestnega izpraševanja uradnika js etoriee komaj odgovarjala: "Ana, poglej, John je plačal $10 sa peč, pot sa postelji in itlri so fciio na neki razprodaji, ko smo se prvič selili v Montano, in to je bilo pred 16 loti." "Sedaj pa obleko", jo velo! sesor. "Koliko mislite, de je vredna f" "Hmm, obleka, ki je imava Ano, tos vem koliko ja;ravno vredna. Polog drugega itnivo tudi vsaka po en. par nedeljski* čevljpv in nedeljsko obleko." "O Božiču jo preteklo dvanajst let, odkor mi jo John kupil nedeljsko obleko, Ana pa ima njeno, odkor eo je Noti poročila in to bo dete* Wt v juniju. "Sedej pa godbeni inštrumen tiT" je vprašal. Ali imeto klavir, gramofon, violin oli drugo in štrumente!" , wJohnovo eUra flavta, ki je šs ifcral na njo v Dakoti in potom v Montasi, js tukaj. Ana včasih igra na njo ob večerih. Tudi ss-njo no vem, koliko je vredno, ker John jo je imel, ia ko evo se poročila, toda pogooto mi ja rekel, do jo je imel is njegov oče, ko je bU v vojni ter je pogoeto pravil, kako js dragoceno.'' "Taki inštrumenti ti ftaavedi tem dražji, čim sUrejši so. Jeko dragocena mora biti, Če jo Še ta ko etere." Ko jo eeseor zapisal po svoji prevdarnoeti, ja vprašal "Sedaj pa vaše poljeko orodje, mre. Joneef" "Hm, imava plug ln brano, sta ro opremo ss konje, dve lopeti dve sekiri, dve poljekl motikl, žs go, samokolnieof" "Ali je orodje v dobrem etonjut" je t dobrodušnim smehom vprašal polsveriora lee. "Ali je orodje novof" "De akortj vte je novo," je odgovori le sUrke. "John js vss kupil, ko amo prišli ssm." Tedaj js sseeor začel poplsovs ti iivino. ImeU eta štiri krev« rri tol tU. dvs koaje, 90 kokoši n sviajo. Končno je dognol, ds vse skupoj js vredno $S20. Poglejte mrs. Jones, dritvt zafetevs oo kupiti žita za konje in kokoši ia druge potrebščine za čez leto, 0. bučo in obleko, a spravljenega denarja ima komsj za plačanj* davkov. Stari Piač je ležal pred svojo I hišico pod hišnimi Stopnicami. Zopet ee je pomledil, ko je neko-Uko posebil izgubo svojega gos. poderje, s katerim tU preganjala govedo po planjavah zapada z gospodsrjem. Včasih se je zdel pes, kakor bi sasanjsl v pretekle lepe čase, prebite ns zapadu, kjer jc čuvel oeamljeno hišo gospodar-ja in bil pozoren na slehern šum« ljaj. Nsjmanjši svok js zbudil njegovo pozornost, v trenutkn je skočil pokonci, privzdignil glavo privzdignil glayo in pozorno ns-stavil užcss. Oddaieč jc čutil vsak človeški korak. Njegova izvežba-na ušess so mu že povedals, če j« prihsjslec domačin ali tujec ^lu-til je menda celo, kdo prihaja z dobrim, kdo s slabim namenom. Če je prihajal sumljiv tujce, se js PtnČ aamo eklučil in potuhnil, ko po je bil tujec bližje je planil nsnj kskor panter; potolažiti ga ni mogel drugi kot domeči. Zveeti Pinč ps se je postaral, e skoraj slsp je bil in v "njegovih čeljustih so manjkali zobje. Ali njegova zvestobo jc bil še neomejena, bil je celo zvettejši in po svojem obnašanju bi človek sodil, | kako zelo žival sočustvuje z nesrečno vdovo. Vsoks nesreča, ki je doletels hišo, je zadels tudi njega, ko je videl potrte in upadla obraze svojih gospodarjev. Tedaj, ko je borno kočo prvič obiskal atetor, je bil Pinč odsoten, dajt*f%lsnj«v4 je podil pa-sečo se govedo in ga držal bližje domu. Služba je v drugič pri ve. dla v to eamoto ssesorjs, tedaj pa je čepel asesor doma, umišljen v pretekls mladostna leto. Pozorno, uho Pinča je začutilo avtomobil še daleč na cesti, ali molčal je in ee potuhnil, ko je zepeljel avto. mebil s cesto proti hiši. Pssja narav, je čutila, da prihaja nezsželje-nee in ko je stopil asesor iz svto-mobile, se js Pinč z vso divjostjtf zsktdil vanj. Razjarjene oči psa so kor pordečile, ko je plsnil nt ssesorjs, popsdel gs za stegno in gotovo bi bil spravil moža na tla, da ni k sreči pritekla Ana in gs i silo potolažila. Bled jeze in strahu Je sseiof prvo zaprosil vodo. Bil je gotov, da ga je pes poikodovsl in že js delsl načrte, keko bo vdovo tožit u odškodnino. Skrbne ee je ogle-dol, ča bi mogel kje dobiti rana na stegnu, sli nI je bilo, ksjti pes je bil brez tob ln Uko tudi asesor nI mogel tožiti vdove redi kakih' poškodb. Zato pa se jc skle-nil drugače maščevati. Hitro j« opozoril stsrko: "Pri eenjenju niste nsvedli tudi pes, seto morem to pojesniti oblasti, ds gs nist« dali vknjlžiti, da bo bolest rsdt tegs proti vsm postopsla po zsko-nlh." jMfrinft maslo. •*> Indijanci r Britski Kolumbiji in Alaeki pridobivajo maslo od neke vrsto ribe, ki jo Imenujejo Coliekan. Ki-bo ja od šeet do oeem peleev dolge ln jako maetne. Vaako poletje priplavajo cele krdtls teh rib i oceana v obrežna reke, kjer se drete In pri tom je prav Iakko jih loviti, do imejo obrežni prebivsl-el mil jonski lov. Nolovljeae ribe dajo v uboje, kjer leže po ne-kaj dni na solncu, tsdaj jih dsjo v druge manjše sode, aaprfnj«"« t vodo, ki jo tegrejejo t metanjem tegretoga kamenja vanj*. Ta primitivni način ssgravsnja vods mnogo pripomora, da je maslo boljšs, kskor trdijo domačini. Pb segretjo vode m set sama odstopi od rib ia ss sbira ne površju, de ja jo lahko pobrati. Kmslu se mest strjuje kskor msslo io lehko jo U njo narediti itreer. Po okusa je mast enaka krevine-mn maslo, nima nejmeajšega o-kuos po ribi in po svoji belo rumenkasti barvi izglede prav okusno. Indijanci eprevljajo teko mealo v tesano sobojs v velik.h množinah ia ga aporpbljeje u IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Proza). Zmaga Ukztilnih dalavoev. Ko »o večinoma žc vsi tovarnarji v duliui Pawtucket, Rhodo laland, priznali zahtevo stavkujočih tekstilni! delavcev, je vodatvo unijo "Amalgamated Teztile Workeroi' sklenilo nadaljevati a atavko tudi v krajih, kjer tovarnarji ie niao priznali unije, toliko čaza, da bodo btari delavni pogoji in unija priznani. Predsednik ekaekutive uni j tekstilnih delevcev je poelel vieio delavskim organizacijam, ki to pomagale za časa več mesečne atavke tekstilnih delavcev, zahvalo za pomoč, pri čemur tudi izraža željo, da bi mogli tudi teketilnl delavci pomagati avojim aobretom — delavcem drugih strok v slučaju stavke. Tohakarne v Tempi iščejo po ceni delavoe. V Tempi, Fla., kjer *o«velike tovarne za tobačno iz-,1,-lke, cigare in cigarete, eo tobač-ne družbe zaprosile prieeljeibiški urad ta dovolitev priseljenja 500 tobačnih delavcev iz Kjibe. Zveze tovarnarjev jamči, da bo plačala \ si! vožnje stroške aa prevoz delavcev in tudi vožnjo za nazaj, ko enkrat ne bo rabila več toliko delavcev. Organizirani izdelovalci cigar so ze takoj na to dogovorili sa preprečenje vsakega dobavlja-nja. Importiranje delavcev .je v resnici docela nepotrebno, lu kom panije, ki bi rade hriele' delavce pol zastonj, piiejo o veliki potrebi delavstva v tobačnih tovarnah. Izdelovalke kravat stavkajo. V tovai-nah za izdelovanje krevat v New Yorku počiva delo, kar zo iz-delavsks krevat. stopile v stavko in tako tudi' moški delavci tovarne. Podjetniki so pred nekaj tedni ie pristali, da bodo plačevali sta-ro mezdo, sedaj pa so enostavno hoteli plačo skrčiti. Delavke so takoj nato odgovorile s stavko in pravijo, da bodo vztrajale toliko časa, dokler ne bo unija priznana. Vsega je radi etavke prizadetih 25 obratov, ki pa upajo, da bo 10 tovarn kmalu pričelo zopet z obratovanjem, kajti podjetniki ie prihajajo s pogajanji. rila, da mora Ruaija prej odreči eo vsem zahtevam za Besarabijo. predno ee Romunija odzove njenemu vabilu. 8evjctaka vlada je odgovorila, da ee nikakor no odreče Bosa rabi ji, Nadomcatni ko miaer za vnanje stvari Karakan jc rekel, da je zahteva Rumunije smešna in dokazuje, da lipa Ru munija militariatični pakt z drugimi dtiavami, ki ji brani, da Id znižala zvojo armado. Razne vesti. VOJNA VA DALJNIM VZTOKU. Iz kapitalizma v socializem. 8ovjetzke četo prodirajo V Vladi, vostok. r Vladivostok, t okt. — Japon-ske čete zapuste Vladovostok 6. oktobra in tukajčnji komunisti izjavljajo odprto, da takoj nato pride mesto v njihove roke. Sibirake sovjetske Čete ao £e v spopadu s Četami generala Diedricha, načelnika vladivootofike vlade. ' Vladivostok je polfi beguncev, ki ho prišli iz krajev dbfcokego 1'rimorja, katere so Japonci le izpraznili. VOLILOI V OHIOAOU. STRIRAJT1 Stl RROI- V soboto 7. oktobra je prvi regi Rtracijiki dan za volilee ia volil kc v Chieagu. Drugi In zadnji dan Kistriranja ja 17. oktobra. Kdor lioče imeti volilno pravioo pri var litvah 7. novembra, mora biti registriran. To velja za vas volilee in volilke. Zakon zahteva, da se morajo volilci nanovo regietriratl > »alte dve leti. Kdor tega no stori, izgubi volilno pravico V novembru. Vsi stsri volilni imeniki so uničeni. • Slovanski driavljani la Ijanke v Ohioagul Registrirajte 10 vaak v svojem volilnem psa imktul Vpraianje poljedelskega davka vzbuja danee veliko pozornost in gstvsrjs predmet znatno raz-prsve. To je poveem razumljivo, ker to, je brezdvoma, eno najvaš-nejiih v prečenj politike pod sedanjimi okolnostmi. Tem koristnej-ie bo nspram temu, da vzamemo v pretres to vpraianje ne iz vza-kdanjega vidiki, nego iz ataliiča načel. Mnenjem dragih pa je v* iao poiskati osnovo, na kateri u-atvarjamo plan trajnim in prak tiinhn smerem naio sedanje poli tika. Da bi isvedli te poskus al dovo ljujem navesti par misli iz svoje knjižice. "Glavne naloge aaiega čaaa" nato Iz droge — "Leva o-troČarija in malomeičanatvo.' Polemika sedaj ni pbtrebna in tudi. jaa jo hočem opustiti, a navajam le ono kar se posebno tiče državnega kapitalizma in oanov nih elementov goapodarstva da nainje dobe prehoda iz. kapitali zma v socializem. 5o kar aem napiaal. nainje gospodarsko stanje v Rusiji. (Is broiure tiskane L 1918.) — Državni kapitalizem bo korak naprej k sedanjega atanja neče sovjetske republike. Ko bi se mo gel, ns primer, državni kapitali zam upostavit! tu v tekočih ie stih meaecih, bi bilo to izvrztno in gotovo jamztvo, da bi bil v te ku leta povsem uvoden socializem in, da bi ta postal nepremagljiv." Mislim si ie s kakim osnovo-ljen jem bodo nekateri .sprejeli mojo beeodel Prehod kapiUlizma v sovjetski socialistični republiki -korak naprej t Ni lito isdsj atvo socijaliama f In riviio pri tej točki se aiora-tmo pomuditi najdalje Najprej je treba osvetliti bi-atvo prehoda kapitalizma v eooia-lizem, ki nae opravičuje naziveti Rusijo — eocialistično, sovjetsko republiko. Nadalje je treba tudi pokaaatl pogrolke onih, ki no u videvajo, da so glavni nasprotnik Hocijalismi pri nas malomeščen- sks ideje, s katerimi je prežoU dežeU- ■ Na tretjem mestu — je treba dobro razumeti razliko med sov jeteko in burŽoszno državo. Razmotrimo te tri stvari. I Zdi se mi, de ni Človsks, ki pro-udava rusko gospodarstvo, a da ne priznava njlgovega prehodnega značaja. Mlatim, da ga nI komunista, ki bi rekel, da izraz " so-cialiatična sovjetska republika" pomeni lo odlok oovjeteke oblasti, da ustvari prehod v socializem ter ni kakor ne snaČi, da ee oedanj glavni predmet ipekuleclje je pač — žito. Največja borba se bi-ravno ne tem polju. Med kom se pe vrii boj! Ali morda med čc. trtun in petim elementom po vrati, kakor aem jih naitelt Niti iz daleka ne t To ni borba med državnim kapitalizmom in zocializ-mom, nego borba med malo bur-lioasijo s privstnim kapitalizmom proti državnemu kapitalizmu in socializmu. Malomežčanstvo se protlvl vsaki obliki vmežavanja n kontrole od strani države, pe bodisi to držsvni kapitalizem ali državni eoeielizem. To je dvorn-jiva činjenice, a nesposobnost to razumeti leži ravno v temelju ve-ikega Števila ekonomskih pogrei-kov. Tisti, ki tega ne uvidijo, postanejo — vsled svoje zaalepljenoati — sužnji malomeščanskih predsodkov. Državni kapitalizem je goepo-dareko razmeroma veliko višji od našega eietema. Od druge strani ni v tem prav ničeear strašnega sa sovjetsko oblast, ker je aovjet-ska država — država. k| jamči oblost delavca in oetalih trpinov 0 0 0 Do bi ta aadeva postala jaanej. ia, hočem predvaem navesti stvaren primer državnega kapitalizma. Vsakem u bo gotovo anan ta primer. Nemčija. Tu imamo "po-slednjo besedo" o moderni velo-kepitelietični tehniki in eeetovni organisaeiji, podrejeni junker*. sko-burioasnemu imperializmu. Vzemite mezto vojalke junkers-ke, buržoazno-imperialistične dr-države kako drugo drhvo, ali dr-Žavo drugega družabnsgs tipa, državo s drugHŽnii^ razrednim položajem, aoVjet, to ae pravi pro-letarsko državo, ift^vi dobite kup gospodarski red smstra kot socialistični. Kaj pomeni pravzaprav MNOOO PRIMISB VLADI I KORlIOAMJS OUNIH VRELCEV _ ^ asliington. D. C. — Po objavi r < lniikoga biroja ae da posneti 'i a v I «dk prejme ne milijone pro "ta od oljne produkcije. V meee < e popo- manj ae imamo bati "dfžavaoga soeislizms". Vsekakor pa js js sno, ds v materialnem, gospodar sitem in industrlalnem smislu Is niamo doaegli "praga" soelalls-ma, s tudi ni druge poti do socla* llzma nego li edino skosi to is nedoseženo "predvorje." NXenin. Reforme v mU SUievki Ntrt4it UtlaaatliMi a i »A Podpori! Jeduti l*k*p. t?. J«Blj« tOOT e Mavi UllaaU. GLAVNI iT AN i «007-00 tO. LAWNOALB AVS., CHICAGO, ILLINOtg, lavriovalni odbori UPRAVNI ODIZKI PgsissAsIk Vtoeaal CaUfer, Ande«« VldrUh. R. P. D V, POaOTNI OOSKKi aOLNIiRI OOiSKi OgRSDNil OKROtlli IAPARNO OKROftJBi •OST »SO i. Lavadala Ae« Ims Rss, Pe. Cltftltid, O- aa iaaaMaa^i i *mwmmmw ^^ i MsmnUWk NUmthI mUmt i g«. Cklv Av., CIsvIeaA % M delajo vfl jTilSrittll. •irTil.aaiika^jK. VRHOVNI KOnAVNIlCi 0». F. J. Kara. ..UnŽiiii ^""»seieass e |t odbora »iiZJtJrk^ en-,., iu. i vebče aa aasloi Vse acISsiii fleds ooslovaaja v cL kiiliialaim odbora se aaj aoUljajo .L -■ alisia^* asiiaraaao «aaa*a. alaae aiilft la INVfti Mi MMMVMBf #» s V+Jffi*1iu tlTipJSloJkfi tli MUJili# M •mUvi *** ao. toMvemsie vaiaaga> In gvojo družino. Plača duhovnikov odpade, Zaprli bojno aamostane. Veliki moške in žsMko samostane na ds-§tft'\l>omo spremenili v delavsko komune in kooperativno delavni-pe, ki imajo koristiti narodu. To reformo eem io Isvsdol v moji nad-Ikofljl, v kateri je bilo Mini stanov « okrog tisoč menihi la nu II \ •'♦ Duhovniki so lakko ponovno le-uijo. Po staram cerkvenem pravu se duhovnik ni smol Isnitl, ko > je koUl le-alti «se jo moral goliti predno jo poet al duhovnik. Menihi ss sploh niso smeli Icuttl Kadsr jc duhovniku umrla Isna« jo moral o- Jedvokin, nadškof nove ruska cerkve v Nilnsm Novgorodu, te kosvane 'Žive cerkve', kot ss sdaj imenuje, je razodel V. A. MaeKen- staU sam, vsikrat s druiino pet zieju, poročevsleu čiksiklh "Dai. i*t otrok. Kako moro sam skr BESS - beti za otroke t RcsuHat jc bU, ds duhovniki-vdovci ftivail v div Jem sakonu. Odslej sa bodo duhov ni ženili kolikokrat jim Žona umre ia Ikofje so tufli lahko oionljo." Jedvokin jc tudi dejal, da ups, da kodo patrljarki zunaj Rusije jprisnsli nov eerkvenl svet v Ru siji. Zunaj Rusija je pot patrijsr- lr ^sws", kakšne reforme uveds vodstvo novo cerkve v Rusiji. Jedvokin/ jo bil pred revolucijo v New Torku, kjer je bil posnsn radi svojih libcrslnih nasorov. Ko sc js vrnil v Rusijo, jo kmalu pričal delati za revolucloniranjs ruske cerkve. Njegovi duhovni oo niso li poiati s politiko in s boljis-viki ni imel nobenega konflikta. Nadškof Jedvokin > dejal, da namen nove ruska eorkvo je, vrniti so nazaj h krščanstvu kskrlno je bilo svojih prvih tristo let. Prvi kristjani ao biU kornualetij. vos, kar so tmsll, js bUa njihovo skup na lastnina. "Uvct io ne ve, koU-ko skupnsga ima komunisom s prvotnim kristjsnstvom", jo rekel Jedvokin. Cerkev mota zavrsči bogastvo in njeni služsbniki ae eme-jo živeti od dola in žuljev drugih Ko je vlada aakUvala slsto v ser-kvsh, kl ss Ima pro4atl v prid stradajočih, jo bil Jedvokin prvi, ki je posdravil U zahtevo. "Kako morem doleti drugače, ako hečem slediti Kristu, ki js rokeli Ako hnau dve suknji, dajU ono ono-mu, ki js nimot" "Naia cerkev nc ko aparat po litlčne reakcije "r je nadaljcvsl nadškof Jedvokin. "floj so ai čuditi, da jo vlada sumila cotffcov ga-rotniških činov. U čaea dvflne vojno oo mnogi Ikofje In nadškof-jo odprU podpirali aovralnlko ro-pubUke. Nedavno Up jo najet nsiih Ikofov zborovalo na konferenci zunsj Rusije; konferenca je Mla očitno proti naM vladi. Nobena vlada no bi top do volila. Ako bi ooekve v Ameriki bajokalc proti amerliki vladi, ae bi ss jim godilo aič boljše. Naša glavne reforme eei Dnkovaiki morajo delati is I ju-besni dc službe, nc pa sa dcaer. % Mvojiml lastnim k rokami si morajo sluMii ovoj krak. Besedo eo. Pavk "kdor ac dola, aaj tndi ao jo" morejo valjati sa dakovaika kakor so vsakega dragega. Duhov nik more živeti kot ilovek med Ij^bftl tal no l^i ^gooIJIIO ItiC^o. V apostolskih ieoih eo MU duhovniki navadni daUvd. To mora biti tadl v Raciji. Maogt aaši d ee ie prijeli dele Nekateri ee koto-t je in obdalojcjc zemlje, dragi vadijo čebele, 'p«*Aajo S sodjeratvom itd. Vaak duhoven mora MaH ta liko kolikor potrekajc kraka i hov pravoslavns csrkvs, In sicsr v Carigradu, Jeruzalemu, Alsksan* drlji, Damasku in Beigredu. Csrl< grsdskl patrljarh ss poteguje I« sa večje reforme. Delavec brci delavskega plsja jo kakor vojak brst puMrn. Naročite gs silo " Mm in ilrtu svajo gla. M LJUDJE S KILO Vit Ma kraj, miolila m ZAKRAJSEK & CESKHK rabati Ave>, Nese Verb Ctfg. °V„i^Vr^nTr^trakintl! sSas . m,I«., In sanscUMmi ba» LBr ^^^ ~ ---j, i. m.Lfiiai UdSi M vas^^"aine p^meveaellofle ae jslifajs v stori arof m Istfsžsrfe hjtTf m dotama cssk nu« n« s«'"sj aavedeal aa-fllev. mmmmmmmmmmmmmtmmmimmmm Boljša bodočnost a U si »av.«eeee pesbrttle štore atovMSŠe (bto). ietoee ssCejlahke 5rardf?SS«Bt & a. tT> lepepftNke ss trgavlas, bet greeeHje, sada, švago. fmm eJai faešalieoA a«4 lee stovMS«T ie Ae«ete. Preiajsme pe OšM Js Ulrsj fttostt, •brska. U fajaealle sgteett« ss fHt is pttera* ali si eme I * ae loške /rtO* PltrilR - UM Mr* itreet, So. OkUago AVTOR /iiklt« LuUma saalaaMiks prt« ltOT Ba. a iraisja stavki, t SMSjeM s#»4nu) •lat Avs DL- prijavita MBnaSMMMM Jurkica Agičeva. Hrvaško ipiaal Ka Saodor-Ojaleki Pravd Fr. Ord. (Doljo.) — Nehajte, nehajte, — obleko jej jo poklonila graščakinja. Slišal eem sam, ko je pripovedovala o tem, da je bil namenjen ta dar najprej jedni njenih aorodnie; tej je pa umrl oče, oblekla eo je v črnino in takega blaga ne bi bila mogla izkori-atiti. Zato jj je graščakinja darovala Jnrkiei. Tako je pripovedoval moji šeni nekdo ter je napol-nil ušeaa, da eem todi jas lasil sa njo. — Resnično, megnifieus, nisem hotel tega omeniti, a eedaj, ko ete sami ispovedali, moram vas oposoriti, da ljudje mnogo govore o tem. — Takof — presečal mu je žunič s veeeljem beeedo, ker ee je v svoji nsčimurnosti vzradostil toga, a takoj mu je zopet zresnil obras in izraz mu je bil zopet etrog. — Naj, najl Mene to ne omadežuje. Med nama rečeno — je nadaljeval v šali, — dokler Človeku podtikajo Uke atvari, je zanj še vedno dobro znamenje. Torej, kaj ee vam zdi, kako naj začnemo f Jaz še nisem dobro prevdaril atvari. Edino, Česar sem gotov, je to, da nekaj moram ukreniti in poročati Uko, da ae kaj prime, ker gospodje Um na vladi, Um pri Zeleni mizi, kaj vedo in kako T Pa branijo, dokler ee da; zato trebe, da uredimo Uko, da pridejo od vlade tekoj najstrožje odredbe. — Jaz eodim, da bi bilo najbolje in odgovar- jalo bi Uko tudi šolskim zakonom: Vi, kakor predsednik podkuj anskegO šolskega sveU, na-prsvite ovsdbo ali kaj eličnega. — Ne, ne — mu je Žunič presekal besedo, — tedaj bi Um na vladi sodili, da stvar ni Uko strašna. Pravim vam, želim, da postopasso s gotovostjo. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da vi poročate uradno in zaupnim potom; poleg Uga, da ee kaka druga učna moč pritoži piameno, ne bi bilo eUbo, da tudi kdo izmed občinatva neposredno prijsvi stvar vladi. Naposled bi bilo tudi dobro, ako ae etrar objavi v opoaieijonalnih listih, kak dopis, — ejf — E, za dopis je najložje. Izmed mladih mož. (a ti ao vsi v stikih z opozicijo) ne trpi Agičeve nihče. Jednemb ee pove in etvar jc gotova. A tedaj napadejo tudi vae. — Ah, kaj me skrbi to! Ako napadejo tudi mene, tedaj jim državni pravnik zepleni dopis. Pa tudi, ako ne zapleni dopisa, vsekakor je meni v korist, ako me v opozicijonalnih listih pred-stavljsjo v dsbi luči. Tegs sc ne bojim. Pridem že s dokezi na dan, da je vsako sumničenje moje osebe proeU Už. Seveda, seveda t Nsj, krstko, pošljejo dopis. — Pogovorim ee s Lisičko. Ono je sicer res prava klepetulja, ali bistroumna je. — DajU 1 Ona je cel zlodej, a priznati se jej mora: pametna žena. In resnično sc je Stepanovič že istega dne pogodil s lisičko, a Ukoj naslednjega dne jc bite odposlana na kr. županijakega nadzornika prijava in s Lisičkinim podpisom tožba na deželno vlado. Ko je Lidčka v konferenčni sobi, potem, ko je oeUlo učiteljetvo odžlo, podpisala na tožbo svoje ime, sažarela je veselja in si je, odloživži pero na kraj mize, začela treti roke od radoeti — Sedej je končana! — je vakliknila zmago nosno. — Ne pozabite, da Žunič želi še jedno pritožbo od kakega zasebnike. — O ne bojte ee! Sej Levi in Garešev kar koprnite v Želji po maščevanju. Poleg tožbo bo še vse kaj drusega. — Dobro, dobro. — In on je spravil oba dopisa v zavitek. — "Za jeden klin višje v svrho, da posUnem nadzornik," —ei je pomrmral Stepanovič v brado U je važnim korakom izstopil iz aobe ter krenil v Žuničev urad. . Lisička pa je odhitela na dom, kjer jo je pričakovala Nalješkovičeva. Na ulici jc srečala še gospico Moniko, ki jej je že od daleč mahala s roko. —. Je-li res, da Agičeva ni več na hrani pri vaef — jo je vprašala etara devica. — Res. Morala sem jo zapoditi. Proeim vaa, sedaj pa — a to zaupam le vam — pomislite, sedej pe še z Žuničem! — Ha f — In Lisička je odhitela dalje, pu-etivši Moniko, ki jc od začudenji (ali kaj) oetala kakor okamenena. XXVI. — No, torej, sedaj vam pojde kakor po ledu. Žunič je na Agičevo zelo jezen radi Smiljaniča. Sedaj lahko ukrenete, kakor vam drago, ne da bi bili v strahu, — začela je nekoliko dni kasneje Lisička Levj-ju ter ga povabila, naj pride zvečer k njej skupno z Garaševim. Obadva sta se odzvala in prišla prej, nego po navadi. NaljcškOvi-ča zta dobila Že tam. — Ali vam je pripovedoval kaj Levit — ze je obrnila Liaička Ukoj k Garaževu, čim je aled- nji vstopil v sobo, znižala pri luči nekoliko stenj, da je poetalo v sobi Umne je. Pripovedoval mi je. Pa tudi, da mi ni, jar u# bi bil Čakal dalje. Mene, mene, jednega Gara;«, va, Uko razžaliti, epraviti v tako srsmoto! E. — občutila bo! — Dvignil jc pri tem svoji velim roki visoko v zrak, stisnil ju je v peet ter zagro. zil ž njima. — Miališ-li, da sc no ljutim tudi jaz, — j, začel Levi, — a milosti va jo imela povsem pr.n da nas je zadrževala od naše neraere, ker napo!' eled vrag je vrag. Da jej jc Žunič ostal prijatelj, zavzel bi se bil zelo zanjo, a kakoršen jc, &./nal bi za vse, a za take čine bi zapadli strogi kazni. Sedaj pa ae je položaj izpremenil in zmoremo vse. — Sedaj lahkot Oh, kako mi je drago: t s ohola goaka! K MalešcvičOvi gre na stanovanje! O, kača, ti! Kakor se vam nese, kar je znana i Radmanovičevo! Sedaj pa naj spozna na« ! T ,, rej, kaj mislite f — je vprašala Lisička prav tiho. — Lahko to — je odvrnil Levi. — Oni p.,rn-flet, ki smo ga bili lani sestavili proti Bibiči, ta nam pride prav. Samo imena izpremenimo. — Dobro je! Samo Žuniča, ne imenujte v pamfletu! Ali, samo pamflet ne zadostuje! — Dajmo ga tiekati. Jaz imam prijatelja v Kapošvaru. Potom pošte ga razpošljemo na v* strani, razsipimo ga po meatu, prilepimo »« p<> vseh vogalih. Oh, lmpozantna akcija to! — Ne bi li razglasili tega tudi po časopisih! Zatem napisali pritožbo na vlado, ravno tako. kakor ste nastopili proti SmiljanlČu. — Tako, tako, milostiva gospa ima prav. t«. ko treba, — se je oglasil Garašev. (Dalje prihodnjič.) Vraak Heller: Blagajna velikega vojvode. Iz švedščine preložil P. J—o. (Dalje.) / , . Ramon je potegnil z vso naglico is Žepa Collinovo listnico, ki jo jo menjel por trenutkov preje s svojo — odprl jo je — kar pa je videl v listnici, ga je tako presene-tilo, da bi najraje zakričal—V listnici jo bilo njeno pismo, njeno pismo 1 To malo, nežno pismo, ki mu je težilo od prvega nekavalir-skega čina, kot granitna skala na srcu — Ali jo to mogoče — neto so sanje — le lepe krati'o sanje — sa hip je aaprl oči — o la hip ae mu ja zdd neskončno dolg — potem je pogledal, vsal pismo is liatniec, porinil -je Markovlča , v atren in etopil s jaanimi očmi pred poveljnika ladje: , "Bodite tako prijazni in mi po-vejte, kaj jo to t" Dolgi oficir jo vsd pismo, ki mu ga jo ponudil don Ramon, in ga pogledal — "Hm, hm 1" je zamrmral — Mogoče jo to piemo moje — dotične kneginje! Toda Markovič ima tudi pismo z njenim rokopisom. Ima tudi piema s rokopisom velikega vojvode." — "Markovič I Torej vi nasadnje vendarle verujeU več nesramnemu oderuhu nego velikemu voj vodi - Res, oficir —M rokah kneginjino pismo. Ko jo iarekel dolgi oficir gornje beeedo, "Nikor ee ne razburjajte I Jaz apoštujem in oenlm Markovlča ravno Uko, kot ga eenite vi — to da vae mi je bilo tako neverjetno in nerasumljivo I Kako naj ei ven dar mialim, da si je vee to le is mislil I Bilo bi nesadišano! Sicer pe-" NI končal svojega stavka, am pek je eamo značilno pogledal Markovlča. To jo prebledel kot irlič, ko jo vidd v Ramonovlh i jo na >esede, ae je sačel tresti po vsem tcleeu kot Šibo na vodi — Iz ust se mu ualpals besede i "Zagotavljam vae — oh — to je nosaslišano — on, no — on ae laže vašemu viaočanstvu, prsvičnl Bog — Moje pismo je prsvo, sa mo moje pismo — njegovo je po narejeno — prav ponarejeno — on hoče goljufati, prav nearamno goljufati." Njegov glaa se je spremenil > kričav vaklik — Tedaj je pa dolg oficir, ki ga je MarkovM naziva "Vaše vlsočsnstvo", potni gnil i roko in Markovič je utihnil — kajti gest, ki jo je naredil dolgin. m bile prav nič prijazne. Pokaaa je tekole nekako na vrat Markovič, molčite 1 PomniU, da ste ns krovu rarake ruske o-klopnjače. a ne v kaki stsrinarski !w«nipi. Ako »o vaše besede resni čne, bo praviea vaša — ako pa la trie — tedaj vas obšalujrm nosno — niti ne! —" Markovič je umolknil, a ustni-ee so mu drgetalo atrahn. IMgia Ne poznam niti vaa niti Marko-viča, zato aem lahko neprietran-ski. Edini vzrok, da sem sploh verjel Markoviču, je v tem, da je Markovič svojo zadevo iznesel teto, da je akrajno verjetna — On vtfndar dobro ve, kaj riakira, ako ni reanična —" Predno je dolgin končal avoj stavek, slišal je saČuden, kako je nek gloa spregovoril: "Ako se hoče vale visočanstvo takoj o stvari točno prepričati, ako hočete zvedeti, kaj je na stvari reenioe, potem morem vašemu visočanetvu Ukoj pomagati I" Dolgin se je Ukoj obrnil od ve-ikego vojvode in pogledal, kdo je rekd te beeedo. Zočudil ee je, ko e videl prijatelja velikega vojvode, takosvanega profesorja. Opazoval ga je a zamišljenim pogledom« profeeor je pa mirno nadaljeval: "Ničesar vam ne moremo lažjo dokazati, nego to, katero obeh pl sem je pravo! Oseba, ki je pisaU pismo, je na krovu 1" "Oseba, ki jo pisala piamo, na crovu — kaj vendar govorite tM ia zatulil dolgi ofioir. "Zagotavljam vaa, da ja dai*a, ki ja prišla z menoj in velikim vojvodo ao krov, in pri kteri se >aš mudi zdravnik, ona isU dama, ki je pisaU piemo, o katerem eedaj še toliko čaaa in po nepotrebnem debatirate. Z drugtasi bese dami. -" "Z drugimi besedami, govorite vendar jaano!" —" "Torej s drugimi beeedami, vc ika kneginja Olga Nikolajevna." Bilo je, kakor do je padla bomba v kajuto, v kateri ao bili Markovi*, Filip, veliki vojvoda in oba ruaka ofidrja — tak učinek ao imele Filipove beeede. Oba oficirja ate poskočila in zagrabila za ročaja aabelj, da na meetu pobijeU predrznega goepo-da Gollina sa njegovo nooramnozt. Markovič jo pa sUl bled in odre-venci kot mrlič in gledal Filipa. Slednjič ao ao vsi predramili Dolgin je pogledal s strašnim pogledom Filipa te dal drugu skoro kriče neko povelje. Ta Ja* takoj odšel; aledn jo aopet molk, Id je bil po agovomejši nego dolgi pogovori. — Dolgi ofielr jo ne pre sUno opasoval Collina, kot da bi se bal, da mu ne pobegne rodi ne sramnosti, ki jih je ravnokar isu stU. Trajalo ja najmanj kakih deset minut. Filip aa je vea čaa umikal »ledom velikega vojvode. — Zaslišali ao ee koraki in vraU v kajuto ae so odprla. VIII. POGLAVJE. O najlepši svatbi, ki jo jo Maj doživel OoDln. VraU v kajuto eo ss odprls naglo In nervoano — in neka ose-ba jo stokU preko prage — nI se obotevljolo. ni pogledala niti na levo niti na doaao. hitela je eai k velikemu oficirju, ki ga je objela in pol jt|bovole t hitele je Od- voriti, govorilo jo po rusko in ga ogovorjolo e kipečimi beeedami is malih usten. Precej pojaanil sc je priobčilo zadnje čase o iznajdbah in čudovitih učinkih na človeški sistem np elementu poznanem kot "VITA* MINEŠ". Te iznajdbe a* vodile do mnogoštevilnih zmesi izdelanih iz kvaaa, ki so sc preskusile v/.weh večjih bolnišnicah s čudovitim uspehom. Ko so se te preizkušnje vršili in je ljudstvo vživelo koristi zdravilnih kvasovih tablet, jc ekupini lekarniških kemikov v Chicagu in Indlanapolisu preskuševala, še povečati te zdravilne korlzti VITA-MINES tablctov do prave popolnoeti — smatrajoči, da popolnost šo ni dosešena. In njih dosega je