Stav. 76 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petak 1. april« 1921 Posamezna številka 20 stotink Latnlk XIV! Izhaja — izvEemit ponedeljek — vaak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsUkega Ste v. 20, L nadstropje. — Dopisi naj ae poSilJajo uredništvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesac L 7.—, pol Ista L 32.— In cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po40stot. osmrtnice, zahvale, poslanice tn vabila po L 1.—, oglasi dena;nifi zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bes^i«, najmanj pa L 2. — Oglaii. naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv FrančiSka Asiikega žtev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Prerekanja radi poraidelbe volilnih ekroiil v našem Primorju Radi sklepa vlade, da se v Julijski Benečiji ustvarijo tri volilna okrožja: goriško * gradišćansko, tržaško in istr* sko, je nastalo v italijanskem časopisju srdito prerekanje. Nasprotniki take raz* -delitve zahtevajo, naj se združi Julijska Benečija z videmsko pokrajino v eno volilno okrožje ali pa naj vse Primorje tvori eno samo enotno volilno okrožje, ker bi se na ta način te pokrajine v vo» lil nem pogledu izenačile onim v kralje? Sbvu in bi se s tem utesnile vezi med no* Vi mi pokrajinami in državo. Nasprotniki vladnega načrta ne morejo razumeti, ka* ko je mo^la osrednja vlada, oziroma o* srednji urad za nove pokrajine, pridr? žali prejšnjo avstrijsko pokrajinsko po* ic/dslbol To da se ne da opravičiti ne Z upravnimi ne z zemljepisnimi, niti s političnimi, najmanj pa z narodnimi raz* logi, kajti v enem edinem volilnem okrožju bi gotovo nadvladoval italijan? ski živel j, dočim bosta po porazdelbi, kakor jo je določila vlada, dve okrožji — goriško in istrsko — po večini slovanski. Posledica Za Italijane da bo ta, da bodo morali izvojevati veliko večje in hujše boje, ako bodo hoteli priboriti italijanstvu nadvlado. To bi bili v glavnem razlogi, ki jih na* vajaio nasprotniki vladnega načrta. Ob* enem poživljajo italijansko javnost, naj napove kom. Salati neizprosen boj. da se ta načrt ne uresniči. Načelnika osred? njega urada za nove pokrajine kom. Salato namreč smatrajo za pravega o* četa rečenega načrta ter mu očitajo naravnost izdajstvo na italijanski stvari. Očitajo mu, da se je odločil za tako po* fcazdelbo iz umazanih m sebičnih razlo? gov: v prilog sebi in pa klikam, ki so poprej poljubno in nasilno gospodarile v rečenih treh avstrijskih upravnih sku* pinahl Salata se opravičuje v razgovoru z ne? kim urednikom tržaškega »Piccola« v glavnem tako?le: Za porazdelbo Julijske Benečije v tri volilna okrožja se je odločila vlada po večmesečnih razpravah z c-blastvi, poli? tičnimi možmi in strankami. Vladna po* razdelba je razmeroma zelo dobra. .Nikdo ni vedel svetovati boljše rešitve tega težavnega vprašanja, ne da bi bili težko kršeni1 zakoniti interesi prizadetih stran7. Enotno okrožje Videm ? Julijska Benečija je danes pravno in tehnično neizvedljivo. Posebno še, kor ni znano, kdaj se bodo vršile splošne volitve v Italiji, oziroma, ali se bodo v Julijski Be? nečiji vršile istočasno z onimi v kralje? 61vu. Videmska pokrajina je napram vo? lilnemu zakonu v povsem drugačnem položaju, nego pa Julijska Benečija. Kajti to da ne gre. da bi tisti volilci v videmski pokrajini še enkrat volili z Ju? To da bi bilo nezako? lijsko Benečijo nito!! Dane so bile torej lata — tri možnosti za rešitev: ari eno samo volilno okrožje za vso Julijsko Be? nečijo; ali dve volilni okrožji: goriško? gradišćansko in Trst? Istra: ali pa okro? je nadaljeval Sa? žja za tri upravne skupine; Goriško* Gradišćansko, Trst in Istro, kakor pred* laga vlada. Posebno se je uprl Salata proti oči* tanju, kakor da bi bila ta poraszdelba pe* klenski načrt, da pridejo tudi slovanski zastopniki v rimski parlament, dočim da bi se v enem edinem volilnem okrožju mogli izključiti. Posebno se no morem — je rekel Salata —* prerekati s tistimi, ki menijo, da se more Slovanom odre? kati pravica glasovanja. Kdo se pa poda na polje politične realnosti in pozna le navadne nauke računstva, bo razumel, da je ob proporcionalnem volilnem re* du izključeno, da ne bi tudi Slovani pri? šli pri volitvah do veljave. In kdor na* glaŠa, da bodo Slovani v goriškem okro* žju — in morda tudi v po reškem — večini, bi moral vedeti, da bi bili Slovani — po isti statistiki — v večini tudi v e* dinstvenem okrožju! Le da bi bil volilni boj v takem okrožju veliko hujši in te? žavnejši za Italijane. Najtehtnejši raz* logi, ki bi jih mogla vlada navesti svo» jemu načrtu v prilotf, pa se odtegujejo javnosti in ravno njemu — Salati — ni donuščeno, da bi jih izročil javnosti. Končno je naglašal Salata, da skrb za nacionalni interes zavaja nasprotnike vladnega načrta, da vidijo nevarnosti tudi tam, kjer jih ni! Uverjen je, da bo porazdelba v tri volilna okrožja še naj boljše služila tudi narodnemu interesu Italijanov! Na to opravičevanje Salate odgovar j a jo nasprotniki še srdite jše. Odgovar? jajo, da bi hoteli najprej vedeti, katere so bile tiste avtoritativne osebe ali stranke, ki so zahtevale porazdelbo v tri volilna okrožja? To da so bile kve* čjemu stare »konsorterije«, ki bi hotele dalje samovlastno gospodariti v teh po* krajinaJi, kakor so poprej. A zaščitnik in varovanec teh starih »kamor« da je rav* no Salata, ki je nekdaj znal varovati ita* lijansko kozo in avstrijsko travo. Te na* pacle na Salato spremljajo tudi ostra oči? tanja proti upravi sedanjiih pokrajin, ozl? roma proti poslovanju »osrednjega ura? da za nove pokrajine«, ki mu načeluje Salata. Tako ugotovlja n. pr. »Emanci? pazione«, da se je za aneksijske slav? nosti potrosilo okoli enajst miljonov, a za vojne odškodnine in brezposelne ni denarja! Najhujše pa izbrabljajo nasprotniki izjavo Salate, da glavni razlogi za poraz* delbo v tri volilna okrožja ne smejo v javnost. To da je najizdatnejši doka2, da so ti razlogi umazani in zato da si g. Salata ne upa z njimi na beli dan. Mi se nočemo spuščati stvarno v ta prerekanja. Nam zadošča dejstvo, da se prerekajo o tem, kako bi nas najlažje udušili! S tem priznavajo, da smo! Pri* znava Salata in priznavajo njegovi nas* protnikl. Pridodah bi le, da nasprotniki delajo Salati hudo krivico, ko mu očitajo protiltalijanske namene. Mi poznamo moža že dolgo. Poznamo njegovo poli? tično minulost. Poznamo njegovo poli? da ni izremenil svoje nravi. Nova protfpostavna |teni ^el k predsedniku republike, s ka* favžl*«« uAlllne MBul/a terim sta dolgo razpravljala o nastopu Krsmv VOIIVM pravice Karift Habsburškega. Češkoslovaški pol? Slovencev I uradni krogi so sprejeti vest o Karlovem V Dekanih pri Kopru se je dogodil P°f*usu ino zadržanju ogrske vlade pre* nov čin nasilja proti volilni pravici na*c?J ravnodušno, ker prevladuje misije* šega ljudstva: Dejstvo, o katerem poro* nJe*. da ogrska vlada nikakor ne bo čamo, je hujše in še bolj kričeče kakor "Pala podpirati biv nasilje, ki ga je izvršil, kakor je poro* čala »Edinost«, civilni komisariat v Po stojni. Civilni komisar Pogliato je razgrni kakor določa volilni zakon, imenik vo* lilcev in razglasil, da mfne rok za rekla macije dne 25. t. m. Odposlanci, ki so v imenu oddaljenih vasi imeli ugotoviti pravilnost vpisov, so dognali-, da je oc 330 vpisanih volUeev iz Sv. Antona bilo 280 (dve sto in osemdeset) pogrešeno vpisanih ali izpuščenih. Svetantončani so vložili kljub temu pravočasno in pravilno reklamacije. Pi sane so bile seveda v slovenskem jezi ku, ki je jezik ljudstva in je po vseh ve 1 javnih zakonih priznan in v uradih ve* ljaven. Poslužili so se obrazcev, ki jih je društvo razposlalo po deželi. 25. t. m pa, ko je reklamacijski rok že potekel, je civilni komisariat v Koprfui vrnil re klamacije nerešene in pripomnil, da se morajo reklamacije vlagati edino?le v i? talijanskem jeziku. Med ljudstvom vlada veliko ogorčenje To protipostavno, izzivalno in žaljivo zadržanje civilnega komisariata razburja prebivalstvo. Kmetje se nočejo sprijaz niti z mislijo, da bi v vasi Sv. Anton, k šteje poldrug tisoč prebivalcev, volilo le 40 do 50 mož! To bi ne bilo le očitno, nasilno kršenje volilne svobode našega ljudstva, temveč tudi sramota, ki je naša vas ne more in noče prenašati. Zahtevamo, da podvzamejo oblastva ki nosijo na svojih ramenih odgovornost odločne korake! Pravice, ki nam gredo po zakonu, si ne damo grabiti od ni* kogar. Zopetna nasilja nad našim ljudstvom Na drugi velikonočni praznik ie pri? šla v vas Zarečje pri Pazinu skupina fa? šistov. Na čelu je korakala godba. Ker so bili možje in mladeniči odsotni, so izvršili fašisti napad na žene in dekleta, ki so se postavili nasilnikom po robu Napad je bil odbit. Fašisti so se umaknili ter drli v naj? večji naglici v Pazin. V kratkem sta dr? vela 2 tovorna avtomobila, natrpana fašisti, proti Zarečju. Ogromni premoči so se morale žene in dekleta udati in so zbežale iz svojih hiš. Fašisti so ranili nekaj starcev in vec stark. Učitelju so vrgli pohištvo iz sta* novanja. Raztrgali »o vse perilo in vse obleke, ki so jim pr?šle pod roke. V spremstvu fašistov so bili orožniki. Narod je razburkan in zelo razljučen. Zahteva z vso energij o> da ga oblastvo ščiti. Če se ta njegova jasna in glasna zahteva ne upošteva, si1 bo pač sam po* maigal. Kakor čujemo, organizirajo fašisti na* pade na vse vasi v okolici Pazina. Heka Riječki patriotički sRvez »Indeiicienter« kom. Cartieriju, polkovniku Carlettiju ter kom. Gul-liniju ZAGREB, 29. Riječki patriotički savez In-Ideficienterc odgovarja na predloge, ki so jih stavili glede Reke kom. Carlieri, polkovnik Carletti in kom. Guliini italijanski vladi, sledeče: Gospodom kom. Cartieriju, polkovniku Carlettiju in kom. Gulliniju v Rimu. — Dnevnik 11 Piccolo^ prinaša v številki od 13. marca 1921 predloge, ki ste jih Vi gospodje stavili jjlede Reke italijanskemu vnanjemu ministrstvu. Predlagate: Podporo v znesku 20 lir n* dan brezposelnim, katerih je na Reki 2000 pr; prebivalstvu 40.000 oseb. Posojilo začasui reški vladi za gospodarske zboljške državnim uradnikom. Dobavo živeža na Reko. Vposta-vitev neposredne železniške zveze iz Rima čez Milan na Reko. Posojilo v znesku 150 miljonov lir reški vladi, ki se bo izvolila pri predstojećih volitvah, za izmenjavo avstro-ogrske valute. Spojitev reške luke z lukama Barošem in Delto pod upravo luškega ravnateljstva, ki je sestavljeno iz enakega števila zastopnikov Italije, Reke in države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Eventualno bi bile zastopane v luškem ravnateljstvu tudi druge države, ki bi se hotele posluževati reškega pristanišča. To so na kratko Vaši predlogi. Mi pa Vam gospodje, odgovarjamo: Podpor in miloščin ne bomo več rabili, ka-Itorhitro preneha nacionalistični humbug in ila zaupanje naroda, ker so stranke pro* :i monarhiji Ne sme se pozabiti, da bi >ila vzpostavitev Habsburžanov za A v* strijo zelo škodljiva tudi v .mednarod? nem oziru. Politični krogi izjavljajo, da >v bilo vsako presojanje položaja na O? grškem za sedaj še prenagljeno. Dunajski listi in Karlov nastop DUNAJ, 30. Listi izražajo prepričanje, da bo avstrijska vlada udušila vsak po^ skus vzpostavitve monarhije in vsak nasad proti republiki. Švica Švicarska vlada ni bila obveščena o Karlovem namenu BERN, 30. Neko poluradno poročilo pravi, da je vest o prihodu bi!všega ce* sarja Karla v Budimpešto švicarsko vla? do iznenadila. Vlada ni vedela, da je Carel odpotoval. Bivši cesar ni prosil švicarske oblast? za potni list, ker ima on cakor vsi člani njegove družine diplo?^ matske potne listine. Švica mu je dovo* lla, da se sme nastaniti na švicarskem ozemlju le pod pogojem, da se bo vzdr? zeval vsake politične propagande, toda ni mu bila dolžnost naznaniti svoje na* mene švicarski vladi,, kakor je svoj čas veljalo za grškega kralja Konstantina. Vlada je odredila preiskavo, ki naj do? žene, kako je bivši cesar zapustil Švicar* sko ozemlje. Vlada bo ukrenila vse po? trebne korake za slučaj morebitnega po* vratka bivšega cesarja na švicarsko o* zemlje. Avstrijsko in ogrsko odposlan* stvo v Bernu sta izjavili, da bivšega kra* j a nista pooblastili', da lahko odpotuje. Sladvojvoda Mark, brat bivšega cesarja, n drugi člani habsburške družine so iz? lavili, da niso o Karlovih načrtih nič ve? deli in da obžalujejo ta njegov korak. Francija »Temps« spravlja Karlov poskus v zvezo z monarhistiško propagando na Bavarskem PARIZ, 30. >.Temps« se bavi v uvod? nem članku s poskusom bivšega cesarja Karla, List pravi, da je razumljivo, da je Karlov prihod iznenadi! ogrske kroge, zakaj Ogrska je že monarhija in poman* kanje kralja se prav nič ne čuti. List so vprašu je, kaj je Karla nagnalo, da je na« pravil ta nepremišljeni korak. Ogrska vlada je Karla gotovo vprašala, zakaj jo prišel, in obžalovati je treba, da ni obja» vila, kar ji je Karel povedal. List omenja nato korak angleškega zastopnika pri o> grški vladi in nadaljuje: Mi se lojalno pridružujemo temu angleškemu koraku, ker smo gotovi, da bodo tudi Angleži z nami, ako se na naši fronti pokaže kaka večja nevarnost. Budimpešta ni namreč edino mesto, kjer je prestol prazen in čaka vladarja, temveč ima tudi Miinchen monarhistično vlado, kjer bi nemški re? akcionarci toplo pozdravili vzpostavitev monarhije. Vse te nevarnosti niso ne; izogi>bne in ni ravno treba, da nas stra? šijo, toda treba ie paziti. Karlu pa smo lahko hvaležni, da nas je malo prebudil Nemčija Nemški listi obsojajo poskus KarU Habsburškega BERLIN, 30. I ^isti presojajo pustolov« stva bivšega kralja Karla ter izjavljajo, da je s tem dokazal svojo politično nc> sposobnost. Pri tej priliki spominjajo na njegovo pismo princu Sikstu. Krvav spopad med oolicijo in komunisti v Karlsruhe KARLSRUHE, 30. Tukaj je prišlo do spopada med policijo in komunisti, komunisti so streljali iz pušk in metali bombe. Bilo je nekoliko žrtev. Vstaja v srednji Nemčiji pojema BERLIN, 30. Komunistično gibanje v srednji Nemčiji pojema. Komunisti, kf so se skušali rešiti v neko mesto med Halle in Lipskim, so začeli streljati proti oddelku policije, ki jih je hotel spoditi. Dva častnika in 10 agentov je bilo ubi? tih. Vožnja po železnici med Halle in Lipskim je ustavljena, ker je ena postaja v rokah vstašev. V Halle ni ne vode ne luči. Guerilja med policijo in vstaši se nadaljuje BERLIN, 30. \\ olffova agencija po; roča: V NVittenbcrgu je razjarjena nino» žica prisilila liste, da niso izšii. Čim so delavci slišali, da je policija zavzela tvornico Leuna v Merseburgu, so elek* trično luč ugasili in mesto je ostalo brez svetlobe in brez tramvaja. Najbrže bo* sta ustavljena tudi voda in plin. V Lip* skem so čete zasedle postajo Grobers, Železnica med Halle in Lipskim ne vozi. V premogonosnem okraju Engan?01* nitz je stavka nepopolna. Okrajni nred' stojnik v Diisscldorfu je izjavil, tla jo napetost v njegovem okraju manjša. V bližnji okolici vlada povsod popoln mir. Neredi-, ki so jih povzročili komunisti so bili takoj udušeni. Delavci se niso od? zvali pozivu na splošno stavko. Splošna stavka se v Berlinu ni posrečila BERLIN, 30. W olffova agencija j a v* lja: Poskusi obeh komunističnih strank, da bi ustavili delo po berlinskih tvorni* cah, so se skoraj pooinoma ponesrečili. Policijski ravnatelj v Berlinu je izjavil, da stavka le neznatno Število delavcev nekaterih podjetij. V elektrarni so de? lavci odklonili stavko s 1200 glasovi pro* ti 300. V plinarni v Charlottenburgu, ka* tere delavci so se smatrali za posebno vnete, je bila stavka odklonjena s 564 glasovi proti 212. Do sedaj se ni poka* zala potreba, da bi policija zasedla kako delavnico. --- Italija Noriš in Pitacco sta nesla Giolittiju spominsko medaljo RIM, 30. V Rim sta prišla civilni ko* misar Noriš in senator Pitacco, da izro* čita Giolittiju spominsko svetinjo prfc likom aneksije Julijske Benečije k Italiji, Politično društvo „Edinost44 vabi vse svoje člane na redni občni zbor ki se bo vršil v pondeljek, ^aprila 1921., ob ]l.uri,vga-stllni g. Andreja Obersnela, Divača 52 s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika: 2. Poročilo tajnika: 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprememba § 1 društvenih pravil? 5. Volitev novega odbora in pregle* dovalcev računov. 6. Slučajnosti. Politično društvo »Edinost«. - - -I o ------*1— „ Razpustitev parlament — sklenjena . . stvar - RIM, 31. Vsi tukajšnji listi pišejo^ o možnosti razpustitve italijanskega parfe litenta. Giolitti je na včerajšnji seji obrazložil svojim tovarišem potrebo novih volitev, ki da je edina rešitev iz seda* nje^a zapletenega položaja. Ostali tiani vlade so bili z Giolittijem ene.aa iTiisi.ies nja in razpustitev parlamenta jj že skle* njena stvar, vsaj v načelu. Nove volitve bi se vršile sredi maja in nove pokrajine bi po tem takem ne imele posebni h vo. lite v, temveč bi si izbrale sv;, je za si op > nike pri splošnih italijanskih državno* zborskih volitvah. Turčija Turški protest proti grški ofenzivi — Nevtralnost angleških čet v Carigradu CARIGRAD, 29. Turški dopisni urad je objavil protest carigrajske vlade proi: novi grški ofenzivi. Protest pravi, da pada vsa odgovornost za bodoče zaplet^ Jjaje na grško vlado, ki je vprizorila ta napad ravno v hipu, ko so se velesile na \so moč trudile, da bi rešile spor mir? nim potom. — Angleške čete v Ciri* gradu so prekinile zveze z grško divi* zijo, ki se nahaja v Ismidtu, in so s tem dokazale, da hočejo ostati popolnoma nevtralne. Tretja grška divizija je dobila nalog, naj odkoraka proti Ada Bazarju, da se združi z grškimi četami, ki priha> jajo iz Bruse, Grški napadi pri Brusi odbiti -- Nova mobilizacija v Mali Aziji CARIGRAD, 30. Turško poročilo 2 dne 29. t. m. pravi, da so bili grški na^ padi na fronti pri Ušaku in Brusi odbiti ter da so Turki Grke prisilili, da so se morali umakniti na svoje prvotne položaje. Na fronti pri Ismidtu se vršijo le operacije sprednjih straž. Angorska skupščina je sklenila, da se letniki 1911, 1912 in 1913 in vsi častniki takoj poklic čejo pod orožje. Turki bodo sprejeli bitko pri Angori LONDON, 30. Carigrajski, dopisnik »Daily Expressa« poroča: V obveščenih krogih se govori, da bodo Turki sprejeli bitko še le teda j, ko pridejo njih čete do Angore, kjer bodo bligu svojega oporišča, -j__ Grška Kalogeropulos o grških načrtih glede Turške — Za trgovsko pogodbo z Rusijo LONDON, 30. V pogovoru z dopisni* kom lista *>Daily Mail« je grški ministr* ski predsednik Kalegoropulos izjavil sle^ deče: Vsled zadnjih zmag grške vojske smemo upati, da bo vzhodno vprašanje v kratkem povoljno rešeno. Bodoči mii med Grki m Turki bo podpisan v Smirni aH Atenah, a določbe te pogodbe se bo= do najprej naznanile zaveznikom. Tež; koč vsled osebe kralja Konstantina ni več, kajti zavezniki so že sedeli pri eni mizi z zastopniki njegove vlade. Upa* mo. da se nam bo posrečilo dobiti po* sojilo v inozemstvu. Pripravljamo trgo* vinski sporazum s sovjetsko Rusijo po zgledu sporazuma, ki je bil sklenjen med Rusijo in Anglijo. Na ta način bo bo* gato preskrbovanje s hrano zagotovi Ijeno. \_ Anglija Zasebna preiskava o dogodkih na Irskem — Vsa odgovornost pade na angleško vlado ... - >.. NEW YORK, 30. Komisija, ki jo je bil ustanovil list »Nation« za preiskavo 0 irskih dogodkih, je objavila svoje po; ročilo. V njem je rečeno, da so skoraj vse priče, ki so bile zaslišane, zagovar> jale stvar irske republike. Pr*Ce oranži? stovske stranke in angleška oblastva nU so odgovorila na poziv komisije. Komis •sija biča z odločnimi besedami) obnašanje angleških čet in posebno obnašanje takoimenovane »pomožne policije« (Black Hand). Poročilo se zaključuje z izjavo, da pada vsa odgovornost za za* lostne dogodke na Irskem na angleško vlado. DomaČe vesti Posojilnice, priskrbite si tolmače! Kmečka JiramJnica m posojilnica v Brjah pri Rihember-ku je prejela od zakladnega ravnateljstva v 1 rs tu dopis v italijanskem jeziku, ki ga nihče v vasi ni razumel. Brjani niso vedeli kaj bi. 1 udi Italijani, ki so v Rihemberku slučajno nastanjeni, niso mogli dopisa zapopasti. Zato je hranilnica vrnila ravnateljstvu dopis in prosila, naj se ji dopošlje dopis v jeziku, ki je razumljiv, t. j. slovenski dopis. Na to prošnjo je prejela sledeče pisanje, ki ga na tem mestu natisnemo in dajamo široki javnosti na znanje. Glavno zakladno ravnateljstvo. (Pisanje je bilo seveda pisano v iatalijan$čii): Trst, 16. marca 1921. ' J Pr^t, it ip855/C—5 * Slavna Kmečka hranilnica in posojilnica B r je. Ker ta višji inšpektorat ne razpolaga z ljudmi, ki poznajo slovenski jezik« ni v stanu, da bi dal prevesti pismo dne 25. februarja t. L Vsled tega hranilnici ne preostaja drugo, nego da si oskrbi na sroj račun sama prevod. Iz istega razloga polagamo na srce, da sc v bodeče pošiljajo na ta urad Ie pisma, ki so pisana v italijanskem jezikn, ki je edini uradni jezik tega višjega nfedzorništva. To je bolj prilično in je tudi v korist imenovani hranilnici sami, ker se tako izognemo dvoumnostim in zamudam pri odgovarjanju. Višji zakladni nadzornik podpisan: Canpello 1. r. Hrandilnice in posojilnice na&ega ljudstva niso bile dosedaj vajene, da bi morale jezik ljudstva skrivati pod mizo in se ga sramovati pred javnimi oblastvi tega ozemlja. Sedaj pa hočejo gospodje pognati naš jezik tja, kjer se je nahajal za časa Marije Terezije. Lepa bi bila, da bi na£e hranilnice nastavljale tolmače za italijanski jezik in govorile z uradi potom posredovalcev! Naši kmetje so mnenja, da bi bilo bolj pametno in koristno, ako bi se vlada brigala za posojilnice tako, da bi jim zamenjala neizmenjeni denar, ki leži v Jugoslaviji! Težka kriza v rudnikih pri Labinju. Štiri tedne traja že huda borba med ravnateljstvom premogovnikov družbe Arsa« — Karpan in Vineš — pri Labinju in med rudniškimi delavci. Traja dalje, ne more se rešiti in se celo poostruje. Fo zažigu delavske zbornice v Trstu so rudokopi v protest zasedli rudnik ter proglasili splošno stavko. Vsa pogajanja in vsi napori za poravnavo so ostali doslej brez-upešni. Delavci drže zasedene slej ko prej vse rove. vsa poslopja, ceste, mostove, razpotja itd. in povsodi vihra rdeča zastava. Težave postajajo vedno večje in zapletenejše. ; Picco-lo« pravi, da se je ustanovila pravcata mala republika, ki jo od vseh strani stražijo irdeče straže . Očividno je, da ta spor ni le gospodarskega, arupak tudi političnega značaja. Rudarji so položili mine v poslopja, rove, urade, v zaloge oglja, v bližini Raškc luke, pod vse poti in pod most reke Raše. Če bi prišlo do eksplozije, bi bila to prava katastrofa. Preprečen je vsak promet — tudi oseb, kolikor ne pripadajo rudarjem. Vse take osebe se preiskujejo. Istotako strogo se preiskujejo vozila. Prebivalci ne smejo nositi orožja in se morajo pokorili odredbam »rdečih straž* . Tudi uradniki rudnikov so pod nadzorstvom. Položaj se je te dni še bolj poostril, ker so delavci sklenili, da zaprično zopet z delom brez nadzorstva od strani tehnikov in inženirjev - specialistov. Izkopavajo v rovih brez potrebnega znanja v neizmerno škodo rudnikov. Do sporazuma ne more priti, ker so zahteve rudarjev — tako pravi Piccolo« — pretirane in neizvedljive. Niti dobrohotno posredovanje zmernejših delavccv da ni koristilo. Rudniki pri Labinju preživljajo strašno krizo. Tržaški list zahteva, naj bi oblastva začela z odločnim pomirjevalnim in prepričevalnim delom, da se čim prej vzpostavita mir in red v onih rudnikih. Nam se zdi, c!a je tu =Piccolo« poloiil prst na odprto rano, kajti priznava s tem, da oblastva doslej niso bila kos svoji nalogi. Vsem pa, ki se jih tiče, kličemo: Kdor seje veter v Trstu, žanje vihar v Labinju! iMisIimo, da nas razumejo. Kajti vsled tega spora ne trpi samo rudniška družba nedogledno škodo, ampak se hudo oškodovani tudi splošni gospodarski interesi dežele. Naš članek povodom oglejske slavnostt do«« 29. m. m. V včerajšnjem »Piccolu« čitamo do-sloven prevod našega članka priobčenega v izdanju od 30. m. m. pod naslovom: »Našim sode-že lanom, zbranim v Ogleju na dan aneksijske slavnosii 29. marca 1921.« Članek je točno preveden in mu Piccolo^ ne dostavlja nika-kega komentarja. Naglasa le, da je članek zanimiv in vreden, da ga priobči svojim čitateljem. Gospodu dopisniku »Mladini v premislek«. Podpišem Vaša izvajanja o plesu! Naše časopisje naj začne energičen boj proti plesnim razvadam po naših krajih. »Edinost« na) uvrsti tozadevne objave med inserate; ko bodo morali za lake objave odračunati svoj oboi za tisk, bo ponehalo pohujšanje ,ki ga delajo med ljudstvom. Ne podpišem pa, nego grajam Vaše misli glede sedanjih cerkvenih razmer. Naša ^Edinost« ni še nikoli napadala vere in verskih reči. Sem in tje in prav milo opozarja le na preganjanje naše narodnosti s strani cerkvenih oblastev. Gospod, ali je to ^preganjanje« vere? Prav zagovarja vero, kdor opozarja na napake človeškega elementa v Cerkvi! Prosim, obrnite svoje oči na Jugoslavijo! Ali ne vidite, da tam nasprotniki Cerkve kujejo kapital iz ravnanja cerkvenih oblastev pri nas?! Kaj si naj misli že priprost človek o Cerkvi, katere predstavniki so ob vojski odrejali verske svečanosti za zmago centralnih vlad — danes pa odrejajo zahvalnice, ker je zmagala ententa?! Ali je res tudi Cerkev, mislimo nje hierarhijo, izgubila ves akvilibrij? Ni dolgo tega, ko mi je dejal preprosti kmetski mož: -Ko bi bil papež Jugosloven, bi bili Romani že zdavna razkolniki. Po Vašem, gospod, se mora na vse molčati, pa tako molčanje bi znalo biti usodepolno za Cerkev pri nas! Duhovnik. Iz Preseka- Sram je marsikogar tu ali priznavati moramo, da ima g. R. v zadnjem svojem dopisu iz Prošeka popolnoma prav; da skoraj premalo je povedal, če dostavljamo, da tudi tukaj imajo fašisti že svoj »itacjon <. Dobivajo se tu že njihovi očitni in zakriti pri- staši; nekdo je baje naštel že 20 takih junakov In med njihove ??Ucate in osaociete«, prijatelje in zaveznike, moramo vlteti celo kakega odbornika nekega našega slovenskega društva. Svetovna vojska in nje posledice st» prav resnično zmešale nakaterim ljudem mož-gane in pojme; saj se dobć 2. ali bog tu pri nas čudaki, ki zasmehujejo vsako narodno delo In se izražajo o njem »ta priležnica politika«. No ti bolestni pojavi naše dobe se ne popri-mejo zdravega našega naroda. Mi se predobro zavedamo svojega dostojanstva, ker «kdor ponižuje sc sam, podlaga je tujčevi peti!« Škoda le, da to spoznanje prihaja za nekatere vedno prekasno. Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici, ki je leta 1915 morala vsled vojne preselili svoj obrat na Štajersko, je že pred letom pričela z ročnim delom v obnovljeni tovarni v Mirnu. Sedaj pa doznamo, da je tovarna popolnoma vzpostavljena, tako da se lahko podjetje v celoti z vsemi stroji vrne iz begunstva. Pozdravljamo podjetje, ki je širom naše zemlje znano pa svojih izbornih izdelkih in točni postrežbi. Ribji trg. Od 1. aprila bo ribji trg odprt: od 8. do 12. ter od 16. do 19. ure. — Trst 31. marca 1921. — Mestni magistrat. Tržaška podružnica S. P. D. priredi v nedeljo dne 3. aprila t. I. celodnevni izlet na Kokuš (670 m) nad Bazovico. Zbirališče: rotunda pod Bošketom. Odhod ob 7'30 uri peš črez KljuC-Brški vrh na vrh Kokuša (odmor); okoli 13. ure v Bazovici okrepčanje (poljubno). Povra-tek ob 15. uri čez Trebenski prehod v. Trst. — Prijatelji narave dobrodošli! Jadranka je izšla s sledečo vsebino: Materam — Kraševka. Za samost. obzidjem — Gregoričeva. Snaga in varčnost — Lonjerka. O našem prezgodnjem staranju — Miluška S. Prva rana — Prevcd. Iz njenih dni — Vrtov-čeva. Koralčki — Gracijanova. Drobtine. Kdo ve kaj? Anton Lavrenčič rojen v Logjah št. 22, pošta Bregini. se pogreša od 9. X. 1914. Nahajal se je pri Grodeku: Infanterie Regiment N.o 7, 11. Companie I. Batalion. Naslov: Rosič Peter, Skedenj 363 pri Trstu. iz tržaškega iivlienia Nasilje s samokresi in petardami v Dreher-jevi pivovarni. Pretekli petek je prišlo v tovarno piva Dreher kakih osem mladeničev. Gručo je vodil neki Attioli, mehanik v pivovarni, stanujoč v ulici Rossetti 5t. 14. Mladeniči so jo vdarili proti pisarnam. Vodje tovarne in več drugih delavcev so čudno gledali neznance. Dali so si toliko poguma, da so stopili pred neznance ter jih prašali, kaj iščejo. Mladeniči jim niso dali odgovora. Iz žepa so potegnili samokrese ter jih nastavili vodjem na prsa. Attioli je potegnil iz žepa petardo ter jo pokazal delavcem rekoč: »S to petardo bomo vrgli v zrak vse boljševike!« Eden izmed delavcev je telefoniral po orožnike. Mladeniči, ki so slutili prihod orožnikov, so jo popihali... Ker so poznali v tovarni Attiolia, so ga naznanili policiji. Več policijskih agentov je šlo na njegovo stanovanje, kjer so aretirali Attiola in zaplenili več samokresov, petard in eno bombo »Sipe . Ostale »bojevnike« zasleduje policija. Trije stražniki bi našli kmalu smrt v plinu. Včeraj zjutraj okoli 10 ure je bil pozvan zdravnik rešilne postaje na glavno pošto. Tam so potrebovali trije stražniki zdravniško pomoč, kc rso se zastrupili s plinom. Ker je bilo njih stanje opasno, jih je dal odpeljati y mestno bolnišnico. Trčenje avtomobila v tramvaj. Včeraj zjutraj okoli 8 ure je trčil avtomobil št. 93 v tramvaj št. 131. Trčenje se je pripetilo na vogalu ulice della Borsa in ulice Verdi. Prava sreča je bila, da ni bil nihče ranjen. Trčenje je nastalo zato, ker je drvel avtomobil mesto po levi po desni strani ulice. Ravno v istem času je obrnil tramvaj za ovink in avtomobil je trčil vanj. Pri trčenju se je razbilo na tramvaju nekaj šip, na avtomobilu se je pa pokvaril motor. Mali tatinski dnevnik. Preteklo noč so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Ariga Berany, v ulici S. Michele št. 5 in mu odnesli za 3000 lir raznovrstnega perila, — Včeraj ponoči so aretirali policijski agen-tje na južni postaji Železničarje* ki se imenujejo Angelo S., Antonio C. in Antonio P. Vsi trije so bili osumljeni, da so ukradli iz nekega vagona, ki je stal na postaji, več škatelj cigaret »Giubek«. Vsi trije so zanikali, da bi vedeli o tatvini. Ko so jim pa preiskali žepe, so našli pri Angelu S. 12 škatelj omenjenih cigaret. Cigarete so jim zaplenili, njih so pa aretirali. Požar. Pred sinočnjim je bilo telefonirano ognjegascem, da je izbruhnil v hiši št. 31 v ulici Sv. Frančiška Asiškega, majhen ogenj. Na lice mesta so prišli ognjegasci, ki so kmalu pogasili ogenj. Pri vratarici omenjene hiše so sc bile namreč vnele saje. Skoda je neznatna. Nevaren izprehod norca. Včeraj zjutraj je splezal skozi odprto okno neki nesrečnež, ki je nastanjen v norišnici. Nesrečnež se je vesil po oknu. Ko so zapazili bolniški strežniki čin blazneža, so razpeli platno za slučaj, da bi padel. Ali blaznež se ni brigal za strežnike. Kakor opica ti je splezal na streho ter metal kamenje in opeko proti strežnikom. Po dolgem času se je posrečilo prijeti norca ter ga odvesti v njegovo celico. Vesti Iz Goriike Velikonočna idila. Ie Kajne vasi. Dne 24. m. m. sta bila poslana dva finačna stražnika od finančne straže iz Dutovelj v Kajno-vas pregledati po gostilnah vinske pole. Našla sta vse v redu. Nato sta odšla k posestniku Josipu Zlobcu, da mu zapečatita kotel žganja. PODLISTEK V. F. B, V malem svetu (f) Radi ljubega miru torej je obmolknil, in med tem ko se je ona v drugi sobi pripravljala, bl .raaI° zaspala po svoji navadi, se je on spustil v daljne misli. V zadovoljstvu na doseženem vspehu je prehodil z mislimi vsa tista dulga leta dela in naporov, od katerih je imel sedaj uspeh v roki. Čudil se je, kako je ta čas hitro minul, a zdelo se mu je, da jc bilo včeraj, ko je bil tedaj prišel v Zagreb v opankih in 1 deči liški kapici. Videl je sebe še danes in prav v tem hipu je oživel ta spomin v svoji svežini — kako je čistil prodajalnico in valil sode po dvorišču svojega gospodarja. Potem se počasi povspel od sluge do ča'sti učenca, potem pomočnika, ki je — prehranivši se do pristnega mestnega Človeka — v kratkem času očaral vsa dekleta in žene v sosedstvu, ki £0 postale zveste odjemalke njegovega gospodarja. Jn podoba gospodarja mu je lebdela jasno pred očmi; dobrega, bolehnega starca, ki sc je radoval, da se je nameril na poštenega človeka, na katerega se je mogel nasloniti, in ki ga je potem vzljubil tako, da mu je prepustil trgovino ob jako lahkih pogojih. In Janko — se je kazal lepega gospoda Jankota, ki je postal tudi dobra partija. Vse bi ga bile hotele, nastavljale so se mu mreže in padel je v eno, pozabi vsi na pravico nekega ubogega dekleta, ki ga je ljubilo in verovalo njegovim besedam. Ana ji je bilo ime, bila je hči nekega krojača v -liči ian zelo razumna; živela je samo za knjige, dokler se ni nekega dne zaljubila v prvega možkega, ki ji je rekel, da so njeni kostanjevi lasje krasni, a pogled iz oči, plavih kakor na lahko žgano zrno kave, omamen. Ljubila ga je z vsem zanosom mlade sanjave duš«;, ki od samih sanj ni videla resničnosti, in on niti ne razumel te !jubezni, niti je ni cenil, in se jc nekega lepega dne zaročil s svojo današ-njo Solzico, ne da bi bil sam vedel, kako da je prišlo do tega. O Ani ni čul nikdar več ničesar; izginila je iz Zagreba. Popolnoma je pozabil nanjo, pa ga je sedaj iznenadilo, da se je spominja danes tako Živahno. Spomnil se je celo njenih besed, ki mu tih ie rekfa zadnjikrat, ko sta se videla — kakor v neki slutnji —; »Ako moreš biti brez mene srečen, bodi! Jaz želim samo, da bi mi bilo dano, da bi bila v nesreči poleg tebe U Je-li bil srečen? Tega ni vedel niti sam, niti se ni vpraševal po tem. Živel je, jedel in pil, delal — to je bilo življenje — a kje mu je bil čas, da bi vpraševal po čem drugem. V tem trenotku pa — in za trenotek gre vedno — je bil zadovoljen: imel je dve hranilnični knjižici ian polno hišo otrok, zdravih in veselih, ki bodo nadaljevali njegovo ime in delo, kakor so dobili od njega tudi kri in meso. In vendar se je v tem trenotku zadovoljstva, v prijetnem miru prebavljanja po obilnem obedu, gibala neka struna njegove duše, ki ni odgovarjala njegovemu razpoloženju. Bilo je to kot zvok gosel s kakim mehkim motivom v zboru, sestavljenem od glasbil, ki svirajo vsa k veselemu plesu. Na tej struni kakor da je drhtelo vse, kar je Šlo tuge in kesanja skozi njegovo duSo, četudi nezavestno in nedoločno, in ta drhtlejej je postajal msf&ejSi in močnejši, dokler se ni izvil v vzdih. iDalje). Ko sta opravila svoje delo in odhajala od Zlobca, sta opazila, da so na dvorišču hiše §f. 25 kokoši. Mislila sta si, da bi bile dobre za velikonočne praznike. Takoj sta planila po kokoSih in ubila eno na licu mesta. Zavezala sta jo v žepni robec in jo odnesla. Šla sta jo skubit na polje v bližino vasi. Stala sta ob zidu in pridno ter spretno skubila na toplem, žarkem solncu. Ta prizor je opazovalo več ljudi in še danes samevajo kokošja peresa za zidom. Dan pozneje je šla lastnica te kokoši v Dutovlje k finačni straži, da ji plačajo kokoš. Res je dobila zanjo 30 lir. Pri tem je finančna straža zagrozila domačim ljudem, da bo zaprt 8 dni v klet, kdor bo še govoril o tej kokoši. Iz tega je razvidno, da se naši stražniki zelo strogo držijo kraljevih povelj in predpisov. Za ukradeno kokoš ni bil nihče kaznovan, za resnično besedo pa boste dobili 8 dni zapora. Iz Mavhinj. V Edinosti« z dne 23, t. m. čitamo članek, v katerem piše nekdo o naši godbi. Ako bi pisec pisal resnico, bi mu ne zamerili. Vendar je bilo njegovo poročilo neresnično. — Res je sicer, da smo igrali koračnico »San Giustot, ne odgovarja pa resnici, da bi bili mi igrali vlaško himnom in himno Ga-ribaldija. Vsi, ki so bili navzoči, razvidijo tedaj, da se pisec članka prav razume na glasbo. Toliko v odgovor na gori omenjeno neresnico. — Mavhinjska godba. Odposlanec Mavhinjske godbe, ki se je javil v našem uredništvu, da brani njeno čast, je omenil, da je bila pač godba plačana. Tako se zagovarja Mavhinjska godba! Ur. Dramatični krožek v PrvaČini v prizori v nedeljo dne 3. aprila t. !. 3 dejansko burko »Španska muha . Ker je prirejal krožek dosedaj izključno le večje zgodovinske drame, si je topot izbral šaloigro da vstreže želji mnogih gostov. Vabi se torej tem potom vse ono občinstvo, ki se hoče smejati, vendar bodi pa omenjeno, da mladini pod 16 letom vstop ne bo dovoljen. Med posameznimi dejanji godba in petje. K obilni udeležbi vabi: Krožek. Vesti iz Istre Iz Voloskega nam pišejo: Navajeni smo sicer v soseščini Reke na bolj energične fašistovske .akcije, ampak velikonočni dogodki na \ o-loškem so otrpnili za hip tudi nas; zdaj pa smo že sprevideli, da ni ta napad nič drugega nego naravna posledica vseh prejšnjih grozodejstev, ker so javna oblastva smatrala vse, kar se je dogodilo, za primerno in dopustljivo za obči blagor in r :omet našega propalega letovišča. Saj radi p,>žgane hiše v Ičičih in radi smrtno obstreljene matere štirih otročičev v Poljenah ni ie nihče ganil niti z mezincem proti znanim storilcem; zdaj po sobotnih .-izgredih< je pac par razgrajačev zaprtih, a vodja in duša vseh ekspedicij koraka nemoteno okoli, se roga vsemu in snuje najbrže nove junaške načrte. In res že minoli pondeljek smo skorc doživeli nadaljevanje opisanih grozodejstev. Na slavnostni shod laških turistov so došli tudi reški fašisti in nameravali proslaviti ga po svoje. Javno so razglasili in izvršili priprave za požiganje r Narodnega Doma- na Voloskem. Ne srečo je vspelo našim še v zadnjem hipu, da so oblastva preprečila ta zločin; prišli so stražiti Nar. Dom (in nektere hiše zasebnikov) večinoma finančni stražniki. Zatorej ni bilo nameravanega slavnostnega kresa! Ali ljudstvo ugiblje, zakaj so se karabinjerji ob tej priliki skoro absentirali, dočim so se ti orožniki pri drugih prilikah, na primer ob napadu na Po-Ijene, preveč jasno in očito pokazali? Fa čuden pojav ni gotovo nič slučajnega, in ima pač svoje posebne vzroke. Borzna poroiila. Tečaji: V Trstu, dne 31. marca Jadranska banka •*•••••••••• Cosulich «■•« •••»•»*•••«• Dalmatia. • • • •**•••«••*•• Gerolimlch Libera Triestina ............. LIoyd Lussino Martinollch .............. Ocean ia •••*••*•»•»»•••• Prermsda Tripcovicli Ampelea Cement Dalmatia............ Cement Spalato ...... . ...... Tuja valuta na tržaškem trgtts V Trstu, dne 31. marca Neprepečatene krone........ 4.-— avstrijsko-ncmSke krone....... 3.75 češkoslovaške krone ........33.25 dinarji leji marke dolarji ■••••>•>•••■ francoski franki *.•.«••• Švicarski franki ........ angleški funti papirnati..... angleški funti, zlati ...... rubli ............. napo) con J . .......... švicarski tečaji 2ENEVA, 30. Lira 23 85, marka avstr. krona 1'65, angl. funt 22'65, fr. 40'35, dolar 5 7497. 1921. . . 390 . . 409 . . 330 . .212.5 , . 612 , . 1750 , . 1200 . . 252 . . 415 . . 450 > . 430 . . 625 > . 390 > . 370 OMARE. postelje, vzmeti". Žimnice, nmarke, divan in drugo prodam tudi posamezno. Naslov Campo Belvedere 1, prodaja časopisov. <48«) 71.— 34 25 39.— 24.30 170.— 426.— 95.25 110.— 12 — 88.— 1921. — 5.— — 4.— — 33 50 — 72.-34.50 — 40— — 24.40 — 170.25 -428.— — 95.75 —112.— — 13.— — 92 — 9'1375, frank MALI OCiLUŠi JAVEN PLES priredi godbeno društvo v Mavhinjah v nedeljo popoldne pri Urdihu. K udeležbi se uljudno vabi, (481) KOLO, motor za ladjo, čoln itd. se proda. A. Volta 8, pritličje. (485) UČENEC s primemo šolsko izobrazbo, poštenih starišev se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. F. Verbič & C.o II. Bistrica. (486) ZLATO fa srebrne krone plaCem več kot drufi kupci. Albert Povh, urar, Marzioi 46 (v Liuini drv enega U ga). 25 POZOR! Srebrne krone p