organizirala 25 seminarjev za delegate in člane samoupravnih organov v delovni organizacijah Delavska univerza Velenje je reteklem letu poleg ostalih družbenega izobraževanja 16. jan. 1976 - Leto XII. - Št. 2 (311) - Cena 2 din Glavni urednik Ljuban Naraks Odgovorni urednik Stane Vovk TUŠ Šoštanj, Galip Šoštanj, Vegrad, Era, Lesna in REK. Skupno se je od 852 prijavljenih delegatov seminarja redno udeleževalo 536 delegatov. Seminar je trajal za posamezno skupino 17 ur. Delegati so se lahko seznanili z družbeno ekonomsko ureditvijo SFRJ, njeno družbenopolitično ureditvijo, temelji delegatskega in skupščinskega sistema, o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, s komuniciranjem v delegatskem, sistemu, interno zakonodajo v delovni organizaciji, ljudsko obrambo in samozaščito, gospodaijenjem v temeljnih organizacijah združenega dela ter s programom razvoja delovne organizacije. Večina slušateljev je ob zaključku izjavila, da so na seminarju pridobili zelo veliko. To znanje bodo lahko korisstno porabili pri opravljanju družbenopolitičnih funkcij. Pripomnili pa so tudi, da bi bilo takšno izobraževanje potrebno za slehernega delavca samoupravljal-ca. SREČANJE INTERNIRANCEV Sekcija za internirance pri občinskem odboru zveze združenj borcev NOV Velenje vsako leto organizira srečanje za nekdanje internirance. Tudi to nedeljo so se interniranci zbrali na tovariškem srečanju v delavskem klubu, kjer so obujali spomine na huda leta, ki so jih preživeli v italijanskih in nemških taboriščih, sprejeli pa so tudi delovni program. V imenu občinskega odbora zveze združenj borcev je zbrane internirance pozdraavU Slavko Vrtačnik. osvetovanje o uresničevanju delegatskega sistema V pripravah na bližnji seji bčinskih konferenc Socia-stične zveze delovnega udstva, na katerih bodo izpravljali o predlogu druž-enega dogovora o uresniče-inju družbene samozaščite občini Velenje ter o ures-ičevanju delegatskega si-:ema, je dal Izvršni odbor »bčinske konference SZDL elenje pobudo za sklic raz-rjenih sestankov izvršnih dborov krajevnih konfe-inc SZDL skupaj s člani slegacij za zbor združenega sla in za samoupravne inte-isne skupnosti. Tako so se zadnje dni »tali člani izvršnih odbo->v krajevnih konferenc ZDL, člani delegacij ter jdstva krajevmih skupnosti krajevnih skupnostih Ve-nje — Center desni breg, elenje - Stara vas, Šoštanj, elenje — Šalek - Gorica, taro Velenje., Velenje -onovo, Podkiraj - Kavče, nartno ob Paiki, Lokovica, avne, Šentilj, Topolšica, ešivec in Bele vode. POD RAZVALINO ŠALEŠKEGA GRADU ŽE SEDEMDESET METROV DOLG ROV Konec meseca hrib predrt V ponedeljek smo se znova oglasili na gradbišču za Šaleškim gradom, kjer dvajset delavcev Zasavskih premogovnikov - TOZD Rudarska gradbena dela vrta predor pod Šaleškim gradom, ki pa ne bo služil le, kot je predvideno, prometu, ampak bo tudi kot zaklonišče. Kako daleč ste že z deli, smo vprašali vodjo gradbišča Martina Jevška. rov nam bo pokazal iz kakšnega materiala — kamenin je sestav-.ljen hrib." Gradnja predora seveda ni enostavna. Zavedati se je treba, da gre poj pomembnim zgodovinskim objektom, poleg tega „Pripravljalna dela smo začeli že konec novembra, 4. decembra pa smo začeli tudi vrtati v hrib. Zdaj delamo tako imenovani raziskovalni rov, ki bo dolg 80 do 90 metrov, širok 3 metre, in visok 2,5 metra. Ta Na teh posvetovanjih so lenili delovauije delegat-;ega sistema ter sprego-irfli o uresničevanju načel užbene samoizaščite. Ugo-vitve s posvetovanj bodo jžile za pripravo gradiva za ižnji seji Občinske konfe-nce Socialistične zveze de-vnega ljudstva Velenje. Začetek raziskovalnega rova. Seveda bo predor veliko večji, tako da bo skozenj možen dvosmerni promet. pa morajo delavci paziti tudi, da ne bi morebiti poškodovali okoliških objektov. „Delamo meter in pol dolge vrtine, vanje pa damo le 300 gramov razstreliva," je povedal Martin Jevšek. Kako daleč pa ste že prišli v hrib? „Če ne bo kakšnih težav, bomo hrib predrli konec tega Dobro obveščeni občani-dobri samouprav -Ijavci meseca. Seveda ne bo takšna odprtina, kot na vzhodni strani, ampak bomo za zdaj naredili le majhno luknjo v premeru 150 milimetrov za zračenje. Če bi že sedaj napravili takšno odprtino kot je na zahodni strani, bi skozi preveč vlekel veter in bi bilo zelo težko delati. Ali pa bomo naredili normalno odprtino in jo zaprli z vrati. Danes (ponedeljek) je rov dolg že 57 metrov. V tem tednu bomo predvidoma prišli do sedemdesetega metra; tako da nam bo ostalo do konca le še 10 do 15 metrov." Je teren trd za vrtanje? „Prvih 40 metrov je bil apnenec, le vmes je bil od desetega do petindvajsetega metra nekompakten teren. Zato smo morali na tem delu predora vse delati na zatik, ki je zahteval tudi več podpornega materiala. Tudi sedaj, ko gre vrtanje raziskovalnega predora h koncu, bomo morali delati veliko bolj previdno, ker bomo morali paziti, da ne poškodujemo objektov." # Srečanje upokojencev Gorenja Ob novem letu so se srečali upokojenci tovarne Gorenje, Velenje. Na povabilo tovarniške konference sindikata so si ogledali nekaj novih prostorov v tovarni, nakar so novoletno razpoloženje nadaljevali na zakuskL Upokojenci Gorenja se srečajo v tovarni vsako leto in lepo je videti v podjetju tiste, ki so nekoč tu delali. Gorenje na svoje nekdanje sodelavce torej ne pozablja. Poleg srečanja, razgovora, novoletnih želja so jim letos pripravili še spominska darila. H.J. Nocoj v knjižnici »Gimnazijka« Danes bo v velenjski knjižnici večer domačega filma, ki ga prireja kino klub Gorenje. Predvajali bodo film Gimnazijka, ki ga je posnel po istoimenskem romanu pisatelja Antona Ingoliča mladi celjski amater Stanko Jost. Gimnazijko je kinoklub Gorenje že predvajal v Velenju v okviru petkovega kulturnega večera. Vendar, ker je bilo zanj izredno veliko zanimanje, bodo film nocoj ob 19. uri v knjižnici ponovilii. 0 VELENJSKEM PARKU Zbor delegatov delovnih ljudi in občanov ter vodstva družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas so za petek, 16. januarja, sklicali ob 18. uri v prostorih godbenega doma v parku razgovor o stanju in pripravi akcijskega programa za sanacijo oziroma ureditev parka, jezera in športnih objektov. Na razgovor so povabili predstavnike občinske skupščine, skupnosti mestnih krajevnih skupnosti, drugih krajevnih skupnosti na območju Velenja ter delovnih organizacij, ki imajo sedež v krajevni skupnosti oziroma poslujejo tam enote. Na posvetovanje pa so povabili tudi predstavnike več samoupravnih interesnih skupnosti. BLAGOVNICE @ VELENJE NUDIJO ZIMSKO KONFEKCIJO od20DO50%CENEJE' IN ZIMSKO OBUTEV vrwo umljL. ZADNjEDNI PO SVETU... • Nesoglasje v Adis Abebi Izredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti v Adi Abebi, ki so ga sklicali, da bi na njem poskusili najti sprejemljivo rešitev za angolsko državljansko vojno, se je končalo povsem neuspešno. Afriške države, ki so jih na izrednem zasedanju v etiopski prestolnici zastopali predsedniki držav ali vlad in zunanji ministri, se namreč nikakor niso mogle zediniti za skupen pogled na angolsko dramo in predlagati za vse sprejemljivo rešitev. Problem je bil, najkrajše rečeno, v naslednjem: koga priznati kot edinega zastopnika an-golskega ljudstva in komu priznati, da ga pošteno in pravično podpira. Medtem ko je bila okroglo polovica afriških držav za to, da priznajo vlado dr. Agostinha Netta (vodjo MPLA) in LR Angolo kot edino zastopnico an-golskega ljudstva, so bili drugi mnenja, da naj bi se Nettovi vladi pridružila tudi druga dva nekdanja odporniška voditelja -namreč Holden, ki vodi FNLA in Savimbi, ki vodi UNITA. Približno v takem razmerju so bile države razdeljene tudi glede tistih neafriških držav, ki podpirajo eno od naštetih strani: nekateri so menili, da je treba v obsodbi tujega vmešavanja v Angolo obsoditi vse enako (se pravi tako Združene države Amerike kot Sovjetsko zvezo ali Južnoafriško republiko — kar je, denimo, zastopal zambijski predsednik Kaunda), drugi pa, da je treba ločiti vlogo Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav (Kube na primer, ki je poslala v Angolo nekaj tisoč vojakov, tako vsaj poročajo zahodne tiskovne agencije) od vloge Američanov. Šefi delegacij so se torej razšli ne da bi dosegli kompromis, delo pa bo nadaljeval (vendar s hudo meglenimi obeti) poseben komite dvanajstih držav, ki so ga ustanovili lani pri Organizaciji afriških držav posebej za take primere. Toda napovedi so mračne: malo je verjetno, da bi lahko ta komite dosegel kakršnokoli rešitev, saj so razlike v stališčih afriških držav vendarle prevelike, da bi jih lahko uskladili. V bistvu so si enotni zgolj glede enega: namreč obsodbe južnoafriške intervencij v Angoli - to pa je premalo. Kot vse kaže, se bo bodočnost Angole odločala na bojnem polju, kar pa pomeni še več žrtev angolskega ljudstva in še več tujega vmešavanja. • Palestinci pred Varnostnim svetom Na posebnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, sklicanem, da bi na njem razpravljali o bližnjevzhodni krizi, je v ponedeljek uvodoma nastopil eden izmed voditeljev Palestinske osvobodilne organizacije Faruk Kadum« in tako pred tem forumom svetovnega parlamenta razgrnil paleto problemov svojega ljudstva, ki se še vedno bori za tisto, kar večina drugih narodov tega sveta že ima: svobodo, neodvisnost in suvereno državo. Izrael se tega sestanka varnostnega sveta ne udeležuje ker noče sedeti za isto mizo s Palestinci. Pri tem ga podpirajo Združene države Amerike, ki so se sicer v zadnjih nekaj dneh trudile, da bi dosegle pri Izraelcih nekoliko prožnejše stališče glede gogovorov s Palestinci. Palestinski predstavnik je terjal uresničitev zakonitih pravic svojega ljudstva - med drugim ustanovitev države Palestine, v kateri bi, kot je dejal, enakopravno živeli v miru in slogi vsi, Zidje, muslimani, kristjani in drugi. • Bejrut v plamenih Desničarske enote so medtem izzvale novo krizo v Libanonu, kjer so obkolile več palestinskih taborišč in prerezale oskrbovalne poti. Zaradi tega so se vneli novi, še silovitejši boji, ki so terjali več sto mrtvih in ranjenih in vnesli v že tako dovolj opustošeno deželo še večje razdejanje. .IN DOMOVINI NAJBOLJŠI - V anketi Jugo-hotela „zadovoljni gost 1975'?je dobil najvišjo oceno med mestnimi hoteli hotel Libertas v Dubrovniku. Med hoteli ob jezerskih krajih je najvišjo oceno dobil Grand hotel Toplice na Bledu, med hoteli v toplicah in zdraviliščih pa hotel Donat v Rogaški Slatini. Na Severnem Jadranu je najboljši hotel Riviera v Portorožu, na srednjem Jadranu pa hotel Jadran v Supetru in hotel Brela v Brelah. TOVARNA - Slovenijales, ki nastopa v Centralnoafriški re- &ubliki kot družba „Slovenija ois", v katero so vključeni še Javor, Novoles in Brest, ima že 5 let v jugovzhodnem delu dežele velika sečišča tropskega lesa, sedaj pa bodo še s 17 drugimi proizvodnimi organizacijami, pretežno iz Slovenije, gradili veliko predelovalno tovarno. I-nvesticija z vsemi pomožnimi objekti bo veljala 160 milijonov dinarjev. Gre za 1800 kvadratnih metrov pokritih površin, ki bodo obsegale tovarno luščenega in rezanega furnirja, veliko žagal-nico, predelovalnico s pokritimi žerjavnimi progami, delavnicami, brusilnicami, garderobami in lastno energetsko centralo. DOKTORAT - Na skopski univerzi bodo študentje lahko dobili doktorat tudi brez magistrature. To so sklenili na seji univerzitetnega sveta. Vsi, ki bi hoteli braniti doktorat, bodo morali predložiti ustrezna znanstvena dela in poprej, pred posebno komisijo položiti izpit s področja, ki so si ga izbrali za doktorat. KRIZA - Jugoslovanski proizvajalci gospodinjskih strojev so se znašli v nezadovoljivem položaju. Lani so prodali za 40 odstotkov manj kot leto poprej, zato so marsikje skladišča polna. Elektroindustrija Obod iz Ce-tinja je na primer prodala kar za 45 odstotkov izdelkov manj in ima zdaj na zalogi 70.000 hladilnikov. Zato so v tovarni ustavili proizvodnjo in kakšnih 1600 delavcev poslali na prisilni 14-dnev-ni dopust. ŠOLSTVO - Do leta 1980 bo moralo v Sloveniji končati I. stopnjo pedagoških šol 6827 študentov, pedagoške šole II. stopnje pa 3300 študentov, da bi s tem krili vse slovenske potrebe na področju osnovnega in srednjega šolstva, ker učiteljev že zdaj manjka. V bližnji prihodnosti bo treba pomladiti tudi univerzitetni kader saj je zdaj na univerzi v Ljubljani kar 84 odstotkov rednih profesorjev, ki so stari nad 50 let, 44,4 odstotka pa je takih, ki so že presegli starost 60 let. BENCIN — V zveznem sekretariatu za promet in zveze pravijo, da za zdaj ni v načrtu nikakršna podražitev bencina. Potrjujejo sicer, da nekateri to predlagajo, da pa so predlogi nekaj, odločitev pa drugo. DOLGOVI - Z zakonom o zagotovitvi plačevanja med porabniki družbenih sredstev, ki ga je skupščina Jugoslavije sprejela nekaj dni pred novim letom, bp dokončno konec medsebojnih dolgov v gospodarstvu, ki po dosedanjih ocenah znašajo 270 milijard dinarjev. Javnost pa bo tudi navsezadnje zvedela, katere delovne organizacije so nelikvidne. Po zadnjih podatkih imajo gospodarske organizacije in banke na voljo 385 milijard dinarjev obratnih sredstev, kar je dovolj za kritje dolgov. V službi družbenega knjigovodstva pričakujejo, da se bo v prihodnjih dneh pojavilo kakšnih 25.000 porabnikov družbenih sredstev ter da bodo dobili približno 800.000 različnih prijav dolgov. ČLANARINA - CK ZKS je sprejel sklep o načinu in višini obračunavanja članarine. Pavšalni znesek en dinar plačujejo tisti člani ZK, ki nismajo stalnega osebnega dohodka (nezaposleni, študentje, dijaki, vojaki, gospodinje) in tisti, ki imajo mesečni osebni dohodek nižji od 1500 dinarjev. Ostali člani ZK plačujejo poslej članarino po naslednjem ključu: od 1500 do 2500 (osnova) - 0,5 odstotka, od 2500 do 3500 din - 1 odstotek; od 3500 do 4500 -1,5 odstotka; od 4500 do 5550 - 2 odstotka; od 5500 do 6500 - 2,5 odstotka; nad 6500 din -3 odstotke. POGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKE KONFERENCE SZDL TONETOM ŠELIGOM Najpommembnejši nalogi: nadaljnj poglabljanje samoupravljanja in krepitev družbene samozaščite Pred občinsko konferenco SZDL Velenje in njenim predsedstvom je v letošnjem letu vrsta pomembnih nalog tako glede nadaljnjega uresničevanja delegatskega sistema oziroma poglabljanja ustavne vsebine samoupravljanja kot uresničevanja družbene samozaščite v občini. Člani izvršnega odbora in predsedstva občinske konference socialistične zveze smo se odločili, da bomo obiskali štirinajst krajevnih skupnosti ter na kraju samem ugotovili, kakšno je dejansko stanje glede uresničevanja družbene samozaščite, nam je v zvezi s tem dejal sekretar občinske konference Tone Šeliga. „Prvi dobljeni podatki kažejo, da smo na tem področju naredili veliko premalo. Čeprav so v večini krajevnih skupnosti že organizirali tako imenovane k oordinacijske komisije, ki naj bi nadzorovale izvajanje družbene samozaščite, ugotovljamo, da občani v pretežni meri še ne razlikujejo nalog družbene samozaščite od pojma splošna ljudska obramba. Družbene samozaščite ne dojemajo kot nalogo slehernega državljana kot je to opredeljeno v ustavi, ampak menijo, da je to stvar milice, sodišča in drugih organov. Zavedamo se tudi, da bomo naloge s področja družbene samozaščite toliko bolje izvajali, REKLI SO TE DNI: kolikor bolje bomo organizirani na vseh področjih. Tako imamo doslej že v vseh krajevnih skupnostih organizirane osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Skoraj povsod tudi organizacije zveze borcev, v večih pa tudi osnovne organizacije zveze komunistov. Vendar s tem, ko so te organizacije ustanovljene še ne moremo reči, da je tudi samo delo steklo tako kot bi moralo. Sestanki, ki jih imamo te dni s posameznimi krajevnimi skupnostmi, kažejo, da se z ustanovitvijo teh organizacij razen majhnih izjem v krajevnih skupnostih ni še nič spremenilo. Organizacije so tako rekoč za zdaj še v glavnem samo sebi v namen. Ne vključujejo se še dovolj v delo krajevne skupnosti. Nadalje smo ugotovili, da razen v eni krajevni skupnosti, še nikjer niso razpravljali o vprašanjih družbene samozaščite. Vendar temu ni toliko krivo slabo delovanje krajevnih SERGEJ KRAIGHER: — Zavedati se moramo, da so socialistična zveza, sindikati, zveza socialistične mladine pa tudi druge družbenopolitične organizacije pridobitev naše socialistične revolucije. Dejstvo, da ustava neposredno opredeljuje njihovo funkcijo v samem družbenopolitičnem sistemu, je pridobitev naše revolucije. To pa pomeni, da je to pridobitev vsakega delovnega človeka, ki preko njih uveljavlja svoje interese. Zato je delo in ustrezna aktivnost v teh organizacijah ne samo dolžnost organizacij kot takih, ampak je to pravica vsakega delovnega človeka. MARIJAN BRECELJ: — Veliko se govori o tem, da si izvršilni in upravni organi v občinskih skupščinah tako ali drugače prilaščajo oblast, da odločajo o vseh tistih družbenoekonomskih vprašanjih, ki so neposredno povezana z osnovnimi interesi ljudi. V bistvu pa gre bržčas le za iskanje metode njihovega dela. Ta bi moral izhajati iz pogojev delegatske občinske skupščine. i VLADO JANŽIČ: — Samo idejno enotna zveza komunistov bo v našem socialističnem samoupravnem sistemu tudi akcijsko učinkovita. Takšna zveza komunistov pa bo potem tudi resnični dejavnik in najpomembnejši udarni in akcijski odred delavskega razreda v sistemu socialističnega samoupravljanja, v katerem se delavsko- razredni interes še vedno spopada z raznimi skupinskolastniškimi, delnimi ter osebnimi in slojev-skimi interesi. konferenc SZDL in drugih organov v krajevni skupnosti, kot morda bolj nepovezanost med" krajevno skupnostjo in občinskimi organi. Poleg tega so bile krajevne skupnosti tudi premalo informirane v zvezi s tem. Težava je tudi v tem, ker tako v občinskem kot v statutih krajevnih skupnostih še niso opredeljene naloge s področja družbene samozaščite. Sestanki z mestnimi krajevnimi skupnostmi so pokazali, da je veliko primerov raznih „klatežev". Gre za ljudi, ki prihajajo v Velenje in so brez zaposlitve ter brez stanovanja. Zato spijo po raznih kleteh, stanujejo pod lažnimi naslovi. V zvezi s tem je bil v vseh mestnih krajevnih skupnostih sprejet sklep, da se v prihodnje ne bo mogel nihče prijaviti na matičnem uradu, če ne bo imel potrdila o zaposlenosti. Nadalje ugotavljamo, da ni novih hišnih redov. Velikega pomena pa je tudi vprašanje varstva okolja, čuvanje naše imovine po hodnikih, kleteh, pa tudi stanovanjih. Za vse to pa smo velikokrat sami krivi, ker pač to omogočamo." Kako pa poteka uresničevanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih? „Lahko rečemo, da smo organizacijske oblike v krajevnih skupnostih glede tega dobro izvedli še vedno pa marsikje ne ločijo razlik med vlogo zbora delegatov in sveta drajevnih skupnosti, še bolj zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da tudi delegacije slabo delajo, oziroma da ponekod dobro delajo delegacije za zbor krajevnih skupnosti pri občinski skupščini, drugod pa splošne. Delo posamezne delegacije je v veliki meri odvisno od dela njenega predsednika. Tam kjer je predsednik zelo aktiven, tudi delegacija dobro dela. Ob tem je še zlasti pomembna ugotovitev, da marsikje nimajo pogojev za delo, veliko pripomb pa je tudi glede gradiva. Pogostokrat ga dobijo prepozno, zato ga ne morejo vsi predelati." Kako pa je z izobraževanjem delegatov? „V glavnem smo imeli za vse delegate zbora združenega dela seminarje, za delegate iz krajevnih skupnosti pa smo v zvezi s tem premalo naredili. Zato bc ena izmed naslednjih nalog ob činske konference nedvomno tudi organizacija seminarjev zi . predsednike svetov krajevni! skupnosti in delegacij, nato pi še za vse člane delegacij. Ti sestanki v posameznih kra jevnih skupnostih so tudi poki zali, da se krajani premalo zani majo za delo delegacij. Dt danes še nobena ni poročala i svojem delu zboru delegatov; zboru občanov, čeprav bi mc rala to storiti najmanj dvakra na leto. Morda je temu krivi-tudi to, ker v statutih razen dveh ali treh primerih še nisi opredeljene naloge delegaci prav tako delegacije še nimaj poslovnika. Potrebna pa bo tu| večja povezanost med delega sko prisarno pri skupščini ob* čine in krajevnimi skupnosti! Iz pogovorov smo še ugotov da krajani premalo poznajo pri grame krajevne skupnosti, i drugi strani pa je vse več za tev, da bi bilo treba ustanovil posebno delegacijo tudi za pod ročje samoupravnih interesni skupnosti." Kako bi torej strnili nal občinske konference in prei sedstva v prihodnje? „Nadaljnje poglabljanje moupravljanja in izvajanje d: bene samozaščite bosta m dvomno med najpomeml nejšimi nalogami v tem letu, Že na tretji seji občins konference SZDL, ki bo sra prihodnjega meseca, bomo tema vprašanjema posvetili vso I pozornost. Poleg tega borac ■ morali na predsedstvu v prihodi, njem obdobju - prva seja bo ži ta mesec — spregovoriti o druž benem dogovoru o razporejanji dohodka. Ustanoviti bomo morali $ nekatere komisije in organe.) tem prvem obdobju pa so na loge predsedstva posvečena S zlasti vprašanju informiranja občini, organiziranosti družbi nopolitičnih organizacij v krt jevnih skupnostih in prevarjanj učinkovitosti njihovega del; Stekle bodo tudi priprave ni četrto sejo konference, na ki teri bomo morali spregovoril tudi o problemih delavske um verze, vzgojno izobraževalneg zavoda. Skratka, sploh o priprs vah na usmerjeni šolski p: gram, ki ga bomo začeli v skem letu 1976-78." 0 DELU OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Preprečiti socialne probleme Skupnost socialnega skrbstva teži za tem da bi v naši družbi zagotovili takšne pogoje, ki bodo omogočili čimbolj popoln razvoj sleherne osebnosti in tako učinkovito preprečevali socialne probleme in odpravljali njihove posledice. Posebna naloga socialnega skrbstva je zagotavljanje socialrfe varnosti tistim posameznikom, ki jim zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena. Vplivati morajo na to, da se bodo sprejemali ukrepi za zagotavljanje socialne varnosti v taki obliki, ki bi v čim večji meri preprečevali nastajanje socialnih problemov. Skupnost socialnega skrbstva opozarja druge nosilce socialne politike na posebej ranljive skupine in na potrebne ukrepe za njihovo varstvo. Z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi se dogovarjajo za akcije in ukrepe, ter sodelujejo pri izvajanju socialno političnih ukrepov. neurejenih življenjskih razmerah. VARSTVO OTROK IN DRUŽINE Skupnost socialnega skrbstva nudi posebno varstvo in pomoč otroVbm, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, otrokom z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter vedenjsko in osebnostno motenim otrokom in mladoletnikom. Otrokom, ki so rojeni izven zakonske zveze oziroma njihovim materam nudijo pravno in drugo pomoč pri ugotavljanju očetovstva, urejanju preživnine ter ureditvi življenjskih pogojev v tistih primerih, ko mati sama ne more zagotoviti otroku primernih pogojev za življenje. Pogosto je potrebno materi zagotoviti zaposlitev in stanovanje ter varstvo za otroka. Veliko mater z nezakonskimi otroki živi v skrajno Strokovne službe socialnega skrbstva naj bi prevzele načrtno in sistematsko tudi naloge svetovanja zakoncem, ki se razvezujejo. Ogroženi so tudi otroci katerih starši so zaposleni v tujini. Često se v takih primerih pojavijo socialne težave, ali pa motnje v čustvenih odnosih. Otroci, ki nimajo staršev, ali pa ti niso sposobni zanje skrbeti, so pravno zavarovani s postavitvijo pod skrbništvo. Izvajanje te oblike varstva nadzoruje socialno skrbstvo. Takšne otroke dajo tudi v posvojitev. Ta oblika terja zelo veliko strokovnega dela. Težijo, da bi se za posvojitev izoblikoval v Sloveniji en sam center, ker bi bili tako podani pogoji za enotni pregled nad družinami, ki želijo posvojiti otroke. V naši občini se rodi na leto od 25 do 30 otrok s telesnimi ali duševnimi motnjami. Za te otroke mora skupnost socialnega skrbstva ustvariti takšne pogoje, da se bodo ti otroci za življenje čim bolj usposobili. VARSTVO ODRASLIH Skupnost socialnega varstva si tudi prizadeva da bi zagotovila takšne pogoje, da se bodo sposobnosti ogroženih oseb povečale in se bodo tako mogli prilagoditi ter vključevati v življenjsko sredino. To področje zajema pomoč odraslim osebam, ki so v takšnih socialnih težavah, da jim je potrebna družbena pomoč. Gre predvsem za odrasle druševno ali telesno nesposobne osebe brez sredstev za preživljanje, ki potrebujejo denarno pomoč. V naši občini prejema stalno družbeno pomoč 130 občanov. To pomoč dobivajo osebe, ki same niso sposobne pridobiti dovolj sredstev za preživljanje in jim je le denarna pomoč družbe redni vir za preživljanje. Posebno skupino ogroženih občanov predstavljajo ostareli kmetje, ki niso več sposobni za delo in VARSTVO CANOV so ostali sami na kmetiji. Ti pr jemajo kmečko pokojnino, ki pa zadošča za življenje. Posebno pozornost je potrebi« posvetiti problemu alkoholizma i narkomanije, saj predstavlja enq najtežjih problemov v naši družb Ob tem je treba pomisliti tudi « družine, ki so v takih primer ogrožene. To ni le socialno skrb! veni, ampak prav gotovo širši cialni in gospodarski problem. STAREJŠIH OB Potreba po organizirani družbei akciji za varstvo in pomoč starejSi občanov je vedno večja. Osebam, i so brez sredstev in brez svojcev, j( dodeljena družbena pomoč. Velil ostarelih ljudi ima zagotovljeno terialno varnost. Nekateri se čutijer osamljene in izrinjene iz dri benega življenja. V zadnjih časih nekateri domovi za ostarele lji pričeli z organizacijo klubov, ki namenjeni tistim, ki žive vle „Miha Pintar Toledo" izpolnila. Gorenje jim je darovalo barvni televizor, krajevna skupnost Šmartno pa magnetoskcop. Od barvnega TV sprejemnika in magneto-skopa do ,„televizije v šoli" je resda še daleč. Vendar so prvi koraki že : storjeni. O tem je namreč tekla beseda tudi na skupnem seestanku med predstavniki šole in tovarne Gorenje, ki je bil skliican na pobudo sindikata. Sindikat Gorenja je ob novem letu obiskal tudi podružnično šolo Cirkovce, kjer so učencem izročili kinoprojektor. Šolskim in i predšolskim otrokom je dedek Mraz izročil še darilne pakcete. V okviru trgovske in proizvodne organizacije združenega dela „ERA" Velenje deluje od novega leta 1976 naprej nova temeljna organizacija združenega dela „Veleprodaja". Ustanovitev tretje temeljne organizacije združenega dela (za „Trgovino" Velenje in »Kmetijstvom" Šoštanj) so pogojila prizadevanja za kar najbolj dosledno uresničitev ustavne vsebine samoupravljanja ter priprava nove organizacijske sheme, analitična ocena delovnih mest ter nova sistemizacija. Temeljna organizacija združenega dela „Veleprodaja" zaposluje zdaj 90 delavcev, vanjo pa so vključili zraven sektorja engro, skladišč in sektorja Celja še poslovno enoto Prevozništvo. Že v preteklem letu je „ERA" uvedla po Sloveniji in delu sosednje Hrvatske potniško službo za prodajo izdelkov, ki jih proizvajajo delovne organizacije iz Šaleške doline. Računajo, da se bo tovrstna dejavnost še okrepila, predvsem pa računajo na še večji razvoj kooperacijske proizvodnje, predvsem še za potrebe široke potrošnje. Trgovska in proizvodna organizacija združenega dela „ERA'; Velenje, kije lani ustvarila okrog 680 milijonov dinarjev celotnega dohodka, je v preteklem letu uredila v Velenju dve novi prodajalni. Na Šaleški cesti je odprla poslovalnico „Dekor", na Foitovi cesti pa prodajalno zelenjave in sadja. Začela pa je tudi z obnovo in urejanjem zadružnega doma v Gorenju. Najprej so uredili prodajalno keramičnih ploščic „Gorenje", zdaj pa jih čaka tam še ureditev sodobne samopostrežne trgovine in bifeja. Pripravljeni so tudi načrti za nova skladišča v industrijski coni, pri čemer računajo, da Ste že naročeni na tednik Naš čas? bodo v prvi fazi uresničevanja tega načrta začeli z gradnjo najmanj 3.000 m2 skladiščnih površin. Na Turnu pa bi radi postavili hlev za okrog 60 glav živine. Načrtov, želja in potreb je seveda še precej več, vendar bo njihova realizacija, zaradi pomanjkanja lastnih investicijskih sredstev, trajala nekaj dlje, kot so sprva računali. stanovanj kot industrijskih objektov še bolj kot doslej uveljavili tudi na nekaterih drugih območjih, posebej še v Celju, Žalcu in Slovenskih Konjicah, pa tudi drugod. Z gradnjo industrijskih objektov z elementi „Vemont" pa računajo tudi v Slavoniji in Vojvodini. Dela na novih območjih jim bo še posebej omogočila tudi nova tehnologija, ki so jo bili uvedli tako pri gradnji stanovanj kot pri gradnji industrijskih in drugih objektov z elementi „Vemont". Pomembne uspehe pri gradnji stanovanj, saj so jih doslej zgradili v Beogradu že okrog 1.000, v Ljubljani pa blizu 500, da posebej ne omenjamo deleža „Vegrada" pri gradnji stanovanj v samem Velenju oziroma Šaleški dolini, je zlasti omogočila nova tehnologija tunelskih opažev. Zastavljena pa je zdaj akcija, da tehnologijo tunelskih opažev izpopolnijo oziroma kompletirajo še z uporabo prefabriciranih betonskih elementov ter z industrializacijo zaključnih in instalacijskih del, kar vse naj bi vplivalo na skrajšanje rokov izgradnje objektov ter na pocenitev del. Velenjčani bi bili še konkurenčnejši, čeprav velja dodati, da so stanovanja, ki jih gradi Gradbeno industrijsko podjetje „Vegrad" Velenje sorazmerno poceni oziroma med najcenejšimi v naši republiki. V Velenju je veljal kvadratni meter stanovanjske površine 5.000 dinaijev, v Ljubljani 6.000 dinarjev, v stanovanjih, kijih zdaj gradijo v Velenju, pa bo veljal kvadratni meter stanovanjske površine 5.450 dinarjev. S temi novostmi pa bodo tudi korak bliže do cilja, da bi v vsej celovitosti uveljavili industrijsko gradnjo stanovanj. PRVI MONTAŽNI OBJEKTI „VEMONT" Gradbeno industrijsko podjetje „Vegrad" Velenje je v pre- teklem letu postavilo prve montažne objekte, industrijske hale, šole, obrate družbene prehrane in drugo, z elementi „Vemont" v Velenju, Celju, Slovenskih Konjicah, na Kozjanskem in v Pomurju. Za letos Velenjčani načrtujejo osvojitev še nekaterih novih elementov „Vemont", sicer pa bodo razširili tudi izbor izdelkov iz programa betonske galanterije. Skupaj še z nekaterimi drugimi načrti naj bi razširitev obstoječe proizvodnje omogočila temeljni organizaciji združenega dela »Industrija gradbenega materiala", da bi leta 1980 dosegla enak celotni dohodek, kot ga bo temeljna organizacija združenega dela »Gradbena opera-tiva". Za prihodnja leta načrtujejo Velenjčani še poskusno industrijsko proizvodnjo celic za stanovanja, prav tako pa tudi za postavitev tovarne stanovanj. NOVE TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, VIŠJI DRUŽBENI STANDARD ZAPOSLENIH Ob širjenju proizvodnje in še v večji uveljavitvi na tržiščih zunaj Velenja pa bo Gradbeno industrijsko podjetje „Vegrad" Velenje namenilo posebno pozornost nadaljnjemu poglabljanju samoupravljanja in dvigu standarda zaposlenih. Začele so se razprave o oblikovanju novih temeljnih organizacij združenega dela, pomembna pa je tudi odločitev o gradnji novih samskih domov za delavce na sek-toijih Beograd in Ljubljana, ki jo želijo uresničiti v prihodnjih letih. Ob tem pa se še posebej skrbno pripravljajo na nove nastope na zunanjih tržiščih. Dela, ki so jih opravljali v Zvezni republiki Nemčiji, so omogočila nakup mehanizacije ob istočasnem uvajanju najsodobnejše gradbene tehnologije doma. Zdaj ima velenjski G1P „Vegrad" gradbišče tudi že v Nemški demokratični republiki, računajo pa, da bi skupaj z drugimi slovenskimi gradbenimi podjetji oziroma delovnimi organizacijami sodelovali kot izvajalci del v državah v razvoju, zlasti pa še v državah Bližnjega vzhoda. KOMUNISTI VEGRADA SO IMELI Volilno konferenco Konec decembra smo se zbrali komunisti Vegrada na volilno konferenco. Ker doma nimamo tako velike dvorane, da bi se vsi zbrali skupaj, smo najeli dvorano Skupščine občine Velenje. Organizatorji so gradivo dobro pripravili. Uvodoma smo poslušali dve poročili. Prvo je pripravil Guček Franc. Obdelal je organizacijsko delovanje zveze komunistov v Vegradu. Omenil je, da smo imeli v preteklem dvoletnem obdobju osemnajst skupnih sestankov vseh treh osnovnih organizacij zveze komunistov in devet ločenih sestankov. Sestankov smo se udeleževali 85-od-stotno. Obravnavali smo vsa bistvena vprašanja življenja in dela v Vegradu, pa tudi skupne naloge v občini, republiki in federaciji. Naše vrste smo v tem obdobju povečali za 58 odstotkov in to predvsem iz vrst neposrednih delavcev, tako da imamo sedaj v naši delovni organizaciji 117 članov zveze komunistov, 45 članov je mlajših od 27 let, kar 51 odstotkov pa jih je i? neposredne proizvodnje. Dosedanji sekretar konference ing. Veno Svoljšak je podal poročilo o vsebinskem delu. Poudaril je, da smo z vso zavzetostjo obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil, organi- ziranje samoupravnih skupin, zaključni račun, kandidate za nove samoupravne organe, sporazum o združevanju v skupnosti organizacije združenega dela Imos, sklepe desetega kongresa ZKJ, oceno samoupravljanja v delovni organizaciji, program izvršnega sveta skupščine občine Velenje, naloge osnovne organizacije ZK pri uresničevanju četrte seje predsedstva CK ZKJ in desete seje predsedstva ZKS, oceno družbenopolitičnih razmerij v podjetju, stališča CK ZKS o kadrovski politiki, poslovanje v delovni organizaciji, TOZD in enotah ter medsebojnih dohodkovnih odnosih, informacije o zunanji in notranji politiki naše države ter delu sindikata in mladine v podjetju. Iz še nerešenih zadev in novih nalog bomo izdelali nov program dela za prihodnji dve leti. Izvolili smo tudi nova vodstva osnovne organizacije zveze komunistov in konference ZK v Vegradu. Sekretar konference ZK v Vegradu je Drago Blagus, osnovne organizacije TOZD gradbena operativa Drago Zupane, gradbene industrije Franc Guček in sekretar osnovne organizacije ZK delovne skupnosti skupnih služb Jože Rajer. Rado Sivka NAŠ ČA5S IMAŠ ROMAN 8 HARRISON E. SALISBURY NAysebi so imeli tovarniška delavska oblačila. Za slovo od žena in deklet ni bilo več časa. Bataljon se je pomikal po cesti mimo stadiona, spustil se je proti naselju Kolpinu, kjer so nekateri med njimi stanovali. Za njimi pa se je sredi mesta dvigal visok podstavek, na katerem je stal kip tovarniškega delavca s puško v rokah, posvečen delavcem revolucionarjem iz leta 1917. Preden se je enota približala svojim položajem, se je že zdanilo. „Pomikali srmTse s puškami v rokah, ko smo naenkrat srečali fanta z modrim zavitkom," se spominja Anisimov. „Bil je priden dečko, delal je" pri martinovki, Saša mu je bilo ime. Vprašal nas je, kam gremo. Povedali smo mu in ga pobarali, kam jo maha s tistim zavojem. Saša se je s hlebom kruha vračal v tovarno. Ni še vedel, kaj se godi. Anisimov mu je razložil, da ne gre samo za obrambo tovarne, temveč za obrambo mesta, dežele. „Le kako naj se vam pridružim, če nimam puške," je rekel Saša. „Kar pojdi z nami," ga jc povabil Anisimov. „Imamo še nekaj"rezervnih pušk in tudi uniformo bomo našli zate." Saša je zmignil z rameni, vtaknil kruh v žep in odšel z njimi v hladno jutranjo meglo. Dva dni kasneje so ga pokopali. Zadel ga je drobec granate. Zavoj s kruhom so mu položili za vzglavje. , Približno ob šestih zjutraj se je majhna Anisimova četa razporedila na položaju ob drugih ižorskih delavcih. Kakšno uro kasneje se je Anisimov napotil do severnih obronkov Jam - Ižorska. Ko sta s komandantom Georgijem V. Vo-dopjanovim prišla do pokopališča, so nad njima že sikale prve krogle. Tik ob Anisimovu je razneslo križ Hitro sta se morala vrniti. Nemci niso prebili ižorske črte, bili pa so dovolj blizu, da so tovarno lahko obstreljevali. Bombardiranje se je začelo' 30. avgusta ob pol osmih zjutraj, nadaljevalo pa se je več tednov skoraj brez prestanka. Nekaj tovarniških enot so evakuirali, a večina jih je ostala. Nemci so s sistematičnem obstreljevanjem praktično ustavili tovarniško proizvodnjo. Petinštirideset delavcev je v bojih padlo, 235 pa jih je bilo ranjenih. Oktobra, ko so se boji polegli, so bili ižorskibataljoni izmenoma na fronti in v tovarni. 4. oktobra se je vlada odločila, da bo tovarno evakuirala na Ural. V naslednjih tednih so v številnih večjih delavnicah s težavo razstavili stroje in jih z letali odpeljali iz Leningrada. Res, da je odpor ižorskih delavcev Nemce zaustavil, toda nastopile so posledice, ki jih ni nihče predvideval. Ker so jih na ižorski črti zaustavili, sq se Nemci usmerili proti vzhodu in to v isto smer, kamor so se umaknile raztresene enote ošeminštiridesete armade. Na severu ob Tosni so imeli nacistični tanki prosto pot. 20. tankovska divizija, ki je bila na čelu, je brez težav prodirala v sovjetsko zaledje. Le malo Nemcev je vedelo, da so prišli na eno najslavnejših bojišč ruske zgodovine. Tukaj, ob ustju Ižora, sije pred sedemsto • leti Aleksander Jaroslavovič, eden izmed ruskih legendarnih junakov, priboril ime Aleksander Nevski. Po tej dolini ob Nevi je vodil svoje bojevnike iz Velikega Novgoroda proti Švedom. Njihov vojskovodja Birger je nameraval prestopiti Nevo in Ladoško jezero ter se spustiti proti reki Volhov, od koder bi napadel Novgorod, slavno prestolnico starodavne Rusije. S strateškega stališča je bil njegov načrt precej podoben Hitleijevemu. Nevski pa je Švede nepričakovano napadel in jih 15. julija 1240 popolnoma uničil. To je bila ena najslavnejših ruskih bitk vseh časov. 2e večkrat smo v časopisju zasledili novico, da so zdravniki dosegli pomemben napredek v zdravljenju doslej neozdravljive kožne bolezni luskavice. Prihajale so vesti z raznih strani sveta. V Bostonu so izdelali tablete, spet drugod so izumili posebne aparature za obsevanje Nič pa ni bilo konkretnejšega. V Beogradu živi in dela inženir Andrija Milovanovič, ki je zaposlen v kmetijskem kombinatu Beograd in ki že nekaj desetletij trpi zaradi omenjene bolezni. Doslej je iskal zdravniško pomoč doma in v tujini, ležal je po bolnišnicah, zdravili so ga z najnovejšimi zdravili, iskal je zdravja na soncu, na toplem radioaktivnem uljcinskem pesku, prebral je o tej nadležni bolezni skoraj vse, kar je našel. Vendar ni bilo pomoči. - Bil sem že do kraja obupan. Pomišljal sem celo na samomor. Sleherna novica v časopisu je v meni vzbudila novo upanje. Nekega dne je našel tudi vestico z Dunaja in kmalu zatem je bil že na prvi kožni kliniki na Dunaju pri prof. dr. Tapainerju in dr. VVolfu. Zdravljenje na Dunaju mi je prineslo novo voljo do življenja, saj je bolezen povsem izginila. Kaj se je pravzaprav na Dunaju dogajalo? Na omenjeni kliniki, ki jo vodi prof. Wolf s svojimi sodelavci, se je doslej zdravilo 152 bolnikov. Svoj terapevtski način imenujejo fo-tokemoterapija. V Milovanovičevih zdravniških dokumentih piše, da je bolnik najprej dobil posebno foto aktivno substanco 8-metoksipso-ralena, zatem pa so ga obsevali s tako imenovanimi .UVA žarki ali črnimi žarki, kot jih imenujejo v strokovni literaturi v angleščini. Od 152 bolnikov se je povsem pozdravilo 141 ljudi, kar pomeni, da so žarišča luskavice povsem ozdravljena, izginila je tudi grda rdečkasta barva kože. Pri drugih 11 bolnikih pa so dosegli znatno izboljšanje. Torej je nov način zdravljenja na dunajski kliniki resnično uspel, hkrati pa je spodbudno dejstvo, da je nova terapija zelo enostavna, neškodljiva in da ne obremenjuje niti bolnika niti zdravnika. Kljub vsemu pa bodo dunajski zdravniki še vedno nadzorovali stanje svojih ozdravelih bolnikov. Skoraj do istih rezultatov je leta 1974 prišel tudi prof. Perish iz Bostona, kar dokazuje, da je fotokemoterapija resnično prvi uspešni poskus zdravljenja omenjene bolezni. Kakšna so omenjena zdravila? Substanca 8-metoksipsoralen v zdravstvu ni nobena novost. Dobivajo jo iz rastline in jo že dolgo poznajo. V zadnjem desetletju jo vedno pogosteje uporabljajo za zdravljenje kožne bolezni, ki je značilna po pomanjkanju pigmenta. Zdravilo se jemlje skozi usta in se razporedi po vsem telesu. Je nevtralno in se izloča z urinom. Občutljivo je na svetlobo, vendar obsevanje določenih organov, pri tem misliimo na obolelo kožo, ni nevarno tudi za druge dele telesa. Inženirja Milovanoviča so pozdravili v dobrih treh tednih. Vendar še vedno odhaja na Dunaj, zdaj dvakrat mesečno, ker je še vedno pod zdravniškim nadzorstvom. Na Švedskem so se začeli dogovarjati, da bi izdelovali manjše svetilke, s katerimi bi se bolniki lahko sami obsevali. Tudi tam so začeli z omenjenim načinom zddravljenja in tudi tam so dosegli že pomembne rezul- tate. Zdravljenje je ohrabrilo tudi naše dermatovenerologe. Luskavica nastaja na genetski osnovi, vendar dolgo časa miruje. Ozdravljeni inž. Andrija Milovanovič iz Beograda Vznemiri in spodbudi jo lahko hud živčni pretres, zatem hormonske ali metaboličneemotnje, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi prehrana. Bolezen lahko izzove prevelika količina masti, obilna kosila in večerje z alkoholom, vendar pa je v glavnem to dedna bolezen, kar pomeni, da lahko bolezen prednika povzroči bolezen pri petindvajsetih potomcih. Ce imata bolezen oba starša, bo tudi polovico otrok zbolelo zanjo.. V svetu kažejo statistike, je zbolelo doslej za to boleznijo okrog 2 % prebivalcev, približno toliko, kolikor jih boluje za sladkorno boleznijo. Prav zaradi tega menijo tudi naši zdravstveni delavci, da bi se naši klinični centri morali začeti ukvarjati z zdravljenjem omenjene bolezni. Po sedanjem številu obolelih Jugoslovanov menijo, da bi za njihovo zdravljenje bile dovolj tri svetilke za obsevanje. Res so še zelo drage, ena stane 16 milijonov dinarjev, vendar bi prav gotovo dale veliko koristnega. Zato se vsi zavzemajo za to, da bi lahko tudi pri nas začeli z zdravljenjem. MODNA KREATORKA STAŠA Moški letošnjega leta bo oblečen klasično in elegantno, vendar bo v prostem času še raje segel po udobnih in športnih oblačilih. To so športno krojene hlače, a so postale nekoliko ožje, imajo višji pas, ob straneh pa všite žepe. Prav tako se je nekoliko spremenila moška srajca, ki ima po novem majhen, precej manjši ovratnik, kot smo ga bili vajeni doslej. Ožja je tudi kravata, ki je zavezana v manjši vozel, ki je največkrat potiskana z drobnimi geometrijskimi vzorci in ima zelo klasičen izgled. Potem so zelo priljubljeni puloverji v mornarskem stilu; takšni torej, ki so ohlapni in z ozkim ravnim izrezom ob vratu. Enako modni pa so še vedno debeli in slikoviti norveški oz. skandinavski pulovetji. Ker je tudi moška obleka včasih obvezen in nepogrešljiv del garderobe, jo moda včasih malo popestri. Tokrat je moška obleka dobila pridih klasike. Sako je oprijet in nekoliko daljši. Najbolj zaželen material, iz katerega Moda za njega je sešita modna obleka, je flanela; najbolje siva in rahlo črtasta. Brez telovnika pa nova obleka tudi ne bo kompletna. KOM ANDOSI 3REZ BARETK Toda kljub vsej pozornosti in vsemu sijaju, s katerim so ga vrhovi Tretjega rajha obsipali tisti večer, se Skorzeny nikoli več ni povrnil v polnočno družbo pri Hitlerju -čeprav bi se lahko, kadar bi hotel. Bolj ambiciozen in častihlepen mož bi lahko s pridom izrabil zaupanje in milost, ki sta sijala nanj v ozkem krogu Hitlerjevih dvorjanov, toda Skorzeny je komaj čakal, da se je rešil puhlosti in nadutosti tega kroga, in se vrnil v svoj Friedenthal. Spotoma je sam zase naredil obračun svojega podviga in ugotovil, da je od vsega še največ vredna množica pisem -dobil jih je nekaj tisoč - od navadnih vojakov s fronte, ki so mu pisali, da jim je njegov podvig vlil novih moči In morda se je z nasmeškom enkrat ali dvakrat spomnil okamenelih generalskih obrazov, ko jim je po Hitlerjevem osebnem ukazu pred odhodom predaval o tehniki koman-dosov. Ko je končal, so bili videti še vedno tako zelo neprizadeti, kot so bili pred začetkom. Vse to se ni skladalo z njihovim pojmovanjem vojne, vsega tega ni bilo v debelih vojaških učbenikih, ki so jih morali znati na pamet, da so dobili svoje generalske zvezde. In sedaj naj verjamejo in se podredijo čudnim idejam nekega majorja, ki je bil še do včeraj le kapetan? Izmed vseh, ki so ga poslušali, je bil le eden očitno vznemirjen. To je bil šef varnosti Volčjega brloga, general, kije bil odgovoren za nedotakljivost fuehrerjevega štaba. Po predavanju je prosil Skorzenyja, če bi skupaj obšla vse zasede in straže in preverila, če je vse v redu. Ko sta se vrnila, je imel Skorzeny nekaj pripomb, ki si jih je general vestno zapisal. Ob koncu pa je Skorzeny precej lahkotno omenil, da bi bilo sicer dobro, če bi njegove pripombe upoštevali, da pa stoodstotne zanesljivosti itak ne bodo mogli doseči kar zadeva varnost - če bi sovražnik zvedel za Hitlerjevo bivališče in se odločil, da ga za vsako ceno obišče, bi bili vsi varnostni ukrepi zaman. Na smrt odločni in dobro pripravljeni komandosi, je rekel, se bodo skoraj vselej prebili do svojega cilja. Ob teh besedah bi generala skorajda kap. Ko sta se poslovila, je bil še vedno bled kot stena. Ko se je vrnil v Friedenthal, mu je izmed vseh spoznanj ostalo v glavi najbolj trdno tisto, kije zadevalo generale v vrhovni komandi: očitno je bilo, da so pod pritiskom velikanskega uspeha in splošne naklonjenosti bili sicer pripravljeni sprejeti komandose kot nekaj, od česar ima lahko Nemčija velike koristi, toda to so storili zgolj formalno, na zunaj. To je pomenilo, da sicer ne bodo več tako zelo ovirali njihove dejavnosti kot so to delali dotlej, da pa kakšne posebne pomoči niso pripravljeni dajati. Toda Skorzeny je imel sedaj pomembno prednost. Bil je namreč oseben znanec precejšnjega števila hudo pomembnih mož in je užival zaupanje samega Hitleija. To sta bili učinkoviti orožji, ki jih bo lahko s pridom uporabil, kadar bo to potrebno. Ena izmed takojšnjih nalog je bila izpopolnitev in povečanje posebnih enot. Sam Hitler je predlagal, naj bi organizirali za vsako bojišče vsaj po en bataljon posebej izvežbanih komandosov, ki bi opravljali najbolj težke in odgovorne naloge. S tem se je Skorzeny vsekakor strinjal, toda takoj so zadeli ob vprašanje - kje dobiti za te bataljone potrebne ljudi? Jodl je predlagal, naj bi jih potegnili iz znane divizije Brandenburg. „Pri priči jih lahko dobiti najmanj 4000," je dejal. „To so prvovrstni ljudje, odličen material." Ideja je bila zares dobra. IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA Skorzenyju ni bilo treba reči dvakrat, saj je dovolj dobro poznal nekatere pripadnike te divizije. Eden izmed njih je bil tudi Adrian Freiherr von Foelker-sam, ki je že pred nekaj meseci prostovoljno zapustil divizijo, da seje lahko pridružil komandosom. Pri 29 letih je dobro obvladal francoščino, in ruščino in angleščino. Pred vojno je študiral ekonomgo v Berlinu in na Dunaju in ena izmed njegovih značilnosti je bila, da še ni nikoli naveličal dela - pa čeprav so mu ga naložili dvakrat toliko, kot je bilo to v navadi. Divizijo Brandenburg je zapustil tedaj, ko so začeli to elitno enoto uporabljati na fronti zgolj kot hrano za topove. Tedaj je videl, da je prišel trenutek za slovo. Zapustil je svojo enoto in se preselil v Friedenthal, kjer je upal, da bodo znali bolje izrabiti njegove sposobnosti. Ni bil edini, kije odšel. Divizija Brandenburg se je razvila iz bataljona, ki so ga ustanovili že leta 1939. To naj bi bila enota, v kateri bi se šolali kadri za najbolj nenavadne in drzne naloge - diverzije in podobno. Sčasoma je bataljon prerasel v polk in ta v divizijo. V njej so bili nadpoprečno dobri vojaki, možje, ki so znali več jezikov in obvladali najrazličnejše veščine, potrebne za uspešno opravljanje diverzantsko-vohunskih nalog. Toda generali so začeli uporabljati to enoto tudi v akcijah, ki niso zahtevale takih kvalitet in nešteto drznih in dobro izurjenih mladih mož, ki so se razen tega lahko ponašali z nadpoprečno inteligenco in znanjem, je padlo brez potrebe. Zato so se mnogi odločili, da bodo poskusili nadaljevati kariero drugje, tam, kjer bodo znali njihove sposobnosti koristneje uporabiti. Že nekaj mesecev prej, predno je Jodl predlagal, da moštvo divizije podredijo Skorzenyju, so se v nemškem vrhovnem poveljstvu spraševali, kaj naj storijo s to enoto. Vse več je bilo pritožb in pripomb, da brez potrebe in povsem nekoristno uporabljajo dobro izurjene ljudi. Toda nihče ni pravzaprav vedel, kako naj bi jih koristneje zaposlili - dokler ni priš?l predlog, naj jih prestavijo v Friedenthal. Neda Ukraden Pripravljena na Opatijo 76 Se nekaj tednov nas loči od začetka festivala Opatija 76, kjer bo jugoslovanska žirija izbrala popevko, ki bo našo državo zastopala na Evroviziji. Ko že govorimo o opatijskem festivalu, se nehote spomnimo mlade sarajevske pevke Nede Ukraden, ki ji je lansko leto le za las ušlo prvo mesto. Tedaj je v Opatiji nastopala prvič, letos pa bo poiskusila srečo v drugo. Glasbo za svojo popevko že ima, napisal jo je Nikola Borota, medtem ko besedilo še pilijo mojstri verzov. Neda bo v drugi polovici januarja svojo pesem za Opatijo 76 že posnela na gramofonsko ploščo, o njeni nadaljnji usodi pa bo odločala žirija, nedvomno pa tudi občinstvo. Neda Ukraden je ena izmed redkih jugoslovanskih pevk zabavne glasbe, ki se je uprla grškemu, italijanskemu in ne nazadnje tudi angleškemu oziroma ameriškemu stilu, ki so močno vplivali na našo zabavno glasbo. Sama priznava: „Če ne bi bila srečala Borota, ki piše skoraj vsem mojim pesmim glasbo, bi morda podlegla tujemu vplivu, tako pa nama je uspelo vnesti, v našo zabavno ^asbo motive iz bogate dedi-ičine ljudskega glasbenega izročila in jih zliti s sodobnimi ritmi Precej zaslug imajo za to tudi v televizijski oddaji „Na ti", kjer so to najino usmeritev močno podpirali." Kot šestnajstletnica, ki je drsala še gimnazijske klopi, se je Neda prvič prijavila na avdicijo pri sarajevskem radiu. Bila je sprejeta in dodelili so ji pesem „Ples brez konca", s kataro je nastopila na „1. šlagerju sezone" v Sarajevu. Občinstvo jo je toplo sprejelo in ji podelilo 3. navado, žirija pa jo je razglasila za najboljšo oziroma največ obetajočo začetnico. Da se strokovnjaki niso zmotili, pričajo poznejša vabila na koncerte in festivale, dokler ni prišla na vrsto tudi njena prva mala gramofonska plošča z naslovom „Ce me potrebuješ". „Vedela sem, da je nadar-enost še premalo," se spominja Neda tistih časov, „zato sem se vpisala na srednjo glasbeno šolo, kjer sem obiskovala solistično petje. Poleg tega sem se vpisala na filozofsko fakulteto, kjer sem absolventkaa angleščine. Sama ne vem, koliko časa bo še preteklo do diplome, kajti večkrat se mi zgodi, da pridem domov le zamenjat kovčke, ker moram takoj odhiteti naprej, na nov nastop." Lansko leto je Neda sklenila pogodbo o sodelovanju s kasetno produkcijo RTV Ljubljana. V Sloveniji je že izdala samostojno veliko ploščo in kaseto svojih pesmi. Na obeh je tudi njena najbolj priljubljena popevka „Srce v srcu", ki ji je prinesla najprej srebrno, pozneje pa še zlato ploščo. To se pravi, da so pesem prodali že v več kot 100.000 primerkih. Slovenijo Neda še kar dobro pozna, saj jo je med gostovanji prepotovala po doigem in počez. ..Slovensko občinstvo imam rada," mi je zatrdila. „Do-slej so me še povsod v Sloveniji lepo sprejeli. Vsakemu povabilu tega konca se rada odzovem, če mi to le dopušča čas med snemanji." Tudi na lanski Slovenski popevki smo jo slišali, ko je v alternaciji s Tomažem Domic- ljem zapela skladbo „Daries bo srečen dan", za katero je spesnila verze sama. Prihodnje leto bo minilo že deset let, odkar je prvič stopila za mikrofon. Od tedaj do danes je dobila že veliko nagrad na festivalih in podobnih prireditvah. Na lanskem opatijskem festivalu je bila druga in morda bo tudi na letošnji Opatiji potrdila, da njen pevski vzpon še ni koji-čan. Doroteja Novak < NAŠ ČAS » DRAGI MLADI PRIJATELJI! Letos srno prvič med vami. Prepričani smo, da vas je dedek Mraz dobro obdaril in sedaj ste že zopet dela vni v šoli Vemo, da imate veliko dela, saj bodo kmalu počitnice. Kljub temu pa smo prepričani, da boste tudi v tem letu sodelovali z nami. Tudi letos nam pošiljajte svoje prispevke, risbice, pesmice, spise. Vsakega smo zelo veseli. Upo pozdravljeni! Moja pravljica — Deklica Zarja Nekoč, pred davnimi leti sta Svela oče in mama, ki sta imela tfna. Ker so bili revni je moral n po svetu. Našel je delo na dižnjem gradu. Ko je poteklo eto, je stopil h kralju in ga irosil za plačilo. Kralj mu je dal latnik, fant pa je pohitel k »toku in rekel: „Če sem si ga aslužil, naj plava nad vodo, a e ga nisem naj potone in ostale na dnu." Zlatnik je takoj »otonil. Fant ga je vrnil kralju, eš da si ga ni zaslužil. To se je onovilo še drugič, tretjič in |5etrtič. Peto leto pa je cekin najprej potolnil, nato pa se je iz rode prikazala lepa deklica in La: , Vzemi ga, saj si ga »služil." Dala mu je zlatnik in cakor se je prikazala je tudi zginila. Iztegnil je roko, da bi () ujel za prelepe gladke lase, oda bilo je prepozno. Nesrečen e odšel na grad . Kralja je prosil, ga odpustii iz službe, da »ojde po svetu iskat lepo dekli-o. Iskal je dekliico in spraševal o sj ljudi, toda nihče je ni iznal. V neki vasici mu je tara ženica dejala, naj gre k tari čarovnici iGrozi, ki je zelo iobra, vendar pa strašno grda, ako da se je ljudje zaradi tega En dan Moja poklicna usmeritev i v pedagoške poklice. Šo-»nje nameravam nadaljevati a pedagoški gimnaziji, zato t se odloČila, da se prijavim a delovno mes.to ravnatelja ole. Odbor osniovne organi-icije ZSMS na šoli mi je to iinkcijo zaupal, delovna cupnost pa je predlog za nenovanje potr dila. Za pripravo na samo-pravni dan sem porabila sliko časa. O wsem poteku sla sem se pogovorila s »varišem ravnateljem. Naj-;č dela pa je bilo na sam tmoupravni dan. Preveriti im morala, če imajo vsi Sitelji priprave, imela sem !č telefonskih pogovorov, igovorfla na prošnjo nogo-etnega kluba, ter sprejela skaj obiskov. Po zvočniku m pozdravila vse na šoli in ila nekaj navodil. Od tovarišice pedagoginje rete Pušnik sem ob za-jučku dobila darilo in obe-im spomin na samoupravni LIUANA CIZEJ 8. c Osnovna šola Antona Aškerca bojijo. Res je odšel tja in ženica mu je povedala, da se je zaljubil v hčer čarovnika Andre, lepo Zaijo. Dala mu je rdeče, zeleno in vijoličasto zrno. Rekla je: „Ko ti bo trda predla, jih uporabi." Zahvalil se je in odšel. Po mesecu dni je prišel do velike črne reke. Legel je k njej in klical dekličino ime. Tedaj je zagrmelo, zašumelo, velik črn val se je dvignil nad njim in ga potegnil s seboj. Močna roka ga je držala kot velike klešče. Vzel je rdeče zrno in ga spustil na dno reke. V hipu ga je roka izpustila. Toda tudi sam je začel padati na dno. Odvrgel je še vijoličasto zrno in k njemu je priplaval morski konjiček. Odnesel ga je k velikemu gradu. Kot tat se je splazil skozi okno, naravnost v sobo deklice Zaije. Ko ga je ta zagledala, je stekla k njemu in ga objela. Sedla sta na konjička in začel se je beg. Toda kmalu sta zaslišala močno rjovenje čarovnika Andre. Fant je odvrgel še zeleno zrno in v hipu sta bila z deklico na trati ob gozdičku. Dolgo sta srečno živela in imela veliko otrok, lepih kot Zaija in pogumnih, kot je bil pogumen njen mož. Čarovnik Andra pa je odšel v veliko Črno moije iz njega pregnal vse živo in sedaj joka nad nesrečo, ki gaje doletela. Nekaj njegovih solz je veter odnesel še v druga moija. Zato so vsa moija tako slana. In vsakokrat, ko se voda dotakne tvojih ustnic pomisli, da piješ Androve solze in Zaijino srečo. LUDVIK JELEN 5.C Osn. šola Miha Pintar - Toledo Bila sem Na samoupravnem dnevu smo mladinci sami učili. Mene je odbor za delovna razmerja sprejel na delo učitelja za 4. a razred. Učila naj hi dve uri. V torek sem učila spoznavanje družbe. Učenci so me lepo sprejeli, prav tako njihova razredničarka. Učenci so bili disciplinirani. Treme nisem imela in pouk je gladko stekel. Ko je tov. Gubenškova videla, da mi delo gladko teče, je zapustila za nekaj časa razred. Pri glasbenem pouku sem učence naučila novo pesmico. Nekdo se je spomnil, da bi priredili „pokaži, kaj znaš" in vsi smo bili za to. Lepo smo se zabavili. Učenci so mi poklonili risbico, na kateri je bil narisan ježek. Rizbice sem bila zelo vesela. Spoznala sem poklic učitelja in bila vesela, da sem tudi jaz nekaj naučila učenca 4. a razreda. STROPNIK BRIGITA 8. c Osn. šola Antona Aškerca Močnejši od smrti Bil je tih, mrzel, zimski večer. S staro mamo sva bili sami doma. Kje so zdaj tisti časi, le spomin je ostal. Stara mama je ob takih večerih sedla na zapeček in položila roke v naročje, kot da kaj pestuje, jaz pa sem se udobno namestila na peči in ker sem bila zelo radovedna, sem staro mamo pocukala za vogel rute in kaj kmalu je bila pripravljena ponoviti katero od že tolikokrat povedanih zgodb. Ta večer mi je pripovedovala tole. Bilo je ob koncu maja leta 1942, torej v tistih težkih časih, ko nas je pestila vojna v Abidnikovem vrhu, v Ravnah pri Šoštanju. Pripoved govori o ime-njaku naše šole, hrabrem partizanu in Španskem borcu o MIHI PIN-TARJU TOLEDU. V Abidnikovi grapi so partizani zakurili, ker je bil tisti maj zaradi hude zime precej hladen. To je kraj, ki je težko dostopen. Jaz ga poznam kot velik gozd z veliko borovnicami, pa brez steza, le kolovoz pelje do Abidnikove domačije. Kljub temu, da je narava nudila borcem za svobodo varno zavetje, jih je izdal dim, ki se je vrtinčil iz gozda in ga je izdajalec opazil. Šel je javit na šo-štanjsko žandarmerijsko postajo in kmalu se je vrnil z nemškimi vojaki, ki so partizane obkolili. Vnel se je hud boj, saj stara mama pravi, da je bilo slišati kar precej pokanja. Od tu Velika družina Pri nas je poet otrok. Smo sami fantje. Jaz hodim v šolo, trije hodijo v i vrtec, mali Igor pa ostane doma. Ko se vrnem iz šole popaziim na bratca Igorja, včasih pa pripravim tudi kosilo. Ko se wračata mama in oče, je kosilo že skuhano. Ob dveh se vračaijo iz vrtca bratci. Počakam jih na avtobusni postaji. Ko simo vsi doma se imamo radi. Ubogati moramo očeta in mamco. Lepo je biti velika družina; ERVIN OVČAR 2. raz. Osnovna šola Skale < dalje bom pripovedovala natančno o Mihi, kar sem prebrala iz Pionirja. Zvečer so se partizani zaradi premoči sklenili umakniti in prebiti obroč. Vodil jih jt Miha, ki je prevzel skrb za ranjenega partizana Jako. Srečno so prešli Ravne in Gaberke, kjer so se ustavili pri Stropnikovi domačiji. Ker se tu niso čutili varne, so sklenili nadaljevati pot proti Šaleški dolini. Med potjo pa so naleteli na zasedo in Miho so ranili v nogo. Kljub temu, da je bU sam ranjen, ranjenca ni hotel pustiti. Ostali partizani so se v neredu razkropili in tako bi lahko ranjenec prišel Nemcem v roke. Z Jakom sta se zatekla v Šumljakovo gospodarsko poslopje v Družmirju, kjer sta sklenila predaniti, a bistro Mihovo oko je na dvorišču opazilo ljudi, ki so kazali proti njima. Nekdo izmed njih se je s kolesom odpeljal proti Šoštanju. Zopet izdaja! Miha je ranjenca naložil na voziček, ki je stal na dvorišču in ga odpeljml do Pake. Med tem pa so za njima že bili Nemci in Miha je utegnil s tovarišem na hrbtu le še prebresti reko. Na nasprotnem bregu je ranjenca odložil in se sklenil braniti. Ko se je za trenutek pokazal izza drevesa, da bi pomeril, je smrtno zadet v zatilje omahnil. Tako je umrl španski borec, narodni heroj Miha Pintar - Toledo, po katerem se imenuje naša šola -in lahko smo ponosni na ta naziv, naziv junaka, ki je bil močnejši od smrti. jana TAJNIK 7. b Matematika V prvem razredu govorim matematično: Dragica pripada množici deklic s svetlimi lasmi. Moj očka pripada množici očkov. Vse pripada tej ali oni množici. Tovarišica reče, mislite, mislite! ZDENKA FERENCAK 1. b Osn. šola Miha Pintar, Toledo Zimski dan Zjutraj, ko vstanem, je še temno, zato si prižgem luč. Kmalu se zdani. Ker je mraz, se toplo oblečem, da me ne bi zeblo. Mnogokrat je tudi slana. Ko grem v šolo, gledam skozi meglene zastore. Ko se vračam iz šole, ni več slane. Že ob štirih popoldne se prične mra- Marinka Klančnik 2.b čiti. Potešena radovednost Pred nekaj leti je oče še vozil avto. Ker je imel dolge proge, kot na primer v Srbijo, je vedno prinesel domov kakšno stvar v svoji veliki šoferski torbi. Ker je vedno ka prinesel, se je mama že navadila, da je vedno pogledala v torbo. Tako je bilo tudi nekega poznega večera. Oče je prišel domov zelo dobre volje. Ko je slekel bundo je prišel v kuhinjo in položil bundo na mizo. Mama je takoj hotela izvedeti, kaj je prinesel. Odprla je torbo in stegnila roko v notranjost. Toda takoj jo je prestrašena in obenem že jezna odmaknila. Sprva nisem vedel za kaj gre, pa je iz torbe prilezel jež. Mati je bila ves večer zelo slabe volje. PETER KOVAČ 8. b Knjižne novosti v Knjižnici Velenje za mladino V zbirki ..Deteljica" je izšla knjiga Svetlane Makarovič: Vrček se razbije. Tu je zbranih sedemnajst kratkih živalskih zgodbic, ki so bile objavljene že v Cicibanu. Knjižnica nosi naslov po prvi zgodbici, ki govori o lončenem vrčku, kije hodil po vodo, pa je po cesti preveč poskakoval, se spotaknil ob kamen, padel in se razbil. Našel ga je pastirček, ga zlepil in dal na okensko polico. Za vodo vrček ni bil več uporaben, zato je pastirček vanj nabiral borovnice. Zgodbice je ilustrirala Marija Lucija Stupica. ..Sončnica na rami" s podnaslovom „pesmi za otroke od Frana Levstika do danes". Pesmi je izbral in uredil Niko Grafenauer. To je antologija pesmi za otroke, ki se začenja z Levstikom in konča s prikazom sodobnih ustvarjalnih prizadevanj v poeziji za mladino. V knjigi je zajetih kar 46 pisateljev, ki so pisali, ali še pišejo pesmi za prikazom sodobnih ustvarjalnih prizadevanj v poeziji za mladino. V knjigi je zajetih kar 46 pisateljev, ki so pisali, ali še pišejo pes mladino: Tone Pavček, Vida Brest, Anica Černejeva, Dane Zaje in še veliko drugih tudi manj znanih. Vsak pesnik je predstavljen s tisto pesmijo, ki je za njega najbolj reprezentativna. Namen te antologije je predstaviti predvsem povojno pesništvo za mladino. Druga zbirka pesmi je knjiga ..Metuljčki". Tu so zbrane pesmi 2a otroke pesnice in pisateljice Anice Černejeve. Knjigo je ilustrirala Marjanca Jemec-Bozič. Mladinska knjiga je izdala zbrana dela Jacka Londona v petih knjigah. „Upor na ladji Elsinore" je eden zadnjih romanov J. Londona. Pisatelj v njem opisuje razmere v pomorstvu, ko so pamiki že izpodrinjali jadrnice. To je napeta pustolovka, ki pripoveduje o dogajanjih na ladji „Elsinore". To je bila jadrnica, ki naj bi obplula Rt Horn. Plovba je trajala pol leta in na krovu jadrnice, kjer so bili zbrani najrazličnejši ljudje, je prišlo do upora. Knjiga je od začetka do konca napeto branje. V knjigi „Potepuhi" opisuje Jack London muke in tegobe pustolovcev in potepuhov, ki so vedno na poti, opisuje pa tudi lepe strani tega življenja. Jack London je živel sam potepuško življenje, zato je njegova pripoved toliko bolj pristna. ..Morski volk" je zgodba o krutem kapitanu Wolfu Larsenu in o potovanju jadrnice „Duh" na Japonsko, kjer naj bi lovila tjulnje. Knjiga je kmalu po izidu doživela dramatizacijo in je bila že dvakrat prenešena na filmski trak. „Prisilni jopič" zavzema med Londo-novimi deli zaradi svoje tematike posebno mesto. Pravijo, da je najbolj biografsko delo Jacka Londona knjiga ..Kralj alkohol". Knjiga opisuje čas prohibicije v Ameriki. V zbirki ..Resnična zgodovina divjega zahoda" sta izšli dve novi knjigi: Revolvcraši in Zlatokopi. Knjiga Revolveraši govori o tolpah, ki so plenile in morile, kot so bili bratje Daltoni, brata Frank in Jesse James, govori o roparju Billyju in Kidu. Vse te .junake" poznamo že iz kavbojskih filmov. Knjiga pa prikazuje resnico o njihovem življenju in kaj jih je pripeljalo na kriva pota. Obe knjigi sta opremljeni s fotografijami, od katerih so nekatere prvič objavljene. Pavle Zidar je napisal svojo četrto knjigo za mladino „Mulci". To je duhovita pripoved. Fantje se že v naprej domenijo, da bodo o svojih počitnicah napisali knjigo. Gredo v šolsko kolonijo in zaradi njihove odločitve, morajo biti tudi počitnice čimbolj zanimive, zato se fantje pregrešijo zoper ustaljeni šolski, vzgojni in pedagoški red in morajo že po nekaj dneh iz kolonije domov. Vendar pa so si v tem kratkem času nabrali dovolj izkušenj, da so lahko napisali knjigo. To je zelo vedro in sproščeno branje tako za mladino kot za odrasle. Hodimo po njihovih stopinjah Začela se je vojna. Nad našo domovino so pridrvela sovražna letala. Dosti očetov, mater, sinov in hčera je šlo v boj. Mnogi ljudje so dali življenje za svobodo. Mnogokrat pa so tudi hudo ranjeni partizani obležali sredi bojišča. Tem so pomagali partizanski zdravniki. Nekateri borci so ostali živi do danes. Med njimi pa je bil tudi Rado Železnik, ki je stopil v boj kot sedemnajstletni fant. Po 30 letih se spominja še mnogih dogodkov iz partizanskih dni. Povedal mi je mnogo zgodb in eno od teh bom napisala. „Bil sem v Savinjski četi. Tole pa se je zgodilo leta 1944 na Paškem Kozjaku. Pred nekaj urami so bili še tam hudi boji. Sedem borcev je bilo mrtvih, več pa ranjenih. Nemci so se nato umaknili. Nas je bilo 30. Medtem ko smo izbirali izvidnico dveh mož, so se Nemci vrnili. Moža sta odšla. Toda - Nemci so ju zagledali. Začeli so streljati. Enega je zadela krogla in mrtev je obležal na tleh. Drugi pa je legel med sedmerico mrtvih mož. Ko smo slišali strele, smo takoj vedeli, da so tam Nemci. Tiho smo šli tja in se skrili za grmovje. Tedaj pa nas sovražnik opazi. Nihče si ni upal streljati. Nemci so hitro odšli, mi pa smo tudi odnesli pete, kolikor mogoče hitro." Zelo sem se začudila, ko sem slišala kako živo se spominja teh dogodkov, ko je bil v partizanih. Ponosna sem nanj in na vse borce, ki so nam priborili boljše življenje. Če bi prišlo kdaj do vojne, bi tudi sama stopala po njihovih stopinjah. DARJA RESNIK 4. b Osn. šola Šmartno ob Paki skočil se na kami oh, ki WSmSm. Razstava pokojnega umetnika iz Maribora je že v prvih dneh vzbudila veliko zanimanje. dobili socialno kritičen motiv, saj so bili prav ti kraji med obema vojnama siromašni, nočno zapostavljeni in zaostali. Kljub mnogim takim socialnim motivom pa se Kavčičevo slikarstvo ni nikoli do kraja predalo socialno kritičnemu slikarstvu. Imamo občutek, da je poskušal ubežati iz tega krivičnega prostora in časa, da je iskal več zračnosti, da je trdo občutil krivice vsakdanjosti; toda ta boj je bil pretežak, preveč realen za slikarjevo poezijo. Njegova prvobitna angažiranost je bila in ostala do konca slikarsko likovna; vselej mu je manj pomenila tematska vsebina, vedno so bile na prvem mestu likovne vrednote umetnine - a vendar se mu je mnogokrat posrečilo mojstrsko združiti obe hotenji. Tudi v poznejši dobi je Kavčičevo slikarstvo nihalo med tema dvema poloma, ju kdaj bolj, kdaj manj uspešno zbliževalo. Prelom v Kavčičevem slikarstvu nastane, ko se je slikar zavedel prave vloge in učinkovanja risbe sredi barvne površine. Slike njegovih krajin z morja lepo kažejo, kako seje Kavčiču prirojena želja za slikovitim znala prilagoditi barviti atmosferi morskih krajin z obrežnimi polji in mesteci. Nekdanja zračnost barv se polagoma zapira, iz množice odtenkov izbira slikar poglavitne, vse obvladujoče, zato pa bolj silovite in čistejše barve. Malokateri slovenski slikar je znal obravnavati motiv - pa naj je bil to figura, portret, krajina ali kompozicija - tako dramatično, tako scensko zanimivo. Kavčič je mojster komponiranja in aranžiranja. Vsekakor je to svojo izjemno zmožnost črpal iz dolgoletnega dela v scenografiji, saj je bft eden naših najbolj uspešnih scenografov. Ta njegova izvedenost se očitno kaže v vsakem od njegovih presenetljivo komponi- ranih slikarskih motivov. V kulturnem sporedu je sodelovala Zdenka Novak, pianistka iz Ljubljane. Prva razstava v letošnjem letu bo odprta do 29. januarja, vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah pa do 12. ure. Znova samostojno društvo v Šmartnem ob Paki Znano je, da je pred leti v Šmartnem ob Paki obstajalo samostojno društvo upokojencev, ki pa se je na željo društva upokojencev Šoštanj združilo z njim. Sedaj pa se je ponovno osamosvojilo ter je pri občini že registrirano. Pri razdružitvi so nastale majhne nevšečnosti, ki pa so bile z obojestransko dobro voljo odstranjene. Pokazalo seje pač, da ima Šmartno ob Paki dovolj sposobnih ljudi, ki so zmožni voditi lastno društvo. Društvo bo imelo svojo pisarno skupno s člani združenja borcev, pa tudi uradni dan bodo imeli isti dan, toda ob drugem času. S tem bo prihranjeno tudi precej kuijave. Trdno smo prepričani, da bo sedanji odbor znal društvo dobro voditi ter s tem pokazal, da Šmarčani niso kar tako. Z. KOTNIK Prvi ročk koncert Jutri 17. januarja 1975„bo v večnamenski dvorani v Velenju jubilejni koncert grupe JU iz Beograda. Koncert je posvečen njihovi peti obletnici in izidu tretje long play plošče. Kot gost bo na njihovem koncertu nastopil tudi ansambel Foundactions iz Anglije. To je skupina v kateri igrata dva naša rojaka, nekdanja člana skupine Time. To sta Dado Topič in Peco Petej. Nastopil bo tudi Parni valjak iz Zagreba ter skupina Ave iz Velenja. Vstopnice so v predprodaji: Turistični biro dvorane, Turistični biro Slovenj Gradec, Nama Ravne ter Izletnik Celje. To bo prvi veliki ročk koncert, ki si ga bomo lahko ogledali v Šaleški dolini, bo pa v sklopu turneje, ki bo zajemala šestnajst mest v Jugoslaviji, prične pa se danes v Ljubljani. IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE »Da« tudi v Dravogradu V drugi polovici decembra so zbori delavcev Kmetijske zadruge Slovenj Gradec, Kmetijske zadruge Prevalje in Trgovskega podjetja „Mesnina" Ravne na Koroškem ter zbori kmetov -kooperantov kmetijskih zadrug v Slovenj Gradcu in na Prevaljah sprejeli odločitev o združevanju dela in sredstev v okviru nove organizacije združenega dela „Koroška kmetijska zadruga" s sedežem v Slovenj Gradcu. V Dravogradu na prvih zborih s to obliko združevanja in povezovanja niso soglašali. Na vnovičnih zborih pa so naposled le sklenili, da se tudi dravograjska Kmetijska zadruga vključi v „Koroško kmetijsko zadrugo". To odločitev so potrdili 8. januarja še na referendumu, na katerem je bilo 79,66 % zaposlenih in 54,46 % kmetov kooperantov za združevanje dela in sredstev v koroškem kmetijstvu in za oblikovanje „Koroške kmetijske zadruge" s sedežem v Slovenj Gradcu. • Kandidati za nove sekretarje komitejev 0K ZK V treh občinah koroške regije bodo na sejah občinskih konferenc Zveze komunistov volili nove sekretarje komitejev OK ZK. Dosedanjega sekretarja dravograjskega komiteja OK ZK, Franca Lesnika, sta skupščini občin Dravograd in Radlje ob Dravi imenovali za druženega pravobranilca samoupravljanja. Radeljskega sekretarja komiteja OK ZK, Maksa Verdineka, so na zadnji seji'Medobčinskega sveta SZDL za Koroško izvolili za profesionalnega predsednika sveta. Dosedanji sekretar komiteja OK ZK Slovenj Gradec, Mitja Horvat, pa je postal član izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije. Kandidat za novega sekretarja OK ZK v Dragovradu je Franc Horvat, sekretar tamkajšnjega „Avtoprevoza", v Radljah ob Dravi Peter Macuh, ravnatelj osnovne šole Podvelka, v Slovenj Gradcu pa Mladen Mrmolja, načelnik oddelka za družene službe Skupščine občine Slovenj Gradec. • Slavje v šmartnem pri Slovenj Gradcu Zadnjo nedeljo, 11. januarja, je bila v prostorih osnovne šole v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, ki nosi ime XI. . SNOUB „Miloš Zidanšek - Pohorske" priložnostna slovesnost v počastitev 32-letnice ustanovitve te partizanske enote. Zbrali so se pre- živeli borci Zidanškove brigade ter svojci padlih borcev, med katerimi je bil tudi predsednik odbora XI. SNOUB „Miloš Zidanšek - pohorske" Alojz Vin-diš - Dunda. O prehojeni revolucionarni poti te partizanske enote pa je govoril politkomisar Zidanškove brigade Franta Komelj, ki je še posebej naglasil pripravljenost borcev Zidanškove brigade, da aktivno sodelujejo pri uveljavljanju koncepta splošnega ljudskega odpora ter pri ohranjanju tradicij narodnoosvobodilne borbe. • Upravni prostori za slovenjegraski »Prevent« Uprava temeljne organizacije združenega dela „Toper - Prevent" Slovanj Gradec se je po novem letu preselila v nove prostore, ki so jih zgradili zraven; proizvodne dvorane v novi slo-venjgraški coni lahke industrije. V novih prostorih so zraven upravnih pisarn še sejna soba, krojilnica, vzorčni oddelek in modelarna. • Dejavnost občinske organizacije SZDL Zadnje dni v decembru sta se v Slovenj Gradcu sestala Predsedstvo Občinske konference SZDL Slovenj Gradec ter Občinska konferenca SZDL Slovenj Gradec. Razpravljala sta o predlogu Resolucije o druženoeko-1 nomskem položaju in usmeritvi j občine Slovenj Gradec v letu 1976 ter o predlogu družbenega dogovora o skupni in splošni porabi za leto 1976. • še podpis za združitev Potem ko se je delovni kolek-; tiv gostinskega podjetja „Po-: horje" Slovenj Gradec že pred ' časom na referendumu izrekel; za vključitev v Turistično in. avtobusno podjetje „Kompas" ! Ljubljana, bodo zdaj podpisali še samoupravni sporazum. Gostinsko podjetje „Pohorje" Slovenj Gradec bo v okviru ljubljanskega „Kompasa" temeljna organizacija združenega dela, obetajo pa si, da bodo v prihodnje bolje izkoriščali zmogljivosti ter tudi hitreje uresničevali razvojne za-> misli. Za gostinskim podjetjem I „Peca" Mežica je gostinsko podjetje „Pohorje Slovenj Gradec | druga gostinska organizacija združenega dela iz občin koroške regije, ki se je odločila za ' gospodarjenje v prihodnje v okviru Turističnega in avtobusnega podjetja „Kompas" Ljubljana. IZ RESOLUCIJE 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE SLOVENJ GRADEC V LETU 1976: _ Industrijska proizvodnja večja Delegati zborov Skupščine občine Slovenj Gradec so na zadnji seji i v letu 1975, bila je 27. decembra, razpravljali tudi o Resoluciji o^ družbenoekonomski politiki in razvoju občine Slovenj Gradec v letu 5 1976. Resolucija pomeni konkretizacijo nalog in usmeritev gospodarstva j ter družbenih dejavnosti za letošnje leto, vsebuje pa osnovne ^ usmeritve in naloge za nosilce planiranja in gospodarjenja, predvsem, kar zadeva rast družbenega proizvoda, delitvene odnose, za pošlo-'1 vanje, investicijsko politiko ter skupno in splošno porabo v letu a 1976. LE ZA 3 % VEČJI DRUŽBENI PROIZVOD V LETU 1975! Gospodarstvo Mislinjske doline je doseglo v letu 1975, v primerjavi z letom 1974, le za 3 % večji družbeni proizvod, v isti primerjavi pa se je povečala industrijska proizvodnja za 4 %. Nekoliko boljši je položaj v gradbeništvu, kjer je proizvodnja večja za 9 %, seveda na račun povečane investicijske izgradnje, tako na področju negospodarstva kot gradnje družbenih najemnih stanovanj. Ob tem pa so zaloge gotovih izdelkov tudi v združenem delu občine Slovenj Gradec presegle normalno raven in bodo vplivale na reprodukcijsko sposobnost gospodarstva še nekaj časa. RAZVOJNE USMERITVE ZA LETO 1976 Ob nadaljevanju družbene akcije za stabilizacijo ter s sprejemom ukrepov tekoče ekonomske politike računajo, da se bo v občini' Slovenj Gradec v tem letu, v primerjavi z letom 1975, povečal družbeni proizvod celotnega gospodarstva za 6 %, industrijska proiz- j vodnja za 6 %, zaposlenost za 3,5 %, investicije v osnovna sreds' gospodarstva bodo večje za okrog 7 %, realni osebni dohodki zaposlenega pa za 1 %. Med nalogami, ki čakajo tudi združeno delo Mislinjske doline letu 1976, velja omeniti zlasti še nujnost povečanja izvoza, smotrno| vlaganje v izboljšanje in modernizacijo dela ter povečanje produkti' nosti dela. Ob tem računajo, da bodo ustvarjene možnosti za| izboljšanje preskrbe, sicer pa bodo pospešili priprave na oblikovanj« samoupravne interesne skupnosti za področje komunalnih storitev. V letu 1976 pa naj bi naposled vendarle začeli postopno uveljavljati] načelo stroškovnih stanarin, seveda ob sočasnem uveljavljanju načeli solidarnosti in socialne varnosti. Ob tem tudi načrtujejo gradnjo okrog 100 novih družbenih najemnih stanovanj. 31Z- j .tva( e v L NAŠ ČA 41 gorenje gorenje# gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje goienje gorenje gorenje gorenje gorenje $ ATLETIKA Atleti tekmovali ci preizkusili moči . Plavalni klub Velenje je pred ledavnim organiziral medklub-iko tekmovanje, na katerem je »delovalo 70 plavalcev iz celj-ikega Neptuna in domačega davalnega kluba. Tekmovanje je bilo hkrati »reizkus mladilh plavalcev, ki so e včlanili v kllub lani kot tudi jreizkus moči prve ekipe pred iovo sezono, ld se bo začela februarja. Doimači plavalci so »ili na tekmovranju izredno us-leSni, saj so osvojili kar devet-lajst prvih mest od dvajsetih. Skoraj vsi so postavili tudi svoje osebne rekorde. Rezultati: Džimim Randželo (letnik 1969), 50 m prsno-2,27, Iztok Golob (68), 50 m prs-no-1,23, Simon Oblak (67), 50 m kravi-1,09, Iztok Sagmaister (67), 50 m prsno-1,13, Marko Palir (66), 50 m kravl-0,53,9, Ervin Brelih (65), 100 m kravi-1,30, Dušan Veinovič (65), 100 m kravi-1,29, Jani Goijanc (64), 100 m kravi-1,19,1, Matjaž Gaberšek (63), 100 m kravl-1,11, Peter Turnir treh dolin Mramor (65), 100 m hrbtno 1,58; Dekleta: Lea Miklavc (69), 25 m prsno 0,45,1; Nevenka Grobelnik (67) 25 m prsno 0,29; Andreja Ažber (66), 50 m prsno 1,02; Nataša Raspotnik (66), 50 m kravi 0,41; Marta Obrovnik (66), 50 m prsno 1,03; Katja Žibert (64), 100 m prsno 1,43; Sonja Vukovič (63), Neptun, 100 m kravi, 1,33; Metka Herlah (62), 100 m hrbtno 1,23,4; Polona Herlah (61), 100 m kravi 1,23 in Ljudmila Urlep (64), 100 m prsno 1,49. STRELJANJE Atletski klub Velenje je v okviru mednarodne lige zimskih krosov priredil 2. zimski kros. Tekmovanja se je udeležilo več kot 100 tekačev iz vseh slovenskih klubov ter Graza, Celovca in Marie Elent. Med domačimi tekači sta prvo mesto osvojila Andreja Šverc pri starejših mladinkah in Milan Bolek pri članih. Rezultati: — pionirke 1000 m: 1. Tanja Poleka (Klad.) 5:36,02. Majda FRAS (Branik) 6:09,0, Vida Napotnik (Vel.) 6:20,0. Mlajše mladinke 2000 m; 1. Ida Bunderla (Klad.) 7:30,0, 2. Majda Rozman (Klad.) 7:42,3, 3. Darinko Skuk (Ravne) 7:45,8. Starejše mladinke 2000 m: 1. Andreja Šverc (Vel.) 6:45,5, 2. Renata Zupanil (Vel.) 7:56,0, 3. Erika Šrot (Koper) 8:0,53. Članice 3000 m: 1. Nada Šober (Ravne) 11:54,0, 2. Zora Zorman (Ravne) 12:17,7, 3. Ani Klemenjak (Celovec) 12.29,4. Pionirji - 1500 m: 1. Bogdan Urh (Vel.) 6:40,3, 3. Telio Debernardi (Koper) 7:03,2, 3. Marjan Pue (Branik) 7:08,4 Mlajši mladinci - 4000 m: 1. Jože Nabernik (Ravne) 13:01,4, 2. Stanko^Miklavžina (Vel.) 13:43,3,7, 3. Franc Mar-kelj (Vel.) 13:54,8. Starejši mladinci - (4000 m): 1. Branko Škaf (Olimp.) 13:00,3,2, 2. Alojz Fliser (M. Sobota) 13:14,6, 3. Mirko Štruc (Ravne) 13:24,8. Mlajši člani (8000 m): Miro Petrovec (Olimp.) 27:15,4, 2. Gerbord Dorsler (Celovec) 28:13,7, 3. Polde Bučar (N. Mesto) 28,50,3 Člani - 8000 m: 1. Milan Bolek (Vel.) 25,50,7, 2. Andrej Vastl (Branik) 26:03,8, 3. Hans Vunbscher (Graz) 26:15,6. Namesto napovedanega roko-letnega turnirj a treh dežel Av-triiske Štajerske, Železne Žu- mali oglasi V ČETRTEK, 8. januarja, i izginila čistolkrvna psička nemška ovčarka, pšenič-Drjava s čmiim plaščem, koli vratu imia verižico, dor bi karkoli vedel o njej, ij prosim spotroči na na-dv: Korošec, Cesta pod irkom 13 (pri vrtnariji) Ve-nje. PRODAM dele avtomo-la AMI - 8, Jetnik 1971, ;oda - dele 1970. Naslov: olar Rafael, Celjska 46 Ve-aje, vsak dan do 16. ure. IŠČEM sobo v Velenju ali ižnji okolici za dve dekleti kopalnico in po možnosti s ihanjem. Nasllov v ured-Stvu lista. KARAMBOLURANO za-ivo „101" nevozno, pri-;ma za rezervne dele, prani, Vedernjak:, Primorska 63325 Šoštanj. • Popravek . Pri zahvali za TEREZIJO MI- vLAVZINA, rojjeno RAHTEN, Jbjavljem prejšnjji teden, je bilo m žalujočih izpluščeno ime sina /inka. objavljen® prejšnji teden, e bilo pri žalujočih izpuščeno me sina Vinka.. Prizadetim in »raicem se opraviičujemo. panije in Slovenije, je bilo prejšnji teden v Velenju rokometno srečanje treh dolin. Poleg domačega Rudarja so nastopili še rokometaši iz Šoštanja, Slovenj Gradca in Tehnomercator iz Celja. Rezultati: Velenje: Šoštanj 18:21 (9:12), Tehnomercator: Slovenj Gradec 17:20 (9:8). V tekmi za tretje mesto je Tehnomercator premagal Rudarja z 21:17 (11:7). Zmagovalec je ekipa iz Slovenj Gradca, ki je v finalu premagala Šoštanj čane z rezultatom 15:12(7:6). Dobri dosežki Strelci velenjske občine so se pomerili med seboj v streljanju z zračnim orožjem za občinsko prvenstvo. Dosegli so zelo dobre rezultate, ki obetajo uspeh tudi na republiškem prvenstvu. Najboljši so bili: - pištola — 1. Hinko Bola 376, Jože Detl-bah 366, 3. Jurij Mogilnicki 361 krogov, mladinci: 1. Rajko Srdič 361, Jože Detlbah 350, Vinko Trinkaus 348 krogov. Člani - puška: 1. H. Bola 357, 2. Franjo Žučko 356, 3. Dušan Perhač 352. Mladinci: 1. Robert Borov-nik 348, 2. Rudi Ramšak 331, 3. Ernest Šišič 329. Mladinke: 1. Marinka Teržan 332, 2. Marina Trinkaus 308, 3. Zvonka Mišja 276. ODLIČNI VELENJČANI V Ljubljani je bilo republiško prvenstvo v streljanju z zračnim standardnim orožjem. Med 122 tekmovalci je sodelovalo tudi 25 strelcev velenjske strelske družine ,,Mrož". Velenjčani so se odlično izkazali. Med mladinci so osvojili ekipno prvo mesto v streljanju s pištolo z novim državnim in slovenskim rekordom 1091 krogov. Za ekipo so nastopih: Jože Detlbah, Vinko Trinkaus in Rajko Srdič. Med posamezniki je bil Detlbah drugi. V streljanju s puško so mladi velenjčani osvojili ekipno 3. mesto z rezultatom 1047 krogov in s tem dosegli normo za nastop na državnem prvenstvu (Robert Borovnik, Rudi Ramšak in Ernest Šišič). Izkazala se je tudi Marika Teržan, kije bila prva v streljanju s pištolo za mladinke, tretja med članicami, drugo mesto pa je osvojila v streljanju s puško za mladinke. Med člani je v močni konkurenci vseh najboljših slovenskih strelcev s pištolo dosegel Hinko Bola, 3. mesto z rezultatom 370 krogov. Ekipno so Velenjčani dosegli 2. mesto za Olim-pijo (Ljubljana). Za ekipo so streljali - Hinko Bola 370, Franjo Zučko 368, Jurij Mogilnicki 358 in Jože Detlbah 363 krogov. V streljanju s puško pa so člani dosegli 6. mesto. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela hladilna tehnika v sestavi Gorenje TGO Velenje razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD hladilna tehnika Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni in družbenimi dogovori; - da ima srednjo ali višjo izobrazbo - da ima 5 let prakse od tega 3 leta na vodstvenih delovnih mestih v TOZD ali delovni organizaciji; - da je moralno in politično neoporečen; - da njegovo dosedanje delo jamči, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD in cilji delovne organizacije ob načelu solidarnosti in vzajemnosti delovne organizacije Prijavi je trebd priložiti dokazila o izobrazbi, delovnih izkušnjah in potrdilo o nekaznovanju. Pismene prijave z zgoraj omenjenimi prilogami je treba poslati v 15 dneh od objave tega razpisa na naslov Gorenje TGO Velenje, kadrovska ope-rativa, Velenje, Celjska 5a z oznako RAZPIS DELOVNEGA MESTA VODJE TOZD. Prijave brez prilog in nepravočasne prijave se ne bodo obravnavale. Podrobnejše informacije daje kadrovska operati-va med rednim delovnim časom. Kadrovska komisija pri skupščini Skupnosti za zaposlovanje VELENJE objavlja delovno mesto direktorja skupnosti Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustrezni delovnih mestih, - da ima organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje, - da ima moralno-politične kvalitete. Prijave sprejema kadrovska komisija pri skupščini Skupnosti za zaposlovanja Velenje, Šalaška 19, do zasedbe delovnega mesta. Komunalno obrtni center Velenje n. sub. o. Koroška cesta 46 — TOZD storitve objavlja več prostih delovnih mest: natakarjev - za nedoločen čas - za delo v bifejih kopališča in avtobusnega postajališča. Prosta delovna mesta lahko zasedejo kadidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje in so KV ali PK natakarji, zaposlujemo pa tudi delavce brez poklicev, katerim bomo nudili priučitev v gostinski stroki. Prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na gornji naslov. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta JOŽETA PIREČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem, znancem, sodelavcem in zdravstvenemu osebju. Zahvljujemo se tudi pevskemu zboru, godbi ter duhovščini za poslovilne besede. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Terezija ter sinova Jože in Silvo z družinami Hinko Bola IŠ ČAS je uistanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, Jpagando in zzaložništvo Velenje - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon S3) 850-087 — Uredništvo Ljuban Naraks, Mira Tamše in Stane Vovk - Tehnični urednik Franci Bovec - Casniik je kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973 f . * ' ' ' * ♦ ♦♦♦«♦«♦» f t * * t J» «»*«<» tJ» t * JAS ČAS - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev - Za inozemstvo 150 dinarjev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk Ljudska pravica Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine S RS (št 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAS ČAS ne plačujetemeljni davek od prometa proizvodov. ^AL^anket^^JAL^^ Kdaj drsališče v Velenju? NAŠA ZNANKA Zima je zadnja leta vse bolj muhasta. Medtem ko je lani vsaj bilo nekaj snega, ga letos ni bilo niti toliko, da bi lahko vsaj smuči pošteno prezračili. Seveda so zaradi tega tudi ljubitelji smučanja v Šaleški dolini zelo nejevoljni še zlasti zato, ker so v zadnjih letih dobili kar dve vlečnici v Saleku in Zavodnjah. Pa tudi top, ki pa nikakor ne zna streljati snega. Morda bo treba kupiti še enega, da bo sedanjega spodbujal. Ker pač tudi pozimi ne gre brez rekreacije, so si jo mnogi kar sami poiskali. Na velenjskem jezeru, ki je pokrito z debelo plastjo ledu. Tako smo lahko videli pretekli vreme in led na jezeru sta tudi mene spodbudila, da sem si kupil drsalke. Rekreacija je vsa- zasedli jezero. Mislim da v tem trenutku ni bolj idealnega rekreativnega športa kot je drsanje. Seveda bi bilo še veliko lepše, če bi imeli drsališče. Denar za to prav gotovo ne bi bil vržen, vstran ker bi se zelo hitro obrestoval." FRANC CESAR: „V Velenju premalo izkoriščamo možnost drsanja; še zlasti zadnja leta, ko led na jezeru tako negotov. Kajti če bo samo malo topleje, drsanje ne bo več možno. Drugače pa bi bilo, če bi imeli pokrito drsališče." RADO SIVKA: „Tudi sam sem se letos pridružil tistim, ki so si dejali: bolje se je slabo drsati doma, kot pa dobro in drago smučati nekje daleč. Drsalke sem imel že izpred ne- Stane Bizjak Janez Bobek Franc Cesar Jožica Mramor Rado Sivka teden, ko je bilo zelo hladno in zato led zelo debel, na velenjskem jezeru skoraj vse kar leze in gre. Od otrok do najstarejših, na lepih novih drsalkah. Mnogi pa so ostali brez njih, ker so v ^velenjskih trgovinah prišle njihove številke. Trgovci pač niso računali, da bomo v Šaleški dolini tako hitro vzljubili drsanje. Nekateri pa so se namesto drsalk odpravili na led z motoiji in kazali kako so spretni z motoiji na ledu, obenem pa z vožnjo ogrožali drsalce. Ustavili smo nekaj novopečenih drsalcev in dobili naslednje odgovore: STANE BIZJAK: „Najmanj 25 let že nisem drsal. Mrzlo Branko Blagotinšek - JOŽE DREV, roj 1950, delavec iz Velenja, Jenkova c. in STANISLAVA POCAJT, roj. 1953, delavka iz Velikega vrha. - ALOJZ HLIŠ, roj. 1952, mizar iz Šoštanja, Metleče in ZVONKA KNEZ, roj. 1956, prodajalka iz Škal - ILIJA KUPREŠAK, roj. 1943, zidarski mojster iz Velenja, Cesta na Selo in DANIELA BUČAR, roj. 1953, uslužbenka iz Rako-velj - NEŽMAH STJEPAN, roj. 1942, strojni ključavničar iz Predence in FRANČIŠKA SAKIČ, roj. 1949, administrator iz Muenchna - MIRAN ŠPIČKA, roj. 1955, študent iz Konovega in VESNA BAŠKOVIČ, roj. 1955, študent iz Velenja, Tavčarjeva c. - DUŠAN KRANJC, roj. 1953, električar iz Škal in ALENKA BRDNIK, roj. 1958, prodajalka iz Hrastov-ca - ENES BAJRAMOVIČ, roj. 1952, rudarski tehnik iz Vefcaija in NEVENKA GOL-ČAR; roj. 1949, administrator iz Velenja - G VIDO HAUPTMAN, roj 1950, električar iz Beline in CVETKA ŠMON, -roj. 1955, študent iz Velenja, Jurčičeva c. - STANKO PLOHL, roj. 1951, rudar iz Velenja, Koroška c. in MILICA NOVIN-ŠEK, roj. 1947, delavka iz Škalskih Cirkovc - JOŽE VOGLAR, roj. 1952, električar iz Velenja, Šlandrova c. in Rafaela KRAJCER, roj. 1956, prodajalka iz Gornjega Doliča - RATKO RODIČ, roj. 1942, rudar iz Velenja in STANKA DABETlC, roj. 1942, delavka iz Donje Rža-nice . - MILAN LORENCAK, roj. 1921, profesor iz Celja in HELENA ERJAVEC, roj. kemu nujna potrebna. Zato priporočam tudi drugim srednje-letnikom, da čimbolje izkoristijo letošnji led, saj je ta šport zelo poceni, privlačen in seveda koristen. Ljudje ne vedo, kaj imajo in premalo izkoriščajo to kar jim narava daje. Pa čeprav letos samo led." JANEZ BOMBEK: „Sprva sploh nisem vedel, da je na jezeru led. Ko mi je- prijatelj povedal, sem takoj stekel v trgovino po drsalke in danes že nisem več začetnik. V tem času v Velenju ni možna nobena rekreacija, razen plavanja in seveda drsanja. Vlečnici sta goli, brez snega, top ne more in ne more izdelovati snega, zato smo 1934, pred. učiteljica iz Rogatca - RUDOLF KLANJ-ŠEK, roj. 1935, nadzornik ■ lokomotiv iz Celja in KRISTINA ROŽEN, roj. 1944, ekonomski tehnik iz Vuze-nice. - SREČKO ŠTRUC, roj. 1953, rudar iz Velenja, Kersnikova 2, in LJUBICA ČlC-KOVIČ, roj. 1953, delavka iz Velenja - VLADIMIR MLINAR, roj. 1956, skladiščnik iz Velenja in DRAGICA PUN-GARTNIK, roj. 1957, frizerka iz Velenja, Koroška c. - LADISLAV PEPELNIK, roj. 1937, ključavničar iz Velenja, Bračičeva 3 in MARIJA GORŠEK, roj. 1957, gospodinja iz Velenja, Bračičeva 3 - FRANC HRIBERŠEK, roj. 1943, rudar iz Pake pri Velenju in EMA KUMAR, roj. 1953, delavka iz Velenja, Efenkova 3 - SIMO TEŠANOVIC, roj. 1951, delavec iz Velenja, Kajuhova in ROZA-LIJA KLEMENC, roj. 1955, laborant iz Velenja, Partizanska c. - JOSIP KRALJ, roj. 1953, traktorist iz Velenja, Celjska c. in ANICA DVORNIK, roj. 1956, krojačica iz Velenja, Celjska c. - BOŽIDAR BOŽIČEK, roj. 1952, študent iz Velenja, Tomšičeva c. in LJUDMILA VIDEMŠEK roj. 1951, delavka iz Šoštanja, Kajuhova c. - JERNEJ LOMŠEK, roj. 1951, prodajalec iz Šoštanja, Kajuhova c. in DARINKA GORCAN, roj. 1956, prodajalka iz Šoštanja, Lola Ribarja - SILVESTER GMAJ-NER, roj. 1952, usnjarski delavec iz Šoštanja, Partizanska c. in MARIJA MAR-KUŠ, roj. 1952, delavka iz Šoštanja, Partizanska c. - STANISLAV VRA-BIČ, roj. 1953, delavec iz Šoštanja, Kajuhova c. in MOJCA GRIČAR, roj. 1958, delavka iz Šoštanja, Kajuhova c. so zime zelo skope s snegom. Drsanje je zelo lep šport, ni težak za učenje, pa tudi zelo poceni je. Seveda pa drsanja na velenjskem jezeru ' ne bi smeli prepustiti stihiji. Kdo bo na primer kriv, če bo kdo izmed ljubiteljev vožnje z motorji po ledu, povozil kakega otroka. Zato bi moral nekdo, morda gostinsko podjetje Paka ali odbor za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu prevzeti organizacijo nad to sedaj že resnično množično rekreacijo. Ob koncu bi toplo priporočal vsem tako mladim kot starejšim, da začno drsati; če bo le še jezero zmrznjeno." JOŽICA MRAMOR: ,;Tudi mi (družina) smo prišli na led zato, ker ni snega. Ce bi vedeli, da je to tako lep šport, bi si bili prav gotovo že veliko prej kupili drsalke. Pa še poceni je v primerjavi s smučanjem. Lani smo si kupili zimsko opremo in za vse štiri ni bil dovolj star milijon. Smuči smo morali za zdaj dati na podstrešje, da pa bi od zime vendarle nekaj imeli, smo si kupili drsalke. Kako poceni je ta oblika zimske rekreacija, najbolje pove številka, da nas je stala le okrog 130 starih tisočakov. Škoda je, da je kaj let, le znanje mi je manjkalo. Tega pa sem si tudi dobil v dveh, treh dneh. Dejstvo, da je bilo na jezeru ta teden (anketo smo delali v nedeljo) na jezeru vsak dan sto, dvesto ali pa tudi več drsalcev, najbolj zgovorno kaže, kako potrebna je v Velenju pokrito drsališče. Ob tem nisem upošteval zlasti mladih, ki so se drsali na kotal-kališču, kjer so vsak večer delali kot velenjski hokejisti." BRANKO BLAGOTINŠK: „Tudi jaz sem začel drsati šele letos in kot kaže bo v Velenju drsanje postalo zimska rekreacija številka ena. Res da je možno v tem času tudi plavanje v bazenu, vendar bazen ne more naenkrat sprejeti niti približno toliko plavalcev kot jezero drsalcev. Zato mislim, da bi bilo treba drsanju v prihodnje prav gotovo posvetiti čimvečjo pozornost. Organizirati bi bilo treba neko posebno službo ali poseamznika, ki bo skrbel za red in vse, kar je potrebno za varnost drsalcev. Glede na to da tudi ledu vreme ni najbolj naklonjeno, bi bilo seveda najlepše, če bi imeli pokrito drsališče. To pa so za zdaj samo še želje..." Neprimerna hitrost » .....— ------— v-.- : " -iS Voznik avtocisterne CE 609-07 Zdravko Stropnik je 30. decembra peljal po Celjski cesti proti križišču s Prešernovo cesto v Velenju. Glede na stanje cestišča je vozil z neprimerno hitrostjo. Ko je pripeljal pred trgovino Zaija je bil pred njo parkiran avtomobil CE 175-60. Ker mu je pripeljal nasproti neznan voznik je Stropnik začel zavirati, vendar vozila zaradi spolzke ceste ni mogel ustaviti. Zadel je zadnji del avtomobila in ga potisnil naprej približno 2 metra. Škode je za okoli 900 dinarjev. • Spolzko vozišče Iz Velenja proti Aiji vasi je 30. decembra vozil voznik osebnega avtomobila CE 408-72 Bo-rislav Zgonjanin. Ko je pripeljal v desni ovinek do gostilne Zaje ga je zaradi velike hitrosti zaneslo na neutijeno bankino, po kateri je vozil 25 metrov. Ko mu je uspelo zaviti na vozišče, ga je na spolzkem vozišču obrnilo za 90 stopinj, tako da je čelno trčil v avtobus PD 115-54, ki je v tem času pravilno pripeljal iz nasprotne strani. Zgonjanin je vozil tudi pod vplivom alkohola, škode pa je za okoli 9000 dinaijev. • Trčenje v križišču Voznik osebnega avtomobila CE 717-69 Zvonko Bajcer je peljal 3. januaija iz Šoštanja proti Velenju. Ko je pripeljal v križišče Partizanske, Foitove in Celjske ceste v Velenju, se je postavil na prometni pas, kjer je dovoljena vožnja naravnost in zavijanje v desno. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 769-02 Milan Mazej, ki je vozil po levem prometnem pasu in hotel peljati naravnost skozi križišče. Voznik Bajcer pa je z vozilom zavil v levo in zapeljal na Celjsko cesto proti Kolodvorski restavraciji. Tako je zaprl pot vozniku Mazeju. Prišlo je do trčenja. Škode je za okoli 8.000 dinarjev. Marija Skornišel Kadar imate opravek na občinskem komiteju zva komunistov, se boste prav gotovo srečali tudi z Man Skornišek. Prijazno vam bo razložila, če jo boste kaj vprašal vedno pa vam bo pripravljena tudi kaj svetovati. Marija je bila doma iz Mislinje. Najprej se je zaposlila v Slovenj Gradcu, v Velenje pa je prišla leta 1961. Tu se je zaposlila pri skupnosti socialnega zavarovanja, leta 1963 pa se je premestila. k občinskemu komiteju zveze komunistov, kjer je sprva delala tudi za socialistično zvzo delovnega ljudstva. V tem času se je vpisala tudi na srednjo ekonomsko šolo, ki jo je ob delu in družini, imela je majhnega otroka, uspešno končala. Marija pravi, da je bilo treba trdo delati, šlo pa je- meru lahko uspešno opravlj svoje delo. Sicer pa Marija t< dela zelo rada. Nikoli ji odveč, če se mora zarad dela odpovedati svojemi prostemu času. Pogosti mora namreč popoldan seje, ker pa sodeluje tudi raznih krajevnih organiza cijah, ji tudi to vzame prece časa. Ko nam je Marija takoli pripovedovala bi bilo nesmi selno vprašati, kaj dela prostem času, zato smo ji vprašali raje s čim se pole službe in dela v raznih orga nizacijah, še ukvarja. Marij Skornišek zaradi dela nika Marijino delo je zelo pestro. Všeč ji je še posebno, ker se ne ukvarja samo s financami, ampak ima precej opravka tudi z ljudmi ter z organiziranjem raznih sestankov in podobno. Tu se ustavljajo ljudje, ki rabijo kakšne nasvete pri delu v političnih organizacijah in Marija jim rada svetuje. Delo, ki ga opravlja Marija Skorinšek zahteva, da se tudi sama vključuje v družbenopolitično delo. Marija je članica zveze komunistov že od leta 1963. Tudi sicer mora biti na tekočem z vsemi spremembami v organizacijah, saj samo v tem pri- kor ne zanemarja družine! ima šestnajsletnega sina, zelc veseli pa jo tudi delo v go: podinjstvu. Kadar pa ima l kaj časa, ki ga lahko poratj zase, pa prebere kakšne ' knjigo. Ko smo Marijo obiskali a njenem delovnem mestu, m je sicer prijazno sprejela, ko pa smo ji povedali, kaj bi želeli, je nikakor nismo moj li prepričati, da bi jo predstavili v našem časniku. Trdila je, da je mnogo obč nov, ki imajo za to- več zaslugj Prepričani smo, da je Marija i političnih organizacijah naredil že zelo veliko, kljub temu, da s ukvarja bolj z administrativni!] delom, kot je sama poudarila. " I. »je —* Delavska univerza Velenje b$v februarju oziroma v marcu 1976 organizirala: začetni in nadaljevalni tečaj KROJENJA IN ŠIVANJA v sodelovanju s firmo »BAGAT« Zadar TEČAJ STROJNEGA PLETENJA v sodelovanju s podjetjem za zunanjo trgovino »MERKUR« Zagreb Tečaj strojnega pletenja je namenjen vsem tistim, ki i imajo pletilne stroje in si želijo znanje strojnega pleten izpopolniti. Na tečaju dela vsaka tečajnica na svoje pletilnem stroju. Tečaj krojenja in šivanja bo organiziran tako, da izme sko delo ne bo ovira za redno obiskovanje tečaja. Za posamezni tečaj se lahko prijavite osebno, pismen ali telefonično (tel. št. 850-153) vsak dan od 7. do 1 ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ur Podrobnejše informacije boste dobili ob vpisu. Prijave za navedena tečaja bo sprejemala Delavsk univerza Velenje do vključno 30. januarja 1976. GOSTINSKO PODJETJE »PAKA« Velenje se zahvaljuje vsem gostom, ki so pričakali novo 1976 v novi večnamenski dvorani v Velenju in v hot< »PAKA,« hkrati pa jih obvešča, da bo veliko pustovanj v večnamenski dvorani na pustno soboto, 28. februai 1976, s pričetkom ob 20. uri. V hotelu »PAKA« bo pustovanje na pustno soboto in stni torek, v restavraciji »JEZERO« pa bo pustovanje n pustni torek. Maske bomo nagradili z lepimi nagradami. i Poskrbeli bomo za pravo pustno rajanje. Vsi vljudno vablj«