teto LXIX
štev. 190 a
V Ljubljani, v četrtek, 14. avgusta 1941-XIX
PoiMno piateM » gotovimi. prezzo — Cena L 6.70
Naročnina mesečna 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerate. Podružnicai Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milana
SLOVENEC
Izhaja vsak dao zjntra| rasen ponedeljka lo dneva po praznika.
H Uredništvo in sprava* Kopitarjeva 6, Ljubljana. g i Redazione, Amministraziooe: Kopitarjeva 6, Lubiana. § 1	Telefon 4001—4005.	1
Abbonamentl: ,Me«s 12 Lirs; Estero, me-*s 20 Lire, Edidone domenica, inno 34 Lire, Estero 50 Lire C. C. P j Lubi&n. 10.650 per gli sbbo-namentif 10.349 pet le in.erzionL
Filiale: Novo mesto.
Concessionaria escltislva per la pubblicffft di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S.A^ Milano.
T
I reparti britannici respinti presso Tobruk
Bollettino No. 436
II Quartiere Generale dcllc Forze Arma-(e comunica:
Unita della R. Acronautica hanno svolto azioni contro 1'Isola di Cipro bombardando la base aorea di Nieosia e colpendo naviglio ed attrezzaturc portuali a Famagosta.
NelPAfrica Scttentrionale sul fronte di Tobruk il fuoco delle nostre artiglierie ha respinto reparti britannici che tentavano di avvicinarsi con 1'appoggio di mezzi corraz-zati ed ha provocato danni ed esplosioni nel-le opore nemiche. Nostri velivoli hanno con-tinuato a martellare gli apprestamenti difen-sivi della piazza. Nella zona di Marsa Matrok altri reparti aerei nazionali hanno colpito vari obbicttivi tra cui I'aoroporto causando distruzioni e ihcendi notevoli.
Velivoli inglesi hanno attacrato Tripoli, Derna e Bardia.
Durante 1'incursione su Bcngasi segna-lata nel Bollettino di ieri la nostra (lifosa ha abbattuto due aerei nemici.
NoIPAfrica Orientale attivitk di artiglierie e di pattuglie nei settori di Uolchclit e di Culquabert.
Apparerchi britannici hanno bombardato e mitragliato Gondar e Azoz.
Un nostro somergiliile operante in Atlan-tico al comando del Capitano di eorvetta Fr. Murzi ha affondato il piroscafo e la petroliera inglesi >Macon« c »Horn Shell« per comples-| sive 17.272 tonn.
Angleški oddelki pri Tobruku
vrženi nazaj
Italijansko vojno poročilo št. 436
Rim, 13. avg. AS. Kraljeve letalske edinke so napadle otok Ciper ter bombardirale letališče Nikozijo in zadele ladje ter pristaniške naprave pri Famagosti.
Severna Afrika: Na tobruški fronti je
Nemško vojno poročilo
Nemške čete pritiskajo proti črnemu morju
Hitlerjev glavni stan, 13. avgusta. AS.
V	južni Ukrajini zasledujejo pehotne divizije in brze čete nemške vojske ter zaveznikov sovražnika, ki se umika proti pristaniščem ob Črnem morju. V ostrem zasledovanju so prizadejali hude zgube sovjetskim varstvenim četam, ki naj bi krile umik.
Na vseh drugih odsekih vzhodne fronte so napadi nemških čet prinesli nove uspehe.
Močne 6kupine bojnih letal šo v pretekli noči uspešno metale eksplozivne in zažigalne bombe na važna železniška križišča v krajih zahodno od Moskve.
V	borbi proti angleškemu preskrhovalnemu brodovju so bojna letala podnevi potopila dve tovorni ladji s skupno 14.000 ton in v pretekli noči pred škotsko vzhodno obalo uničila trgovsko ladjo 5000 ton. Uspešni nočni napadi letalskih sil so bili naperjeni tudi na oboroževalne tovarne v Birminghamu, kakor tudi na pristaniške naprave v Great Yarmouthu in Ramsgateu. Druga borbena letala so bombardirala več letališč na otoku. Pri napadu naših brzih čolnov v Rokavskem prelivu, kakor je bilo javljeno že v poročilu z dne 12. avgusta, je bil nadalje torpediran parnik 4000 ton.
V	Severni Afriki so nemška letala razdejala zbrana oklepna vozila sovražnikova jugovzhodno od Solluma. Pri zračnem napadu na angleško le.
tališče Abu Zueir v noči na 12. avg. so bornimi zadetki povzročili velike požare in hude eksplozije v municijskih skladiščih. Poskusi angleškega letalstva, s katerimi so včeraj hoteli napasti zahodno Nemčijo in zasedeno obal ob prelivu, so se zaradi nemške obrambe sesuli. Lovci, protiletalsko topništvo in pomorsko topništvo so pri tem sestrelili 42 angleških letal. Lastnih izgub ni bilo. Angleška letala so v pretekli noči metala bombe na raznih krajih zahodne in severne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Obrambno gospodarske in vojaške škode ni bilo. Nočni lovci, protiletalsko topništvo in pomorsko topništvo so sestrelili 16 napadajočih angleških bombnikov.
španski prostovoljci prisegli Hitlerju zvestobo
Rim, 13. avgusta. AS. Dopisniki italijanskih listov so z vzhodne fronte poslali poročila o veliki svečanosti, ko so španski prostovoljci, ki tvorijo »sinjo divizijo«, zaprisegli zvestobo Fiihrerju. Ti so bili namreč pridruženi nemškim vrstam. Pri svečanostih je bil tudi general Fromm. Španska divizija je pod poveljstvom generala Munoza, ki je bil eden najodličnejših poveljnikov Francove armade za časa spanske državljanske vojne. Španski prostovoljci nosijo nemško uniformo s španskimi barvnimi znaki.
Poglavnik dr. Pavelič o razmerah na Hrvatskem
Mačkovci bodo sodelovali z njim - Judovsko vprašanje bo rešeno 250.000 Srbov bodo preselili v Srbijo
Zagreb, 12. avgusta. AS. Danes je poglavnik sprejel v avdienco načelnika tiskovnega urada Agencije Štefani v Zagrebu. Po prisrčnem pogovoru, ki je trajal nad eno uro, je bil toliko ljubezniv, da je podal nekaj izjav za italijanski tisk.
Šele nedavno je bil zgodovinski shod sabora v Zagrebu, kjer so bivši poslanci in voditelji raz-puščene Hrvatske kmeteke stranke navdušeno pristopili k ustaškeinu gibanju in svečano prisegli po-glavniku, da bodo zvesti ustaškim načelom. Zato je časnikar glede tega največjega dogodka notranje politike nezavisne hrvatske države vprašal:
»Poglavnik, kaj mislite o pristopu mačkovcev k ustaškemu gibanju in kakšen bo njegov uspeh v politiki dežele?«
»Pristop, o katerem govorite,« je odgovoril poglavnik, »ni prišel nepričakovano. Neglede na dejstvo, da je bilo kmečko ljudstvo že pridobljeno za naše ideje, je treba poudariti tudi dejstvo, da sem dobival že nekaj mesecev sem idealne izjave od bivših poslancev Radičeve stranke in prošnje za pristop k ustaškemu gibanju. Toda sodil sem, da bi bilo bolj ugodno malo počakati, da bodo vsi na svoje oči lahko videli napredek nove hrvatske politike in da se ne bi nihče nepremišljeno odločil, toliko bolj, ker niso bili nikakor prisiljeni. Z drugimi besedami, pustil sem jim polno svobodo, da ne bi nihče pozneje prišel in mi rekel, da se svojega dejanja kesa. Nobenih preganjanj ni bilo proti radičevski stranki, edini, ki je bila živa v deželi v trenutku ustanovitve nezavisne hrvatske države; tudi nobenih omejitev ni bilo. Pristop je torej prišel po svobodni odločitvi in, rekel bi, kot logična posledica položaja, ki je zdaj vsem jasen. Tako je prišlo do tega, da je velika večina bivših poslancev in voditeljev organizacij Mačkove stranke onega dne prisegla ustaškemu gibanju. Prihajajo še drugi. Ravno danes je nova skupina iste stranke izjavila svojo priključitev z najbolj vnetimi izrazi, .iasno je, da sem izključil vse bivše ministre in vse tiste, ki so imeli kako dejansko vodilno vlogo v bivši Ra-dičevi stranki, prav tako tudi vse tiste, ki so se pregrešili proti časti in koristim hrvatskega naroda.«
Na vprašanje, kakšni značilni dogodki so zdaj na vidiku v nadaljnem razvoju notranje politike, je poglavnik odgovoril:
»Med odpustom ustaških funkcionarjev in pristopom mačkovcev ni nobenega odnosa niti nobene zveze. Odpust nekaterih ustaških funkcionarjev je bila skupna kazen, s katero sem hotel zadeti samo take funkcionarje, ki niso vredni, da' so v naših vrstah, ker so se ponašaii zločinsko in s tem vrgli sramoto tudi na svoje tovariše.
Eden od njih je bil obsojen na smrt po posebnem sodišču in takoj ustreljen. Jasno je, da bodo mnogi voditelji zopet zavzeli svoja službena mesta, potem ko jih bomo strogo preizkusili, drugi pa bodo nadomeščeni z vrednejšimi in bolj sposobnimi osebami, ki bodo izpolnjevale svoje dolžnosti. Te nove osebe bom izbral tudi med bivšimi Mačkovci. V notranji politiki torej ni pričakovati novih sprememb. Pač pa lahko pričakujemo sodelovanje tudi nekaterih mačkovcev. Med njimi bom izbral take, ki so mi potrebni.« Ante Pavelič je nadalje izjavil: »Naša država je ustavna dežela, toda za zdaj bi bilo prezgodaj, govoriti o takih vprašanjih. Imamo svoj starodavni sabor, ki ga bomo ob priliki spet lahko poživili. Ena stvar pa je gotova, demokracija v kakršni koli obliki bo poslej izključena iz naše dežele.«
Na vprašanje: »Kako se bo dalo končno rešiti judovsko vprašanje na Hrvatskem? Pa še vprašanje Srbov in komunistov?« Poglavnik je odgovoril: >Kar zadeva judovsko vprašanje, vam lahko izjavim, da bo končno rešeno v najkrajšem času. To je bilo zelo resno vprašanje, ker je bilo v zvezi z zelo zamotanimi gospodarskimi prilikami. Samo v Zagrebu je bilo 18.000 Judov. Zdaj jih je ostalo komaj 4000 in še ti bodo poslani v delavska taborišča in koncentracijske tabore.
Kar zadeva Srbe. si moramo biti na jasnem: pravih Srbov je na Hrvatskem malo. Povečini gre za Hrvate pravoslavne vere ali za Vlahe. Težave glede njih bodo na najboljši in najbolj zadovoljiv način odstranjene. Po sporazumu'z nemškimi oblastmi bo 250.000 Srbov poslanih v Srbijo. Drugi hodo lahko ostali mirno na svojih mestih, le da ne hodo delali neprilik. Potem vam moram še povedati, da se opaža veliko gibanje za pristop k hrvatstvu. Proti četnikom in komunistom pa bomo nadaljevali boj brez usmiljenja.«
Nato je poglavnik še orisal gospodarsko in socialno politiko svoje vlade. »Kakor ste videli.c je dejal, »nisem dovolil zvišanja cen kruhu. Nn drugi strani pa smo zvišali cene žitu, da bi kmete vneli za večje pridelovanje. Ugotovili smo z največjim zadovoljstvom, da so vsi pridelovalci žitaric ubogali ukaz, da morajo odvišek žetve oddati prehranjevalnim ustanovam in da so to storili z največjim razumevanjem in disciplino. Pri tem ni prišlo do prav nobenih neprilik. Zdaj ravno proučujemo, kako bi se dala na najbolj zadovoljiv način zenačiti razlika med povišanjem cene žitu in ceno kruhu. Podčrtati moram tudi,
(Nadaljevanje na 2. strani)
naše topništvo pregnalo britanske oddelke, ki so sc približali na oklopnih vozilih in povzročili škodo in eksplozije v sovražnih utrdbah. — Naša letala so neprestano bombardirala obrambne napade v utrdbi.
V zoni Marsa Matruh so drugi letalski oddelki zadeli razne cilje, med temi eno letališče, kjer so povzročili razdejanja in velike požare. Angleška letala so napadla Tripoli, Derno in Bardio.
Pri napadu na Bengazi, ki smo ga v urad-dnem poročilu omenili včeraj, je naša obramba sestrelila dve sovražni letali.
Vzhodna Afrika: Topniško in patrolno delovanje v odsekih Uolšefit in Culquabert.
Angleška letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala Gondar ter Azozo.
Neka naša podmornica, ki je plula v Atlantiku pod poveljstvom korvetnega kapitana Franccsea Murzia, jc potopila angleški petrolejski prevozni ladji »Maeon« in »Horn Shell« s skupno 17.272 ton.
Srečen dan italijanskega letalstva
Operacijska zona, 13. avgusta. AS. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja:
Včerajšnji dan jc bil za letalstvo vzhodnega Sredozemlja uspešen in srečen. Ogledni oddelek torpednih letal pod vodstvom kape-tana Buscaglia jc odletel proti vzhodnemu Sredozemlju in tam zasledil angleško pomožno ladjo s približno 3.000 tonami. Ladjo so presenetili in jo napadli z dvema torpedoma. Eno
i
tr--
Spi .,...->■
.»s ifimm^MmB
Wm
hHD
•M g
•	M v.,
'	■ :> Mm
^ - f ■%	' l«!
* <" - % V
. '	■ v - v-
L'Ecc. Generale Messe, Comandante del Corpo di Spedizione Italiana sul fronte russo. — Eks-celenca General Messe, poveljnik Italijanskega Ekspedicijskega Zbora na ruski fronti.
torpedo jo jc gotovo zadelo, drugo pa verjetno, ker so je videlo, da se jc ustavila in pozneje potopila.
Protiletalska obramba je bila presenečena, toda nastopila je šele, ko sc jc ladja žc potapljala. Nadalje so ogledniki pozneje naleteli ob nilskem ustju na izvidniško ladjo in jo obstreljevali s strojnicami. Letala so sc vrnila brez vsake škode.
Italijanske čete na vzhodu uspešno nadaljujejo svoje delovanje
Ukrajinska fronta, 13. avg. AS. Posebni dopisnik Agencijo Štefani poroča, da se delovanje, ki so ga začele mehanizirane čete italijanskega ekspedicijskega zbora, uspešno nadaljuje.
Nemški uspehi na vzhodu
Odgovor nemškega poveljstva na zavijanja angleške propagande
Berlin, 12. avg. Angleški letalski sili se ni
posrečilo, da bi vodila uspešno fronto na zahodu; Stalina pa je treba podpreti v njegovih sanjah, da ima v Angliji močnega zaveznika: to dvoje je Churchilla napotilo, da je naročil britskemu tisku, naj z vsemi silami podvoji papirnato ofenzivo.
Čeprav je ves svet po radiu in po posebnih poročilih tujih dopisnikov že davno zvedei za usodo Smolenska, londonski tisk stalno preinleva, da je »ruski Verdun« varno v sovjetskih rokah.
Prav tako se ponaša sloviti vojaški ocenjevalec bostonskega radia, ki je v svojih pomenkih o položaju na vzhodni fronti oni večer izjavil tole: Kako se Rusi borijo in kako silno kljubovalna je njihova volja pri odporu, je razvidno iz današnjega poročila posebnega ameriškega dopisnika. Po tem poročilu je Smolensk torej v nemških rokah in močne nemške vojaške sile so zdaj že precej bolj proti vzhodu ter se borijo na poti proti Moskvi. Toda resnica je, da mesto ni v rokah nikogar, ker ga ni več. Nemci niso zasedli drugega ko kup razvalin. Vse je do tal porušeno. Niti ena hiša ni ostala cela. Vodovodi, telefonske in brzojavne naprave, tramvajske proge: vse je razdejano, razbito, strto in požgano. In v takih razmerah so Nemci prisiljeni pošiljati svojim prvim četam živila in vojna sredstva kakor povsod drugod.«
Po tem poročilu so se v Londonu spreobrnili, a vendarle 7. nekim pridržkom: »V redu,« pravijo listi onstran preliva, »v Smolensku so torej Nemci in sicer kar od 16. julija že. Posebni tuji poročevalci so se lahko o tem prepričali, toda prepričali so se prav tako, da so nemške čete že mesec dni na istem mestu med Smolenskom in Vjazmo. Prepričali so se tudi, da so Rusi pred svojim umikom docela uničili vsako stvar, ki bi utegnila imeti gospodarsko, psihološko, moralno in seveda zlasti vojaško važnost. S tem bi bile napredujoče nemške pehotne sile zadržane, ne bi našle prilike za plenjenje in osvojeno ozemlje ne bi sovražniku dolgo časa prav nič nudilo.«
Treba je priznati, da je ta papirnata ofenziva hudo iznajdljiva: svoje klavrne • neuspehe znajo vedno spremeniti v slavne in junaške umike. Ko govorijo o razvoju vojaškega položaja v Ukrajini, se londonski propagandisli strinjajo v tehle točkah:
a)	Hitler ima potrebo po nekem vnanjem uspehu iz zunanjih in notranjih razlogov. Notranjih zato, ker mora pomiriti nemško ljudstvo; zunanjih pa zato, ker se nekateri njegovi prijatelji nekam čudno ponašajo, tako n. pr. Francija.
b)	Tak vnanji uspeh bo verjetno dosegel prej ali slej z zasedbo Odese. Vendar pa ostane zunanji položaj bistveno nespremenjen.
Medtem pa se je kozaškemu maršalu Budjo-niju posrečilo, da je Hitlerju prekrižal načrte: vsa žetev v Ukrajini je namreč že na varnem.
Jasno je, pravijo na vse to v Berlinu. da bi Angleži radi preslepili svoje ljudstvo in mu zo-
pet natvezli bajko o »slavnem in junaškem 11 miku«. Z drugimi besedami, zavezniki priznavajo, da so boljševiške čete v Ukrajini hudo na tesnem. Že zdaj nagovarjajo svoje, naj s tem preveč ne ubijajo glave. Naj si zlasti ne belijo glave s karto, ki jo je danes zjutraj ol>-javil glavni voditeljev stan. Na tej karti so z neizčrpno jasnostjo zarisani prvi večji vojaški uspehi nemških sil in njihov sedanji položaj: na severnem odseku so nemške čete na obrežju finskega zaliva, skoraj na pol poti med Tali-nom in Narvo; sovjetske sile, ki so še v estonski prestolnici, so torej popolnoma odrezane in obkoljene. Fdini njiliov izhod je pot po morju.
Narva je še vedno v ruskih rokah, toda nemške kolone so napredovale ob vzhodnem obrežju Pejpuškega jezera in so prav v bližini te močne strateške pozicije.
Bolj na vzhodu so nemške divizije prišle do jugovzhodnih obal Ilmenskega jezera in so torej jugovzhodno od Leningrada.
Na srednjem odseku je posebno vidno to, da se je sunek od Smolenska napjre znatno razširil. še hujši klin prodira proti Črnemu morju in se razccplja v dve veji. To so klešče, ki stiskajo liol.jševiške sile maršala Budjonija, ki so zdaj stisnjene med Dnjeptrom in Bugom okrog Odese. Tem silam ne ostane drugo kot ozka pot proti Nikolajevu.
Kar zadeva Kijev, kaže karta, da je pritisk na to utrdim zaradi dvocepnega klina čedalje hujši.
Nemške čete so torej le še nekaj kilometrov oddaljene od ukrajinske prestolice. Pozicije, ki so jih Hitlerjeve armade dosegle v komaj 50 dneh. daleč presegajo uspehe treh let najhujših bitk, v katerih so se tolkle Kaiscr-jeve sile tik pred premirjem.
Karta torej ka/e. da so nemške čete na srednjem odseku daleč naprej od Smolenska, od mesta, ki je bilo osvojeno že (6. julija.
Da bi postavilo na laž nesmiselne 111 bedaste trditve angleške propagande, je nemško vrhovno poveljstvo povabilo skupino tujih časnikarjev, naj si ogledajo »ruski Verdun«. Časnikarji so se danes vrnili v Berlin.
Videli smo, — pravi turški dopisnik — kar smo že vedeli po poročilih pred nekaj tedni. Mesto je varno v nemških rokah, a zdaj sodi že v zaledje. Videli smo tudi. da ni od mesta ostalo skoraj nič več. Rušilno delovanje nein-škega in sovjetskega topništva so dopolnili boljseviški »dinamitiiiki«. Mesto šteje danes 20.000 prebivalcev, med tem, ko je bilo tu pred vojno 116.000. ženske, otroci in starci so se vrnili, da bi našli zatočišče v redkih hišah, ki so še ostale v okolici. Manj poškodovana in stolnica. Prvo mašo bodo brali prihodnjo nedeljo. Nemške oblasti so postavile za začasnasia župana nekega advokata.
(Taulero Zulberti, — »ficcolo di Trieste«).
Ricevimenti presso L'AI!o Commissario
Negli scorsi giorni 1'Alto Commissario per la Provincia di Lubiana, ha ricevuto una serie di deputazioni. Questo contatto e valso all'Alto Qe-rarca a rendersi conto del modo con il <|uale 1 sodalizi della Slovenia hanno seguito le sue diret-tive iniziali ispirate al comandamento del Duce di andare incontro al popolo, di essere vicino al popolo. Pertanto ha ricevuto una deputazione del-1'Unione impiegati pubblioi e pensionati, una deputazione della cooperativa costruzione di čase po-polari, una rappresentanza delPUnione rurale, una dei proprietari di čase nuove della citta, i rappresentanti deirUuione caritativa, che erano guidati dal priore Valeriano Učak, una deputazione di impiegati degli istituti di aesicurazioni, una vasta rappresentanza di ufficiali ex jugoslavi in pri-gionia, il presidente dell'Unione cacciatori, una deputazione della federazione provinciale alber-gatori e trattori, una deputazione della societ& Ca-ritas, una deputazione della societa antialcoolica, una deputazione di odontoiatri tecnici, una deputazione delle ditte edili, la presidenza della Croce Rossa di Lubiana, le deputazioni dei liquidatori della cooperativa elettrica Šiška, dell'Unione arti-giani e degli operai della fabbrica Vidmar.
Ha altresl ricevuto, presentatogli dal sindaco dott. Arlleš-i8, l'ing. Giuseppe Plečnik.
L'Ecc. Orazioli ha intrattenuto 1'illustre arehi-tetto a cordiale colloquio e si e Interessato del quadro delle sue realizzazioni nonche i progetti che si appreata a tradurre in atto.
Altra presa di contatto 1'Alto Commissario ha avuto con componenti il consiglio dei lavoratori, che gli sono stati presentati dal cons. naz. Vagliano. Ad essi l'Ecc. Grazioli ha rivolto un breve discorso e il suo cordiale saluto. Ha precisato come egli si sia particolarmente interessato alle condizioni di vita e di lavoro degli operai. Per queeta ragione — ha precisato — si e reso conto anehe dell'efficenza della attrezzatura industriale della nuova provincia. Ha aggiunto come le paghe siano state, fin dove era possibile, adeguate al costo della vita; ha detto della necessilš che ognuno collabori per il con-trollo dei prezzi, affermando, come alla lealtž del-1'Italia verso <jueste popolazioni sia doveroso che ognuno risponda come altrettanta lealtft.
Pure in questi giorni I'Alto Commissario ha ricevuto il consultore provinciale Giovanni Pucelj e il cons. aulico Michele Gabrijelčič, i titolari della ditta di costruzioni Dedek ed altri.
Cj&JpCrtLaMtVjO
Važen Petalnov govor
Francosko sodelovanje z Nemčijo in Italijo
Vichy, 13. avgusta. AS. Snoči je imel maršal Petain po radiu nagovor na svoj narod. V tem govoru je orisal velike težave obnovitvenega dela in izjavil, da je sodelovanje francoskega naroda z nemškim rajhom določeno po pogodbi o premirju. Toda ta pogodba je bila le začasna. Nato je maršal povzel:
»Nadaljevanje takega položaja je čedalje bolj težko, v kolikor ureja odnose med dvema velikima narodoma. Kar zadeva sodelovanje, ki ga je oktobra meseca leta 1940. ponudil nemški kancler v pogojih, v katerih sem občutil njegovo veliko naklonjenost, je vendar delo, ki še ni moglo roditi vseh svojih sadov. Moramo namreč premagati hudo podedovano lastnost razprtij, ki so nam jo pustila stoletja nesoglasij in pričkanja. Usmeriti se moramo proti širšim pogledom, ki jih nudi naše de-
lovanje na pomirjenem kontinentu. To je cilj, proti kateremu gremo, toda je tako velikansko delo, da zahteva vso voljo in vso potrpežljivost. Nemška vlada je vsa predana velikim nalogam, ki zahtevajo od nje obrambo civilizacije na vzhodu in ki iahko izpremenijo cel obraz sveta.«
Ko je nato govoril o odnosih z Italijo, je maršal Petain izjavil: »Naši odnosi z Italijo so prav tako urejeni po pogodbi o premirju. Tudi tu je naša želja, da bi se izognili začasnim odnosom in da bi namesto tega ustvarili trajne vezi, brez katerih ni mogoče zgraditi evropskega reda.« Ob zaključku je maršal še dodal, da je bodočnost Francije iz dneva v dan bolj varna. Družine, občine, stanovi in pokrajine bodo temelji bodoče zgradbe, za katero delajo najboljši delavci Francije.
Uradni list je objavil Petainov odlok, v katerem je podpredsednik admiral Darlain prevzel ministrstvo za narodno obrambo. Njemu so zdaj podrejene kopne, pomorske in zračne sile v Franciji in v kolonijah. Po tem odloku je minister za notranje zadeve Pucheu, Lucien Romier in Henry Meysset pa državna ministra. Imenovana sta bila tudi dva državna tajnika, eden za prehrano, drugi za živilsko preskrbo. Dr. Huard je tajnik zdravstvenega ministrstva.
Chiarimenti sullobbligo delle seritte bilingui
Giungono spesso all'Alto Commissariato e ai Municipi richieste dj chiarimenti su alcuni časi partieorali relativi all'applicazioue dell'ordinanza sull'obbligo delle seritte bilingui.
Assunte informazioni in sede competente, 6iamo in grado di precisare quanto segue:
1° Una prima questione riguarda le ditte con norni registrati. £ evidente che anehe questi de-vono essere tradotti in lingua italiana. Non sarš necessario provocare apposite deliberazioni per la modifica degli statuti in quanto l'obbligo e stabilito per legge. £ sufficente che gli ammini-slratorj provveduno direttamente, denunciando la nuova denominazione al Registro delle ditte presso il Tribunale e alla Camera di commercio, presso la quale potranno anehe ottenere tutte le informazioni del caso. Alla prossima asemblea le societa potranno poi convalidare, occorrendo la nuova denominazione.
2° Altrettanto va detto per le seritte e de-nominazioni pubblicitarie quando esse facciano riferimento a parole comuni. Per quanto riguarda le denominazioni inventate šari bene che gli in-teressati si rivolgano pure alla Camera di commercio.
3° Vi sono nomi di battesimo che sono tra-ducibili, o hanno il loro corrispondente in lingua italiana. Naturalmente nel testo italiano bisognerft indicare il nome italiano.
Altrj nomi, invece, sono intraducibili o non hanno il corrispodenle in lingua italiana. In que-sti časi, anehe nel testo italiano, sar£ da ado-perare il nome originario.
Devono essere anehe abolite tutte le parole, indicazionj e frasi di pretta origine straniera usate troppo largamente.
Prednost invalidom na nemških železnicah
Berlin, 13. avgusta. AS. Generalno ravnateljstvo nemških železnic je odločilo, da bodo prostori ob oknih v berlinskih cestnih železnicah poslej stalno rezervirani vojnim pohabljencem in invalidom.
Sprememba v londonski vladi
Lisbona, 13. avgusta. AS. Poročajo, da so
sira
Williama Batterehyja, guvernerja na Cipru, poklicali spet nazaj v London, da bo prev-
Otoku
Amerika kupuje angleško posest
Lisbona, 13. avgusta. AS. Listi pišejo, da Amerika povsod kupuje angleško ozemeljsko in trgovsko imetje. Kinematografska tvrdka Warner Brothers je pokupila akcije Associated Brilish Picture Company, ki je po vsem svetu znano veliko angleško kinematografsko podjetje, za 2 milijona dolarjev.
Razmere na Hrvaškem
(Nadaljevanje s 1. strani)
je nadaljeval Poglavnik, da je brezposelnost v vseh_ delavskih in produkcijskih slojih izginila. Končno vam še lahko z zadovoljstvom dodam, da se delovanje za notranjo kolonizacijo ugodno razvija. Do danes smo več kot 4000 kmečkih družin preselili iz pregosto naseljenih krajev na druge kraje, ki imajo visoko produktivnost, kakor v Srem in Slavonijo. Vsaka družina dobi najmanj 10 ha najboljše zemlje. Smemo računati, da bodo še mnogi drugi tisoči družin šli obdelovat ozemlja, ki so jih srbski vladni krogi dajali tako zvanim »dobrovoljcem« ter s tem odtegnili zemljo poštenim kmetom.«
Na koncu je časnikar poglavnika še vprašal o njegovi sodbi glede vojske. Ta je odločno odgovoril takole: »Zmaga osi in njenih zaveznikov je popolnoma gotova iu zanjo bomo tudi mi dali vse, kar premoremo.«
Na končno vprašanje: »Kaj mislite glede nadaljnjega razvoja odnosov z Italijo?«
Ante Pavelič je povzel svojo misel in jo takole zaokrožil: »Odnosi med nezavisno hrvaško državo in fašistično Italijo bodo tako tesni, da bodo docela zadovoljili politiko prijateljstva in zavezništva, ki se je že tako srečno začela v vseh panogah.«
Ta kratka, toda zgovorna poglavnikova izjava, izgovorjena z odločnim in jasnim glasom, odkriva ponovno, kako iskreno in globoko je njegovo prijateljstvo za našo državo in da hoče temu prijateljstvu dati čim bolj tehtno vsebino.
zel kolonialno ministrstvo. Za zdaj' še ne vedo, kdo bo njegov naslednik.
Turški listi pišejo o zbiranju angleških sil na vzhodu
Ankara, 13. avgusta. AS. Turški listi objavljajo brzojavko iz Kaira, ki jo je poslal posebni dopisnik Reuterja, iz katere je razvidno, da se britanske sile zbirajo na bližnjem vzhodu z namenom napasti armade osi.
V Turčiji pričakujejo nove vlade
Sofija, 13. avgusta. AS. V Ankari krožijo vesti, da bo prišlo v Turčiji do ministrskih sprememb.
Sovjeti bombardirali Bolgarijo
Sofija, 13. avgusta. AS. Bombardiranje Si-listre in Razgrada po sovjetskem letalstvu je po vsej deželi dvignilo živo ogorčenje. Škoda sicer ni velika, toda listi podčrtavajo, da so boljševiki naperili svoj napad celo na mlatilnice in prav posebne objekte. S tem rdeči dokazujejo, da so se hoteli maščevati nad Bolgarijo, ki je sovražnica boljševizma. Ker so v strahu pred novim bombardiranjem, so civilne in vojaške oblasti opozorile poljedelce, naj pazljivo gledajo na žitna polja, kjer bi rdeči utegnili metati zažigalne bombe.
Essercenti puniti
Le squadre della R. Questura, incaricate della vigilanza annonaria, hanno, nei giorni 6corci, dichiarato in contravvenzione i seguenti esercenti per obusiva maggiorazione dei prezzi:
1° Vrhovšek Teresa — Fruta e Verdura — Sv. Križ;
2° Rebolj Stanislav — Articoli per biciclette — Miklošičeva 18;
3° Goljar Teresa — Trattoria — Celovška 279;
4° Janežič Giusep. - Latteria - Poljanska 3;
5° Koželj Maria - Frutta e Verdura - Dobrova.
I predetti sono stati denunziati all'autoritd giudiziaria ed alla Vrhovšek Teresa e stata in-flitta anehe l'ammenda perche non aveva esposto il listino dei prezzi.
Inoltre 1'esercente di macelleria Koprive Giuseppe con negozio in Vidovdanska 20 č stato pu-nito con ammenda perche vendeva la carne nei giorni di divieto.
£ stato infine, denunziato alPautoritA giudiziaria la possidente Kunovar Giovanna, perche, senza essere autorizzata, nella sua abitazione Dolnice 1, procedeva alla macellazione di un bue la cui carne vendeva poi a prezzi maggiorati. La carne sequestrata sari posta in vendita dal locale municipio.
Slovenska kolesarska zveza
Slovenska kolesarska zreza. Jutri, v petek, prispejo v Ljubljano na 270 km dolgi dirki italijanski profesionalni in neodvisni dirkači. Da bo potek njihove vožnje skozi naše kraje kar najbolj uspešen, smatra SI. kol. zveza za svojo dolžnost, da gre prireditelju kar največ na roko. Zato SKZ poziva vse ljubljanske dirkače, pa tudi druge kolesarje, da se jutri zjutraj ob pol 8 zberejo na mestu cilja (Cesta v Rožno dolino, za Tobačno tovarno), kjer prejmejo od svojih funkcionarjev navodila za kontroio in pazijo na cesti med Rre-zoviro, Dobrovo in Ljubljano. Udeležba dirkačev je obvezna. — Odbor, — (Službeno,)
Disciplina della raccolta dei rottami metallici
L'A!to Commissario per la provincia dl Lnbiana, visto 1'articolo 3 del R. decreto-legge 3 maggio 1941-XIX, n. 291. visto 1'articolo 6 del bando del DUCE 17 maggio 1941-XIX e 1'articolo 1 del R. decreto-legge 7 giugno 1941-XIX, n. 454, in relazione alParticolo 6 del R. decreto-legge 18 maggio 1941-XIX, n. 453, ritenuta 1'urgente necessita di provvedere alla raccolta dei rottami ferrosi e non ferrosi per i bisogni nazionali,
o r d i n a :
A r t. 1 Chiunque detenga, anehe sotto forma di lingotti, barre o pani, rottami ferrosi in genere per un peso complessivo non inferiore a due quintali, o rottami non ferrosi per un peso complessivo non inferiore a cinque chilo-grammi, e obbligato a farne denuncia al comu-ne entro il 13 agosto 1941-XIX.
Le dennnce dovranno contenere 1'indicazio-ne delle giacenze alla data del 11 agosto 1941-XIX, del proprietario dei rottami e del luogo in cui si trovano.
I comuni provvederanno a trasmettere le denunce ricevute alPAlto Commissariato entro il giorno 18 agosto 1941-XIX.
Art. 2 fe vietata la trasformazione dei me-tal I i in barre^ lingotti o pani senza la preventiva antorizzazione delPAlto Commissariato.
Art. 3 I rottami soggetti alTobbligo di denuncia restano a disposizione delPAlto Commissariato, senza la cui preventiva autorizzazione non possono essere ceduti ad altri, ne traspor-tati altrove.
Art. i £ tuttavi via permessa la cessione dei rottami alle ditte specialmente autorizzate
dalPAlto Commissariato, le quali corrisponde-ranno i prezzi stabiliti da apposito listino, che dovra rimanere esposto in luogo ben visibile al pubblico.
Le stesse potranno, secondo le preserizioni delPAlto Commissariato, cedere a loro volta i rottami riutilizzabili alle officine e industrie della provincia di Lnbiana e immagazzinare il rottami da forno per Pinoltro nel territorio del Regno.
Art. 5 £ inoltre autorizzata la raccolta di tutti i rottami! ferrosi e non ferrosi e delle loro leghe in quanto destinata alla cessione alle ditte di cui alParticolo precedente.
A r t. 6 Le ditte autorizzate dovranno tenere apposito registro di carico e scarico, vidimato e bollato dalPAlto Commissariato, nel qnale annoteranno giorno per giorno tutte le opera-zioni effettuate.
Allo stesso obbligo sono soggetti gli stabilimenti1 e le officine produttrici di rottami sopra specificati.
Art. 7 I contravventori alla presente ordi-nanza, che entra in vigore il giorno della sua pubblicazione nel Boliettino Ufficiale per la provincia di Lubiana, sono puniti con 1'ammen-da da 100 a 5000 lire e, nei časi piu gravi, con 1'arresto da uno a sei mesi. £ inoltre disposta la confisca della merce.
Lubiana, 9 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lnbiana:
Emilio Graziol?
Predpisi o zbiranju starih kovin
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja t941-XIX, št. 291,
na podstavi člena 6, Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in člena 1. kr. ukaza z dne 7. junija 1941-XIX, št, 454, v zvezi s členom 6. kr. ukaza z dne 18. maja 1941-XIX, št. 453 in glede na nujno potrebo, da se uredi zbiranje starega železa m drugih starih kovin za državne potrebe,
odreja:
Člen 1. Kdor kol? ima staro železo vobče, fudi v obliki blokov, palic ali pogač, do skupne teže najmanj dveh stotov, ali druge stare kovine do skupne teže najmanj petih kilogramov, jih mora prijaviti pri občinskem nradu do vštetega 13. avgusta 1941-XIX.
Prijave morajo obsegati podatke o zalogah na dan 11. avgusta 1941-XlX, o lastniku starih kovin in o kraju, kjer so.
Občine pošljejo prejete prijave Visokemu komisariatu do vštetega dne 18. avgusta 1941-XIX*
Člen 2. Prepoveduje se predelava kovin v palice, bloke ah pogače brez predhodnega dovoljenja Visokega komisariata.
Člen 3. Stare kovitoe, ki so zavezane prijavi, ostanejo na razpolago Visokemu komisariatu in se brez njegovega predhodnega dovoljenja ne morejo ne odtujiti ne prepeljati drugam.
Člen 4. Vendar se dovoljnje oddaja starih kovin tvrdkam, ki jih posebej pooblasti Visoki
Istituzione di un diritto di controllo su alcune merci
L'Alto Commissario per la provinci« di Lnbiana,
vista la propria ordinanza del 26 giugno 1941-XIX, n. 54,
o r d i n a :
Art. t Per tutte le merci soggette a diritto di controllo ai sensi delPordinanza 26 giugno 1941-XIX, n. 54, e fatto obbligo ai venditori di trattare, vendere e fntturnre a prezzi compren-sivi e senza indicazione delPammontare del diritto stesso. .
Art. 2 II diritto di controllo e esteso alle seguenti merci destinate alPesportazione:
Rottami, anehe se sotto forma di lingotti, barre, pani:
di ferro ed acciaio Lire 14.— al q.Ie; di ghisa
Lire 10.— al q.le; di piombo Lire 25__al q.le;
di zinco Lire 25.— al q.le; di bronzo Lirfe 150.— al q.Ie; di rame Lire 200.— al q.le; di ottone Lire 200.— al q.le; di alluminio Lire 100,— al q.Ie; Colla forte Lire 20,— al q.le.
Carta: t. bianca non patinata a) in rotoli Lire 20.— al q.le, b) altra non rigata Lire 30,— al q.le. 2. da involti Lire 25.— al q.le.
Pelli conciate senza pelo: t. di bue, vacca ed equini a) da suola Lire 100.— nl q.le, b) altre Lire 250.— al q.le; 2. di vitello, vacchetta Lire 500.— al q.le, 3. di ovini, suini ed altre piccole Lire 750.— al q.le;. Funghi secclii Lire 50.— al q.le.
Art. 3 La riscossione del diritto di controllo e affidata alla Direzione di dogana che vi provvede a mezzo dei propri organi1 e uffici di-pendenti.
Le somme riscosse dovrano essere versate nel conto: »Fondo di conguaglio per 1'assesta-mento economico«, presso In Cassa di Rispar-mio della provincia di Lubiana a diSposizlone delPAlto Commissario.
Art. 4 La presente ordinanza entra in vigore dalla data della sua puhblicazione nel BoIIettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lnbiana, 9 agosto (941-XIX.
L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli
Uvedba kontrolne pristojbine za nekatere vrste blaga
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino.
glede na svojo naredbo z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54,
odreja:
Člen 1. Za vse blago, ki je zavezano kontrolni pristojbini po naredbi z dne 26. junija 1941-XIX, št. 54, morajo prodajalci v dogovorih, prodajah in računih uporabljati določene cene in ne da bi navedli znesek kontrolne pristojbine.
Člen 2. Pristojbina se določa še za sledeče blago, namenjeno za izvozi
komisariat in ki bodo plačevale cene, kakor jih določa posebni cenik, katerega morajo imeti izobešenega za občinstvo na dobro vidnem mestu.
Te tvrdke smejo po predpisih Visokega komisariata dalje oddajati še uporabne stare kovine delavnicam in industrijam Ljubljanske pokrajine in shranjevati stare kovine za pre-litje na ozemlju Kraljevine.
• Člen 5. Dovoljeno je razen tega zbiranje vseh starih železnih in neželeznih kovin ter njih zlitin, kolikor gre za njih oddajo tvrdkam iz prednjega člena.
Člen 6. Pooblaščene tvrdke morajo voditi poseben vpisnik prejema in oddaje, vidiran in kolkovan pri Visokem komisariatu in v katerega morajo vpisati vsak dan vse opravljene posle.
Ta obveznost velja tndi za podjetja in delavnice, katerih delo daje odpadke zgoraj označenih vrst.
Člen 7. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo v denarjn od 100 do 5000 lir in v hujših primerih z zaporom od enega do šestih mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba blaga.
Ljubljana, dne 9. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Stare kovine, tndi v obliki blokov, palic in
pogač: železo in jeklo 14, lito železo 10, svinec 25, cink 25. bron 150, baker 200, med 200, aluminij 100 lir za stot.
Klej, mizarski 20 lir za stot
Papir: 1. bel, neglajen a) v valjih 20, b) drugi, nečrtan 30, 2. ovojni 25 lir za stot.
Strojene kože, brez dlake: 1. volovske, kravje in konjske a) za podplate 100, b) druge 250, 2. telečje, juničje 500, 3. ovčje, svinjske in druge male 750 lir za stot.
Gobe, suhe 50 lir za stot.
Člen 3. Pobiranje kontrolne pristojbine je poverjeno carinskemu ravnateljstvu, ki ga opravlja po svojih organih in podrejenih uradih.
Pobrane vsote se morajo odvajati Hranilnici Ljubljanske pokrajine za račun »Izravnalnega sklada za gospodarsko ureditev«, na razpolago Visokemu komisarju.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 9. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Zadružni register. Pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, zadrugi z omejenim jamstvom, se izbrišejo člani upravnega odbora: Jan Jakob, Novak Lovro, Brvar Avgust, Kerec Franc, Snoj Franc, Pratnekar Maks, Špindler Jože in Munda Martin. Vpišejo pa se člani upravnega odbora: Petrič Franc, Peterlin Anton, Strojin Ivan, Jeršinovič
Anton ter inž. Muri Lambert. _ Pri zadrugi I.
delavsko konzumno društvo v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom, se izbrišeta člana upravnega odbora Kralj Anton in Kosec Ivanka, vpišejo se pa člani upravnega odbora: dr. Ceferm Emil, Pavlin Ivan, Fras Ivan in vpiše se podeljena prokura za sopodpisovanje Kocmurju Alojziju, zadružnemu ravnatelju v Ljubljani. — Pri zadrugi Stavbna zadruga Dom služkinj v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom, se izbriše članica upravnega odbora Lekše Alojzija, vpiše pa se članica upravnega odbora Zajdela Marija. — Pri Kmet-skem gospodarskem društvu v Logatcu, zadrugi z omejenim jamstvom se izbriše član upravnega odbora Cunta Jernej, vpiše pa se Trpin Ivan. — I ri Prvi dolenjski posojilnici, zadrugi z omejenim jamstvom v Metliki sta se izbrisala člana upravnega odbora Golia Ivan in Weiss Franc, vpisala pa Fuks Ludvik in Gabrijan Ivan. — Pri Ljudski posojilnici, zadrugi z neomejenim jamstvom v Novem mestu se izbriše član upravnega odbora Gajeta Josip, vpiše pa se Sonc Viktor. — Pri Nabavni in prodajni zadrugi za Ribnico in okolico z o. j. v Ribnici sta izbrisana člana upravnega odbora Petelin Ivan in lic Alojzij, vpisana pa Flc Janez in Gorše Adolf. — Izbriše 6e iz zadružnega registra Občekoristna stavbna in kreditna zadruga javnih nameščencev in upokojencev r. z. z o. z. v likvidaciji v Novem mestu.
Sprejemi številnih zastopstev pri Vis. Komisarju
Eksc. Grazioli se je prepričal, kako so se razne ustanove v Sloveniji držale dosedanjih Ducejevih ukazov
Ljubljana, 14. avgusta.
V preteklih dneh je Visoki Komisar za Ljub. ljansko pokrajino sprejel celo vrsto raznih zastopstev. Ta stik z njiini je visokemu dostojanstveniku nudil priliko, da se je prepričal, kako so se razne ustanove v Sloveniji držale prvih navodil, ki so bila izdana na ukaz Duceja in ki gredo za tem, da je treba ljudstvu iti na roko in mu pomagati.
Zato je Visoki Komisar sprejel zastopstvo Zveze javnih uslužbencev in upokojencev, zastopnike Zadruge za zidanje ljudskih hišic, zastopnike Kmečke zveze, zastopnike lastnikov novih hiš v mestu ter predstavnike Karitativne zveze, ki jih je vodil prior Valerijan Učak, dalje zastopstvo uslužbencev zavaroval, ustanov, številne zastopnike bivših jugoslovanskih častnikov, ki so v ujetništvu, predsednika' Lovskega društva, zastopstvo pokrajinske zveze hotelirjev in gostilničarjev, zastopnike družbe Karitas, zastopstvo treznostne-ga društva, zobotebnikov, gradbenih podjetij, predsedništvo ljubljanskega Rdečega križa, zastopstva likvidatorjev električne zadruge v Šiški ter Zveze rokodelcev in delavcev tovarne Vidmar.
Poleg navedenih je Visoki Komisar sprejel tudi inž. Josipa Plečnika, ki mu ga je predstavil ljubljanski župan dr Juro Adlešič. Eksc. Grazioli je imel s slovitim arhitektom prisrčen razgovor in se zanimal za dela. ki so bila že izvršena po njegovih načrtih, kakor tudi za načrte, ki bodo v kratkem izvedeni.
Dalje je Visoki Komisar stopil v ožji stik s člani delavskega sveta, ki mu jih je predstavil nar. svetnik Vagliano. Nanje je imel Eksc. Grazioli kratek nagovor, v katerem jih jo prisrčno pozdravil. Poudaril je tudi, kako se je podrobno zanimal za življenjske pogoje delavcev in za njihovo delo. Iz tega razloga — je dejal -— se je prepričal tudi o zmogljivosti industrijskih naprav v novi pokrajini Pripomnil je, da so bile plače, kolikor je bilo el mogoče, prilagojene življenjskim stroškom. Govoril je o potrebi, da mora vsak sodelovati pri nadzorstvu nad cenami ter poudaril, da je dolžnost vsakogar, da odgovori na lojalnost Italije do tega ljudstva z enako lojalnostjo.
Te dni je Visoki Komisar sprejel tudi člana sosveta Ljubljanske pokrajine, Ivana Puclja, dvornega svetnika Mihaela Gabrijelčiča, lastnike gradbenega podjetja Dedek in druge.
Ljubljana, 13. avgusta.
Včeraj dopoldne je nenadno, od srčne kapi zadet, tako tiho, skromno in obzirno, kakor je bilo vse njegovo življenje, izdihnil svojo blago dušo profesor dr. Franc Trdan. Njegova življenjska pot je bila kaj preprosta: iz Sušja pri Ribnici, kjer. se je rodil li. decembra 1883, je šel v ribniško šolo, nato je postal gojenec Aloj-zijevišča, stopil v semenišče in se takoj po novi maši 1908 na Jegličev poziv vpi=al na dunajsko univerzo. V šolskem letu 1912-13 je nastopil službeno mesto kot profesor zgodovine in zem-ljepisja na škofijski klasični gimnaziji v Šent .Vidu.
Sedaj je bil v Zavetišču sv. Jožefa. Kolikor bolj preprosto na zunaj, toliko bogatejše je potekalo njegovo življenje na znotraj. Bil je povsod zaželen, srčno dober tovariš, pa vedno veder in gostoljuben družabnik, ki se je trudil, da je na okolico blažilno vplival. Mnogo je gojencev Zavoda sv. Stanislava, ki imajo prav nanj najlepše spomine, zakaj znal je zlasti
takim, ki so imeli kakršne koli težave v hiši, na jiosebno privlačen način odpreti svoje očetovsko srce in si pridobiti njihovo zaupanje. Tisti, ki so ga poznali bliže in globlje, so brez pridržka spoštovali njegovo plemenito duhovniško osebnost, ki se ni plašila pred najtežjimi žrtvami za vsakega, ki je pri pokojnem iskal sveta in pomoči, osebnost, ki se je notranje krepila z mnogimi molitvami in jjokorili. Šum-ne javnosti dr. Trdan ni ljubil, vendar se je z neprestanim delom primerno oddolžil tudi slovenski kulturi. Kot profesor je svoje moči zvesto in z ljubeznijo posvetil šolskemu poklicu. Nekaj malega se je udejstvoval na znanstvenem področju. Priobčil je v »Času« iz disertacije povzeto razpravo o bosenskih bogomilih; za isti časopis je napisal še tu in tam kako oceno, obdelal je za Krajevni leksikon kočevski okraj in pripravil za tisk Skubič.evo zgodovino ribniške župnije. Bolj mu je bilo pri srcu poljudno znanstveno tlelo. Prispeval je več let drobiž za »Mentorja«, pisal za »Slovenca« in »Domoljuba« potopise in članke, po svetovni vojni pa je postal izredno delaven sotrudnik slovenskih ameriških listov ter si tako zaslužil trajno hvaležnost naših izseljencev. Kljub telesni šibkosti je še 1937 obiskal glavne slovenske naselbine v Združenih državah in jih bodril k narodni vztrajnosti. Opravil je za izseljence nešteto potov in predavanj, spremljal jih je po domovini in je pred dvema letoma ob snemanju filmov za Ameriko komaj ubežal sončarici. Najtrajnejši spomin njegovega obsežnega stika z izseljenci bo ostala dr. Trda-nova knjiga »Za božjim klicem«, ki jo je leta 1939 posvetil svojemu ameriškemu prijatelju kanoniku Jan. Jer. Omanu. Ostal pa je zvest tndi svoji najožji domovini, Ribniški dolini. Tej je poklonil svoje zadnje delo, ki je šele letos izšlo na Rocnu, to je knjižica »Nova Štifta, Marijina božja pot na Dolenjskem«, zgodovina in molitvenik hkrati. Kdor prebere zadnji dve knjigi, pozna pa tudi pokojnikovo življenje. ve, da je tu razodel dr. Trdan vse veselje svojega lepega življenja: iti za božjim klicem k Mariji in njenemu božjemu Sinu. Naj mu bo dobri Bog, ki ga je tako nepričakovano k Sebi poklical, v nebesih merces magna nimis, med nami pa mu bodi ohranjen čist in lep spomin! Naj počiva v miru!
Povračilo premij v pokojninskem zavarovanju
G. dr. Janko Kosti je napisal v »Organizatorju« članek, iz katerega posnemamo:
Zakon o pokojninskem zavarovanju predvideva normalno in kvalificirano povračilo premij. Do povračila premij dobi zavarovanec pravico pod naslednjimi pogoji:
a)	da je prestala obveza zavarovanja,
b)	da je poteklo od izločitve iz zavarovanja vsaj 6 mesecev,
c)	da se ni nahajal od izločitve do vložitve tozadevne prošnje v zavarovanju zavezani službi.
To povračilo premij obsega le oni del dejansko vplačanih premij, ki odpade po ključu na nameščenca in ki ga sme odtegniti službodajalec od njegove plače. To povračilo premij (tudi kvalificirani pod b) ni zakonita pravica v tem smislu, ki nastane z izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev, niti ne v tem smislu, da bi moral Pokojninski zavod po svoji uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno za izvršitev povračila.
Vsak upravičenec, ki hoče dvigniti svoj del premij, je dolžan to izrecno zaprositi pri Pokojninskem zavodu s pismeno vlogo ali z ustno prošnjo, dano na zapisnik. Tej prošnji mora priložiti potrdilo pristojnega občinskega oblastva, iz katerega mora biti razvidno, da so izpolnjeni prednji trije pogoji pod a), b) in c.
To .je povračilo premij v ožjem smislu besede.
Posebno povračilo premij pa velja za one bivše zavarovanke, ki se poročijo vsaj tekom dveh let po izstopu iz zavarovanja, ali ki izstopijo iz zavarovanju zavezane službe vsaj tekom dveh let po izvršeni poroki.
Višina tega povračila ni omejena samo na nameščenčev del, kakor je to pri navadnem povračilu premij, temveč se razteza tudi na precejšen delodajalčev del vplačanih premij. Povračilo premij znaša namreč 80% vseh zanjo vplačanih premij.
To je kvalificirano povračilo premij, ki ima namen še neke redne dajatve, to je prispevka k poroki.
' O postopku za vlaganje prošenj za obe povračili premij je treba pripomniti, da so prošnje, ki so vložene pred iztekom 6 mesečnega roka, brezpredmetne in neupoštevne, kasneje pa sinejo biti vložene največ v treh letih in pol od izstopa iz zavarovanja.
Za povračilo premij prosijo predvsem oni bivši člani in članice, ki so prešli iz nameščen-skega v drug stan (samostojen trgovec, pridohit-iiik sploh), državni ali samoupravni nameščenec, zasebnik, zlasti one članice, kj se poroče in izstopijo za vedno iz vsake službe). Ti vzroki za dvig premij so opravičljivi in uuiljivi, ker po-
stane za te bivše člane socialno zavarovanje često
brez haska.
Vse pozornosti so vredni oni primeri, ko vlagajo take zahtevke bivši člani ali članice, ki so postali brezposelni, brez sredstev za preživljanje in izrabijo vse mogoče vire, da trenutno in mimogrede zadostijo potrebi nujnega preživljanja. Ti primeri so sicer umljivi, toda cena, za katero si tak človek za trenutek omili gorje, je prevelika!
Napačno je mišljenje, da nima povračilo premij nobene šisode za zavarovanca. Iz naslednjega primera je razvidno, da povzroča dvig premij težko popravljivo škodo s tem, da reducira vse vrste rent, za člane in za svojce.
Nameščenec je bil zavarovan od 1. I. 1900. do 31. X. 1934. s povprečno mesečno premijo 198 dinarjev. Povračilo premij znaša 13.527.50 din. Invalidska renta brez dviga povračila premij bi pripadala v letnem znesku 10.464 din, po dvignjenem delu premij pa le 5904 din. torej 4560 din letno manj. Vdova po tein zavarovancu bi prejemala letno rento 5232 din, v primeru, da je njen mož dvignil svoj del premij, pa le 2952 din.
V tej zvezi je treba opozoriti tudi na vprašanje reparacije povračila premij. Čestokrat pride bivši član kasneje v položaj, da bi rad vrnil dvignjeni del premij in s tem upošteval prvotne pridobljene pravice v neskrajšanem obsegu.
Določitev za zatemnitev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbi z dne 6. junija 1V41-X1X, ste. 42 in z due 23. julija 194t-XIX, št. 72,
odreja:
Člen 1. Do nove odredbe se morajo npošte-pati predpisi o zatemnitvi v času od 21.30~5.30.
Člen 2. Drugi predpisi ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-X1X, št. 42, ostanejo nespremenjeni.
Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ki sledi dnevu objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 7. avgusta 194t-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajhio: Emilio Grazioli
Predpisi za promet z motornimi vozili na metan in plinsko oglje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se dovoli promet z motornimi vozili na plinsko oglje in na metan ob potrebnem jamstvu za varnost in zaščito občinstva in potnikov,
odreja:
Člen t. Vsa motorna vozila (avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi), preurejena za pogon na plinsko oglje ali na metan, se morajo zaradi dopustitve v promet dati prej v pregled in preskušnjo pri komisiji, sestavljeni iz enega inženirja Visokega komisariata — oddelka za civilno motorizacijo in enega inženirja tehničnega (V.) oddelka, ob pogojih iti s pristojbinami, ki veljajo za odobravanje motornih vozil.
Po ugodnem izidu tega pregleda in pre-skušnje pristavi komisija na prometno listino posebno pripombo, ki dovoljuje uporabo motornega vozila v prometu.
čien 2. Za vozila s pogonom nn domače gorivo (plinsko oglje, metan), ki tekočega goriva niti za zagon ne morejo uporabljati, ne veljajo prometne omejitve, določene v naredbi Visokega komisariata št. 65 z dne 12. julija 1941-XIX, Kolikor se nanaša na promet ob nedeljah in prazničnih dneh in na prevoz žensk in otrok.
Za omenjena motorna vozila ostane še nadalje v veljavi prepoved glede vožnje v nočnih urah in glede odhajanja iz Ljubljanske pokra; jine brez posebne dovolitve iz člena 6. zgoraj navedene naredbe.
Člen 3. Za motorna vozila iz člena 2. izda Visoki komisariat, oddelek_ za civilno motorizacijo, dopustnico, ki dovoljuje njih uporabo v prometu, in posebno oznako — spoznavno ploščico modre barve, ki mora biti vidno pritrjena na motornem vozilu.
člen 4. Lastniki motornih vozil fz člena t. morajo v 5 dneh, ko stopi ta naredba v veljavo, dati vozila v pregled in preskušnjo po členu 1. in si oskrbeti spoznavno ploščico in dopustnico iz člena 3.
Kršitelji se kaznujejo v denarju od 100 do 500 lir in z odvzemom prometnega dovolila za vozilo za dobo od enega do treh mesecev.
Člen. 5. Ta naredba stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Kaznovani zaradi navijanja cen
Oddelki Kr. Kvesture, ki imajo nadzorstvo nad živili, so v preteklih dneh prijavili sledeče trgovce, ker so prodajali živila po previsokih cenah:
1.	Vrhovšek Terezija, zelenjadna trgovina,
Sv. Križ.
2.	Rebolj Stanislav, kolesarske potrebščine,
Miklošičeva 18.
3.	Goljar Terezija, gostilna, Celovška 279.
4.	Koželj Marija, zelenjadna trgovina, Dobrova. Imenovani so bili prijavljeni sodnim oblastem.
Vrhovšek Terezija pa je bila kaznovana še zato, ker ni izpostavila listka s cenami.
Razen tega je bil kaznovan z globo tudi mesar Koprive Josip, Vidovdanska cesta 20, ker je prodajal meso v brezmesnih dqeh.
Končno je bil prijavljen sodnim oblastem posestnik Ivan Kunovar iz bolnic 1, ker je brez dovoljenja zaklal vola in potem predrago prodajal meso. Zaplenjeno meso se bo prodajalo na županstvu.
Ljubljana, 5. 8. 1941-XIX.
jeto povračilo premij pri ponovnem vstopu v zavarovanje, lahko vrne zavodu prejeto povračilo premij. Izplniti mora le še to, da ie bil ponovni vstop v zavarovanje izvršen v 18 mesecih po dvigu povračila.
V	tem primeru se brezpogojno postavijo zavarovančeve pravice v prvotno neokrnjeno stanje. Dejansko gre v tem primeru le za kratkotrajno in provizorno posojilo.
b) V vseh stalih primerih, v katerih zavarovana oseba ni mogla vrniti premij pod pogoji v točki a), more le dokupiti skrajšane pravice v prvotni stan. Ta odkup velja in se upošteva pri odmeri dajatev le, ako je poteklo od vrnitve 5 let (karenca) in ie nastopil zavarovani primer po primeru karenčne dobe.
V	obeh primerih mora zavarovana oseba vrniti oni znesek, ki je potreben po zavarovalno-tehničnih računih za upostavitev skrajšanih pra-
- - „	vic v prvotni stan. Razlika med obema primeroma
Zakon ne predpisuje za take primere poseb- \ vrnitve izplačanega povračila premij ie v tem. da , nostonU-n	u	„,„_ : velja za vrnitev po,j b) petletna karenca. za vr-
; nitev pod a) pa ni potrebna nobena karenca in so skrajšane pravice za zavarovanca takoj obnovljene.
nega postopka. Pokojninski zavod je interno uredil vprašanje vrnitve izplačanih premij takole:
a) Zavarovana oseba, ki je dvignila povračilo premij in se istočasno obvezala, da bo vrnila pre-
Pojasnila glede dvojezičnih napisov
Pogosto prihajajo na Visoki Komisariat in na županstva vprašanja o pojasnilih glede posebnih primerov pri izvajanju odredbe o dvojezičnih napisih.
Po obvestilih, ki smo jih dobili na pristojnem mestu, podajamo naslednje pojasnilo:
1. Prvo vprašanje se nanaša na tvrdke z registriranimi imeni. Jasno je. da morajo biti tudi ta imena prevedena v italijanščino. Ni potrebno zaradi tega izdajati novih sklepov glede ustavnih določb, ker je odredba določena po zakonu. Zadostuje. da upravitelji prijavijo novo imenovanje neposredno Registru tvrdk na sodišču in Trgovski zbornici, pri kateri bodo lahko dobili vse in-
formacije. Pri prihodnjem sestanku bodo lahko družbe potrdile novo imenovanje.
2.	Isto velja tudi za javne napise in imenovanje, kadar gre za navadna imena. Kar se pa tiče izmišljenih imen, naj se intresiranci obrnejo na Trgovsko zbornico.
3.	Krstna imena, ki se lahko prevedejo, ali pa imajo v italijanskem jeziku odgovarjajoče ime, morajo v italijanskem besedilu biti označena z italijanskim imenom.
4.	Imena, ki še ne morejo prevesti, ali pa nimajo odgovarjajočega imena v italijanščini, ostanejo tudi v italijanskem besedilu ista.
Odstranjene morajo biti vse besede, oznake in stavki tujega izvora, ki so preveč v rabi.
Naš novi roman:
^Dolarske
hijene
Naše naročnike opozarjamo, da bomo u kratkem začeli priobčeuali nou roman »Dolarske hijene«, ki bo z izredno svetostjo, živahnim dejanjem in napeto kriminalno zgodbo ustregel tudi najbolj razvajenemu bralcu. Poleg tega pa bo roman, čigar dejanje poteka ves čas v ncu>gorškili milijonarskih krogih, do dna razgalil ameriško plutokracijo, ki danes posega s svojimi politiki v evropski red. Videli bomo, kako sc dolarski magnati med seboj bore na življenje in smrt, pri čemer se ne ustrašijo niti zločina, niti zadnjega, še tako ogabnega brezčastnega dejanja. Njim je vseeno, če izgube zaradi njihovih borznih špekulacij tisoči in tisoči malih ljudi svoje prihranke, vseeno, če so tisoči s svojimi družinami čez noč vrženi na cesto, samo zato, da sc je njihov kup dolarjev še povečal. Med vsemi temi je prava bela vrana Evropejec, ki ga je čudno naključje postavilo v borbo proti brezvestnim milijonarskim špekulacijam. On tudi izpelje nalogo, ki mu jo je zastavil njegov čut poštenosti in pravičnosti in tako prepreči, da bi desettisoči bili ob svoje prihranke zaradi lakomnosti dolarskega magnata, ki nima srca.
Spori
Krožna kolesarska dirka Gorica—Ljubljana—Trst—Gorica
Za veliko krožno kolesarsko dirko, ki bo prvič privedla italijanske kolesarske prvake v območje Ljubljanske pokrajine, vlada med italijanskimi kolesarji veliko zanimanje. Poleg vsega drugega vabijo tudi lepe nagrade, katerih je deset, med njimi prve v znatnem znesku. Doslej so se prijavili naslednji dirkači: Leoni A. iz Rietija, Bizzi O. iz Livorna, Cinelli C. iz Firence, Vicini M. iz Cesene, Destefanis G. iz Torina, Magni F. iz Prata, Bevilacqua A. iz Benetk, Bergamaschi iz Serudie, Bartali G. iz Firence, Coppi F. iz Castel-lanije, Favalli P. iz Seresine, Rici M. iz Soriana, Volpi P. iz Bettolle, Magni S. iz Massarelle, De Benedetti iz Tortone, Fondi G. iz Gorle, Storelli D. iz Firence, Canavesi S. iz Milana, Amadori G. iz Ancone, Monari G. iz Crevalcore, Bernacchi Q. iz Pescie, Genarati W. iz Modene, Bailo O. iz Ser-ravalla, Servadei G. iz Forli, Succi L. iz Predap-pia, Ronconi iz Faenze, Fellini iz Predappia, Chiappini P. iz Rima, Bini A. iz Prata, Cottur G. iz Trsta, Crippa S. iz Scregna, Landi A. iz Gal-liana in Romanatti C. iz Bolgarograssa. Vsega skupaj se je doslej prijavilo 33 dirkačev, pričakujejo jih pa še večje število. Proga sama, ki bo dolga 256 km in pol, bo precej težavna iz dveh razlogov. Bo precej hribovita, saj bo pri Colu dosegla najvišjo točko 852 m in se nato spustila do nižine Ljubljanskega barja v višino 290 m. Od Hotedršice naprej bo šla po razmeroma slabi cesti do Ljubljane in nazaj do Kačje vasi, torej v dolžini 86 km po cesti, ki bo marsikoga razočarala. Od Planine naprej proti Trstu bo šla proga zopet po klancih gori in doli in bo dosegla nedaleč od Kačje vasi sedlo v višini 613 m, nakar bo padla zopet za sto metrov ter se zopet dvigala na višino 653 m in nato padala proti Trstu, odkoder bo po ravnini in po lepi obmorski cesti mimo Tržiča vodila nazaj v Gorico.
Nov svetovni rekord Šveda Haegga
V Stockholmu so bile zadnjo soboto švedske lahkoatletske tekme. Na teh tekmah so vsi pričakovali, da bo znani in najboljši progaš na 1500 m Gunder Hacgg podrl svetovni rekord. Haegg je letos tekel 1500 m že v času 3:48,6, poleg tega pa so njegovi rojaki Arne Andersson, Ilenry Kae-larne in Spanga-.Iansson dosegli skoraj prav tako dobre čase. Pričakovanje se je uresničilo in Haegg je podrl svetovni rekord, ki ga je držal od olimpijskih tekem 1. 1936. Novozelandec Love-lock s časom 3:47,8 ter zboljšal svet. rekord za 2 desetinki sek. in dosegel čas 3:47,6. Najboljši tekači sveta na progi 1500 m so torej sedaj: Haegg s časom 3:47,6; Lovelork (Nova Zelandija) 3:47,8; Mehi (USA) 3:48.6; Cunningham (USA) 3:48,0; Szabo (Madž.) 3:48,6; Bonthron (USA) 3:48,8; Andersson (švedska) 3:48,8; Kaelarne (Švedska) 3:48,8; Beccali (It.) 3:49,0; .lansson (Švedska) 3:49.0; Ladoumegue (Franc.) 3:49,2 in Fenske (USA) 3:49,4.
Interni miting SK Planine. Jutri ob 18 bo na
stadionu namesto rednega treninga izbirno lahko-atletsko tekmovanje za seniorje. Poleg atletov SK Planine bodo na njem sodelovali tudi atleti Her-mesa in Ilirije. Na programu so naslednje discipline: tek 200 m, skok ob palici, met diska, 400 m, skok v daljino, met kopja, tek 1500 m (handicap) in 4 krat 100 m štafeta. Miting bo zeio privlačen, vsi pričakujeoj velika presenečenja, nove rekorde.
Zbor slovenskih lahknatletskih sodnikov (službeno). Za izbirni miting SK »Planine«, ki bo dne 15. t. m. ob 18 na Stadionu, so določeni v sodniški zbor naslednji gg. sodniki: vrhovni sodnik: Gorjanc, namestnik 1'evalek, vodja tekmovanja: Kermavner, pomočnik Vanter, sodniki na cilju in časomerilci: Trtnik, Hvale, Cuderman, Fine, Šou-kal, Perovič, Smodiš; sodniki za skoke: Rozman, 1'olak, Stropnik, Glavnik; sodniki za mete: prof. Cernetič, Banko, Mevlja, dr. Zebot, Hafner. Gg. sodniki naj se javijo četrt ure pred pričelkom vodji tekmovanja. — Tajnik.
2)\o£Lae novice
Koledar
Četrtek, 14. avgusta: Evzebij, spozna valeč; Ra-
degunda, kraljica; Atanazija, vdova.
Petek, 15. avgusta; Vnebovzetje Marijino; Tar-cizij, mučenec; Alipij, škof.
Lunina sprememba: zadnji krajec ob 2.40. — Herschei napoveduje hladno vreme in dež,
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gospa Tončka Štritof,
soproga opernega kapelnika in učiteljica. Pogreb ho v četrtek, 14. avgusta ob pol petih popoldne z Žal, kapela sv. Antona, k Sv. Križu. — Previ-dena s tolažili sv. vere je mirno v Gospodu zaspala gospa Elizabeta Poljšak roj. Stramičnik, go-stilničarka in posestnica. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Kranju |e umrl v 78. letu svojega življenja gospod .loško Mnjdič. Pokopali ga bodo v četrtek, 14. avgusta, na farnem pokopališču v Kranju.
-j- Gospa Jožica Selevšek iz Št. Vida nad Ljubljano je v sredo zjutraj ob 6 v ljubljanski bolnišnici mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek, 14. avgusta ob 3 popoldne z Zal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Promovirana sta bila na teološki fakulteti v Ljubljani za doktorja bogoslovja gospoda: Metod Mikui, kaplan v Šmartneiu pri Litiji, in Anton Slrgačii, duhovnik šibenske škofije. — Na Grego-riani v Rimu je bil promoviran g. Karel Vladimir 1'ruhlar. Čestitamo I
= Iz duhovnške službe. Prezentiran je bil na župnijo Rakitna g. Ignacij Kunstelj, upravitelj te župnije. Podeljena je bila župnija Polica g. Jan-kotu Dolencu, župniku na Trebelnem. — Imenovani so bili gg.: Janko Preželj, kaplan v Št. Janžu, za upravitelja te župnije; Janez Kljun, upravitelj župnije Hotič, za upravitelja župnije Golo; Ignacij Groblar, duhovnik lavantinske škofije, za upravitelja župnije Planina pri Črnomlju; Peter Flajnik, župnik in dekan v Kočevju, za soupravitelja župnije Koprivnik; Jožef Gnidovec, beneficiat v Vog-ljah, za beneficiata v Žužemberku. — Premeščeni so gg.: Filip Žvokelj, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za kornega vikarja in kaplana pri stolnici v Ljubljani; Ivan Janež, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Žužemberk; dalje kol kaplani gg.: Vinko Zaletel iz Tržiča v Trnovo v Ljubljani, Jožef Snoj iz Tržiča k Sv. Jakobu v Ljubljani, ivan Dolšina iz Šenčurja pri Kranju na Trebelno, Leopold Klančar iz Smlednika na Trebelno, Rafael Fabiani iz Kranja v Dobrepolje, Viktor Sclnveiger iz Križev v št. Lovrenc, Avguštin Zavbi iz Zirov v Planino pri Rakeku, in Alojzij Sterle iz Smihela pri Novem mestu v Sv. Križ ob Krki. — Nameščeni so bili gg. semeniški duhovniki kot kaplani: Viktor Bratulič v Borovnici, Franc Brulc v št. Rupertu, Jožef Cukale v Gor. Logatcu, Boris Femc v Cerknici, Anton Grčman v Rovtah, Stanislav Kapš v Dolenji vasi pri Ribnici, Vinko Kastelic v Št. Jerneju, Franc Kunstelj na Mirni, Franc Malovrh v fekocjanu pri Turjaku, Franc Pezdir v Kostanjevici, Anton Pogorelec v Fari ob Kolpi, Jernej Svete na Krki, Anton Šinkar v Mirni peči, Bogomil šker-lavaj v Dragatušu, Alojzij Šparovec v Šmihelu pri Novem mestu. Ludvik Tomazin na Blokah, Janez Urbanč v Stopičah, Venceslav Vrtačnik v Škocjanu pri Mokronogu, in Karel \Volbang (novomašnik) v šmihelu pri Novem mestu. — Konkurzni izpit je dovršil g. Ivan Pavlin, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani.
*
—	Pogreb rajnega profesorja dr. Fr. Trda
na bo v četrtek, 14. avgusta, ob 9 dopoldne z njegovega rojstn. doma v Sušju na pokopališče pri Sv. Križu pri Ribnici. S tein popravljamo poročilo »Slovenskega doma«, ki je napačno objavil uro pogreba. Obenem naznanjamo, da bo slovesni requiem za pokoj njegove duše jutri,
14.	avgusta, ob osmih zjutraj v kapeli Zavetišča sv. Jožefa. Vabimo njegove prijatelje, znance in nekdanje učence, da se udeleže maše za-dušnice. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Ljubljani.
—	Konkurzni razpis. Razpisan je Lambergov kanonikat pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Za kanonikat morejo v smislu ustanovnega pisma prositi tisti duhovniki, ki imajo doktorat iz bogoslovja ali cerkvenega prava. Nadalje je razpisana župnija Trebelno v trebanjski dekaniji. Pravilno opremljene prošnje je poslati na škofijski ordinariat do
15.	septembra 1941.
—	Slovo predsednika okrožnega sodišča. Dne 10. januarja 1931 za predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča imenovani g. Peter Keržič se je v sredo ob 13 v razpravni dvorani št. 124 poslovil od vseh sodnikov in sodnijskih pripravnikov okrožnega in okrajnega sodišča, ker je 14. t. m. vstopil v pokoj. Nato se je g. predsednik poslovil posebej še od vseh sodnijskih nameščencev obeh sodišč.
—	Razpisana mesta na ljubljanski univerzi.
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja za finančno vedo na juridični fakulteti v Ljubljani. Prošnje do vštetega 25. avgusta 1941. — Dalje razpisuje mesto uradnika-pri-pravnika VIII. skupine pri zavodu za mineralogijo, petrografijo, geologijo in nauk o slojiščih na univerzi v Ljubljani. Kandidat mora imeti diplomo rudarskega inženirja. Prošnje do 9. septembra 1941. Mesto tajnika na tehniški fakulteti. Kandidat mora imeti višjo (vseučiliščno) izobrazbo in mora ob vladati poleg popolnega znanja slovenskega in ila lijanskega jezika vsaj še en luj jezik. Prošnje do 9. septembra 1941. — Mesto docenta za stolico teoretična elektrotehnika in električna merjenja, in sicer za predmet: električna merjenja. Kandidat mora imeti doktorat tehničnih ved. Prošnje do dne 1. septembra 1911. — Mesto izrednega profesorja za stolico kemijska in mehanska tehnologija, in si cer za predmeta: mehanska tehnologija in. tehnologija papirja. Prednost imajo inženirji, ki so ab solvirali strojno ali metalurgijsko stroko in ki so daljšo dobo tud! praktično delovali v strokah, ki ustrezajo navedenima razpisanima predmetoma. Prošnje do 1. septembra 1941. — Mesto asistenla-pripravnika pri zavodu za strojništvo. Pfednost imajo kandidatje, ki so inženirji strojne stroke in ki so že opravljali asistentske posle ali pa posle pri kaki stolici za strojniške predmete. Prošnje do dne 1. septembra 1941 na roktorat univerze v Ljubljani. Podrobni podatki za navedene razpise so v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino št. 64 z dne Ni avgusta 1941.
—	Rdečemu križn, sekciji za socialno pomoč v Lhibliani so darovali: Uradnižtvo zavarovalne
banke »Slavije« 390 lir v počastitev spomina pok. prokurista g. Rihtarja Franca, Advokatska zbornica 100 lir v počastitev spomina pok. g. dr. Majarona Danila, gospod L Šilih Ljubljana, Miklošičeva cesta, 150 lir v počastitev spomina pokojne gospe Šubičeve iz Poljan. — Najlepša hvala!
— Zvišanje podpor družinam, katerih svojci so bili vpoklicani. — Odbor, ki upravlja s Skladom uslužbencev, vpoklicanih k vojakom, je izdal nov seznam, iz katerega je razvidno, da bodo odslej družine tistih, ki so bili vpoklicani, prejemali znatno večje podpore, kot pa so jih dobivale do-zdaj. Podpore so se zvišale za 40 odstotkov. Zavod za socialno skrbstvo je razposlal svojim podrejenim ustanovam ta novi seznam, da si ga bodo tisti, ki pridejo glede vojaških podpor v poštev, lahko natančneje ogledali in se prepričali, koliko im po novem pripada.
Ljubljana
Izredna cerkvena slovesnost
Naš list je že naznanil izredno zanimivost, da ima ljubljanska škofija letos 12 zlatomašnikov. Navadno obhaja vsak zlatomašnik svoj jubilej zase, ker jih ni nikdar toliko, da bi mogli imeti kako skupno slovesnost. Letos je to drugače. Večina se bo slovesnosti mogla udeležiti. Dasi, so nekateri sami zase že opravili zlato mašo, vendar naj se ta izredni dogodek proslavi še skupno.
Ta skupna proslava bo v petek na praznik Marijinega vnebovzetja, Veliki Šmarin*. Slovesnost bo v stolni cerkvi, kjer so bili zlatomašniki pred 50 leti posvečeni.
Pričetek ob pol desetih. Po pozdravni pesmi in pozdravnem, v cerkvenem molitveniku predpisanem obredu bo slavnostna pridiga, ki jo bo imel eden izmed zlatomašnikov samih, Nato bo imel eden izmed njih pri glavnem oltarju slovesno sveto mašo, drugi pa bodo ob istem času imeli tihe sv. maše pri drugih oltarjih. Stolni pevski zbor bo izvajal ob tej priliki slavno Gallusovo mašo. Po končanih tihih mašah se zberejo vsi pri velikem oltarju, in ko se prinese na veliki oltar Najsvetejše, zapojejo vsi »Tebe Boga hvalimo«.
Verniki so vabljeni, da se te izredne slovesnosti po možnosti številno udeleže.
* Šmarin ne Šmaren, od »Šmarijin«.
1 Združenje gostinskih podjetij v Ljubljani
vabi svoje člane, da se udeleže pogreba umrle članice g. Elizabete Poljšak, ki bo v četrtek ob 4 popoldne z Zal, kapela sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — Uprava.
1 Združenje krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja članicam in članom, da ima združenje nove cenike, ki so na razpolago v zadružni pisarni od 3—5 popoldne in zvečer od ^9—9, na praznik 15. t. m. pa od 10—11 dopoldne.
1 Prav nepotreben dež smo dobili v sredo, ki v ranem jutru še ni obetala takih nalivov, kakor jih je prinesla dopoldne. Že minula sreda je bila prav tako izredno deževen dan in dež se je ponavljal do nedelje, ki je bila izjemoma zelo lepa. Komaj nekaj dni smo imeli sonce, pa nas je avgust zopet presenetil z nalivi, ki povzročajo, da Ljubljanica kar ne more upasti. Vse kaže, da je prava kopalna sezona že za nami. Kljub temu, da se je pri zadnjem deževju ozračje zelo shladilo in da smo ob lepem vremenu imeli jutra z meglo, ni vse nič pomagalo. Dež je zopet prinesel precejšen hlad, ki bo popolnoma pomedel z letošnjimi pasjimi dnevi, katerih letos sploh ne bo. Tudi kmetom dež že preseda, saj ga zemlja ni preveč potrebna, moti pa jih pri poljskem delu. Dobro bo odrezala zaradi deževnega vremena otava, ki bo zelo lepa.
1 Nove mesarske tržnice dobivajo okna. Zadnja skupina mesarskih tržnic, ki so sedaj na zunaj že skoraj popolnoma urejene in očiščene, je te dni začela dobivali lesena okna. Velike lesene okvirje že vstavljajo v okna, ki so bila zgrajena iz umetnega kamna. Kmalu bodo začeli vstavljati tudi vrata, nakar bodo že prišli pleskarji, ki bodo opleskali notranjost tržnic, tako se bližajo glavna in najbolj zamudna obrtniška dela na tržnicah koncu in bo treba poskrbeti le še za opremo, za katero so načrti že izdelani. Tudi lični stebrišči, ki ločita posamezne skupine tržnic, bosta v kratkem popolnoma urejeni. Stebrišče, ki stoji bliže Zmajskemu mostu, ima že ometane in opleskane stebre, in je prav učinkovito.
1 Prepoved zazidave zemljišč med Hajdri-hovo, Gunduličevo in Verstovškovo ulico ter Lepim potom je izdala mestna občina ljubljanska, ker so te zasebne in občinske parcele namenjene za zidanje vseučiliščnih prirodoslovnih zavodov ter za botanični vrt. Prepoved velja do 14 maja 1943 ter so podrobnosti o njej razvidne z razglasov na občinskih deskah, a situacijske skice si interesenti lahko ogledajo v mestnem tehničnem oddelku pri gradbeno pravnem odseku od 9 do 12, dokler traja rok za morebitne pritožbe.
1 Peruškova ulica se sedaj imenuje prejšnja Mišičeva ulica po zaslužnem slovenskem jezikoslovcu, prevajalcu in kulturnem pisatelju profesorju Rajku Perušku. ki se je rodil v Ljubljani 17. januarja 1854 ter je umrl 25. februarja 1917 na Dunaju pri svoji hčerki. Pisal je v »Kres« in »Ljubljanski Zvon« najprej o življenju v Bosni, a ko je bil profesor v Novem mestu, je sodeloval pri Krajčevi »Narodni biblioteki« ter priredil ponatis »Kranjske Čebelice«, zbral spise in opisal življ. priljubljenega ljudskega pisatelja Andrejč-kovega Jože'a, prav tako pa tudi slavni »Gorski venec« vladike Petroviča Njeguša ter več prevodov. Posebne zasluge si je pridobil za našo bibliografijo ter svoja načela uveljavil v lastnih letnih bibliografijah za leto 1893 do 1898, Prav zanimivi so njegovi potopisi na Učko goro in Hrvatsko primorje, zlasti je pa vsestransko opisal Sicilijo, vendar je pa objavil samo opis pota od Brindisija do Messine v nemščini. Za srbske in hrvatske publikacije je poročal o vseh naših pomembnejših prosvetnih in književnih dogodkih. Posebno zanimiv je njegov spis ob 600-letnici Dantejeve »Divine romedie«, ko je v »Ljubljanskem Zvonu« pojasnil nekaj mest te pesnitve, ki se tičejo našega naroda. Kot predsednik Pisateljskega podpornega društva je objavil svoje nazore o varstvu literature in umetnosti, a znanstveno se je največ udejstvoval v jezikoslovju ter raztolmačil tudi mnogo imen naših kraiev. Protesor Rajko Perušek je na gimnazijah v Novem mestu in Ljubljani, kjer je poučeval 20 let. vzgojil generacijo naše inteligence ter si pridobil s svojim delovanjem na jezikoslovnem in sploh kulturnem polju toliko
zaslug, da je po njem v njegovem rojstnem mestu Ljubljani popolnoma po pravici imenovana ta z brestovim, ne pa gabrovim drevoredom okrašena ulica. Toliko, da bodo javni razlagalci uličnih imen spoznali tega znamenitega Ljubljančana ter ločili brest od gabra.
1 Trg za gozdne sadeže. Letos je prostor za prodajo gozdnih sadežev srednje zaseden. Svoj čas smo že omenili, da je letos letina za maline mnogo slabejša ko običajno. Maline po dolenjskih gozdovih, ki so znani, da v njih najbolje ob-rode, so bile lani na jesen osmukane od lepih listov in ostala 60 samo stebla. Malinje liste so nakupovali razni trgovci in lekarnarji, da so jih porabili za poseben čaj. Posledica devastacije ma-linjih stebel se je letos pokazala v tem," da so maline slabo ali sploh nič obrodile. To potrjujejo mnoge stare in izkušene ženice, nabiralke malin, ki imajo po dolenjskih gozdovih kar cele parcele v najemu, da tam same nabirajo maline proti primerni odškodnini. Največ malin prihaja na trg iz dobrepoljskih gozdov. A tudi Dobrepoljke tarnajo nad slabo letino, ker so bile lani na jesen maline osmukane. Naprodaj je bilo v sredo nekaj škafov malin v teži do 100 kg. Bile so po ceni, kakor jo je določil tržni urad, namreč po 3.50 lir liter. V sredo ni bilo naprodaj mnogo lisičk, ki so po 0.60 lir liter. Precej je bilo lepih, malih in velikih gobanov. Gobani so bili po velikosti in kakovosti od 6 do 10 lir kg. Merice za gobe so že izginile s trga.
I Tedenski tržni dan. Živilski trg je bil ponavadi dobro založen z zelenjavo, sadjem in drugimi potrebščinami. Dovoz krompirja iz Italije je še vedno živahen. Nasprotno pa je dovoz domačega krompirja iz okolice še neznaten. Domači krompir je bil po 1 liro kg, uvoženi po 1.60 lir za kg. Trnovčanke prinašajo fia trg prav lepo jedilno rdečo peso, ki je po 1.20 lir kg. Neka Trnov-čanka je prodajala izredno veliko in debelo peso, ki je dosegla težo celo pol kg. Prodajalke razne zelenjave in povrtnine so se držale v torek objavljenih tržnih cen. Lepi domači paradižniki, ki jih je nekaj več na trgu, kakor iz Istre in južnih krajev Italije uvoženi, so bili po 3 lire kg. — Letina za paradižnike pri nas ne kaže dobro zaradi deževnega in hladnega vremena. Uvožena paprika je 5 lir kg. Naprodaj je bilo nekaj piščancev. Tudi par domačih zajčkov je bilo naprodaj. Cena 30 do 50 lir po velikosti. Na sadnem trgu je velika izbira najrazličnejših hrušk po ceni od 5 do 8 lir kg. Velike množine hrušk prihajajo iz Trsta in Gorice.
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožefa. Na praznik Marijinega Vnebovzetja ob 8 slovesna sveta maša; izvaja se: Missa in bon. St. Vincentii a Paulo, zložil Al. Mav; graduale: Propter veritatem, zložil P. Griesbacher; po recit. ofert. Omni die dic Mariae (moški zbor), zložil K. Aiblinger; k blagoslovu: Tantum ergo (moški zbor), zložil J. Groiss; po maši: Danes odprto je sveto nebo, zložil St. Premrl.
Cerkev M. B. v Križankah. Na praznik Marijinega Vnebovzetja ob pol 11 slovesna sveta maša; izvaja se: Missa Salve Regina, zložil I. B. Stehle; graduale: Propler veritatem, zložil P. Griesbacher; ofert.: Assunipta est Maria in coelo, zložil A. Ri-hovsky; k blagoslovu: Tantum ergo, zložil A. Ko-cian; po maši: Danes odprto je sveto nebo, zložil St. Premrl.
Radio Ljubljana
Četrtek, 14. avgusta: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Lahka glasba (Med odmorom napoved časa) — 8.15 Radijsko poročilo — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom M. šijanca — 14 Radijsko poročilo — 14.15 Iz-menjalni koncert z. Nemčijo — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Koncert sopra-nistke Sokove in tenorista Andreja Jarca — 19.30 Ra.jdisko poročilo v slovenščini — 19.45 Na harmoniki igra Avgust Stanko — 20 Napoved časB in radijsko poročilo — 20.20 Pogovori v slovenščini — 20.30 Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom M. šijanca — 21.20 Koncert ljubljanskega tria (M. Lipovšek klavir, A. Dermelj violina in Č. šedlbauer violončelo — 22 Glasba pod vodstvom mojstra Ar-landija — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo od
četrtka od 20 do sobote rlo 8 zjutraj opravljala mestna zdravnica dr. Jožica Žitko, Pleteršni-kova 13-1, telelou 47-64.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr, Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Izgubila se je denarnica z raznimi dokumenti in vplačilnimi knjižicami na poti od Iške-ga Vintgarja do Vrtače v Ljubljani. Pošten najditelj se prosi, da islo izroči na naslov: Ivan Žlender, splošna bolnišnica, Ljubljana.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa v !~'",:ani je prišlo nekaj obvestil. Svojce prosimo,
Ljublja da jih
da jih dvignejo v nišami na Miklošičevi 22 b:
Kasanski inž. Valentin, Kupec Ivan, Praprot-nik Viktor, Ristič Aleksander, Strniša Ljudmila, Šetinc z družino, Vidmar Cecilija, Zakovšek Jože.
Pošto naj dvignejo: Arhar Dragica, Gubčeva 14; Bajuk Božidar, Klasična gimnazija; Bavdek Mara, Beethovnova ul.; Berlec Lovro, Rakova pot, Dravlje; Bernard Filip, Operno gledališče; Besov Cvetka, Ulica na Grad 2/II; Božič Alojz, poštna ambulanca; Brajnik Anica, Cesta pod Rožnik, XII; Cerar Angela, Tabor 2; Chocenekv Štefka, fma. I. C. Maver; Dolžan Janko, inšpektor; Fajt Ne-venka in Vera, Večna pot 37; Groznik Franc, policija; Hauptman Jože, pošlni uradnik; Ilavnik Mirko, Zelena jama; Javornik Marija, Komenskega ulica; Jemec Janko, Ledina, Jenko Miha, župnik, Moste; Jurin Franc, Tyrševa cesta; Kajfež Slavo, Slomškova ulica; Klun Ludvik, Celovška 74; Kom-pare Stanko, duhovnik, Šiška; Kostanjevac Minka, Vodnikov trg 5/II; Kovač Viktor, Slari trg 3; Kranjec Silvo, prosvetni inšpektor; Kren Mici, Cesla v Rožno dolino 16; Kuharič Slavica, Glavna iošla; Lasič Josip, Učiteljski dom, Šiška; Lovšin .ujza, Ažbetova 4, Metlika Floretina, Costova ulica; Mezc Ivan, Tržaška ali Tyrševa cesta; Mi-lavec dr. Anton, Pokojninski zavod; Muri inž. Lambert, Knalljeva ulica; Novak Jože, Dramsko gledališče; Pečjak Alenčica, Staničeva ulica; Pe-stotnik Leopoldina, Borštnikov trg; Pipan L, policijski nadstražnik v. p.; Pire Marija, Marmon-tova 41; Pirjevec dr. K., direktor, Trgovska akademija; Robežnikovi, Vič; Spetič Marija, poštna uradnica; Stanko Onton, Gerbičeva 50; Ušlakar Ivan, notar; Verdonik Edo in Branka, Dramsko
Z
gledališče; Verovšek, trgovina, Tyrševa c.; Vesel Amalija, Miklošičeva cesta; Vovk Slava, učiteljica, Za Vrtačo; Završnik Lojze, zastopnik tovarne Kri-bar; Zidan Ivana, Kodeljevo 63.
Radi nedostavljive pošte naj se zglasi gospa Stare Manda, Poljanska 1/I1I. - Gospa WolIe Jadviga, učiteljica, Sv. Križ pri Litiji naj se po možnosti takoj zglasi v tajništvu poizvedovalnega oddelka.
Namesto venca na grob pokojne gospe Mehle Fani, je darovala rodbina Sekavčnik-Pogacnik Rdečemu križu Lir 60. Iskrena hvala. — Desetletni šavnik Boris iz Ljubljane je daroval Rdečemu križu Lir 130, ki jih je prejel za 6voj god. Mlademu plemenitemu darovalcu iskrena hvala.
Ribnica
Zlata maša pri Sv. Gregorju. V nedeljo so obhajali Gregorjani veliki farni praznik. Njihov dolgoletni duhovni pastir župnik in duhovni svetnik g. Krumpestar je proslavil na željo faranov 50 letnico plodonosnega dela v vinogradu Gospodovem. Vas je bila v slavolokih, cerkev sv. Gregorija pa vsa v cvetju, zelenju in lučeah. Slovesne zlate sv. maše se je udeležilo mnogo ljudi, celo iz drugih župnij, kjer poznajo vzornega duhovnika gospoda Krumpestarja. Slavnostni govor je imel gospod Ramovž iz Velikih Lašč, k zlatomašnikovi zahvalni daritvi pa so prihiteli tudi knezoškofijski zastopnik prelat J. Vole, dekan g. Demšar, duhovni svetnik g. Škulj, prelat Janez Kalan, profesor dr. Eržen in drugi zlatomašnikovi prijatelji.
Gradnja vodovoda v Gorenji vasi proti Bregu lepo napreduje.
Nogometno tekmo bodo odigrali na praznik v petek popoldne Ribničani s SK Kočevjem. Vabljenil
Poroki. V Ribnici sta se poročila gdč. Francka Grebene iz Dol. Laz in g. Zupančič Tone, ugledni posestnik iz Jezera pri Trebnju. Poročil ju je nevestin brat g. p. Placid iz Stične. Nevesta Francka je iz dobre Grebenčeve družine, ki je dala že dva duhovnika in eno Sestro ter več požrtvovalnih delavk v naših društvih, pri katerih je bila tudi gdč. Francka. — Na isti dan sta stopila pred oltar sestra prvoimenovanega ženina gdč. Zupančič Pep-ca, ki se je poročila z g. Matijo Vidmarjem. Obema paroma želimo mnogo sreče I
Ribnica ima po popisu prebivalstva 5451 ljudi, od teh 2630 moških in 2815 žensk. Skupaj je 1170 družin. Trg šteje 1344 ljudi, od teh 655 moških in 694 žensk, ki žive v 327 družinah.
Težke kopače za delo v dnevnem rudokopu sprejemajo v kočevskem rudniku. Delavci bodo dobiti tudi brezplačno stanovanje.
Obvezen odkup goveje iivine bo v Ribnici 19. avgusta. Živino bo odkupila komisija. Cene so: teleta kg 7 Lir, junčki in telice 6.10, voli 6.10, biki 5.75, krave 5,35.
Iz Spodnje štajerske
V	gospodarskem poslopju betnavske graščine pri Mariboru se je vnelo seno. Požar je prišlo gasit več gasilcev z motornimi brizgalnami.
V	Mariboru so umrli: 82 letna Antonija Ter-schavetz, 31 letna Antonija Gril in 65 letni tovarniški ravnatelj v pokoju Anton Knobl.
cJuMh
POŠTNI Pl LOT
»To je pa že res,« je dejal Svetožrc in se čudovito namrdnil, »toda ti se ne boš nikdar več vrnil nazaj na zemljo!«
Oba ta dva razbojnika sta hotela pokazati Mišku, kako rla sta bogata in mogočna. Zato sta ga odvedla na sprehod po velikanskem zrakoplovu.
»To je najino posestvo,« je dejal Svetožrc. »Tu iinava svoje vrtove za zelenjavo, tu je tudi najina živina in najine kokoši.«
Miško ni mogel verjeti svojim lastnim očem, ko je zagledal pravo pravcato kmetijo z vsemi pridelki in velikanski hlev, polu živine.
»Zdaj si pa oglej našo vas. Imamo trg. trgovine in kmetije!«
Približali so se velikanskim vratom, ki so sličilo vhodu kakega mesta.
Na vrhu vrat je bil velikanski napis: »Dobrodošli v mestu razbojnikov.« Spodaj je bila tabla z napisom: »Podpirajte domačo industrijo.«_ na Drugi strani pa: »Cirkus bo odprt v sredo.«
KULTURNI OBZORNIK
«i^mmmmammmammmmmmm^mimmtmmm&mmmmmammmmm
Trojna številka »Umetnosti«
»Umetnost«, mesečnik za umetniško kulturo, je pred kraMrim izšla trojna številka (0—12) ter s tem zaključila svoj peti letnik Čeprav nam založništvo revije ni poslalo v oceno, vendar čutimo kulturno dolžnost, opozoriti na to slovensko revijo, ki ima za nalogo, prikazovati svetu slovensko upodabljajočo umetnost ter med nami samimi posredovati razumevanje sodobne likovne umetnosti doma in v svetu, zlasti še, ker je danes Umetnost edina tovrstna revija ter tako resnično glasilo slovenskega upodabljajočega umetnika.
Na naslovni strani je revija — kot vse druge periodične publikacije pri nas — zabeležila zgodovinske dogodke, ki so se izvršili v zadnjem času med nami ter se zahvalila voditeljem italijanskega naroda ter predstavnikom fašistične Italije za obljubljeno varuštvo nad slovensko umetnostjo. Nato pa sledi Članek o Raffaelu, ki ga je napisal mladi doktor, asistent muzeja Fr. Kos in poda oznako ter pravilno, umerjeno oceno tega vel. slikarja Madon in enega najslavnejših italijanskih slikarjev. Sicer je sam po sebi bolj umetnostni eklektik spričo titanske originalnosti Michelangela, sodobnika, toda s svojim cenjenim položajem v družbi in svojim življenjem je njegova slava segla preko vrednosti njegovih del, ki pa pomenijo kljub temu enega vrhov svetovne umetnosti. Članek ponazarjajo izbrane reprodukcije (tudi celostranske) glavnih Raffaelovih del: Svete Družine, Avtoportreta (goslar), Podobe mladeniča, Matere božje v zelenju, Matere božje z liščkom, Madone della Sedie, Sikstove Madone, Jezusa, ki ga polagajo v grob, Papeža Julija II., Glave Jezusove iz Dispute, Pravdoznanstva in Mladostne risbe ter še dveh slik, ki spadata k članku: Michelangelovega Jezusa iz Poslednje sodbe ter Morganijeve podobe: Raffaelova smrt.
Dve risbi iz Goya: Ko razum spi, se pošasti bude, ter Z razumom ali brez razuma? naj ponazarjata današnji zmedeni čas bratomornih vojska.
Ob nekrologu kiparju Rapiču, nestorju slovenskih kiparjev, sta reproducirana dva njegova kipa: Sv. Andrej in Slepi ubožec, ki oba kažeta veliko umetnost skromnega, skoraj pozabljenega umetnostnega učitelja in plemenitega človeka. •
Ob priliki razstave štirinajstorice iz Društva slovenskih likovnih umetnikov sta hila v tržaškem Piccoliju objavljeni dve kritiki izpod peresa kritika Silvica Benca ter comm. Tigolija, predstojnika tiskovnega urada pri Visokem Komissariatu v Ljubljani. Obe značilni kritiki sta v celoti prevedeni in objavljeni v tej reviji ter ilustrirani s celo serijo reprodukcij (Marij Pregelj: Predmestje, Zatišje, Miha Maleš: Splitska luka, Ilustracija, Dekle, Nikolaj Omerza: Kostanji, Akt, Zoran Mu-šič: Vrt, Sedeča dama, Glohočnik Olaf: Slikar Maleš slika cerkev v Cirkveni 1. 1931, ter portret Fr. Goršeta; Maksim Sedej: Notranjost. Pieta; Stane Kregar: Počivajoče dekle, Večer; Evgen Sajo-vic: Streliška ulica, Golovec; G A. Kos: Portret, France Gorše: Primula; Kari Putrich: Portret dr. K., Torzo; Zdenko Kalin: Pepe, Mati, Torzo; Boris Kalin: Mladost, Žena).
Škoda, da se je naslednji članek prof. dr. Bilanca: Pregled zgodovine slovenske likovne umetnosti začel v zadnjih številkah letnika, ko bi spadal ves v en letnik, torej prihodnji, in bi se dal tudi primerno ilustrirati z zgodovinskim gradivom, doči m sedaj ni ponazorjen z nobeno podobo.
Martin Benčina objavlja iz zapuščin Antona Trstenjaka, pisca monografije o Slovenskem gledališču, slavista, urednika »Slovana« ter zaslužnega časnikarja (umrl 1. 1917 kot kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani pet še neobjavljenih inicialk mojstra Janeza Šubica, kar je gotovo velika novost in umetnostno zgodovinsko odkritje. Obenem pa je v lepem članku podal zgodovino medsebojnih odnosov med Trstenjakom in Šubi-cem na podlagi doslej Se neobjavljenih pisem. Članek ima tudi literarno zgodovinsko vrednost. Poleg omenjenih petih novih inicialk ponazarjajo članek tudi še druge Šubičeve risbe (Tiskarstvo, Heraldika, Numizmatika ter Hynaisov portret Janeza Šubica, znan že iz Doma in sveta, kakor sploh več podob iz !te številke. S tem bi bili glavni članki končani.
Objavljene so dalje reprodukcije del Ema-nuela Vidoviča (cerkev v Trogiru, splitska katedrala, Razpelo iz Trogira, Marjanski fazani), dalje Maleševa risba iz Machovega Maja, Saše Santla Belokranjski motiv ter Avguste Šantlove Ob Ljubljanici, Maksima Gasparija Marija z Jezusom, Ivana Sajevica Glavica ter Ex libris Mihe Maleša, ki so tolmačene v zadnji rubriki.
Drobiž Iz umetniškega sveta govori o razstavah pri nas, o reprodukcijah, priobčenih del, zabeležena je smrt Repičeva (slika) in 80-letnica F. Vesela (slika) ter ocenjena pesniška zbirka Mirana Jarca Lirika (L. St.)
V tej reviji likovne umetnosti je za spremembo in raznolikost dodanih tudi nekaj literarnih doneskov, tako pesem Cvetka Golarja
Zrelo žito sred polja. Dušana Ludvika Krik skozi noč, Maleš: Bog množi otroke (stara zamorska poezija, ilustrirana z zamorsko plastiko). Kot priloga pa je dodali Gradnikov prevod simbolične dramatske enodejanke, pesnitev G. D'Annunzia: Sen jesenskega zatona (str. 317—332), kjer nastopa vdova beneškega patricija Gradeniga, ter je v Gradniku dobila lep prevod.
Revija bo za bodoče leto veljala 30 lir. — (Uprava in uredništvo Pod turnom 5). urejujeta
Miha Maleš in Martin Benčina.	td
*
Odkrili so nov portret Michelangela. — Na
Nemškem so našli sliko, ki predstavlja podobo velikega italijanskega kiparja in slikarja Michelangela ter je po vsej verjetnosti delo Jacobina del Contesa. Je to majhna podoba okroglega formata. Obraz pa je zelo dobro ohranjen.
Priprave za Biennalo 1042. Knte della Rien-nale, ki bo od maja do oktobra 1942 v Benetkah,
kakor vsaki dve leti. Zaradi vojnih razmer cela vrsta držav, ki imajo svoje paviljone na razstavi, ne bo odprla svojih paviljonov, zato bodo pa razstavile vse zaveznice Osi in prijateljskih držav ter bo tako tudi ta razstuva v službi časa. Bien-nale se postavlja brezpogojno ves v službo časovnih potreb ter gesel Osi. Velika vhodna ro-lunda l>o zalo rezervirana samo za likovno upodobitev teh velikih dogodkov leta 1922, 1936, 1988 in 1940, kj imnjo poseben pomen za fašizem in sedanjo vojsko. Se posebej bodo ti zgodovinski dogodki proslavljeni s štirimi velikimi platni ter dvema basreliefoma, ki bodo postavljene nad podobo Kralja in Cesarja ter Duceja. Poleg tega bo en paviljon posvečen izključno tudi delom, ki so jih napravili umetniki na boinih poljih v teh letih, tako na zemlji, v zraku ali na morju, hodisi sami od sebe, bodisi da jim je bila za to dnna naloga. Tako bo bodoča Biennale pravo ogledalo umetnosti Osi in nj>.-nih prijateljev.
Prec? 23. Isti i® nesnlka »debela Ikrta« pme obstreljevala Pariz
Pariz in njegova okolica se je ravno kopala v jutranjem marčnem soncu. Ulice so bile že polne veselega življenja. Ljudje so hiteli dalje po svojih op/avkih. V sredino tega lepega jutranjega razpoloženja je udaril nepričakovano močen sunek. V naslednjem trenutku je zamolkla eksplozija zamajala zemljo. Šipe po oknih so povsod močno za-žvenketale. To je bilo marca meseca leta 1918. Prvi eksploziji je sledila druga, drugi tretja. In tako dalje. Eksplozije so se vrstile ena za drugo v razdobju 20 minut.
Parižani so se pač morali sprijazniti z okol-nostjo, da je prestolnica doživela bombardiranje sredi belega dne. Večina ljudi je zbežala v kleti. Korajžnejši so pa ostali še dalje na ulicah in so v ozračju iskali nemških letal. Nad mesto se je dvignila tudi eskadrila francoskih letalcev ter je v višini 2000 m krožila nad njim. Tudi lovci'so zastonj iskali nemške bombnike. Nikjer jih ni bilo. Prav tako so poročale tudi vse poizvedovalne postaje od Pariza pa vse do bojišča, da v okolici in ozračju niso opazile ničesar poselmega in da nobeno nemško letalo ni preletelo francoskega ozemlja.
Bombardiranje Pariza je opazoval tudi nek visok uradnik pariškega laboratorija. V ulici Lian-cour so pločniki zleteli visoko v zrak. Na mestu, kjer je udarila granata, Je zijala velika jama. Mož se je sklonil in je v bližini pobral košček kovine. Očividno je bil del razstreljene granate. In se je podal takoj v predsedništvo vlade ter zaprosil za sprejem pri »tigru« Clemenceauju. Tiger je svojega znanca res takoj sprejel in ga takoj tudi nagovoril z besedami: »Kaj je, dragi gospod? Zopet nemška letala, kaj?«
»To niso letala, gospod predsednik!«
»Poglej, poglej! Kaj pa potem?«
»Top, gospod predsednik!«
»Dragi prijatelj, vem da ste močno zaposleni. Dobro bi bilo, če bi si privoščili malo dopusta!«
»Poglejte!« S temi besedami je položil predenj na mizo drobec granate.
Tako so Parižani in francoska vojaška oblast zvedeli, da so začeli Nemci obstreljevati Pariz s topovi.
Za obstreljevanje Pariza iz velike razdalje so
Nemci zgradil! posebne težke daljnostrelne topove, lakozvane »debele Berte«. Za uničevanje Pariza so bile postavljeni tri takšne strojne naprave. Prvi top je bil postavljen v bližini Laona, ki je od Pariza oddaljen 122 km. Na francosko prestolnico je bruhal ogenj in smrt od 23. marca do 1. maja ter od 5. do 9. avgusta 1918. Drugi top je bil v bližini železniške proge pri Hamu 100 km daleč od Pariza, tretji pa 5 km severno od Chateau Tuilleries. Ta je bil najbližje Parizu ter je moral streljati samo na razdaljo 80 km. Francoska ofenziva na tem delu bojišča je bila Nemce prisilila, da so ta top kmalu spravili v varnejše zaledje.
Top, ki so ga imeli Nemci za obstreljevanje Pariza je bil strašen kolo«. Njegova cev je bila široka 380 mm, njena notranja prevleka je pa zmanjševala njegov kaliber na 210 mm. Cev je bila dolga 34 m, torej 160 kalibrov. Že precejšnja številka, ki je potrebna za pogon strela v stratosfero. Sama cev topa je bila težka 200 ton. To težino si približno predstavljamo, če upoštevamo, da toliko tehtata dve lokomotivi skupaj. Top z lafeto in vsemi postranskimi deli je pa tehtal 750 ton.
S teh ogromnih topov so Nemci izstrelili na Pariz 320 granat. Od tega števila je mesto zadelo 80 granat. Francozi niso mogli dobiti nobene granate, ki bi ne bila eksplodirala. Zato so poskrbeli sami Nemci, ki so granate sestavili tako da se je vsaka razpočila, samo »da Francozi ne bi prišli do dragocenih podatkov«. Vsaka granata je imela po dve vžigalni raketi. Ena je bila na vrhu granate, druga pa na njenem dnu, od katerih je ena čisto gotovo zažgala razstrelivno snov v slučaju, če granata sama ne bi esplodirala. Pri teh topovih je zanimivo tudi to, da je vsak top mogel izstreliti samo 65 granat, od katerih je pa bila vsaka debelejša. tSrokov.njaki so namreč dobro upoštevali obrabo cevi. Prva granata je imela v premeru 21 cm, dolga je bila 90 cm, težka pa 100 kg. 65. granata je pa imela v premeru že 23.5 cm, dolga je bila 1 m in 11 cm, težka pa 115 kg. Po strelu so morali topovsko cev nanovo prevleči.
Odbojno polnjenje je znašalo 150 kg cevastega prahu. Dosežena hitrost 1600 m v sekundi. Rekordna hitrost, ki jo je res težko doseči. Granata
je v eni minuti že dosegla stratosfero, kjer je letela z zelo majhnim odporom dve minuti s hitrostjo 40 km. Po treh in pol minute je na vrhu granate eksplodiralo 12 kg naboja Vsaka granata, ki jo je izstrelil ta top, je stala 50 000 zlatih frankov, t. j. skoraj milijon sedanjih frankov, Če no še več. Cev topa je bila podprta a posebnimi raztegljivimi podporniki Njeno notranjost so pa pred vsakim izstrelom pregledali s posebno optično napravo, ki je bila v zapiralen topa.
Na veliki petek dne 23 marca 1918 so ta top prvič napolnili ter sc njeno cev naravnali na Pariz pod oglom 62". S pomočjo balončkov so spustili v zrak poizvedovalne sonde, ki so se dvignile do 35.000 m višine. Top je bi! skrbno kamufliran. Razen tega je bilo pri vsakem topu pripravljenih deset letalskih eskadrii, ki »o hi ie določene za obrambo neba pred sovražnimi letali, Če bi Be skušala približati mestu, v katerem je bila postavljena »debela Berta«. Poleg vsega tega so pa morale istočasno z »Bertor streljati tudi ostale pomožne baterije, da bi tako preprečile izsleditev topa po zvoku njegove granate. Preden so top sprožili, so se letalske eskadrile dvignile v zrak. To je bilo ob šesti uri in 15 minut. Vojaštvo, posadka topa, se je umaknila, ob 7. uri in 29 minut ter 50 sekund je pa poveljnik baterije izdal povelje za streljanje. Ozračje se je razklalo, zemlja močno stresla in čulo 6e je samo strašno bobnenje in lom. Tega dne je »debela Berta« bruhala ogenj in 6mrt do 14. ure popoldne. Naslednjega dne je nemška armada začela streljati s tem topom prvič ob sedmih zjutraj, drugič 20 minut pozneje in tretjič tričetrt ure kasneje. Vsi tri streli so padli v Pariz, kar so zvedeli Nemci še istega dne preko Švice. Po teh prvih posrečenih strelih, je nemško vrhovno poveljstvo nadaljevanje obstreljevanja Pariza. Poveljnik topa je bil viceadmiral Roge, kateremu je stal ob strani profesoi Rauzenberger, znamenit fizik, ki je izračunal tablice za streljanje in zadevanje.
Raclonlranje masla
V	smislu odločb Visokega Komisariata št. 61, SI. list št. 57 z dne 16. jul. t. 1., stopi 21. t. m. v veljavo racioniranje presnega masla in kuhanega masla, ki se ga bo lahko kupilo samo v zameno za maščobe
Zato odrezki za maščobe veljajo tudi za nabavo enake količine masla namesto masti ali slanine, olja, kakor bodo pač dovoljevale zaloge.
Vse zaloge presnega in kuhanega masla pri izdelovalnicah masla kot pri trgovcih na drobno in na debelo pridejo po stanju z dne 20. t. m. pod zaporo in so na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino, kateremu jih je treba prijaviti preko poedinih občin do 22 t. m.
V	smislu čl. 4 naredbe Visokega Komisariata št. 70. Služ. list št. 58 z dne 19. jul. t. 1. o trgovini in predelavi kravjega mleka morajo tvrdke, ki so pooblaščene za trgovino in za predelavo mleka, voditi vpisnik prejema in oddaje, ki ga potrdi Prehranjevalni zavod; vanj se morajo vpisovati dnevno in ločeno količine proizvedenega, kupljenega, oddanega ali predelanega mleka, kakor tudi količine mlečnih izdelkov in njih oddaje.
Slednjič morajo vsi pravilno pooblaščeni izdelovalci masla počenši s 25. avgustom vsak ponedeljek prijaviti neposredno Prehranjevalnemu zavodu gornje podatke na podlagi posebnih obrazcev, ki bodo na razpolago pri posameznih občinskih uradih. — Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Neutemeljen strah. »Že spet so odvedli mlado deklico... Kmalu si ne bom več upala iz hiše.«
ČETRTI GOST
45
Roman.
Masters je storil vse, da bi izvedel ukaz, vendar je spuščal iz sebe le neprijetne glasove in hreščanje in nihče se mu m hotel smejati. Mogoče se je tako slišalo tudi tisti večer...
Ena minuta. Sandersu se je zdelo vse tako čudno in tiho, da je slišal tiktakanje lastne ure v žepu.
Dve minuti. Sandersu se je dozdevalo, da ni Se nikdar tako počasi mineval čas. Mislil je, da se mu je ura ustavila. Ves ta čas je gospa Blysto-neova nepremično sedela in je bila z mislimi odsotna.
Dve in pol minute.
Sanders je dal znak.
»Pojdite semkaj,« je ukazal sir Stanlev. »Ali sle vi prepričani, da je bilo takrat prav tako, kot je ta večer?«
»Vse je isto,« je potrdil BIystone in 6e je prijel za ovratnik, kakor da bi ga dušilo. »še to se je skladalo, da si imel dve in pol minute časa, da ei lahko vrgel atro —, torej nekaj v pijačo«.
»Torej, doktor?« se je sir Stanley obrnil k Sandersu.
»Sir Stanley sploh se hi imel niti prilike, da bi se približal pladnju s kozarčki,« je doktor izjavil
»Ali 6te slišali?« je vzkliknil sir Stanley. Nato je pristopil k mizici, kjer je bil pladenj, ponudil Blystoneu kozarec z njegovo pijačo, nato nalije v druge kozarčke koktejle in pravi Sinclairovi:
»Vi ste to zmešali, kaj ne? Treba je, da ga tudi pijetel«
»Rajši ne, lepo prosim,« se je branila ona. »Jaz sem koktejl že zunaj pokusila. Gospod šuman je nesei pijačo v sobo; nemara ga bo on pokusil!«
Šuman je poslušno prikimal:
»Prav nič se ne bom branil, gospa,« je dejal. »A danes 6em že pil neko pijačo, ki je bila tudi zastrupljena. Polagoma 6e bom teh stvari privadil«.
Dvignil je kozarček in začel piti. A mahoma je prebledel. Šilce mu je padlo iz roke in se razbilo.
»Oh, ljudje božji,« je zastokal.
»Nič nikar se ne bojte,« je brž dejal sir Stan-ley. »V koktejlu ni strupa. A moral sem dati nekaj, kar ima drugačen okus, sicer mi ne bi verjeli.«
Blystone je brž srknil iz 6voje čašice:
»Res je, nekakšen vonj in okus ima pijača. Nekaj je pač v pijači, česar malo prej še ni bilo. Kako je to mogoče, Stanley? Kako si to napravil?«
»Ali ie to zares tako težko uganiti?« je nejevoljno vzkliknil Merrywa!I. »Moj Bog, daj, malo pomisli, Dennis! Dve vrsti pijače imamo. Ena je iz gina, koentroje in limonovega 6oka, a druga je iz whiskyja in ingverjevega piva. Kaj pa je razen tega še v pijačah? Kaj mora biti v njih, da ima pijača resnično dober okus?«
»Kaj pa?«
»Led!« je dejal sir Stanley.
Ves odsoten ie gledal na svojo ugaslo smotko. Čez čas je povzel:
»Da, povsem navaden led iz malega električnega hladilnika iz kuhinje. Ali vam je zdaj ja6no? Nekdo je nasul atropina v hladilnik, to je vse! Ko je gospa Sinclairova zmešala kokteil in ameriško pijačo, je vzela iz hladilnika led, kolikor ga je potreriovala. Nekaj kock ga je vrgla v posodo za mešanje koktejla, a eno ali dve kocki je dala v Dennisovo čašo.
Nato je go6pa pokusila pijačo in sicer naravnost iz velike posode. Led, seveda, se ni bil koj razstopil in ni dal iz 6ebe še atropina. Zato se gospa takrat tudi še ni bila zastrupila. Šuman je nato nesel pladenj s pijačo v jedilnico, se nato vrnil, a pijača je bila dve do tri minute brez nadzorstva. Ko ste potem vsi prišli v jedilnico, je Hey še malo stresal po6odo, kar je pospešilo, da
se je led hitreje raztajal in se je atropin bolj raz-lezel jx> pijači. Nato vam je natočil kozarčke. Zdaj je strup lahko deloval — in je tudi vplival.
Ti, Dennis moj, si imel veliko srečo. Ce bi si bil izbral gin ali pelinkovec ali kako drugo pijačo, kamor ne dajemo ledu, bi te bil moral morilec umoriti s tistim bodalom iz dežnika, ker bi ne bil omedlel in bi mu bil v napotje.
Da je bil atropin v kockah ledu, je povzročilo tudi to, da je bil atropin tako neenakomerno razporejen, 6aj ga morilec ni mogel enakomerno porazdeliti. Zato je moral potem Heya zabosti z mečem. Da bi vas pa vse umoril, se pa ni vjemalo z njegovim načrtom, zakaj, osumljenje za umor je moralo zadeti enega od va6. Da bi pa na ta način zastrupil le eno določeno žrtev, pa spet ni bilo mogoče. Kesneje je morilec poplaknil posodo za mešanje in jo je napolnil s svežim, jx>vsem čistim koktejlom. S tem je hotel zavesti policijo, da ne bi odkrila njegovega trika z ledom. Hotel je izvati sum, kakor da bi bil dal nekdo izmed gostov strupa v sleherni kozarček posebej. In to smo si tudi dosti dolgo mislili«.
BIystone je razburjeno zrl v svojega prijatelja.
»Bog pomagaj, Stanley! Tak nehaj nas že vendar mučiti in nam že povej, kdo da je morilec!« je vzkliknil.
»Judita Adams,« je mirno odgovoril Stanley in je vse jx> vrsti pogledal.
Ko je videl, da ga vsi z nerazumevanjem gledajo, je nadaljeval:
»Seveda mi ie znano, da je Judita Adamsova že zdavnaj umrla. Toda prava skrivnost Feliksa Heya, je tista 6krivno6t, ki se skriva v njegovi poslednji, najboljši in najbolj posrečeni šali, če pogledamo stvar z njegovega stališča. Hey je, tako rekoč, porogljivo pokazal s prstom na morilca, vendar ni povedal njegovega imena. Kakor vam je znano, ie bilo na enem od netorice zavitkov napisano ime Judite Adamsove.' V zavitku pa je bil obtežilni material zoper neko drugo osebo«.
»To se pa pravi, da je bil Hey naravnost norec,« je razburjeno zavpil Blystone. »Kakšen pomen bi naj to bil, če je v zavitku vse kaj drugega, ko tisto, kar bi ustrezalo osebi, ki je njeno ime zunaj na zavitku! Kolikor vem, bi 6meli biti zavitki odprti samo v prisotnosti vseh treh šefov odvetniške tvrdke ,Drake, Rogers in Drake', ali ne? Ti bi pa koj videli, da se vsebina ne krije z naslovom!«
»Res je,« je potrdil sir Stanley.
»Točno si povedal! Po vsej tradiciji tvrdke, je bilo potrebno, da morajo biti prisotni vsi trije odvetniki te najuglednejše, najbolj spoštovane in najstarejše odvetniške tvrdke v Londonu! Vj>rav to pa je Hey hotel. Ob tej priliki pa je bilo potrebno, da 6e dožene, da je eden od njih zločinec!«
»In morilec?«
»Tudi,« je potrdil sir Stanley.
»Gosjxid Peelard!«
Vrata jedilnice so se s truščem odprla in kv putnila ob zid.
V sobo se je spotaknil neki človek, ki ga je na desni držal Peelard, na levi pa Right. Imel te naočnike, skozi naočnike pa so zrle oči, ki se je v njih izražal velikanski ftrah.
Skoraj vsi navzočni so ga poznali: To je bil odvetnik Charles Drake.
Dvajseto poglavje.
Krog se zapri.
Šele čez pol ure, ko se je poleglo splošno -az-burjenje, in ko je bil odveden morilec, ki je ves čas molčal, se je sir Stanley vrgel v svoj naslanjač, da pojasni še poslednje zadeve:
»Preden vam dokažem, da ne more biti nihče drug morilec, kot je Charles Drake, najmlajši član tvrdke ,Drake, Rogers in Drake', bi vas rad opo-
»svrtt n«	T« utl	___u...	v. r.
—	jv un i a mi it du i icvev naun. aa
premoti Drakea, za primer, da bi bil njegov sum proti temu Drakeu upravičen.
M«il)a MalellS	44
V zelenem polju roža
Izvirna povest
Oh, kako počasi so tekle tiste ure! Tetina svečanost je Metko ie Se bolj dražila.
Ko so se oglasili po stopnicah s prvega nadstropja Tinetovi koraki, se je Metki kar zvrtelo v glavi, tako ji je navalila kri v možgane. Cula je udarce svojega srca, čutila je nabijanje žil na sencih. Teta mu je stekla na hodnik naproti, vrata e kuhinje je pustila odprta. Metka ni mogla z mesta.
Cula je teto: »Pozdravljeni, gospod Tine!« Glas ji je kar drhtel v veselju in svečanosti.
»Spoštovanje, gospa!« Tudi Tinetov glas je bil vznemirjen.
Ko je Metka dvignila glavo, ga je zagledala. Vitek, raven ko sveča! Tudi brez uniforme je bil fant, da ga je bilo veselje in lepota pogledati, kakor bi rekel Metkin oče. Teta ga je že držala za roko, ko da ga hoče slovesno uvesti v kuhinjo in pred Metko. Ali Tine se ji je iztrgal iz roke. Ko je zagledal Metko, je tudi on ves pordečel v obraz. In nemirno je švignil njegov pogled po njej, od glave do pete jo je premeril, precenil, preskusil.
Čemu to precenjevanje, merjenje, preskušnja, je bolelo Metko.
Naglo je pristopil: »Servus Metka I«
Čemu jo tako pozdravlja, ko je ni nikdar? 'Čula je, da sta se tako pozdravljala z Ribničanom. Ali naj bo tak pozdrav izhod iz zadrege, ali naj poudari iskrenost in prijateljstvo, kakor med Tinetom in Rihničanom?
Pogled, Tinetov pogled pa ni šinil v Metkine oči, tja nekam po njeni roki je zdrsel ko v zadregi.
Metko je zazeblo.
»Kavo, čaj za sedaj, gospod Tine?« je vprašala teta in jima pomogla iz mučne zadrege. »Pri kosilu ostanete 6eveda pri nas I«
»Če ni drugače, rad! Za kavo in čaj pa hvala. Prihajam naravnost iz kavarne!«
Metki se je zdelo, da je vesel, če more govoriti s teto. Vesel še bolj, da se je mogel obrniti od Metke in umakniti z nje svoj pogled.
»Kaj hodite v kavarno zapravljat denar?! Ali ga ni škoda? Veste, da sva vas čakale!«
Tine ni ničesar odgovoril na tetino grajo.
V kuhinji je bilo tako mučno, tišina tako neprijetna, da je Metka povesila glavo.
»Poldne se bliža, s kosilom moram pohiteti. Da ne potrebujeta priče pri svojem razgovoru, vem! Vse tri sobe so prazne! Stopita, v katero hočeta!«
Tine ni prestopil z mesta. V zadregi je potegnil cigareto, jo vtaknil v usta in prižgal. Toda tudi Metka se ni genila z mesta.
»Jaz res sedaj ne morem iz kuhinje! Morata vidva, če vaju ni sram pred staro udovico iztresti skrivnosti in bolečine svojih src ...«
Ali je Tineta pičilo, ko je cul o skrivnostih in bolečinah src! Naglo se je odtrgal z mesta. Ni pogledal ne tete ne Metke, pohitel je iz kuhinje.
Metka pa ko da je prikovana h tlom.
Z očmi, z roko jo je prosila in ji namigovala teta, Metka pa nič, ko da je ne vidi.
»štor!« je razjezilo teto. »Zdaj, ko je prilika, je nema in gluha . ..«
Metka je odločno pohitela za Tinetom. Prej se konča, prej bo mir! Da Tine ni krenil v nobeno tistih sob z okni na ulico, jo je mirilo in ji ugajalo. Da, da, v tei sobici z okni na grad, kjer je zložil Tine tisto njeno pesem, v tej sobici naj bo razgovor!
Zaprla je vrata za seboj in obstala ob njih.
Tine je stal ob mizi pred oknom in žrl na grad. Ko da ni opazil njenega vstopa. Stal je tam, stal nepremično in zrl na grad. Ko da je ni v sobi. Prva ni hotela spregovoriti. Le kaj bi naj rekla?
Zanetil ei je ob dogorevajoči cigareti drugo, stopil h peči za vrati in vrgel dogorevajočo cigareto v prostorček za pepel. Ko je zaprl vratca in se zravnal, se ni vrnil k mizi. Ob obeh posteljah je stopil tja proti vratom, ki peljejo v veliko sobo z okni na ulico. Glavo je imel sklonjeno na prsa, roke je sklenil na hrbtu. Cigareto je premetaval z ustnicama iz kotička v kotiček ust. Trikrat je premeril tesen prostor od peči do vrat v veliko sobo. Molčal je. Na Metko ni pogledal ni enkrat. Nato se je ustavil ob peči, vzel je cigareto iz ust, stresel z nje pepel in med tem rekel: »Zdaj je torej konec pesmi!« Gledal je za pepelom, ki je padal s cigarete. Ozrl se niti sedaj ni na Metko.
Kake pesmi je konec? Kaj hoče reči s tem? Ali misli pesem o marjetici?
In zopet krene Tine na pot od peči do vrat v veliko sobo z okni na ulico. In zopet molči.
Ko se vrne do peči, obstane: »Takega konca si nisem nikdar mislil!« Skozi okno pogleda, Metke njegov pogled niti ošine ne. In se obrne, zopet krene na pot proti vratom v veliko sobo.
Metki se upira. Tu naj stoji in Čaka, da konča s svojimi premišljevanji in modrovanji in pove kaj takega, na kar bo mogla odgovoriti. In kar bo sploh razumela. Kdo pa naj razume, kaj misli s tistim koncem pesmi?
Ko se zopet vrne h peči, se zopet ustavi. In zopet se zazre skozi okno. Ko da Metke ni v sobi. »Filozofijo študiram, toliko moder pa nisem, da bi že prej spoznal: Življenje ni pesem! Ni pesem!« In zopet krene na pot proti vratom v veliko sobo.
Zdaj naj pride teta, ki je toliko silila in hotela tu razgovora, pa naj ga pogleda, Tineta, ki ga včasih ni mogla prehvaliti! Saj bo čakala teta s kosilom, če pojde tako naprej! »Tudi žalostne pesmi so na svetu!« reče Metka.
Tine se naglo okrene in jo bistro pogleda. Kaj je šele zdaj, ko je spregovorila, zapazil, da je v sobi? »Prav imaš! In kar lepo si to povedala! Zakaj pa stojiš in ne sedeš?« In pokaže z očmi
na stol, na katerem je včasih pri študiranju drgnil svoje hlače Ribničan.
Metka sede.
Tine tudi pristopi k mizi in si pripravi svoj nekdanji stol »Zame začenja žalost, ko veselja sploh še okusil nisem!« In se zgrudi na stol, desnica mu po dolgem pade na mizo. »0, zakaj se je prav name zgrnila taka smola! Jaz, jaz, prav jaz moram zaradi nepremišljenega trenutka zagaziti v tako nesrečo! Kako čisto drugače sem si včasih predstavljal življenje I«
Predstavljala si je življenje drugačno tudi Metka I Pa ni tožbe sedaj iz njenih ust. Ali je v resnici tako nesrečen, ali hoče le na Metko vplivati?
»Se spominjaš, kako 6em včasih v kuhinji razlagal Prešernovo nesrečo?«
O. če se Metka spominja! Saj to so bili najlepši dnevi njenega življenja! Na pravo struno je zabrenkal Tine!
»Ko da sem slutil, kaj me čaka!«
»Tudi jaz, drugače bi se ne ogrevala tako ob' tvoji razlagi! 0
... kako se v strup preobrača vse, kar srce si lepega obeta...«
Tineta vržejo njene besede s stola. Ni začuden, odkod jih zna. kje se jih je naučila. Raz-dražijo ga. Dogorelo cigareto vrže skozi odprto okno. Z vžigalico si takoj nato prižge tretjo cigareto. S hrbtom proti njej si jo prižiga. Nato zatava po sobi proti vratom v veliko sobo.
»V strup, v strup! Vsakemu po svoje!« Prej ko dospe do vrat v veliko sobo, se obrne in za-dirčno vpraša: »Le zakaj mi nisi vsega povedala tedaj v jeseni. ..« Umolkne, ko da se je zavedel kako krivico ji dela. »Pisati bi mi morala natanko, kako in kaj! Kako sem mogel misliti! Drugi počen jajo vse drugačne objestnosti, pa .. .< Udari se z roko po čelu.
Metka molči. O sebi toliko, samo o sebi in svoji nesreči. 0 njej ni besedice!
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. url
Film srloboke in izredno močne vsebine
Skrivnostna Sena
V gla»nih vlrerah stari znanci: 8ybille Sohmttz, Albrecht Schouhals in Maria pl. Tasnady
Kino Matica, telefon 22-41
Najpopularnejši italijanski komik v izvrstni komediji bnmeKa smeha — M a c a r i o
fflorshi razbojnik — II pirata sono iol
Kdor se hoče od srca nasmejati, nal si osrleda ta film'. Slovenski napisi po vsej dolžini filma!
Kino Union, telefon 22-21
Statut za jude v Hukovini
Po zasedbi Bukovine je pooblaščenec državnega voditelja za preskrbo in obnovo Bukovine, polkovnik Riošanu, izdal statut za jude, ki določa, da se smejo judje pojavljati po ulicah samo v času med 6. in 20. uro in to največ v skupini treh ljudi. Judovski napisi so povsod prepovedani. Prav tako ne smejo judje šzobešali romunskih, italijanskih in nemških za-atav. Judovski zdravniki, odvetniki itd. morajo imeti na svojih tablicah stalno napisano ime »iud«. Prav tako mora imeti vsak jud rumen 2nak, po katerem ga bo vsak spoznal. Kdor lakega znaka ne bi imel, bo poslan takoj v taborišče. Prav tako so se morali v Bukovini prijaviti oblasti vsi judi od 18. do 50. leta. Predvidoma jih bodo vse uporabili za prisilno delo.
Anekdota
Detlev von Liliencron se je nekoč mudil v prijateljski družbi in je mirno poslušal hva-lisanje enega navzočih prijateljev, ki je na vso moč poveličeval slavna dela svojih prednikov. Pesnik se je zaradi njegovega govoričenja razburil in je nadaljnje njegovo naštevanje slavnih del umrlih prednikov prekinil z besedami: »Pri naštevanju vaših prednikov moram nujno pomisliti na krompir.«
1». »Kako to?« so ga vsi vprašali.
»Čisto enostavno! Tudi pri krompirju je najboljša stvar pod zemljo!«
Največji podmorski prekop na svetu
Vodilni japonski krogi so že dalje Časa resno ukvarjajo z mislijo zgraditve podmorskega prekopa med matično zemljo in polotokom Korejo, ker bi se s tem znatno olajšal trgovski in blagovni promet med Japonsko in azijsko celino. Medtem ko rabijo danes ladje za pot iz Japonske do Koreje najmanj 7 ur, bi se potovanje po podmorskem prekopu skrajšalo na dve uri. Po načrtih japonskih inženirjev bi prekop izkopali 55 m pod morsko površino, dolg bi bil pa 115 km. Gradbeni stroški so preračunani na milijardo jenov. Za graditev prekopa so strokovnjaki že pričeli proučevati sestavo morskega dna in je zelo verjetno, da bo znana japonska podjetnost svoj načrt kmalu tudi izvedla.
iPravo zdravilo
K znanemu nemškemu zdravniku dr. Robertu Kochu je svoje dni prišel bogat grof, ki je živel zelo razkošno. Zdravniku se je pritoževal zaradi raznih bolezni, ki so se ga pričele lotevati. In ga je vprašal za svet: »Kaj naj storim? Ali naj potujem na jug ali na morje? Stroški ne igrajo prav nobene vloge.«
Modri zdravnik je dal omenjenemu grofu naslednji nasvet: »Živite tako, da boste dnevno izhajali z enim tolarjem, katerega pa morate zaslužiti s svojim delom!«
V kuhinji velikega potniškega letala
Moderna velika potniška letala so zgrajena zelo udobno ter v njih potniki med letom tudi kosijo ali pa malicajo. Toda vso hrano vzame letalo že pripravljeno s seboj ter jo v letalu v posebnih napravah zopet samo segrevajo. Jedi samih pa zaradi previdnosti v letalu ne kuhajo. Potniki použijejo svoje porcije na mizici, ki jo imajo v letalu pred sabo. Raznašanje jedil za spremno osebje ne pomeni nobene težave. Brhke natakarice ali pa natakarji z vso eleganco ponujajo gostom pripravljene jestvine. Večjo težavo pa spremnemu osebju povzroča radovednost potnikov. Pa tudi tega se je že navadilo osebje, ki stalno potuje z letalom in ki danes že čisto natančno ve, da letalo preleti med tem, ko potnik čisto mirno poje svoje kosilo, razdaljo 260 km. Medtem, ko potnik popije juho, je letalo že 17 km dalje, navadno olivo pa poje potnik v letalu v razdalji 4 km.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanfu službe vsaka beseda oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih L 0.60. Davek te računa posebej. Male oglase je treba
L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih pa je beseda po plačati takoj pri naročilu.
1 Služile j
»lc|o:
Inteligentka
s porfektnim znanjem nemšClno Išče kakršnekoli zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6000 — 10.139.	(a
Trgovski sotrudnik
pošten, s prakso, samski, zmožen nemškega jezika, izurjen v manufakturl, galanteriji in konfekciji, ; *» — prosi zaposlitve. Cenjene dopise na upr. »Slovenca« pod »Skromne zahteve« št. 10.600. (a
1 Poizvedbe B
Lišcek
(bastard) mi je ušel. Najditelj naj ga odda proti nagradi v gostiintj židovska steza 1.	(r
Vsakovrstno zlato
brlljante in arebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvlSjih eenah CERNE, jnvelir, Ljubljana Voltov« nlioa it I
Redka priložnost!
Prodam takoj po ugodni ceni še popolnoma nov pisalni stroj v kovčegu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.286.	(1
Pisalni stroj
s kovčegom, skoraj nov, poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« št. 10.306.
<1
Rappresentanze
importanti assumonsi per vasta clientela Ita-lia. Referenze di primo ordine.
Zastopstva
važna, se sprejmejo za obširno klientelo v Italiji. Prvovrstna priporočila.
Studio Tecnieo Commerciale Rag. Carone — Avv. Cerillo — Cimarosa, 84 — Napoli
>H!M!illJ
Pisarniško opravo
prav dobro, kupim. Ponudbe z navedbo predmetov In cen na upr. »SI.« do 16. t. m. pod »Pisarniška oprema« 10.312.
Otroški voziček
globok ali športni, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Čimprej« 10,290. (k
Razne
Pozor!«
Najnovejše lakiranje dvo-koles in drugih predmetov potom električne peči Vam izvrši Leopold šu-steršič, Frankopanska 21.
(r
Berife
'SloUenca
in oglašujte v njem!
STANE LE 9 LTB • OBSEGAL BO CEZ 220 STBANI • OBLIKA POLOVICA STRANI „SLOVENCA"! • NABOCITE GA TAKOJ!
+
Umrla je moja dobra soproga v
Tončka Stritof roj. Praprotnic
učiteljica
Pogreb bo v četrtek, 14. avgusta t. L ob pol 5 uri popoldne, z Zal, kapela sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, 12. avgusta 1941.
Niko Štritol v imenu rodbin Stritof, Cankar, Praprotnik, Kolenc, dr. Botteri, prof. Klasinc.

♦
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša ljubljena mati, stara mati, gospa
Poljšak Elizabeta roj. Stramicnih
gostilničarka in posestnica
13. t. m., previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 14. t. m. ob 4 uri popoldne, z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala 16. t. m. ob 7 uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 13. avgusta 1041.
Žalujoča rodbina Poljšak, Franc, Viktor, Elza, otroci, Fani, snaha, Saši, vnuk, in ostalo sorodstvo.
Dotrpel je naš prisrčno ljubljeni in skrbni soprog, oče, Tas?, brat, svak in stric, gospod
Joško Majdič
v 76. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, 14. t. m. ob pol 17 uri, na farno pokopališče.
Kranj 13. avgusta 1941.
Nuša, roj. Sajovic, soproga; Inž. Joža, sin; Mira, hčerka; Ančka, roj. Keržan, snaha.
Prosimo tihega sožalja.
Brez posebnega obvestila.
Za Ljudsko tiskarno i LJubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: Inl Jože Sodja
Urednik: Viktor CenEH