•♦lini urad 9021 Celovac — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 III., mesečna naročnina 5 lllingov P. b. b. . m mmmmm ■liif Letnik XXIII. Celovec, petek, 5. januar 1968 Štev. 1 (1335) NOVOLETNE POSLANICE DRŽAVNIKOV: V ospredju je svetovni mir Vodilni državniki žirom po svetu so tudi letos ob prestopu iz starega v novo leto naslovili na svoje narode posebne poslanice, v katerih so opozorili na najvažnejša vprašanja tako notranje- kakor tudi zunanjepolitičnega pomena. Čeprav so ta vprašanja v vsaki državi drugačna, so si bili državniki v svojih novoletnih poslanicah vsaj v enem nedvomno edini: namreč v skrbi za ohranitev svetovnega miru, za reševanje tudi vseh drugih pro- OOOOOOOOOOOOOOOOC^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO. S ZVEZNI PREZIDENT JONAS: Priznavanje k republiki in k njenim demokratičnim načelom Tudi pri nas v Avstriji so vodilni državniki in politiki naslovili na prebivalstvo tradicionalne novoletne poslanice. O Zvezni prezident Jonas je uvodoma opozoril na dejstvo, da bomo letos obhajali 50-letnico ustanovitve republike Avstrije, kar naj bi bila za vse državljane posebna priložnost za neomejeno in jasno priznavanje k republiki in k njenim demokratičnim načelom. Na podlagi sklepa Združenih narodov je leto 1968 tudi v Avstriji proglasil za »leto človekovih pravic* ter vse Avstrijce pozval, naj tudi v tem letu združijo svoje napore za nadaljnji razvoj in socialni napredek skupne domovine. O Kot glavne naloge, pri katerih uresničevanju naj bi sodelovali vsi avstrijski državljani ne glede na politično pripadnost, je zvezni kancler Klaus poudaril: nevtralnost in neodvisnost Avstrije, udeležba na skupnem tržišču, miroljubna rešitev južnotirol-skega vprašanja, spet močnejša gospodarska rast ter zagotovitev delovnih mest in ohranitev kupne moči šilinga. To naj bi bilo tako za prijatelje kakor tudi za nasprotnike sedanje vlade prav tako neosporavan skupni cilj kot priznavanje k republiki. O Koroški deželni glavar Sima je opozoril na dosedanje uspehe deželne politike in kot glavne naloge za bodočnost poudaril skrb za izboljšanje gospodarske strukture in hkrati premaganje sedanjih težav. Posebej je naglasil, da so na razvoju skupne domovine udeleženi tudi slovensko govoreči deželani, ki so deželani z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. To zagotavlja mirno ozračje na našem življenjskem prostoru in obeta nadaljnje plodno delo. Kar sami moremo, moramo storiti sami Izjave in poslanice pomembnih avstrijskih nebno st j iz politike, kulture in znanosti ob Prehodu v novo leto so vsekakor slehernega »repričale, da življenje v starem letu nikakor bilo postlano z rožicami in da tudi v no--*m letu ni pričakovati izbol m ja. V kolikor je bilo mogoče na Koroškem kljub emu premostiti težkoče in naravne katastrofe, i ‘‘ to v prva vrsti zasluga pridnosti in priza-> -evnosti vsega delovnega ljudstva, tudi koroških Slovencev. 2 zadovoljstvom zato zabeležimo, da je Dokler namreč država i ne bo dokazala, da resno in iskreno neoviran obstoj in razvoj manjšine, ni () okovati spremembe mišljenja in pomiritve ' fJI tistih naclonallsIK tH, krogov, ki v ,vo|l 'Mtareli miselnosti v monjilni gledajo in vi-le nevarnost za mejo In zalo vedno spet aIaj0 nemir v deželo, so ipa slepi za novi ■* in sodobna načela enakih človekovih pra-’* ki terjajo spoltovanje In priznanje črnico dostojanstva sleherni narodni skupnosti. 01> teh načelnih pogledih nočemo ponav-poznanih odprtih vpraionj nate sioven-e narodnostne skupnosti, ki so tudi v zad->n* letu ostala nerešena In torej Ista kot e<* letom dni. Ponovno pa hočemo poudariti, 1 te manjšina vedno Iskreno pripravljena, 1 Pil reševanju konstruktivno pomaga in so-zaradi česar želimo čimprejšnje naštevanja obljubljenih razgovorov z vlado r Senčno ustanovitev in aktlvlzacijo na zad- ki je vendar prvi in glavni pogoj biemov. Predsednik glavne skupšine OZN, romunski zunanji minister Corneliu Manescu, je v svoji novoletni poslanici opozoril predvsem na .mednarodno leto človekovih pravic" in izrazil željo, da bi vse države združile sile, s katerimi bi v letu 1968 ustvarile pogoje za dosego enakopravnosti, pravic in osnovnih svoboščin. Poudaril je, da se višek civiliziranosti more doseči le ob brezpogojnem priznanju in utrditvi o-snovnih vrednot človeka. Francoski predsednik de Gaulle je izrazil prepričanje, da bo Francija .vendarle pripomogla" k rešitvi _po:a v Vietnamu in na Srednjem vzhodu. Dejal je, da je v teh vprašanjih možna le tista rešitev, kot jo je predlagala Francija, ter je — ne da bi ene ali druge države posebej omenil — ponovil svojo kritiko na račun Amerike in Izraela. Omenil je tudi vprašanje .združevanja celotne Evrope", kar je treba doseči s pomirjevanjem duhov, s sporazumi in sodelovanjem zahodne, srednje in vzhodne Evrope ter s krepitvijo skupnega tržišča s pogojem, da ta stremi „k osvoboditvi in ne k podreditvi zahodnega dela naše celine". Precej drugače so izzvenele besede zahodnonemškega predsednika Luebkeja, ki je Evropo znova delil na .svobodne" in druge naro- njem razgovoru domenjene komisije ekspertov. Pri tem pa se zavedamo, da za zeleno mizo samo nikdar ne bo prišlo do rešitve, če vsa naša tozadevna prizadevanja im naše razgovore ne bo hkrati spremljala im podpirala nenehna aktivnost celotne naše slovenske (narodnostne skupnosti na Koroškem. Ne smemo namreč le čakati, da drugi za nas nekaj storijo ali da se drugod za nas nekaj zgodi. Zlasti pa ne smemo čakati, da nas drugi prisilijo k temu, kar sami storiti moremo in moramo! Koroški Slovenci praznujemo v novem letu dva v zgodovini našega ljudstva nadvse po-mebna dogodka — ustanovitev slovenske o-srednje kulturne organizacije pred 60 leti in ustanovitev I. koroškega partizanskega bataljona ter s tem pričetek naše protifašistične borbe pred 25. leti. Oba dogodka sta pomembna dovolj, da bomo v novem letu obnovili in okrepili našo kulturno In narodno-obrambno dejavnost v spoznanju, da tudi najboljša narodnostna zaščita ne zadostuje, če ljudstvo samo ne dokaže z nenehno vsakdanjo borbo in z nenehnim kulturnim delom svojo življenjsko voljo do obstoja in razvoja. 60 let organiziranega kulturnega dela koroških Slovencev in odločna borba našega ljudstva proti nacističnemu nasilju za splošne ideale svobode in bratstva med narodi pred četrtstoletjem sta brez dvoma najbolj zgovorna dokaza nezlomljive volje koroškega slovenskega ljudstva do enakopravnega življenja na domači koroški zemlji. Zato bomo koroški Slovenci ta dva jubileja proslavili z okrepljeno, vsesplošno dejavnostjo v želji im pričakovanju, da bi s skupnim prizadevanjem nas vseh ne glede na različne svelovnonazorne poglede ob učinkoviti podpori matičnega naroda In ob stalno iz-taženi pripravljenosti vseh pristojnih oblasti v <**ž»v| in deželi za rešitev nerešenih problemov po sto letih uzakonjene veljavnosti de, ko je dejal, da je treba, „če nočemo, da ugasnejo luči Evrope”, združiti vse .svobodne” narode naše celine v najširšo skupnost. Vzhodnonemški predsednik Ulbricht pa je Zahodni Nemčiji znova ponudil sporazum o odpovedi uporabe sile in predlagal uvedbo normalnih odnosov med obema nemškima državama. Kot pogoje za .obnovo Nemčije" je Ulbricht navedel: Zahodna Nemčija mora prekiniti stike z ameriškim imperializmom, preprečiti mora preporod nacizma na državnem, gospodarskem in kulturnem področju, delavski razred pa rr.o. a iz. esti demokratično revolucijo. Sovjetski voditelji so v novoletni poslanici zaželeli, da bi bilo novo leto leto zmage miroljubnih sil, demokracije, neodvisnosti in socializma nad reakcijo in silami, ki netijo vojno. Tudi predsednik češkoslovaške republike Novotny je poudaril, da mir še ni zagotovljen, kar dokazujejo dogodki v Vietnamu in na Srednjem vzhodu ter preporod neonacizma v Zahodni Nemčiji. Ameriški predsednik Johnson je .osrečil" svoje ljudstvo s posebnim novoletnim darilom: napovedal je daljnosežne ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v zunanjetrgovinski plačilni bilanci, kar bo imelo razne neugodne posledice, ne nazad- osnovnih pravic, po 50 letih obstoja demokratične republike, v mednarodnem letu človekovih pravic končno doživeli tudi formalnopravno znosno ureditev vseh odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti. Dr. Franci Zwitter nje pa tudi zvišanje davkov. Prav tako z gospodarskimi problemi se je bavil predsednik britanske vlade Wilson, ki je napovedal, da bo leto 1968 .leto priložnosti, ki jih bo treba izrabiti, ter odpovedi in žrtvovanja". Razvrednotenje valute po njegovem nikoli ni bilo čudežno zdravilo, vendar bodo z njim in z drugimi ukrepi lahko dosegli gospodarske cilje, ki so si jih postavili. V pretežni meri vprašanju sve- V SOSEDNI JUGOSLAVIJI: Na zadnjih dveh sejah v minulem letu je zvezna skupščina SFR Jugoslavije po temeljiti razpravi izglasovala posebno resolucijo, v .kateri so začrtane smernice gospodarske politike v letu 1968. Izvajanje postavk, omenjenih v resoluciji, je zajamčeno z novimi zakoni oziroma spremembami dosedanjih zakonskih predpisov. lovnega miru pa je bila posvečena tudi novoletna poslanica papeža Pavla VI. Znova je pozval na prenehanje vojne v Vietnamu in na začetek lojalnih pogajanj, ki naj bi vrnila mir med prebivalci Vietnama ter jim zagotovila neodvisnost in svobodo. Zadnji del njegove poslanice je bil posvečen miru na splošno ter se zaključuje z ugotovitvijo, da gre sicer za težavne napore, vendar je mir kljub vsem zaprekam vedno možen. Osnovne naloge gospodarske politike Jugoslavije v letu 1968 so povečanje proizvodnje in izvoza, uskladitev splošne in proračunske potrošnje z rastom proizvodnje, gibanje osebnih dohodkov v skladu s produktivnostjo dela, postopna rešitev vprašanja zaposlitve novih strokovnih kadrov ter napori za poglobitev sodelovanja, posebno trgovinske izmenjave, z vsemi mednarodnimi gospodarskimi skupinami. Prav tako spada med naloge gospodarske politike v tem letu zagotovitev zmanjšanja primanjkljaja plačilne bilance, povečanje deviznih rezerv in hitrejšega razvoja gospodarstva nerazvitih področij države. Kot važen pogoj za dosego gospodarske politike je v resoluciji poudarjena potreba pospešitve modernizacije in uvajanja sodobne tehnologije ter povečanja stanovanjske gradnje. Predvideni so bili ukrepi za uspešen razvoj gospodarstva zaostalih področij, prav tako pa tudi za pospešitev specializacije, modernizacije in integracije v gospodarstvu. Pristojnim zveznim organom in združenim proizvajalcem je bilo naloženo, da v letu 1968 izdelajo načrte dolgoročnega gospodarskega razvoja, medtem ko mora zvezni zavod za načrtovanje napraviti analize izvršitve srednjeročnega načrta ter pripraviti analizo formiranja, razdelitve in uporabljanja sredstev federacije. Zvezna skupščina bo v tem letu proučila in sprejela ustrezne ukrepe, če bi nastali odkloni od predvidenih glavnih smernic gospodarske politike. /-------------------------------------------------\ Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 17. Slovenski ples tki bo v soboto 20. januarja 1968 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Sodelovali bodo: Mestni plesni ansambel iz Ljubljane; pevca Marjano DERŽAJ in Mončilo UKOPAVLJEVIČ • Trio Vitala Ahačiča; pevca Branka STRGARJEVA in Stojan BENET 0 Ansambel Plesne zveze Slovenije Vstopnice po 25 šilingov v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih društvih, v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu, Wul-fengasse, ter pri večerni blagajni. Slovenska prosvetna zveza S,______________________________________ J Sklenjene so bile smernice go§podarske politike v letu 1968 OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG: Skupno smo močni! V četrtek pred božičnimi prazniki je imela Zveza slovenskih zadrug v Celovcu svoj redni občni zbor. Ta organizacija koroških Slovencev združuje 31 hranilnic in posojilnic in 10 kmečkih gospodarskih zadrug, poleg tega pa še nekaj živinorejskih zadrug, gospodarskih združenj in ustanov. Kot taka v dokajšnji meri predstavlja gospodarsko hrbtenico naše narodne skupnosti. „Skupno smo močni!" je bilo tokrat geslo občnega zbora, zapisano na pročelju dvorane. Pod njim pa je grafikon kazal, da so v našem denarnem zadružništvu hranilne vloge med letom 1960 in 1966 narasle za 132 odstotkov, dana posojila pa za 57 odstotkov. V istem razdobju so se posojila na tekoči račun povečala za 117 odstotkov, vloge pa za 57 odstotkov, iz česar sledi, da se tudi koroški Slovenci v svoji gospodarski dejavnosti čedalje bolj poslužujemo poslovanja, ki ga zahteva čas, v katerem živimo. Uvodoma je poslevodeči podpredsednik ZSZ, dr. Mirt Z w i 11 e r podal obširno poročilo upravnega odbora, ki se je nanašalo tako na gospodarski razvoj v naši državi in v svetu v minulih dveh letih, kakor tudi na razvoj dejavnosti našega zadružništva in dela njegove osrednje organizacije v tem času. Kar tiče gospodarskega razvoja v naši državi je dr. Zvvitter v svojem poročilu med drugim ugotovil, da sta bila pojava, * da so imeli delovni ljudje manj odvišne-ga denarja in ® da so se inozemske naložbe iz Avstrije v glavnem vrnile domov v Švico in v Zahodno Nemčijo, najbolj vidna znamenja porajajoče se gospodarske stagnacije. V zvezi z zadnjimi pojavi na evropskem denarnem trgu po razvrednotenju angleškega funta je naglasil, da so se valute podražile za 16 odstotkov, izvoz v Anglijo pa se je podražil za 12 odstotkov. Glede aktualnega vprašanja, kaj bo s tem v zvezi s šilingom — razvrednotenju funta so namreč sledila razvrednotenja tudi nekaterih drugih valut — je izrazil mnenje, da bo šiling svojo mednarodno vrednost držal, ker je z 78 odstotki krit z zlatom in devizami. To pa upravičuje, da se držimo načela: Še nadalje varčevati, toda šiling je treba obračati Ko je govoril o razvoju kreditnega sektorja našega zadružništva, je zlasti pohvalil delo hranilnice in posojilnice Borovlje in njenega desetletnega zaslužnega sodelavca Ferda Turka. Uspešno pa je bilo delo tudi vrste drugih hranilnic in posojilnic, posebej še Hp Marija na Zilji in Hp Velikovec. Celokupno naše denarno zadružništvo je v letu 1966 doseglo porast hranilnih vlog za 6 odstotkov, posojil pa za 13 odstotkov. Ker so tudi posojila na tekočem računu narasla za 25 odstotkov, vloge na tekočem računu pa za 1 odstotek, je mogoče reči, da so naše denarne zadruge in naši zadružniki upoštevali napotilo predzadnjega občnega zbora: še več vlog, še več poslovanja in še več posojil. O napredku denarnega zadružništva — ki še vedno ni deležno pospeševanja države, kakor ga je deležno avstrijsko kmetijsko zadružništvo — pa govori tudi primerjava bruto porasta bilančne vsote hranilnic in posojilnic med letom 1962 in letom 1966. Le-ta se je povečala za 66 odstotkov. Za isti odstotek so se povečali tudi deleži, medtem ko so rezerve narasle za 43 odstotkov. Na sedanji stopnji razvoja hočejo hranilnice in posojilnice svoje delo še bolj koncentrirati, predvsem kar tiče posredovanja menic in valut, pa tudi vlog in posojil, zlasti tistih na tekočih računih. Vse to je namreč sedaj najnujnejša zahteva denarnega zadružništva in poslovanja. V svojem poslovanju bodo dosledno uvedle dvojezičnost. Kmečko zadružništvo pred novimi problemi Vse težavnejši pa so bili pogoji za razvoj kmečkega gospodarskega zadružništva. Te težave so na eni strani koreninile v izredno nizkih maržah pri gnojilih in krmilih ter semenju, na drugi strani pa v dejstvu, da se naše kmečke gospodarske zadruge niso mogle spustiti v posle odkupa in posredovanja glavnih pridelkov kmetijstva dvojezičnega ozemlja: mleka, klavnih živali in lesa. Naše kmečko gospodarsko zadružništvo trpi na enosmernosti poslovanja. Treba bi bilo, da bi kmečke gospodarske zadruge posegle v usmerjanje in koncentracijo proizvodnje, s pomočjo katerih bi se lahko pričele uveljavljati tudi pri odkupu in posredovanju teh naših glavnih kmetijskih tržnih pridelkov. Da so za vse to potrebne možnosti, ki jih zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo nudi drugim avstrijskim kmetijskim zadrugam, se razume samo po sebi. Lep napredek pa je tudi v tem času zabeležila KGZ Globasnica, ki je dogradila sušilnico za koruzo v Sinči vasi. Pomembna in istočasno uspešna je bila zadružna dejavnost na turističnem področju. Zadružno turistično podjetje „Korotan" je NA PRAGU NOVEGA LETA: Gospodarski razvoj je odvisen od privat. investicij Minulo leto je končalo v znamenju nadaljnjega popuščanja gospodarske konjunkture. Socialni produkt je narasel le še za 2 %>, če pa iz njega izvzamemo kmetijstvo, pa komaj za 1,5%. S svojo proizvodnjo je zadovoljilo le kmetijstvo, medtem ko je proizvodnja industrije in gradbeništva stagnirala. Za 5 % porasta leta 1966 je realna zasebna potrošnja narasla le še za 3 %, ker se je množični dohodek povečal le še za 8%, medtem ko se je 1966 povečal še za 10%. Temu nasproti so cene za 2,5% leta 1966 narasle lani za 4 %. Najšibkejša točka so bile lani zasebne investicije. Industrija jih je skrčila za 13 %, gradbeništvo pa celo za 33 %. Ko je vodja inštituta za gospodarsko raziskovanje, prof. Nemschak s temi številkami orisal izhodišče Avstrije na začetku gospodarskega leta 1968, je dejal, da zaenkrat na zboljšanje konjunkture ni računati. Gospodarska rast bo v prvem polletju le težko dosegla 2 %, kako pa bo naraščala v drugem polletju, je v glavnem odvisno od uresničevanja eventualnega proračuna vlade. Sicer je računati, da bo izvoz narasel za 6 do 7 % in da bo uvoz nazadoval za 7 %, vendar se bo predvsem v zvezi s turizmom primanjkljaj v storilnosti bilanci povečal od lanskih 1,7 na 2 milijardi šilingov, vsled česar bo aktiva osnovne bilance nazadovala od 4 na 1 milijardo šilingov. Zasebna potrošnja bo narasla za 3%, množični dohodek pa ne bo večji od lanskega. Razvoj konjunkture je v glavnem odvisen od zasebnih investicij. Izgledi v tej smeri pa niso najboljši. Industrija hoče svoje investicije skrčiti za nadaljnjih 7 %, gradbeništvo pa za nadaljnjih 13%. Vzrok nadaljnega skrčenja leži v lanskem zaostanju rasti produktivnosti, vsled česar so se stroški dela povečali za 6 %. K vsemu temu je treba računati z naraščajočo diskriminacijo s strani EGS. Gospodarski razvoj se more zboljšati le, če v Avstriji stroški dela ne bodo močneje naraščali kot v mednarodnem svetu. To pa po prof. Nemschaku zahteva zmernost na področju cen in mezd. Na to zmernost pa je mogoče le malo računati, kajti že zaradi novih davkov bodo cene narasle za 3 %. med letom 1965 in letom 1966 število nočitev povečalo za 13 odstotkov, med letom 1966 in letom 1967 pa za 12,5 odstotka. Ta porast je spričo obče stagnacije v deželnem turizmu posebej razveseljiv. „Korotan", katerega izgradnja je zaključena, je postal največji turistični obrat na južni obali Vrbskega jezera. Sedaj gre pot, ki jo zahieva čas: ne več večati kapacitete, marveč zboljšati kvaliteto postrežbe. 'Poročilu dr. Mirta Zvvittra, ki ga je podal za upravni odbor ZSZ, sta sledila poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik Hanzi Ogris, in poročilo o računskem zaključku za leto 1966, ki ga je podal revizor, dipl. ing. Andrej M i I o n i g . Po stvarni diskusiji in odobritvi računskega zaključka s čistim dobičkom 13.000 šilingov, je občni zibor pod vodstvom predsednika ZSZ in staroste našega zadružništva Florijana Lapuscha prešel k volitvam upravnega in nadzornega odbora ZSZ. Pred tem pa je počastil spomin umrlega podpredsednika nadzornega odbora Franca Robinika, ki je dolga leta sodil med naše vodilne narodne zadružnike. Pri volitvah sta bila upravni in nadzorni odbor v glavnem potrjena v dosedanjem sestavu. Upravnemu odboru predsedujejo slej ko prej Florijan Lapusch, dr. Mirt Zvvitter in Janez Korenjak, na prvih mestih nadzornega odbora pa sta bila potrjena Hanzi Ogris in Janko S c h 6 111. Občni zbor je ob vseh hibah in težavah, ki so spremljale naše zadružništvo v njegovi skoraj že stoletni zgodovini, pokazal, da se je tudi v zadnjih letih na poti napredka uspešno razvijalo, čeprav so mu merodajni državni činitelji posvečali še vedno bore malo pozornosti. EFTA in Jugoslavija Ze pred meseci je bila ustanovljena posebna mešana delovna skupina, ki jo sestavljajo zastopniki držav članic Evropskega združenja proste trgovine (EFTA) in Jugoslavije. Njena naloga je, da obravnava vprašanja medsebojnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja ter da zlasti skrbi za pospeševanje trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in EFTA. Ta mešana delovna skupina je imela sredi decembra na sedežu EFTA svojo prvo sejo. Na tej seji je bilo načelno sklenjeno, da je treba Jugoslaviji nuditi več priložnosti, da spozna gospodarsko strukturo držav članic EFTA in da se ji v zvezi s tem omogoči, da bo po svojih zastopnikih sodelovala v vseh pomembnejših tehničnih odborih te gospodarske grupacije, predvsem pa v tehničnem odboru za carine, v odboru za trgovinske izvedence ter v odborih Za obravnavanje vprašanj dvojnega obdavčenja in patentov. Jugoslovanskemu opazovalcu bo odslej vselej dana priložnost, da sodeluje v tovrstnih razpravah. Vendar pa si je vodstvo EFTA pridržalo pravico, da bodo lahko nekatera zasedanja posameznih odborov tudi brez prisotnosti zastopnika Jugoslavije. Nadalje je Jugoslaviji zagotovljena pravica, da po svojem zastopniku sodeluje na prihodnjih zasedanjih odbora EFTA za gospodarski razvoj. V tem odboru naj bi se obravnavala marsikatera vprašanja, ki se nanašajo na gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in članicami EFTA, zlasti pa na vprašanje o tem, kako bi države članice mogle prispevati h gospodarskemu razvoju Jugoslavije. Vendar pa ni predvideno, da bi opazovalec Jugoslavije lahko sodeloval tudi na zasedanju samega sveta EFTA. Na omenjenem zasedanju pa ni bilo obravnavano vprašanje pridružitve Jugoslavije h grupaciji EFTA, ker po mnenju EFTA razmere za to še niso dozorele. Vendar pa je treba po mnenju, ki je bilo izraženo na zasedanju, nadrobno proučiti probleme jugoslovanske zunanje trgovine ter raziskati gospodarsko strukturo Jugoslavije. Zastopniki nekaterih članic EFTA so izrazili mnenje, da je treba proučiti tudi vprašanje, če ne bi pospeševanje trgovinske izmenjave in sploh gospodarskega sodelovanja EFTA z Jugoslavijo motila okoliščina, da vlada v območju EFTA trž-nogospodarski sistem, medtem ko je Jugoslavija usmerjena na plansko gospodarstvo. Sefi raznih gospodarskih oddelkov EFTA so razpravljali tudi o metodah dela na zasedanjih posameznih odborov oziroma delovnih skupin. Obe delegaciji sta zatem proučili tudi še nekatere možnosti za investicije v Jugoslaviji kakor tudi o bodočem sodelovanju med jugoslovanskimi gospodarskimi organizacijami in raznimi podjetji v območju držav članic EFTA. To poročilo, ki ga povzemamo po »Neue Ziircher Zeitung«, kaže, da razvoj odnosov med J ugoslavijo in EFTA napreduje in da stopajo ti odnosi sedaj v fazo, ki lahko prej ali slej privede do pridružitve J ugoslavije k Evropskemu združenju proste trgovine. Okrepljeni stiki med EFTA in Jugoslavijo pa prihajajo v prid obema partnerjema. Jugoslavija ni le tržišče 20 milijonov prebivalcev, marveč je tudi izredno bogata na surovinah, ki igrajo v gospodarstvu EFTA pomembno vlogo. 3B osiROKecDsvecu V/ASHINGTON. — Prav ra dan novega leta je pre sednjik Johnson »osrečil" ameriško ljudstvo in hk>rt tudi mednarodno javnost z napovedjo strogih vari vatnih ukrepov. Vzroke je treba iskati v čedalje v< jem primanjkljaju v ameriški plačilni bilanci, ki ivni lansko teto znašal že 3,5 do 4 milijarde dolarjev. povedal je naslednje ukrepe: zmanjšanje cmeril0 1 investicij v tujini za eno milijardo dolarjev, za ,e^ milijonov dolarjev se bodo znižala ameriška posonem tujini, nadaljnjih 500 milijonov naj bi vrglo zrna n* nje državnih izdatkov, končno pa naj bi 500 mil* VSl nov dolarjev »prispevali" ameriški turisti * tem, d< |e opustili svoja potovanja v inozemstvo. Napovef®^ ukrepi bodo imeli daljnosežne posledice tako za A Nje riko samo kakor tudi za mednarodno gospodaren d Zato je predsednik Johnson odposlal na pot po s'°bo svoje posebne odposlance, ki naj bi pri vladah ! naš držav iskali razumevanje in podporo za sedanjo ločitev. Dy NEW DELHI. — Predsednica indijske vlade In Gandki je ponovno izrazila pripravljenost svoje M de, da miroljubno uredi odnose med Indijo in K\rižc sko. Opozorila je na indijsko-krtajske boje v po.-/^ jini Sikhima, vendar meni, da gre le za obmejne;,*: cidente. Pač pa je poudarila, da vsak ekspan ' njzem, torej tudi kitajski, pomeni grožnjo. S(: ?V0 BUKAREŠTA. — V Romuniji so prejšnji teden 'ujbf vesno obhajali 20-letnico razglasitve republike, 'lent tej priložnosti je bilo v Bukarešti jubilejno zased' velike narodne skupščine, na katerem je o oble \ ^ govoril predsednik romunske vlade Ion Gheo^jj Maurer. Za dvajsetletnico razglasitve republike je*0 lj munska skupščina sprejela zakon o posebni amnelitne pomilostitvah ali znižanju kazni za 90 odstotkov \£ p sojencev. Pač pa zakon ne velja za tiste, ki so dovali državno premoženje, zagrešili prekrške z^ > mir in človeške pravice ali ki so krivi nekaterih li ših zločinov. a k Iruž, SOFIJA. — Konec tega meseca bo pod vodstaki predsednika bolgarske vlade Todora Živkova vt^cas bolgarska delegacija odpotovala na obisk na ^ovsl SAIGON. — Južnovietnamska narodnoosvobo 1 napovedal, da bo v kratkem s socialdemokrate;? stranko razpravljal o uvedbi »prehodnega voliln^j zakona", s katerim naj bi neonacistični NPD preprf vstop v zvezni parlament pri državnozborskih v< In vah leta 1969. Kiesinger je dejal, da bi bilo hudo/er« bi tej stranki uspelo dobiti v zveznem parlamentu^ di le nekaj mandatov. . Wal BOČEN. — Italijanske oblasti na Južnem Tirols1- m so po dolgotrajnih preiskavah obtožile več oseb, loma iz Južne Tirolske, deloma iz Avstrije, da so y delovale pri raznih atentatih. Glavna skupina, v iVo/j teri so trije Avstrijci in sedem južnih Tirolcev, je ) / dolžena sodelovanja pri atentatu, pri katerem so » J šli smrt trije italijanski cariniki. Med obdolženimi tudi znani Georg Klotz. SC NEV/ YORK. — Nedavno srečanje ameriškega pl , sednika Johnsona s papežem Pavlom VI. je tud^ ( ameriški javnosti zapustilo neprijetne vtise. Tako^s/ ameriška revija „Newsweek" objavila daljši članeH 5 katerem ugotavlja, da pogovor med predsednr?^: in papežem ni bil zelo prisrčen. Krivdo vali omen na revija nedvomno na Johnsona, kateremu očh^ da ni pokazal pravega razumevanja za prizadev- jp papeža, da bi v vietnamskem vprašanju prišlo miroljubne rešitve. ANKARA. — Turški zunanji minister Caglayang/0‘ v parlamentu Izjavil, da Turčija zdaj razmišlja ov * vezavi stikov z LR Kitajsko. r°! '*)en BEOGRAD. — V zadnjih dneh starega leta so tj v Jugoslaviji posebne slavnosti, na katerih so . spominjali 30-letnice izvolitve Josipa Broza Tita '&V generalnega sekretarja KP Jugoslavije. Um. pl o V/ASHINGTON. — V zadnjem času se množijo vi po katerih namerava Amerika svojo vojno iz y^dn nama razširiti še na Kambodžo in Laos. Po pisc sl washingtonskega tiska so ameriški funkcionarji $ctdi mnenja, da bi bile vojaške prednosti, ki bi jih . • 1 ' dobili z vdori v Kambodžo in Laos, večje od p lične škode, katero bi ameriška vlada zaradi I1 utrpela doma in v mednarodni javnosti. 3! Prijateljsko pismo e pre h krt vari je v« P°**e' M smo jo prejeli ob ne- ki wnih praznikih, nas je morda najbolj razve-ev. r^° Pismo, ki je priilo Iz daljne Tirolske. Pi-neriJ*a nam I® “ kakor že tolikokrat v zadnjih za ,eh desetletjih — Angela P r a g e r , ki jo >osonem° krez Pretiravanja iteti med najzvestej-man* bralce našega lista, saj je nanj naslovljena mil» vsa leta, odkar izhaja. »Slovenski vestnik" d< je v tujem svetu postal vez z domačimi jve/^li 'n z maternim jezikom, a A Njeno pismo, ki izpoveduje globoko ljube-lar£n do slovenske kulture in nezlomljivo zve-o s,0bo slovenskemu jeziku, v celoti objavljamo ih I našem listu. Takole se glasi: Dragi Vestnik! In je Moram spet pokazati, da mi Tvoje ' križanke ne delajo prav nobenih preglavic, čeprav sem že skoro pol sto-'pan^a (47 let!) na Tirolskem. Prežive-1 sem habsburško dinastijo, Hitler-■vp »tisočletno« državo, a sedaj bo en 'ajbrž kmalu tako, da bodo drugi ie. lene preživeli. bie Prišel je čas, ko rada gledam navdaj, ko sem še hodila s torbo knjig je>o ljubljanskih cestah. O, kako ime-mVitne, ljubljene osebe sem srečavala a'"-a poti v šolo! Prvi zjutraj je hitel 1 2lm°v muzeja bradati Anton Aškerc ih službo. A ne dolgo in bilo je treba ■j k njegovemu pogrebu. Vedno v družbi in v pogovoru je z dolgimi koraki hitel Oton Župančič v mesto. "ki Cajb sem zamišljeno gledala za V e-°vskom, ki je bil vedno revno oble-50ien' Prijateljica me je ob nedeljah vdjekla v trnovsko cerkev k pridigi naimzgarja. Ivan Tavčar je mogočno vorokal proti glavni pošti, da smo >JtU r.adevolje napravili špalir. Naše-j! ljubega Cankarja smo pa včasih borlskale na Spodnjem Rožniku; na vroWe zgodaj je sedel na vrtu pri kozar-iko^ rdečega vina. Skrivoma smo ga ia 'Pazovale, a nagovoriti se ga ni upa-vr0J nobena. In še mnogo drugih pred-ie Savnikov slovenske umetnosti sem yntrečavala takrat na ljubljanksih ce-'■ah, bili so to Gaspari, Tratnik, Vezel d, Silvin Sardenko, Anton Hribar-ovičovinjski, Premru, Hubad, Jako-C'4(ic • . . Bil je to res bogat čas za slovensko kulturo. 'e Pa naši licejski učitelji! Vsak mož a mestu, ekspert v svoji stroki! Ka-n°vo smo jih spoštovale! Naš razrednik “ •• Mole — prevajalec iz poljske knji-reeievn°sti. Naš ravnatelj Macher, izdajatelj slovenskih učnih knjig. Bri-i \*antni poznavalec tujih jezikov in ''jih kulture Joža Berce, poleg tega l'ad, lep, ki je takoj v začetku prve c\)letovne volne padel na Ogrskem. natsa ljubljanska licejska mladina je odidovala in skrbela, da je bilo njego-° “o truplo prenešeno na ljubljanski :\ntof. Ja in naš ljubljeni Mlakarček er!i~ katehet, ki smo ga večkrat jezile jo* nepotrebnimi vprašanji, da je ura rej minila. Dočakal je visoko sta-igei^f, čeprav je bil na pogled tako sla-kr; narodnosti. Vse dobro za novo leto! Angela Piager »Jadranski koledar11 zanimiv prikaz zgodovine in življenja Slovencev v Italiji Kdor hoče podrobneje spoznati zgodovino in današnje življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji, mu ni treba dolgo brskati po raznih časopisih in podobnih publikacijah. Zadostuje mu, da vzame v roko tradicionalni .Jadranski koledar", ki namreč tudi letos prinaša dolgo vrsto zanimivih člankov z najrazličnejših področij dela in boja zamejskih Slovencev na Tržaškem in Goriškem ter v Beneški Sloveniji. Novo vodstvo v deželnem muzeju S koncem leta 1967 je šel v pokoj dolgoletni ravnatelj koroškega deželnega muzeja dvorni svetnik dr. Gotbert Moro, za novega ravnatelja pa je bil imenovan dvorni svetnik dr. Franz K o s c h i e r, ki je vodstvo deželnega muzeja prevzel s 1. januarjem 1968. Z imenom dr. Gotberta Mora je neločljivo povezana ne samo povojna zgodovina deželnega muzeja, marveč tudi razvoj znanstvenega dela na Koroškem. Pod njegovim vodstvom se je muzej razvil v pomembno ustanovo, ki uživa danes ugled tudi v mednarodnem znanstvenem svetu. Letošnji .Jadranski koledar" je — kakor je rečeno v uvodu — ob 25-lefniči oborožene vstaje primorskega ljudstva proti nacističnim in fašističnim okupatorjem posvečen .vsem, ki so v narodnoosvobodilnem boju darovali svoja življenja za našo svobodo, In vsem, ki so s sodelovanjem v tem veličastnem boju v zgodovinskih trenutkih naše narodne zgodovine izpričali ljubezen do rodne zemlje in svojo zvestobo idealom svobode, enakopravnosti in bratstva med narodi". Koledar, ki ga je izdalo Založništvo tržaškega tiska pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Trstu, je spet uredil Jože Koren, umetniško pa ga je obogatil Robert Hlavaty z vinjetami, katerim se pridružuje še cela vrsta zanimivih slik in dokumentov. Koledar obsega blizu 300 strani ter predstavlja res izredno zanimivo in bogato zbirko najrazličnejših prispevkov iz zgodovine in današnjega življenja primorskih Slovencev, tako da ga povsem upravičeno imenujemo almanah življenja slovenskega človeka v zamejstvu včeraj in danes. Skupaj z .Jadranskim koledarjem" so Slovenci v Italiji dobili še zbirko 4 slovenskih knjig, ki so jih izdale Prešernova družba in Mladinska knjiga v Ljubljani ter Mohorjeva družba v Celju. Zanimiva publikacija A/ 'Ko je znani strokovnjak za manjšinska vprašanja in mednarodna vprašanja dr. Theodor V e i t e r lani praznoval svojo 60-letnico, je krog njegovih znanstvenih sodelavcev in prijateljev izdal posebno številko knjižne zbirke ETFLNOS z naslovom »HUMANITAS ETHNI-CA«. Knjiga s podnaslovom »Men-schensviirde, Recht und Gemein-schaft« je izšla v založbi Wilhelm Braumiiller na Dunaju; obsega več ■kot .trideset člankov in razprav (večinoma v nemščini, nekaj pa jih je tudi v francoščini oziroma italijanščini) ter bo gotovo zanimala vsakogar, ki išče literaturo s področij mednarodnega prava ter narodnostnih in manjšinskih vprašanj. Posebej o jubilantu govori uvodni članek, ki ga je napisal urednik knjige Franz H. Riedl, predvsem pa nam dr. Veiterja predstavi obširni seznam njegovih samostojnih knjig ter v drugih publikacijah objavljenih razprav in člankov. Vsekakor je zanimivo, da je bila njegova prva samostojna publikacija namenjena prav našemu vprašanju knjigo »Die slo-wenische Volksgruppe in Karaten«, ki je leta 1936 izšla na Dunaju, bi lahko ocenili kot prvi poskus znanstvenega in več ali manj objektivnega prikaza slovenske manjšine na Koroškem. Našemu vprašanju je Vei-ter tudi pozneje posvetil več razprav; zadnja njegova študija o avstrijskem manjšinskem pravu je izšla Angela Piskernik _ Prejšnji mesec se je končala življenjska pot naše velike rojakinje dr. Angele Piskernik, znane slovenske kulturne in znanstvene delavke. Rojena leta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli je po obisku domače ljudske šole ter celovškega učiteljišča maturirala v Grazu in študirala naravoslovne vede na dunajski univerzi, kjer je leta 1914 kot prva Slovenka dosegla doktorski naslov. Ker se je udejstvovala v slovenskih prosvetnih in drugih narodnih organizacijah, na Koroškem ni dobila zaposlitve, marveč je morala službovati v raznih krajih Slovenije, kjer pa je vse življenje ostala najtesneje povezana z usodo svojega ljudstva na Koroškem. Življenjsko delo dr. Angele Piskernik se je odvijalo pravzaprav v dveh smereh: po eni strani si je pridobila neminljive zasluge v boju za enakopravnost žena, po drugi strani pa je kot znanstvenica uživala mednarodni sloves. Le nekaj mesecev pred smrtjo je prejela visoko mednarodno priznanje — tako imenovano Tienhovenovo nagrado, ki jo vsako leto podelijo za posebne dosežke na področju varstva narave. Z dr. Angelo Piskernik smo Slovenci zgubili osebnost, katere ime bo ostalo s svetlimi črkami zapisano v zgodovini slovenske kulturno-politične in strokovno-znanstvene zgodovine. Njeno življenjsko delo nam mora biti zgled nesebičnega truda, kakor ga je ona vlagala za razvoj in mednarodno uveljavljenje svojega naroda. S tem ji bomo izkazali hvaležen spomin. v zbirki Studien des Institutes fiir Ostrecht v Miinchenu, in sicer pod naslovom »Das Nationalitatenrecht in der Republik Osterreich«. V svojem znanstvenem delu se dr. Veiter trudi za objektivnost, ki ga v glavnem vodi tudi pri obravnavanju našega vprašanja, kateremu je posvetil pomemben del svojega znanstvenega prizadevanja. Vseh številnih razprav in člankov v knjigi, ki je izšla ob 60-letnici dr. Veiterja, seveda ni mogoče naštevati, zato hočemo navesti le nekaj podrobnosti. Vsekakor je treba omeniti razpravo znanega avstrijskega prof. dr. Felixa Ermacore, ki piše o konvenciji OZN proti rasni diskriminaciji. Ta konvencija je nedvomno važen korak naprej po poti k boljši pravni zaščiti tudi pripadnikov narodnih manjšin. Več člankov je posvečenih raznim manjšinskim problemom. Tukaj sta zlasti zanimiva objektivni prikaz gospodarskih in socialnih vprašanj na Južnem Tirolskem (Chri-stoph Pan) ter razprava o pravnem in dejanskem položaju švedske narodne skupine na Finskem (Axel von Gadolin). Nadalje bi še omenili obširno razpravo o konvenciji človekovih pravic, članke o tujih delavcih in beguncih ter prispevek o vlogi komunikacijskih sredstev v moderni družbi, medtem ko je ob koncu — kakor že povedano — naveden obširen seznam knjig, razprav in člankov dr. Veiterja. Vsekakor bo zajetna knjiga (428 strani, 396 šilingov) vzbudila zani- KULTURNE DROBTINE • Pododbor Društva slovenskih pisateljev v Mariboru je pred nedavnim priredil literarni večer, na katerem so se obiskovalcem, predvsem mladini, predstavili naši pesniki in pisatelji Milka Hartman, Valentin Polanšek, Boro Kostanek in Andrej Kokot, katere je v imenu gostitelja pozdravil predsednik mariborskega pododbora pisatelj Janez Švajncer. S kulturno-prosvetnim življenjem koroških Slovencev je obiskovalce prireditve seznanil dr. Pavle Apovnik. • Ansambel Drame Slovenskega inarodnega gledališča iz Ljubljane je bil prejšnji mesec na večdnevnem obisku pri tržaških Slovencih, katerim je predstavil Linhartovo igro »Veseli dan ali Matiček se ženi". Vse tri predstave v slovenskem Kulturnem domu so bile razprodane, Slovenci v Italiji so najvišji gledališki ustanovi slovenskega naroda priredili izredno prisrčen sprejem. • Ta mesec bo minilo dvajset let od ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani, ki je postala svetovno znana predvsem s svojimi tradicionalnimi mednarodnimi razstavami grafike, katere veljajo poleg bienala v Tokiu za najpomembnejše manifestacije sodobne grafične umetnosti na svetu. Ravnatelj Moderne galerije prof. Zoran Kržišnik, katerega ime je neločljivo povezano z uspešnim uveljavljanjem te ustanove, je za to priložnost prejel visoko odlikovanje —- red dela z rdečo zastavo, ki mu ga je podelil predsednik SFRJ. • Najnovejše odrsko delo Rolfa Hochhutha — »Vojaki" — ki je krstno uprizoritev doživelo v Berlinu, bodo prihodnji mesec prvič >izven Nemčije predstavil v Švici, in sicer v bernskem Mestnem gledališču. manje marsikoga, ki se bavi z vprašanji narodnih manjšin in mednarodnega prava. Žarišče kulturne umetnosti: Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti Lani je jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti praznovala stoletnico svojega obstoja. Proslava je bila v Zagrebu ter so jo s svojo navzočnostjo počastili ugledni zastopniki tridesetih akademij in drugih znanstveno-umet-nih ustanov širom po svetu. Predsednik akademije dr. Grga Novak je govoril domačim in tujim gostom, med katerimi niso bili le učenjaki in kulturniki, marveč sploh predstavniki vseh vrst — od politikov do generalov in zagrebškega kardinala. Med tujimi gosti so bili zlasti številni zastopniki iz Češkoslovaške, obeh Nem-čij in Francije; zastopana je bila slovita univerza iz Cambridgea prav tako kot švedska akademija (ki odloča o podelitvi vsakoletnih Nobelovih nagrad), Združene države Amerike pa so zastopoli predstavniki nacionalne akademije iz V/ashingtona, kolumbijske univerze ter združenja ameriških univerz. Ne nazadnje tudi v čestitkah, ki jih je ob svojem jubileju prejela iz vseh delov sveta, se je odražalo, kako daleč v svet je prodrla Jugoslovanska akademija. V stoletnem delu akademiji seveda ni šlo samo za združevanje znanosti in umetnosti v okviru dela in imena akademije. Gre ji tudi še za marsikatere druge oblike zrelega združevanja. Oba ustanovitelja, Strossmayer in Rački, sta že takrat poudarila narodnostni in ljudski značaj nove ustanove: .Akademija ne bo gojila znanosti v neki idealni smeri, ampak glede na potrebe in koristi našega naroda in naše domovine. Akademija je nastala predvsem iz prispevkov našega preprostega ljudstva." Pri tem pa se je akademija od vsega začet- ka z vso resnostjo lotila tudi objektivnega znanstvenega raziskovanja in vrhunskega umetnostnega ustvarjanja. Zavedala se je, da je služba narodu predvsem v tej vlogi akademijske dejavnosti. Če samo pogledamo 342 knjig akademijske založbe „Rad" z znanstvenimi deli s področij biologije, matematike, fizike, geometrije, medicine, arheologije, antropologije, etnografije, jezika, književnosti in drugih ved, si lahko približno predstavimo to obsežno dejavnost akademije. Ob tako tehtnem in zrelem združevanju znanstvenega in umetniškega dela, ljudskosti in vrhunske zahtevnosti pa je vodilo akademijo od vsega začetka do danes tudi neko zanosno rodoljubje. Že daleč pred politično stvarnostjo si je ta kulturna ustanova zgradila svojo vizijo jugoslovanske skupnosti; pokazala je resnično zrelost v prizadevanju enakopravnega združevanja. V svojem osnutku iz leta 1861 in v pravilih je govorila o enotnosti južnih Slovanov: .Namen Jugoslovanske akademije je, da neguje in podpira znanosti in umetnosti na slovenskem jugu med Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari v narodnem duhu in v skupni prosveti" (tretja točka pravil). Četrta točka pa je poudarjala: .Poleg znanstvenega razvijanja hrvaf-skega ali srbskega jezika je naloga akademije, da tudi glede na slovenščino in bolgarščino neguje vse panoge znanosti in umetnosti v smislu potreb in koristi slovanskega naroda." Prvi predsednik dr. Franjo Rački je na prvi javni slovesni seji leta 1867 ugotovil: .Naša akademija si bo osvojila sleherni napredek znanosti, pa naj si bo priborjen v kateri koli de- želi in od katerega koli naroda. Poleg tega se bo naša akademija s svojim raziskovanjem še posebej posvetila našemu narodu in naši deželi. Misel, ki je Jugoslovansko akademijo porodila, je bila ta, da bi bila ognjišče književnega delovanja Južnih Slovanov." Strossmayer pa je te besede na slavnostni seji podkrepil s pozdravom Srbom, ki so prišli iz takratne Srbije na slavnostno sejo celo preko državne meje: .Naj bodo prepričani, da svete vezi ljubezni in bratstva, ki je strnila naša srca, nobena sila na svetu nikoli razdreti ne more." Ta miselnost je vodila akademijo kljub preizkušnjam v zgodovini vse do danes. Tudi jubilejna proslava je odražala ponovno to vzdušje. Jugoslovanska akademija je ustanovila tudi kulturne centre v Dubrovniku, na Hvaru, v Splitu, v Vukovaru, na Reki in v raznih drugih krajih. Danes ima 35 inštitutov, zavodov, kabinetov, centrov, galerij in muzejev. Tudi ta središča so se spomnila jubileja akademije. Novo obogatitev akademije pa omeni obnovitev in izpopolnitev Strossmayerjeve umetnostne galerije starih mojstrov, ki so jo odprli v okviru praznovanja stoletnice. V to zbirko so vključene podobe starih italijanskih, nizozemskih, nemških, francoskih in domačih mojstrov; nekatere sodijo med najdragocenejša dela svetovne umetnosti. Tako je tudi v tem, da ima Jugoslavija v domači galeriji reprezentančno zajeto umetnostno preteklost drugih narodov, nekaj dragocenega združevanja. S tem pa se širi tudi zavest svojega lastnega širšega bivanja. -au ije&chchen in Siidkarnten Am 16. Dezember versammelten sich die Eliern der Schiller am Bundetgymnoaihwn ftir Slowenen in Klagenfurt zur Jahreshauptver-sammlung der Elternvereinigung im Schuljahr 1967-68. Bei dieser Gelegenheif gaben sie erneut ihrcm Befremden daruber Ausdruck, dat; von seiten der osterreicbischen Bundesregie-rung das Versprechen tur den Bau eines ei-genen Schulgebaudes fiir dieses Gyrr.nasium noch immer nicht erfiilit wurde, obwohl schon im Jahre 1964 versprochen wur.de, dafj mil dem Bau sptitcstens im FrOhjahr 1965 begonnen werden wird. Weil das Versprecherf auch im Jahre 1966 nicht e ing e! osi wurde, machte die damalige Jahreshauptverscmmlung der Eltern-vereinigong den Burtdeskanzler und den Bun-desminister fiir Unterricht auf den unhattbaren Zustand aufmerksam und ersuchtc, mit dem Bau spat:s1cns im Jahre 1967 zu beginnen. Auf diese Bitte aniworteten der Bundeskanz-ler und der Unterrichtsminisler, dafj dem Bau 2war die Dringlichkeit zuerkannt worden ist, dafj aber z-uerst etn geoignetes GrundstOck sichergestelit werdcn muf|. Im Marž wurde Ober die Frage des Grundsluckes gesprochen, wobei das Bundesministerium fiir Baufen und Technlk zur Erstellung von Bauplanen herange-zogen wurde. Weil mit dem Bau noch immer nichi begonnen wurde, ersuchle die Elternver-einigung den Bbndeskanzler, den Bundesmi-nister fiir Unterricht und den iBundesminister fiir Bauten und Technik, eine Delegaiion der Karntner Slowenen zu empfangen, die noch-mals die Drimglichkeit des Baubeginns vortra-gen soli. Das Bundesgymnasium fiir Slowe-nen in Klageniurt besuchen im Schuljahr 1967-68 iiber 400 Schiller. Weil es mach 10 Jahren noch immer provisorisch in einem anderen Schulgebdude unfergebracht ist, sind nicht nur die Schiiler auf den aufjersl ungiinstigen Nachmjttagsunterricht angewiesen, sondern fehlen dem Schulbetrieb auch die notigsten eigenen Raumlichkeiten. * Am 21. Dezember hieit der Verband slowe-nischer Genosscnschaften in Klagenfurt sejne Jahreshauptversammlung ab. Der Verband ver-eiint 31 Spar- und Darlehenskassen und 10 bauerliche WLrtschaftsgencssenschaften sowie einige andere Insfitutionen der Kdrntner Slo-wenen. Unter ihnen ist sowohl die dlteste landiiche Spar- und Darlehenskasse in Gster-reich, die »Hranilnica in posojilnica St. Jakob v Rožu”, die im Jahre 1872 gegriindet wurde, als auch die alteste osterreichische landwirt-schaftfiche Genossenschaft, die »Južnokoroika gospodarska zadruga v Sinči vasi", die im Jahre 1899 gegrOndet wurde. Der Verband und seine Mitgliedsgenossenschaften wurden im Jahre 1941 von den nazistischen Machthabern aufgelost und ihrcs Vermogens enteignet. Ihre Wiedererrichtur-g und die ROckstellung des ver-bliebenen Vermogens war nach dem Jahre 1945 mit langwierigen Gerichtsprozesscn ver-bunden. Odločno zavračamo vmešavanje nemškonacionalnih združenj v dvojezične šole na Koroškem Andreju Sienčniku za sedemdesetletnici Anfang des Monates Dezember versammelten sich die Lehrer an den zweisprachigen Volks-schulen des Bezirkes Velikovec/Volkermarkt zu einer Arbeitsfagung unter Vorsitz der Bezirks-schulinspektoren Vouk und M a i r i t s c h in Šmihel nad Pliberkom/St. Michael ob Blei-burg. Bei dieser Gelegenheif nahmen sie ein-gehend zum Unterricht an diesen Schulen Stel-lung. Einhellig wurde festgestelit, dafj a n den zweisprachigen Schulen vollwertiger Unterricht und Erziehungsarbeil geleislet wird, die in jeder Hinsicht dem einsprachigen Unterricht in anderen Landesteilen ebenburtig ist. Mit Be-fremden wurden anderslaulcnde Berichte zu-ri)ckgewiesen, die geeignct sind, das friedii-che Zusammenleben der beiden Volksgruppen im Lainde zu storen. Že leta sem vzdržujejo nekatera nemškonacionalistična združenja visokošolcev botrinstvo za nekatere dvojezične šole. To so zlasti združenja pod imeni VViking, Got-hia, Germania, Freiheitliche Studen-ten Leobens in druga. Zadnje čase pa so ta društva odkrila nove šole, ki jih hočejo s svojim delovanjem »osrečiti”. Čeprav so v smislu zakona šoli tuje osebe, pripadniki teh združenj pred božičem nastopajo na šolskih prireditvah, tam v svojem nacionalističnem smislu govorijo otrokom in z raznarodovalnim ciljem vplivajo na nje. Pod neizrečenim geslom »Mit Speck fangf man Mouse” jim poklanjajo majhna darilca, da bi se tako pokazali kot »prijatelji šolske mladine in šole”. V počitnicah se pod pretvezo ,,’Erntehelferjev” pripadniki teh združenj vračajo v naše vasi/ za ušesom pa imajo vse kaj drugega. Večkrat smo jih naleteli po gostilnah pri popivanju, kar je vsekakor nekaj drugega kot dober zgled mladini in prebivalstvu. Nimamo nič proti, če taka združenja delujejo v enojezičnih krajih dežele, odločno pa zavračamo vsak poskus, da bi svoje razdva-jaino delo še naprej poskušali na dvojezičnem ozemlju. Ljudstvo in šolsko mladino tega ozemlja — na, katero so se s svojim početjem edino omejili — naj pustijo pri miru. Koroški dnevnik »Kleine Zeitung” je 23. decembra m. I. obširno poročal o akciji leobenskih študentov pred glavno šolo v Železni Kapli. To akcijo so Leobenčani organizirali skupno z heimatdienstovskim takoimenovanim »Elternvereinom der Pflichtschulen Kdrntens". Ta je za svojo kapelsko podružnico ali skupaj z njo dal na razpolago 15 tisoč šilingov, da obdari (!) otroke brez razlike narodnosti. Kaj je resnični namen take akcije, je spoznala tudi šolska oblast, ki je odredila, da v okviru šolskih prireditev takih akcij ne sme biti. To pa boli »Kleine Zeitung", ki obžaluje, da šola ne sme več biti »Pafenschule einer Universitat”, kakor da bi skupina nemškonacionalnih buršen-šaftlerjev že bila zastopnica kake avstrijske univerze! Ugotavljamo, da je še dosti bede po svetu, tudi v naši domovini. Drugi so pomoči veliko bolj potrebni kot naši otroci, čeprav še zdaie-ka nimajo vsega v izobilju. Toliko pa imajo vsekakor, da jih in njihove starše ni treba od te strani podkupovati in po tej poli sejati seme nestrpnosti po naših vaseh. To pa bi morali vedeti tudi tisti učitelji, ki so pri minulih božičnicah pomagali tem študentovskim združenjem, pa četudi so bile prireditve v gostilnah. Menimo, da mora učitelj uživati predvsem zaupanje domačega človeka in ne le zaupanje prirediteljev tako dvomljivih akcij. Jasno je, da učitelju nočemo predpisovati, kaj sme delati izven službe, ravno tako jasno pa mora biii, da učitelj ne more biti pomagač ali celo pobudnik takih božičnic. Kdor pride k Hojniku v Mokri k rojstni hiši in domu Andreja Sien n nika, takoj občuti, da je prišel marljivo in vsestransko razgleda/*?* družino. Kmalu pa tudi spozna, fn*ri je prišel na domačijo, katere ljude"n so v narodnem pogledu trdni in r^a I omajani. To trdnost in neomajanoahk< vidi zlasti v družinskem očetu ^lije. dreju Sienčniku, ki je v božične\ane praznovanju obhajal tudi svojo J|ern dcmdesetletnico. U,|CQ Dolga desetletja se Andrej Sien St< nik bori za naše narodnostne prvzifedr ce. V tej borbi se je zlasti upori,a\Q dvignil, ko so nacisti začeli z mn\cjra žičnim izseljevanjem našega ljul, stva. Že leta 1943 se je povezal narodno osvobodilnim gibanjem s/^no venskega naroda. S partizanskti'PK\ imenom Smrekar se je boril na V Di liki planini in prehodil peš sloveoodu sko zemljo od Velikovca do Črnoit)ovc Ija, kjer se je začetkom septembyi5a| 1944 na osvobojenem ozemlju „ le žil zbora aktivistov OF. Medtem kila njegova žena Frančiška z ot/ S SEJE OBČINSKEGA SVETA SELE: koma Gretijo in Florijem izseljena Težave malih občin naraščajo Do tega zaključka prihajamo, ko prebiramo poročilo, ki smo ga prejeli o zadnji seji občinskega sveta Sele v, minulem letu. Zaradi svoje obsežnosti in ker so gorska občina s pa- nji ceste čez Šajdo. Kakor je videti iz poročila, povzroča podražitev stroškov gradnje ceste občini Sele velike skrbi, zlasti zaradi tega, ker zaradi obče gospodarske stagnacije in dajočim številom prebivalstva, ima- zaradi davčnopolitičnih odločitev v jo Sele čedalje večje gospodarske te žave. Te težave so bile tudi predmet o-menjene seje občinskega sveta, kjer je župan, šolski upravitelj Herman Velik poročal o prizadevanjih pri deželni vladi za dokončno financiranje novega občinskega poslopja in o .potrebnih prispevkih občine k grad- državi ne more več računati na potrebne dohodke. Spričo tega prihaja v nevarnost, da zadrugi za gradnjo ceste v Srednji kot ne bo mogla izplačati zagotovljenega prispevka. Oddelek z?t* občine pri koroški deželni vladi je županu sicer zagotovil kolikor mogoče veliko pomoč, vendar ta za obveznosti občine ne bo zadostovala. taborišču Markt Rettenbach. Z « se je Andrej šele spet lahko združ>arnt ko se je poleti 1945 vrnila k HiPodi niku. Dah. Andrej je z družino tudi pozn^n' ostal zvest svojim idealom. Kadi-evr koli in kdor koli od »CelovčanoPodh in drugih iz naših vrst se je pri njem o < oglašal, vsakega je sprejel prisrčin rc in nikoli ni odrekel pomoči. Žara v. tega je bil še leta po drugi svetov vojni od nacionalističnih nestrpnežr“lc preganjan in tudi — pretepan. Na&’ pa je postal toliko dražji in iskrenej>ra> prijatelj in tovariš. Zato se tudi mi Dod uredništva pridružujemo željam, Dodi mu jih je izrekla Zveza korošk^eh partizanov in njegovi najožji sobori ko so mu za sedemdesetletnico prih teli čestitat: še na mnoga leta zdravju in zadovoljstvu nad uspei dolgoletnega in trdega dela! Igralcem „Bilke“ tudi tokrat vse priznanje Am 28. Dezember fand die Jahreshauptver-tammlung des Verbandes slowenischer Absol-venten der Hoch-, Mitfe!- und hbheren fech-nischen Mittelschulen sfatf. Die Organisation wurde in »Zveza slovenskih izobražencev” {Verband der slowenischen Intelekluellen) um-benannt, deren Obmann in der Person des Hofrates Dr. Jožko Tischler neu besftitigt wurde. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9C21 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška i.n tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klagenfurt - Celovec, Postfach 124. Po svoji stari navadi nam je naše prosvetno društvo »Bilka” za praznike spet postreglo z igro. Tokrat so se njeni igralci odločili za »Henrika, gobavega viteza", torej za igro, ki je tesno povezana z božičnimi mislimi in občutki. Z njo so se predstavili na Štefanovo popoldne in zvečer. Obakrat so privabili toliko obiskovalcev, da je bila Miklavževa dvorana premajhna. Ta obisk je znova pokazal, kako cenimo naše igralce in kako so nam s svojimi doživetimi nastopi in prizori prirasli k srcu. Ne da bi hoteli kogarkoli pri tokratnem nastopu po svojem doprinosu k uspehu igre postaviti v o-zadje drugih, moramo le izreči posebno priznanje Malčiji Kropivnik v vlogi Henrikove matere, Irmi Boštjančič v vlogi njegove sestre in Kati ji Krušic v vlogi najdenke. Med igralci pa so se tokrat prav posebno odlikovali Rupert Gasser v vlogi Henrika, Ferdi Kulnik v vlogi Ludvika in Blaž Gasser v vlogi očeta Leopolda. Vsem se pozna, da so se s svojimi večkratnimi nastopi že docela uživeli v odrsko življenje in da ga obvladajo l/ot izurjeni amaterji. Kar smo zapisali 4, že večkrat, ponavljamo tudi danes: Bilčovski igralci stopite tudi na druge odre in dajte neposreden zgled mladini po naših prosvetnih društvih! * Kot razveseljivo je v zvezi s cesto čez Šajdo vzel občinski svet na znanje vest iz sosedne občine Železna Kapla, da bo le-ta tudi pozimi skrbela za prometnost te ceste in da jo ibo plužila tudi v območju občine Sele. S tem v zvezi se je županu in deželnemu poslancu L u b a s u zahvalil za tovrstno naklonjenost. Zmotiče Kt 'ogl azli a i 'itvi V noči od 23. na 24. december je bilo vlomljeno v poslovalnico naše hranilnice in posojilnice. Po načinu vloma izgleda, da je hotel vlomilec »opraviti celo delo", kar pa mu ni uspelo. Uspelo mu je sicer, da je vrgel iz tečajev zunanja vrata in da je hudo poškodoval enega od zapahov na veliki jekleni blagajni. Več pa se verjetno zaradi bližajočega se jutra ni več upal. Kakor so ugotovili varnostni organi iz Bistrice, Kofmare vasi in Celovca, je pustil za seboj sled v obliki prstnih odtisov in ogorka grške cigarete. Občinski svet je na tej seji vzel na znanje tudi poročilo predsednika odbora za pregled občinske blagajne, ki je ugotovil, da je bilo poslovanje v redu. Poleg tega je odobril prispevek 3500 šilingov Janezu Kropivniku v Zgornjem kotu za nakup orodja za pluženje ceste. Pri Prangerju v Zmotičah se pred prazniki že drugič tekom \/ani dni oglasila smrt. Prvič je iz družiiez Znanost in tehnika nas iz dneva v dan .^presenečata z novimi odkritja in izumi, ki — ^ ^nkrat bolj drugič spet nekoliko manj — ne-fj^ehno spreminjajo naš svet in naše življenje. n rfla podlagi tega razvoja si za bodočnost anrphko obetamo še marsikakšno presenečenje. Nekaj od takih »napovedi", ki se nam čneianes zdijo še kot sanje, bodo pa v dogled- 0 )em času morda že stvarnost, navajamo tudi ukaj. den Starejši ljudje ne bodo več pozabljivi. 'r^Redno jemanje posebne kisline bo pospeše-,0,,'alo možgansko presnavljanje. Ameriški ^idravnik dr. Cameron meni: „Starejšim Iju-zal^etn neomeier|o življenjsko izkustvo ve-5/flno na voljo. Ne bodo več trpeli zaradi po-zsfcPPnhve." 1 V Direktorji, predstojniki pisarn in pomočniki azzeDodo imeli naprave, ki bodo brale in od-noitjovarjale na pisma, prevzele nareke in jih ^^»isale. Čez nekaj sekund bo zaželeno delo "^a predstojnikovi mizi. Vendar pa je precej gotovo, da bo direktor kljub temu napred-,nal{J *uc^' 2000 še rad videl lepo tajnico. ; n Gospodinja leta 1990 bo imela opraviti ruž>am° še s stikalno ploščo. Sesalci za prah Hodo pripravljali kuhinjski stroji. Prav tako ijerbo avtomatično ravnanje toplote, vlažnosti src’n razsvetljave. toV Na področju prehrane se nam namesto 7ež?k‘čajnih obedov napovedujejo le še table-Nae- V eni sami tableti bomo zaužili zajtrk, e«cprav tako tudi kosilo ali večerjo. Seveda mi >odo imele tablete različen okus. Vsebovale ■z, Sodo vse, kar potrebuje človek za svojo oŠAVehrano. Kljub temu menijo strokovnjaki, or ih da bo tudi leta 2000 kultivirana jed imela še mnogo prijateljev. Polje bo glede prehrane zamenjalo morje. Travniki, polja in njive bodo za prehrano malo pomenili. Živila bodo predvsem pridobivali iz alg. Prav tako bodo pitno vodo pridobivali iz morja. Tudi mesa bo dovolj. Živinorejci bodo uporabljali nove metode; perutnina, prašiči in govedo bodo dvakrat večji in težji. Tovarne bodo proizvajale tudi umetno meso. V trgovini s čevlji bo leta 1980 samo avtomat. Kupec bo obul posebno umetno nogavico in nogo dal v mrežo. Že čez nekaj sekund bo dobil čevelj, seveda zaželene oblike in barve. Čevlji bodo res „kot uliti". Lahko jih bo obuval in sezuval in bodo prav tako obstojni kot navadni. Kdor bo čez nekaj let telefoniral, ne bo somo slišal sogovornika, ampak ga tudi videl. Službena potovanja in zasedanja bodo odpadla. Posebna naprava bo združila vse slike govornikov na en ekran in bo videli kot bi sedeli vsi udeleženci v enem prostoru. V dvajsetih letih bodo startale rakete z gradivom za prvo vesoljsko bolnišnico. Bolnišnica bo kot satelit krožila okoli Zemlje. V sobah bo zemeljska teža komaj občutna. To bo prednost za zdravljenje mnogih bolezni. V višini 200 do 300 kilometrov bodo krožili okoli Zemlje sateliti z vrtovi. Zaradi 24-urne sončne svetlobe in breztežnosti bodo rasle rastline zelo hitro in bujno. Nekdanji „viseči vrtovi" se bodo torej uresničili v vesolju. Črn asfalt bo kmalu stvar preteklosti. Od leta 1980 bodo dovoljevali za prevleko cest le še rdeč, zelen in rumen asfalt. Barve bodo vplivale na boljšo vidljivost ponoči in voznikovo zbranost podnevi. Pozimi bodo ceste tudi ogrevali. Novo vlakno bo povzročilo revolucijo v tekstilni industriji. Oblačila, obleke, preproge in druge izdelke bodo tkali iz zelo tankih, nerjavečih jeklenih vlaken. Prvi patenti za neuničljivo blago so že izdani. S hlajenjem ne konserviramo samo živil, ampak tudi žive celice in cele organizme. Ameriški profesor James Bedford je prvi človek, ki je zaradi pljučnega raka v hladilniku. Zavit v sfaniol papir, čaka pri temperaturi več kot 100 stopinj Celzija pod ničlo na novo ,.vstajenje". Želi, da bi ga zbudili šele tedaj, ko bo medicina že lahko zanesljivo ozdravila njegovo bolezen. Interesentov za »večno življenje" v hladilniku je že veliko,^zlasti v Ameriki, tako da bo imel profesor Bedford gotovo dovolj posnemal-cev. Velemesta se dušijo v slabem zraku ta '.s p fr ■w ,CriHz vdeva4 Nerazveseljivo podobo človeške skupnosti, ki se ni pravočasno spoprijela z onečejanjem zraka v velemestih, je naslikal ameriški minister za zdravstvo, ko je dejal: Če ne bo učinkovitih ukrepov, bodo morali Američani ostajati in živeti v hišah — spremenili se bodo v nekakšne krte. Zunaj dobro zaprtih hiš bi morali nositi plinske maske, nad svojimi mesti pa razpeti velikanske zaščitne strehe. Kot grozen in smrtno nevaren slovi na prvi 'ogled krotek črni pajek, ki ga v raznih krajih zzlično imenujejo črni volk, črna smrt ali čr-a vdova (pajkova samica namreč po oplo-se ttvi pajka poje). V srednji Aziji in v Kazah-jefanu ga imenujejo karakurt in je z njim po-užirZanih mnogo legend, strašnih povesti. Ljudi udnP S1* bojijo in ga sovražijo, kar pa ni nič čud-ertFSA če upoštevamo, da kapljica njegovega ljen'rupa lahko usmrti tako veliko žival, kot je 1 e telblod. slezi Karakurt sam ne napade, lahko ga celo i stlovek prime z roko. Če pa bi ga le malo stis-d, bo takoj pičil. Medicina sicer razpolaga z 10 ?!nk°vitim sredstvom zoper ta strup, toda na fl je vedno mogoče pravočasno interveniratif kj Strup črne vdove je zelo nestabilen pri vile yi>ki temperaturi, organizem pa ga tudi zelo e dl‘lr° vsrka in je izžiganje rane po kakšnih treh vo. l*nutak že brez učinka. Hitro po piku poma-) st1 goreča vžigalica, ki povzroči po obsegu si-lovč‘r omejeno, vendar močno opeklino. To pa r e preči širjenje strupa v organizem. Potovanje Novega leta po obširni Sovjetski zvezi Čakanje Novega leta morda nikjer drugje na svetu ni tako naporno kot v Moskvi, zlasti za tistega, ki ima znance in sorodnike širom po deželi. Sovjetska zveza je namreč tako velika, da Novo leto ne pride na enkrat v vso državo, marveč je meja med starim in novim letom dolga celih 10 ur. Najprej — že kmalu po poldnevu po moskovskem času — se Novo leto začne na skrajnem vzhodu države, na Čukotki, nato pa uro za uro potuje proti zahodu. Ko je v Moskvi še dan, bije polnoč na Kamčatki, na Daljnem vzhodu, v vzhodni Sibiriji. Proti večeru pridejo na vrsto zahodna Sibirija in srednja Azija, nato Ural, dobro uro pred moskovskim Novim letom pa še Kavkaz in vzhod evropskega dela države. Dobra tradicija zahteva, da je treba spiti kozarec šampanjca ali vodke tudi za znance, prijatelje in sorodnike, ki živijo v krajih, kamor Novo leto pride prej kot v Moskvo. Če je takih veliko, potem je moskovsko Novo leto že pošteno „trdo". Sicer pa za to znanci niti niso potrebni. Radio vsake pol ure sporoča, do kam je že prišlo Novo leto in mnogi njegov pohod spremljajo z rednimi zdravicami, tako da za konec včasih zmanjka že moči. Pohod Novega leta se ustavi v Moskvi, kajti vsi kraji zahodno od Moskve imajo moskovski čas. Drobne zanimivosti 0 Angleški in kanadski živinorejci so prišli do spoznanja, da je zelo koristno zdraviti ovcam zobe. Pri živalih se pojavi dober apetit, znatno se poveča plodnost, ovce dajo več volne. Zdravljenje zob podaljša življenje živali za 2—3 leta. Tudi jagnje staršev z zdravimi zobmi pride na svet večje in hitreje raste. C1 Uprava ene na j večjih kino dvoran na svetu ».Radio city mušic hali" v New Yorku je sporočila, da pospravijo ob koncu delovnega dneva iz dvorane ca. 10 kg žvečilnega gomiija in okrog 200 različnih predmetov — od žepnih robcev do otroških vozičkov. C) „RavenaIu" — rastlino iz družine banan imenujejo »drevo potnikov''. 2ejnemu potniku zadostuje če napravi v skorji drevesa z ostrim predmetom malo luknjico in že se bo pocedilo skozi njo pol litra sveže vode. Rana tako hitro zaraste, da lahko napravimo prihodnji dan novo luknjo in zopet bo pritekla sveža voda. 01 Neki vzhodni vladar je v razgovoru vprašal angleškega zdravnika, kako v Evropi plačujejo zdravnike. Ko mu je ta odgovoril, se je vladat zasmejal in rekel: „Ni čudno, da je v Evropi toliko bolnikov. Jaz ravnam s svojimi zdravniki drugače. Vsi imajo redno plačo, dokler sem zdrav. Ce zbolim, zdravniki ne dobijo tako dolgo plače, dokler me ne ozdravijo." 0 Pri lovcu Janku blizu Djevdjelije živila pes in mačka v največjem prijateljstvu. Celo kooperi-rala. če gre gospodar s psom na lov, ju spremlja mačka ter pomaga loviti zajce. Zato pa pomaga pes mački loviti podgane. - Seveda je ta napoved mišljena šele za bodočnost. Vendar pa ta bodočnost nikakor ni več tako daleč, če si bgledamo nekoliko bliže problem zraka v velikih mestih. \ Anketa, ki jo je izvedla britanska poročevalska agencija 'Reuter, je pokazala, da je naraščajoča motorizacija v vseh deželah poglavitni vzrok čedalje slabšega zraka. Na zelo prometnem cestnem križišču v Tokiu se morajo prometniki menjavati vsako uro, toliko izpušnih plinov je v zraku. Razen tega so na križiščih postavili posebne celice, v akterih se prometniki osvežujejo s kisikom. Milijonske vsote gredo za raziskave in poskuse s ciljem, zmanjšati količino žvepla v kurilnem olju in v pogonskem gorivu. Žveplo vsebujoča »kupola« dima, izpušnih plinov in saj je nad Tokiom že tako gosta, da mesta skoraj ni več mogoče spoznati iz zraka. Med evropskimi deželami najbolj trpi zaradi smoga, to je zmesi dima in megle, gotovo Velika Britanija. Domnevajo, da predvsem zato, ker je tam še vedno nad 14 milijonov odprtih kaminov, v katerih večinoma gori premog in ki .pošiljajo velike množine dima inf plinov v ozračje. V enem samem letu je umrlo posredno zaradi nečistega zraka okoli 4000 ljudi, ki so imeli hud bronhialni katar in razne pljučne bolezni. To pa kljub dejstvu, da ima boj za čist zrak ravno v Angliji že zelo dolgo tradicijo: še iz leta 1273 je najstarejši znani odlok, ki prepoveduje kurjenje s premogom na odprtem ognjišču. Toda prepoved so upoštevali le redkokje, zato cenijo škodo, ki nastane po krivdi človeka zaradi slabega zraka s škodljivimi primesmi, na leto na okroglo 300 milijonov funtov. Za najbolj prizadete države veljajo Amerika, Anglija in Japonska. Vendar pa na svetu skoraj že ni več države, ki bi ne imela s tem opraviti v tej ali oni obliki. V Južni Ameriki na primer je Rio de Janeiro edino velemesto, kjer si zaradi nečistega zraka ne delajo skrbi; tamkajšnji urbanisti so leta 1930 speljali široke ceste proti morju, tako da zdaj z morske gladine piha veter in odnaša nečisti zrak iz sotesk med nebotičniki. Nasprotno pa v Limi, glavnem mestu Peruja, sončni žarki le redkokdaj prodro skozi »kupolo« sopare, diirm in vlage, ki visi nad mestom povprečno po šest mesecev na leto. ?Osl’ se jih!” Delal se je, da ne razume in ko je s svojimi ujetnik prišel v oporišče, so ga ozmerjali: »Kaj pa naj naredimo H njimi!" in so jih izročili saigonski armadi. i Nekaj me je močno presenetilo. Se spominjate, da sm(? po vojni videli objavljene fotografije žrtev, ki so trpeli ali umirale, fotografije golih Židov in Židinj, ki so jih vo drli proti plinski celici. Te fotografije so posneli Nemci sairi( in so precej pripomogle k temu, da smo se prepričali o kriv^ di ne samo voditeljev, temveč tudi nacističnih vojakov, ke so veselo fotografirali vse tisto. Isto smo spet videli v Ko* benhavnu. Montažni film, ki ga je prikazal Pic, ne bi bic mogel biti izdelan, če večine prikazanih dokumentov in fo’ tografij ne bi bili posneli Američani. Med drugim je v njen' tudi strašen prizor z vojakom, ki z dvema kroglama v til, nik ubije Vietnamca in potem za zabavo tovariša, ki sne, ma, pošlje še eno kroglo v zadnjico svoje žrtve. (Nadaljevanje v prihodnji številki) SLAVOMIR MROŽEK: OTROCI 9( Tisto zimo je zapadlo toliko snega, kolikor ga je kdo hotel. Na trgu so otroci delali sneženega moža. Trg je bil prostoren, veliko ljudi je hodilo vsak dan čezenj. Okna števil->onih uradov so gledala na trg. Pa trg si ni tega nič gnal k srcu, kar razprostiral se je. in prav na sredi tega . trga so otroci med krikom in vikom 'Sz snega lepili zabavno figuro. 91 Najprej so zavalili kroglo. To je 1 bil trebuh. Potem manjšo — to so bi-icila ramena in hrbet. Potem še manj-c$o in so naredili iz nje glavo. Gumbe 0|so naredili možu iz koščkov črnega j,premoga, da se bo lahko ves zapenjal ■j— od gor do dol. Nos je imel iz korenja. To je bil torej najbolj nava-den snežen mož, kakršnih naredijo po °vsej deželi vsako leto nekaj deset tisoč, kolikor dopuščajo snežne padavine. Otroci so imeli pri tem veliko zabavo. Bili so zelo srečni. Razni ljudje so hodili mimo, ogledovali sneženega moža in šli naprej. Oradi so uradovali, kot da se ni nič ifZgodilo. n< Oče je bil ves vesel, da so njegovi njOtroci tako razigrani na svežem, da ijtm rdečijo lička in njihov apetit postaja močnejši. ij V^dar — zvečer, ko so že vsi se-P deli doma, je nekdo potrkal na vra-►ota. Bij je prodajalec časopisov, ki je |0 mel na trgu svoj kiosk. Opravičil se jšCe> ker je tako pozen, da je nerodno, jjjvendar pa smatra za svojo dolžnost, :oda se pomeni z očetom. Seveda so jptroci še majhni, ampak treba jih je ^nadzorovati, če ne, ne bo nič iz njih. *paj on bi se nikoli ne drznil priti s sirno si delajo sneženega moža. „i. — A, zaradi tistega nosu... — se ” Je domislil očka. I ■— Nos je malenkost, ampak predstavljajte si: najprej delajo eno kroglo, potem drugo kroglo, potem tretjo liksroglo — no in? Tisto drugo po-o Stavijo na prvo, tisto tretjo pa na irugo. A to mogoče ni naravnost ne-mčaj nezaslišanega? e|( Ker oče ni razumel, se je predsednik seveda še bolj razburil. — Ja kaj: je pa menda jasno, kaj hoteli s tem povedati. Hoteli so ''povedati, da v tej občinski zadrugi krt tat sedi na drugem. Ampak, to je CčBlevetanje! Še če se take stvari daje-bi,° v tisk, je treba imeti dokaze, kaj fo!ele, če kdo to razlaga javno, na trgu. elf~ A on, predsednik, upošteva, da so jjlpladi in nerazsodni. Ne bo zahteval ^sadoščenja. Samo, da se kaj takega ne 31 več ponovilo. Ko je oče vprašal otroke, če je res, da so hoteli reči — ko so postavili eno snežno kroglo na drugo — da v občinski zadrugi sedi tat na tatu — so otroci rekli, da ni res in se bridko razjokali. Vendar jih je očka, za vsak primer, postavil v kot. A s tem tega dne še ni konec. Od zunaj so se zaslišali zvončki na saneh, ki so naenkrat utihnili ravno pred hišo. Na vrata sta istočasno potrkali dve osebi. Ena od njiju je bil so postavili tega sneženega moža ravno pred okna moje pisarne. — Razumem — je plaho šepnil oče — to naj bi bilo tisto, tat na tatu... — Tatovi, malenkost! Kaj ne veste, kaj pomeni takle snežen mož ravno pred oknom predsednika ljudskega odbora? Jaz pa dobro vem, kaj ljudje govorijo o meni. Zakaj pa vaši otroci ne delajo sneženega moža na primer pred Adenauerjevim oknom? No? Ha, molčite. Ta molk je zgovoren. Iz tega lahko potegnem konsekvence. Ko je padla beseda »konsekvence«, je ddbeli neznanec vstal, se razgledal naokrog ter se skrivoma, po prstih, odtihotapil iz sobe. Izza okna so se spet zaslišali kraguljčki na saneh in vedno bolj tiho počasi zamrli v daljavi. — Res, dragi gospod, svetujem vam, da se zamislite nad tem — je debel neznanec v kožuhu, druga pa nadaljeval predsednik. — Aha, pa še — predsednik ljudskega odbora. Zastran vaših otrok — sta kar enoglasno rekla na pragu. Oče je bil že navajen takih obiskov, zato jima je primaknil stole, Na cestnem križišču Na cesti rdeča luč utripa in v obe smeri promet blokira. Uniformirana ekipa nesreče položaj skicira. V razbitem avtu radio igra, po brzinomeru kri polzi, na prestavo curkoma kaplja — negibno nad volanom mož sloni. Mrtveca z nosili odneso, promet spet oživi, kolone v vse smeri gredo počasi — kot bi pogrebci žli. Andrej Kokot da bi sedla. Predsednik je poškilil na neznanca, čudeč se, kdo bi mogel biti, nakar je prvi začel: — Gospod, čudim se, da trpite v svoji hiši tako sovražno dejavnost. Gotovo nimate nič političnega duha? Najbolje, da kar takoj priznate. Oče ni razumel, zakaj ne bi imel političnega duha. — To se precej vidi po vaših otrocih. Kdo dela satiro na organa ljudske oblasti? Vaši otroci jo delajo. Oni PIERRE DANINOS: nekaj. To, če hodim po stanovanju z odpeto obleko, to je moja privatna zadeva. Vaši otroci nimajo nobene pravice, norčevati se iz tega. Ti gumbi na sneženem možu od vrha do tal, tudi to ima še drug pomen. Ampak jaz vam še enkrat rečem: če se mi bo zdelo, bom hodil po stanovanju sploh brez hlač in to vaših otrok prav nič ne briga. Zapomnite si to, gospod. Obtoženec je poklical iz kota svoje otroke in zahteval, da pri priči priznajo, da so, ko so delali sneženega moža, mislili na predsednika in ko so ga opremili z gumbi od gor do dol, so naredili še eno neokusno šalo na to, da hodi gospod predsednik po stanovanju z odpeto obleko. Otroci so med ihtenjem in solzami zagotavljali, da so naredili sneženega moža kar tako, za svojo zabavo, brez kakih postranskih misli. Oče pa, — ne le, da jim ni dal večerje in jih postavil v kot — za vsak primer jih je dal še klečat na trda tla. Še nekaj oseb je ta večer trkalo na vrata, ampak gospodar ni več odpiral. Drugo jutro sem šel mimo vrta in videl tam otroke. Na trgu se niso smeli več igrati. Otroci so ravno premišljevali, kaj bi »e igrali. — Naredimo sneženega moža — je rekel eden. — Eee, tak navaden mož, to ni nobena igra — je rekel drugi. — No, pa naredimo tistega gospoda, ki prodaja časopise. Naredimo rdeč nos. On ima rdeč nos, ker pije žganje. Sam je včeraj povedal — je izjavil tretji. — Eee, jaz bi pa rajši zadrugo! — Jaz bi pa rajši gospoda pred- Izberite tudi vi! S Miško Kranjec: ZA SVETLIMI OBZORJI, veliki roman o pohodu 14. divizije na Štajersko in Koroško, 4. knjige skupaj 2676 str., pl. 207 šil. Norbert Fryd: KARTOTEKA ŽIVIH, roman iz nacističnega taborišča, 400 str., pl. 58 šil. Ejž: Mihailo Lalič: HAJKA, roman o partizanskih bojih v Črni gori, 456 str., polusnje 63 šil. M Hans H. Kirst: UPOR VOJAKOV, roman o atentatu na Hitlerja, 360 str., pl. 79 šil. ^ Ivan Bratko: TELESKOP, roman o pobegu iz fašističnega taborišča, 272 str., kart. 28 šil. Vasilj J. Čujkov: NA ZAČETKU POTI, spomini sovjetskega maršala na drugo svetovno vojno, 424 str., slik. priloge, kart. 34 šil. E Stefan Heym: ZADEVA GLASENAPP, roman o gešta- povskem nasilju v Pragi, 272 str., ppl. 62 šil. |£> Karel Grabeljšek: MED STRAHOM IN DOLŽNOSTJO, roman o kmečkih ljudeh med zadnjo vojno, 368 str., pl. 99 šil. % H. L. Humes: V PODZEMLJU, roman o francoskem odporniškem gibanju, tri knjige skupaj 1108 str., ppl. 120 šil. |§ LJUBLJANA V ILEGALI, odpor slovenske prestolnice proti okupatorjem, 516 str. vel. formata, ilusfr., pl. 184 šil. fH Gasion Charlef: KAZNILNICA V SNEGU, zapiski o usodi graditeljev Ljubeljskega predora, 160 str., slik. priloge, ppl. 34 šil. Hans Habe: ČE JIH TISOČ PADE, roman iz prve svetovne vojne, 360 str., pl. 59 šil. Sfci PESEM BORB IN ZMAG, zgodovina in razvoj partizanske pesmi, 124 str., ilustr., pl. 21 šil. Knjige lahko naročite v knjigarni „Naša knjiga“, Celovec, Wulfengasse &OL dobro vd/c »2 zdravnikom si zaročena, pa te stalno vidim z našim lekarnarjem, Irena.« »To pa res ni nič hudega, mama. Kmet opazi na cesti šoferja, ki se je z avtom zaletel v drevo, a se mu ni nič zgodilo. »Slišite,« ga vpraša, »kako pa u- Lekarnar je edini človek, ki zna brati stavite, kadar ob cesti ni nobenega njegovo pisavo.« »Upam, da me bo Peter, ko se poročiva, še bolj ljubil kot zdaj.« »Ali si to prepričana?« »Da! Na poročene ženske je že od nekdaj nor.« sednika, ker je pravi sneženi mož. Pa gumbe mu lahko naredimo, ker hodi ves odpet. Otroci so se začeli prepirati. Končno so se domenili, da naredijo vse po vrsti. Navdušeno so se vrgli na delo. Mirna hiša — Prosim vas, da se razumeva, nobenih deklet! — mi je dejala hišnica in najprej premerila od glave do pete mene, nato pa še moj stari pisalni stroj, ki sem ga držal v roki. — To je dostojna, mirna hiša, razumete, in zato ne smejo v njej nobeni obiski rušiti miru in reda! — Ne bojte se, sem dejal pormirljivo, — niti starih niti mladih deklet ne bom sprejemal. Preveč dela imam, da bi imel čas še za obiske! — Ali ste slišali, — je nadaljevala hišnica, ne da bi se zmenila za to, kar sem rekel, — nobenih mladih deklet! Komaj sem postavil pisalni stroj v sobi na mizo, je nekdo potrkal na vrata. To je bila soseda, ki je stanovala v sobi levo od moje. Predstavila se mi je in rekla: — Vi sle torej pisatelj? Da, da, kaj hočete! Tudi jaz sem se svoj čas ukvarjala s pisateljevanjem, toda nisem imela sreče. Okolje, ki živim v njem, me ne razume in ne ceni velikih del, ki sem jih ustvarila . .. Ta dobra duša je prihajala v mojo sobo, kadar koli se ji je zazdelo, da sem potreben njenih nasvetov ... Moj sosed na desni me je obiskal vsako popoldne, kadar je njegova žena spala. — Veste, gospod, moja uboga žena trpi za nespečnostjo. Mar to ni žalostno? Vsako noč me po nekajkrat prebudi in mi reče: „Veš, dragi, še vedno nisem zaspala!" Morda bi bili tako ljubeznivi in bi mi storili majhno uslugo. Ne razumite me napak, ampak prosil vas bi, da ne bi tipkali na pisalni stroj, kadar žena popoldne malo leže ... Saj se ne jezite, kajne? ... — Čujte! — sem protestiral. — Vaš pes je nocoj vso noč lajal! — Moj pes? — se je začudil sosed, — za božjo voljo, pes vendar mora lajati! — Razen tega, — sem nadaljeval, — mar vaša žena ne sliši tistega stanovalca na drugi strani, ki cele noči nekaj zabija? — Mislite tistega mizarja? — je odgovoril hladno moj sosed. — Oh, to ni nič! Moja žena se je že davno privadila njegovemu zabijanju. To jo ravno tako malo moti kot hrup s tržnice, ki se prične ob štirih zjutraj. Toda vašega pisalnega stroja ne more prenašati. Razumeli boste, da ni prijetno neprestano poslušati: tik-tik-lik-tik, tik-tik-tik-cing-uang! Kar zadeva našega mizarja, veste, to je pravi umetniški mizar. Morali bi videti, kakšno moderno pohištvo ta umetnik izdeluje! Čez nekaj dn. se je genialni mizar nepričakovano pojavil pri mojih vratih s kladivom in žago v rokah. S solzami v očeh je vzkliknil: — Zaman je bil ves moj trud in napor! Ogoljufali so me! Poslali so ml samo dolge deske! Tako ne gre več dalje! — Kaj ne gre več dalje? — sem ga vprašal. — Kako kaj? — je zaječal, kakor da bi mu pomrla vsa družina. — Uničil sem deske, ki sem jih nosil v sobo. Kriva so ta prekleta ozka vrata. Vendar sem našel rešitev! Od danes — pravzaprav od nocoj bom delal na hodniku. Gotovo vas ne bo motilo, saj vi ponoči tako ne spite, kajne? Umetnik ste kakor jaz. Najina dela bodo živela tudi tedaj, ko naju ne bo več. Ni mi bilo lahko izseliti se iz sobe, preden mi je iztekla najemnina, toda ni mi preostajalo nič drugega. Hišnica je bila neizprosna. Moj pisalni stroj je rušil mir v hiši. Ko sem stal na hodniku in čakal na nosača, da odnese moje stvari, je neki fantalin pridirjal v vežo na kolesu in divje zvonil. Hišnica je pristopila k meni in mi dejala: — Vidite, celo ta fant spoštuje hišni red in pazi, da nikogar ne povozi! drevesa?« Sodnik: »Poročeni?« Priča: »Da, dvakrat.« Sodnik: »Starost?« Priča: »26 let.« Sodnik: »Tudi dvakrat?« Spiritizirali so. Neka vdova je prosila, naj pokličejo duha njenega rajnega moža. Klicali so in klicali. Nenadoma je nekdo padel zunaj na stopnicah in zastokal. »Oh, že spet je pijan!« se je razžalostila vdova. Škot je imel sestanek z dekletom. »Kako je bilo?« so ga drugi dan vprašali prijatelji. »Ali si dosti zapravil?« »Štiri šilinge,« je odvrnil Škot, »več ni imela pri sebi.« »Doktor, moj mož ponoči med spanjem toliko govori. Kako mu naj pomagam?« »Hm, za začetek bi vam svetoval, da ga kdaj pa kdaj čez dan pustite do besede!« * Artist je najel novo partnerko za svojo strelsko točko. »Ničesar vam ne bo treba delati.« ji razlaga, »na vašo glavo bom položil samo jabolko, pomeril in jo prestrelil na polovici. Nič ne boste tvegali, še nikoli nisem zgrešil.« »In kaj bo, če se bo to vendarle enkrat zgodilo?« »Preprosto: v tem primeru dobijo gledalci povrnjeno vstopnino!« Sodnik: »Po čem sklepate, da je bil obtoženec pijan?« Priča: »Stopil je v telefonsko govorilnico, po polurnem čakanju pa jo je zapustil in na vso moč preklinjal, češ da je dvigalo pokvarjeno!« »Ne morem delati, ne da bi kadil dobro cigareto. Toda to je predrago, moral se bom omejiti.« »Zdaj kadite manj?« »Ne, delam manj.« Filmski zvezdici kramljata. »Režiserjeva brada me sili, da se moram smejati.« »Mene tudi — strašno žgečka.« r Avstrijski dogodki v.______________________ ■ DRŽAVNI PRORAČUN POD STREHO Državni proračun za leto 1968 je parlament tik pred prazniki spravil pod streho. Njegov osnutek je bil od vsega začetka osporavan tako glede na verjetnost kot na pravilnost. Že v vladi sta morala kancler Klaus in finančni minister Schmitz napeti vse sile, da sta dobila na njega pristanek ministrskega sveta. Isto se je zgodilo v OVP, kjer jima je priskočil na pomoč generalni sekretar Wit-halm. Po dolgotrajni razpravi je prišel potem osnutek v plenum parlamenta, ki je o njem razpravljal 120 ur. V 21 sejah je v tem času nastopilo 315 govornikov. Največ jih je poslala k govorniškem pultu SPO in sicer 156, 'OVP jih je poslala 104, FPO pa 55. Poleg tega so člani vlade imeli 39 govorov. Na vprašanja poslancev so morali odgovoriti 187 krat, pri čemer so socialistični poslanci stavili 77 vprašanj, poslanci 'OVP 63 vprašanj, poslanci FPO pa 47 vprašanj. V času proračunske razprave je parlament sklenil še 23 zakonov. Iz tega sledi, da je vlada v pravem pomenu besede parlament „zasula" z osnutki zakonov. Da je že zaradi tega vsebina zakonov površna, se razume samo po sebi. To je še posebej očitno, če upoštevamo, da je skoraj vse pomembnejše zakone izglasovala OVP s svojo večino. V času njene večine po volitvah 6. 3. 1966 je šlo skozi parlament 235 zakonov, 42 sporazumov, 60 poročil in 89 resolucij. Pri tem so imeli poslanci SPO 656, poslanci 'OVP 493, poslanci FPO pa 307 govorov. ■ ZDRUŽITEV OBČIN NA ŠTAJERSKEM S 1. januarjem 1968 je bilo na Štajerskem združenih 229 malih občin. Iz njih je nastalo 69 velikih občin. S tem je bil zaključen drugi val velikega združevanja štajerskih občin, ki večinoma niso bile večje od ene vasi. Združitev je predvsem zajela občine južne in vzhodne Štajerske. Po teh občinah bodo v kratkem volitve novih občinskih svetov. ■ AVSTRIJSKO KMETIJSTVO IMA 220.000 TRAKTORJEV Do konca leta 1967 se je število kmetijskih traktorjev v Avstriji povečalo na 220.000. Naraščanje njihovega števila ni toliko posledica gospodarske upravičenosti, kakor je posledica pomanjkanja ljudi pri kmetijskem delu. V zadnjih petih letih je motorizacija kmetijskega dela naglo naraščala. Leta 1962 je imela le ena tretjina kmetij traktor, sedaj ga ima že 45 odstotkov kmetij. Od skupno 177.213 kmetij, ki delajo s traktorji, jih je 78 odstotkov polno mehaniziranih. Ljudje na teh kmetijah kmetujejo brez vsake vprežne živali. Na Koroškem vendar kmetuje še 40 odstotkov kmetov z vprežnimi živalmi, medtem ko jih na Salzburškem 'kmetuje le še 23, na Nižjem Avstrijskem In Gradiščanskem le še 16, na Zgornjem Avstrijskem pa komaj še 15 odstotkov. ■ KAC DESETIC PRVAK V HOKEJU NA LEDU Celovško hokejsko moštvo KAC si je minule dni priborilo desetič naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu. Odločilno zmago za to mesto je doseglo v tekmi z moštvom ECG Kifzbuhel, s katero si je nabralo v letošnji hokejistični sezoni 15 točk. Na drugo mesto se je z 11 točkami uvrstil EC-IEV Innsbruck, na tretje mesto pa z 10 točkami ECG Kitz-biihel. Moštvo WEV Dunaj, ki je v zgodovini hokeja v Avstriji zasedlo 16 krat mesto državnega prvaka, je letos zasedlo le četrto mesto. Prvič je KAC postal državni prvak leta 1934. To mesto je držal tudi leta 1935. V letih po drugi svetovni vojni je bil KAC državni prvak leta 1952, leta 1955, leta 1960 in leta 1964. Od tega časa naprej drži svoje mesto. ■ NOVI ZNAKI NA AVTOMOBILIH Z Novim letom je stopil v veljavo novi zakon o motornih vozilih. Z njim bodo uvedeni tudi novi policijski znaki na motornih vozilih. Novost med temi znaki so znaki za službena vozila. Službena vozila bodo dobila znak v obliki ovalne table z napisom „Dienstwagen”. Vozila, ki bodo k prometu pripuščena le začasno, bodo označena tudi z letnico poleg običajne registracijske številke. r AVSTRIJA I. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.30, 17.00 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih); 5.30 Pozdrav — 5.33 Dobro jutro — 6.12 Jutranji ritem — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Lepi glas — 11.30 Roman — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.30 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.45 Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda — 22.10 Šport z vsega sveta. Sobota, 6. 1.: 7.05 Sveti trije kralji — 8.05 Smeh spada k dobremu vedenju — 9.10 Za prijatelje glasbe — 11.00 Bachov oratorij — 12.15 Komorni koncert — 13.05 Dobrodošli z novicami — 13.30 Operni koncert — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Atraban, oratorij — 16.45 Beg v Egipt, pripovedka — 17.05 Kritično osvetljeno — 18.00 Evropa poje — 18.30 Ta je, ki sem si ga izvolil — 19.45 Hombergov kaleidofon — 20.00 Portret — 21.00 Operni koncert. Nedelja, 7. 1.: 8.05 Stališče — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.15 Beethovnov ciklus — 13.05 Dobrodošli z novicami — 13.15 Operni koncert — 14.30 Štirideset dni Muse Dagha — 15.00 Glasbene miniature — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Pomembni znanstveniki — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.10 Mojstri tri-četrtinskega takta — 19.50 Plašč, opera — 21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj. Ponedeljek, 8. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Za prijatelje glasbe — 14.15 Lepi glas — 17.15 Knjiga tedna — 17.30 Aktualnosti s krščanskega sveta — 18.45 Velika abeceda šansonov — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Dunajska šola — 21.30 O tem lahko govorimo. Torek, 9. 1.: 6.05 Preden odidete — 9.00 Za prijatelje glasbe — 12.50 Smučarske tekme v Grinde!waldu — 14.15 Lepi glas — 17.15 Madež na steni, pripovedka — 17.30 Znanje časa — 18.45 Pesmi Gustava Mahlerja — 20.00 Spectrum Austriae — 21.00 Jugoslovanska zabavna glasba. Sreda, 10. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 9.00 Za prijatelje glasbe — 11.55 Smučarske tekme v Grindelwaldu — 14.15 Lepi glas — 17.15 Glejte, kako živite — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Velika abeceda šansonov — 21.00 Simfonični koncert — 21.15 Komorna glasba. četrtek, 11. 1.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 9.10 Za prijatelje glasbe — 14.15 Lepi glas — 17.15 Sodobna avstrijska literatura — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 18.45 Pesmi in balade — 20.00 Orkestralni koncert — 21.00 Dva in dva je pet. Petek, 12. 1.: 6.05 Nihče ne bo zmagal — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 9.00 Za prijatelje glasbe — 12.55 Smučarske tekme v Grindelwa!du — 14.15 Lepi glas — 17w10 Človek in usoda — 17.39 Mednarodna radijska univerza — 18.45 Velika abeceda šansonov — 20.00 Umiranje srebrnih lisic — 21.15 Komorna glasba. Regionalni program Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.10, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.45 Kmetijska oddaja — 6.25 Jutranja razmišljanja — 6.50 Jutranja telovadba — 8.10 Gospodarska oddaja — 8.20 Glasba zate — 9.00 Šolska oddaja — 10.05 Šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.10 Objave, pregled sporeda — 13.25 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Po željah — 18.15 Godba na pihala — 18.30 Odnrev časa — 18.55 Lahko noč za otroke — 19.00 Šport — 19.57 Pregled sporeda — 23.10 Ogledalo poročil. Sobota, 6. 1.: 8.05 Dunajski akademski komorni zbor — 9.00 Bodite čisto tiho — 10.30 Kjer je ljubezen, tam je bog, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Za veselo popoldne — 18.00 Dve pravljici bratov Grimm — 19.00 Športna poročila — 19.30 Komorna glasba — 20.05 S peresom, čitanko .in sušilnikom — 22.10 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 7. 1.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.05 Ogledalo mestnega gledališča — 13.20 Opoldanski koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Somrak, slušno igra — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.20 Zabavna glasba — 18.30 Pogovor o umetnosti — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori koroški deželni glavar — 20.05 Kaj mislite, gospod Farkaš — 20.40 Melodije iz operet in musicalov. Ponedeljek, 8. 1.: 8.30 Štirideset dni Muse Dagha — 9.30 Sirni pisani svet — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Zenska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Mixed pickles z glasbo — 19.15 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.10 Okoli Wilhelma Buscha — 21.10 Ob 110 letnici smrti Josefa Kainza — 21.30 Ko bi znal igrati na klavir. Torek, 9. 1.: 8.30 Zabavna glasba — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Za mladino — 15.00 Komorna glasba —1 15.30 Nova koroška pesem — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.10 Svet je lep — 19.15 Ljudska glasba — 20.10 Simfonični koncert — 22.10 Prosimo k plesu. Sreda, 10. 1.: 9.30 Nove knjige iz koroških založb — 11.00 Nižjeavstrijska ljudska glasba — 15.00 Zveneči jazz magazin — 15.30 Otroška ura — 17.10 Marmor, kamen in železo se drobi — 19.15 Koroški zbori — 20.10 Pojoča in zveneča Madžarska — 21.00 Pravina zaščita zakona — 21.15 Gospodarski center Nižja Avstrijska. Četrtek, ll. 1.: 9.30 Dežela Drave — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otrok In civilizacija — 15.45 Hudič vode, pripovedka — 17.10 Pojoča vetrovnica —* 19.15 Zabavna glasba — 20.10 Hej, to je luštno, običaji pri kolinah — 21.00 Koncert ljudskih pesmi. Potek, 12. 1.: 9.30 Ljudska glasba z vsega sveta — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Kar pustite, ljudska pravljica — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Z glasbo v konec tedna — 19.15 Zabavni koncert — 20.10 Leto je kakor življenje — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Slovenske oddale Sobota, 6. 1.: 7.30 Srečno začeto bodi nam leto, običaji na Radišah okrog svetih treh kraljev. Nedelja, 7. 1.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 8. 1.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za ženo in družino — 18.00 Koroški pevski zbori pojejo (Mešani zbor SPD .Danica”). Torek, 9. 1.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Kulturna panorama. Sreda, 10. 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, ll. 4.: 14.15 Poročila, objave — Stari izreki v novi obleki. Petek, 12. 1.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Za krmilom. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (rožen ob nedeljah in praznikih); 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 6. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 11.15 Kar po domače — 12.10 Koncert za fagot in orkester — 12.40 Popevke iz studia 14 — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Iz avtobiografije E. Caldvvella, podlistek — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Pevec Stone Mancini — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 7. 1.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Baba D.ien in košček sladkorja, otroška igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.10 Voščila — 13.15 Operne melodije — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Arije iz Verdijevih oper — 17.30 Nenavadna prigoda, radijska igra — 18.50 Dvorakove klavirske skladbe — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer. Ponedeljek, 8. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 11.15 Cocktail melodij in plesnih zvokov — 12.10 Priljubljene klavirske skladbe — 12.40 Mali vokalni ansambli — 14.35 Voščila — 15.40 Poje partizanski invalidski pevvki zbor — 17.05 Sopranistka Vanda Gerlovič in tenorist Rajko Koritnik — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja — 19j15 Pevec Lado Leskovar — 20.00 Simfonični koncert. Torek, 9. 1.: 8.08 Iz ruskih oper — 9.25 Logarski fantje — 9.40 Cicibanov svet — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.10 Sonata za godala št. 6 od G. Rossinija — 12.40 Kmečki pihalni ansambli — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Straussove in Leharjeve skladbe igra dunajski simfonični orkester — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Slovenska vokalna glasba — 18.45 Narava in človek — 19.15 Pevka Marjana iDeržaj — 20.00 Zupanova Micka, igra — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij. Sreda, 10. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Igračke se upirajo, glasbena pravljica — 11.15 Za ljubitelje narodnih viž — 12.10 Dve partituri L. M. Škerjanca — 12.40 Iz operetnega sveta — 14.35 Voščila — 15.45 Pariz iz kranjske perspektive, podlistek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna deska — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Promotej, opera. Četrtek, 11. 1.: 8.08 Arije iz francoskih oper — 9.25 Samoborske popevke — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 11.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 12.10 Prizor iz opere črne maske — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 Izbrali smo vam — 15.40 Tenorist Dušan Pertot — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Pevka Jožica Svete — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer. Petek, 12. 1.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenske narodne — 11.15 Opoldanski spored zabavnih melodij — 12.10 Francoski skladatelji — 12.40 Na kmečki peči — 14.05 Valčki in uverture — 14.35 Voščila — 15.45 Kulturni globus — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Pevec Nino Robič — 20.00 Glasbeni cocktail — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. @3 JH m AVSTRIJA Sobota, 6. 1.: 13.25 Smučarski skoki na gori Isel — 16.45 Listamo po slikanici — 17.05 Veselje z glasbo — 17.35 Plesna šola — 18.30 Dober večer v soboto — 19.00 Pri oknu — 19.30 čas v sliki — 20.15 Ciganski baron, opereta — 21.00 Športni dnevnik — 22.45 Polnočni morilec, kriminalni film. Nedelja, 7. 1.: 15.30 Kralj Drosselbart — 16.30 Svet mladine — 17.00 Franz Schubert in 20. stoletje — 18.00 Pustolovščine pridnega vojaka Svejka — 18.30 Moskva — 19.00 čas v sliki — 19.30 Športni pregled — 20.10 Beseda za nedeljo zvečer —* 20.15 Gaylordi — 22.00 Vroče ure Monfparnassa. Ponedeljek, 8. 1.: 18.00 Francoščina — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Zaljubljen v coprnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Dama, ki kadi cigareto — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.20 Telešport. Torek, 9. 1.: 18.00 Angleščina — 18.30 Zeleni svet — 19.00 Theo Lingen — 19.45 čas v sliki — 20.15 Horizonti — 21.00 Richard Teuber — 22.05 Smučarske tekme v Grin-delwaldu — 22.20 Forumski pogovori. Sreda, 10. 1.: 11.00 Richard Teuber — 17.00 Možiček, ki ga bolijo zobje — 17.30 Mala športna abeceda — 17.55 Za prijatelja znamk — 18.30 Aktualnosti iz kulture — 19.00 Tammy — 19.45 čas v sliki — 20.15 Se še spominjate — 21.15 Pol ure, tel. igra — 22.45 Iz parlamenta. Četrtek, 11. 1.: 18.00 Italijanščina — 18.30 Sporhni ka-leidoskop — 19.00 Nočni kurir javlja — 19.45 čas v sliki — 20.15 Junaki, komedija — 21.50 Jour fixo z Wolfgangom Krausom. Petek, 12. 1.: 11.00 Junaki — 18.00 Francoščina — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.21 Snežna poročila — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kazenski kvartet — 21.50 Na obeh frontah — 22.40 Smučarske tekme v Grindelvvaldu. JUGOSLAVIJA Sobota, 6. 1.: 17.55 Vsak teden — 18.00 Obzornik — 18.20 Visoško kronika — 19.20 Sprehod skozi čas — 19.45 Zoo — 20.00 Dnevnik — 20.35 Obrt — 21.35 Videofon — 21.50 Gideon, film. Nedelja, 7. 1.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Zvezda zaspanka — 12.00 Stop — 13.00 Obrt — 17.15 Vsak teden — 17.40 Velebit — 18.10 Jugoslovanski folklorni festival — 18.55 Zoo — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Športni pregled. NOVICE I IZ I ffl DESET LET PERUTNINARSKE FARME V ZALOGU Pred 10 leti je Glavna zadružna zveza Slovenije pričela v Zalogu pri Ljubljani graditi prvo perutninarsko farmo v Jugoslaviji. Sedaj spada farma že nekaj let v okvir farm in obratov Agrokombinata EMONA v Ljubljani. V tem času so kokoši te farme znesle 57 milijonov jajc, zvaljenih pa je bilo 15,7 milijona piščancev-Poleg tega je bilo v farmi opitanih 5 milijonov pohancev s skupno 7,6 milijona kilogramov mesa. Farma je svojo proizvodnja in produktivnost zaposlenih stopnjevala iz: leta v leto. V začetku so potrebovali 3 mesece, da so pohance opitali na kilogram teže, sedaj jih v 56 dneh opitajo na 1,5 kg teže. Za kilogram prirastka so tedaj potrebovali 4 kg krmil, sedaj jim zadostujeta 2,3 kg. Storilnost delavcev se je v tem času povečala za 450 °/o, število delavcev pa od 42 na 220. Skupno se je vrednost letne- 1 proizvodnje povečala za 2400 °/o. V letu 1967 je proizvodnja farme znašala 3,58 milijona piščancev, 12,2 milijona jajc in 1,72 milijona kg mesa pohancev. E ZIMSKI TURIZEM NA GORENJSKEM Pred božičnimi prazniki so na letališče v Brniku med Ljubljano in Kranjem prispeli prvi inozemski zimski turisti. Bila je to skupina 50 zahodnonemških turistov, ki so pristali z jugoslovanskimi potniškimi letali, od koder so se podali na štirinajstdnevni dopust v Bohinj, na Bled in v Kranjsko goro. V naslednjih dneh so na letališču pristala letala z 91 zimskimi turisti z Nizozemske, za njimi pa letala s 50 potniki iz Francije ter s 40 turisti iz Češkoslovaške. Vsi ti turisti preživljajo svoj dopust na Gorenjskem in na Pohorju. Po organizaciji turističnega podjetja Kompas bo svoj dopust v Sloveniji preživelo 2100 turistov iz Zahodne Nemčije, Nizozemske, Švedske, Francije in Češkoslovaške. B GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE V LETU 1968 Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je objavilo koledar letošnjih sejmov in razstav. Prva razstava je na sporedu že v času od 13. do 21. januarja j>od naslovom »Moda 1968«. Njej bo v času od 19. do 26. aprila sledil tretji bienale industrijskega oblikovanja »3. Bio Ljubljana 1968« in sedmi mednarodni sejem »Alpe-Adria« v času od 11. do 19. maja 1968. Sejmu »Al- ! pe-Adria« bo v času od 8. do 16. junija sle- j dil osmi mednarodni lesni sejem, od 31. avgusta do 8. septembra pa 14. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov irt opreme skupno s specializiranim sejmom gostinske in turistične opreme. Zaključna sejmska prireditev^na ljubljanskem gospodarskem razstavišču bo 15. mednarodna razstava »Sodobna elektronika« v času od , 8. do 13. oktobra 1968. m PRIJATELJSKO SREČANJE KR AN IŠKE IN BBLTAŠKE REŠEVALNE SLUŽBE Pred božičnimi prazniki^ so se na Šmar-jetski gori srečali gorski reševalci iz Kranja in Beljaka. Zbrali so se, da poglobijo poznanstva in prijateljstvo, ki se je med njimi pričelo razvijati, v akcijah za reševanje alpinistov v območju Karavank. Na prijateljskem srečanju so se pogovorili o svojem delu in svojih naporih ter pri tem načeli ■clciinrnn Koristi PEČI in štedilniki v največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A 9141 tel. (0-42-36) 281 Ponedeljek, 8. 1.1 17.05 Mali svet — 17.30 Cookovo potovanje — 18 00 Obzornik — 18.30 iPorlret Aniona Kuhlj« — 19.20 Vloge in naloge turističnih druitev — 19.40 solist R. Irgolič — 20.00 Dnevnik — 20.35 Drama — 21.35 Teme z variacijami. Torek, 9. 1.: 16.40 Francoščina — 18.10 Risanke ___ 18.25 Nastanek slovenskih narečij 18.50 Svel na zaslonu «-* 19.30 Obzornik — 20.10 Sreča, (ilm — 21.40 Kullurn« oddaja. Sreda, 10. 1.: 17.25 Lutkovna oddaja — 17.45 Kaj jeJ kje je — 18.00 Obzornik — 18.20 No črno, ne belo A , 19.05 Glasbeni laboratorij — 19.45 Zoo — 20.00 Dnevni* — 20.30 Školjka, igra — 21.30 Zadnji dan, prvi dan, lili*-Četrtek, 11. 1.: 11.00 Angleščina — 17.15 Tiklak — 17.30 | Sliko svela — 18.00 Obzornik — 18.20 Narodna glasba , 19.05 Splet, humoristična oddaja — 19.45 Zoo — 20.0® Dnevnik — 20.35 Sprehod skozi čas — 21.20 Mednarodni }0,: ' fesiival v Ljubljani. Petek, 12. 1.: 11.30 Francoščina — 17.30 Moj prijale1! j Flicka, film — 18.00 Obzornik — 18.20 Mladinski konceh j — 19.05 Človek, znanost in proizvodnjo _ 19.35 Salo11 za smeh — 20.00 Dnevnik — 20.35 Paisa, film.