ERJAVEC LEVSTIKU
DR. AVG. ŽIGON
Zapisal je Levstik 13. I. 1887 »ob 3. uri po polu dne«: »Zvedel sem žalostno novico denes o polu dne. Profesor Erjavec je u m r 1 ! Bila sva posebno velika prijatelja!« In 15. I. 1887 še: »O, ta nezgoda me je zelo pretresnila! Jeseni je bil še pri meni z obema hčerkama, in izprehajali smo se dva krati. Kdo bi bil tedaj rekel, da sva zadnjič vkupe! Blag človek je bil, da je malo taeih^ najljubši moj prijatelj!« Pesniku Gregorčiču pa je o razmerju do Erjavca poslal 9. III. 1887 ta spomin: »Slavni, Prečestiti gospod! K Vašemu prijaznemu listu ne morem odgovoriti mnogo druzega, nego to, kar ste uže povedali baš v tem svojem pismu Vi, da pokojni Erjavec ne govoril nikoli sam o sebi. Mnogo sem res občeval z njim, a vkupe v učilnico nesva hodila, ker je bil on mlajši od mene. Dr. Zarnik je bil njega součenec od 1. leta ljudske učilnice in do konca gimnazije, vse v Ljubljani; potem sta bila na Dunaji od začetka do konca vkupe ter nekaj časa i v Zagrebu: Erjavec profesor na realki a Zarnik infor. [mator] in drugače tudi taka prijatelja, da je dr. Zarnik bridko jokal o njega smrti, kar sem videl sam. On ve mnogo več, nego li jaz; kajti k meni je iz početka Erj. [avecj hodil največ le zaradi slovenskih nazival, katerih je potreboval svojim knjigam; pozneje sva tudi imela opravek s potno torbo. V tem sva res občevala in govorila mnogo; ter dopisovala si kedaj in kedaj a na druge stvari sva prestopila redko. Niti živela nesva nikdar vkupe: on je bil najprvo v Zagrebu, prišedši iz učilnic in potem v Gorici; a jaz tod in tam po svetu. — Shode sva imela največ v Ljubljani; samo enkrat me je bil poiskal tudi v Laščah.« (LP = Levstikova pisma, 118/119.)
Teh »shodov« se istega leta spomni Levstik tudi še drugje, 15. II. 1887: »Midva sva z Erjavcem bila velika prijatelja. Vedno je imel z menoj govoriti, vprašaje, kako bi se ta in ta stvar njega stroke najbolje imenovala slovenski. Odkar je bil oženjen, potem ne ona dala možu nikakor, da bi se kedaj z menoj sešel na samem v tak pogovor, kateremu družba ne prija, ker je v njej več ljudij, ki jih to ne zanimlje.« Z dostavkom 17. II. 1887 o smeri Erjavčevega duha: »Na Razdrto je hodil novce tratit samo zaradi nje, ker njemu je bilo večje veselje, iti za močeradi, za encijanom in čemožem po Trenti, po Starem Sedlu, po otocih blizu Reke, in Bog vedi kod si je še nahajal hrane svoje j vedožel jnosti!«
Z druge strani pa dne 20. XI. 1889 Fr. Leveč: »Znano mi je, kako je prirejal za natisek svoj »Prirodopis živalstva« v drugem izdanji leta 1872. Po tri dni, po ves teden je časih razglabljal in premišljeval kako posebno karakteristično besedo ter ugibal, kako bi ji dal pravo slovensko lice. Pregledavala sva Cigaletov, Vukov in Miklošičev slovar, a naposled je morala vender priti na vrsto — ultima ratio: pisal je ponjo Levstiku v Ljubljano ali Šuleku v Zagreb. Zategadelj pa tudi nobeden učni predmet v slovenščini nima tako izbornih učil, nobeden predmet tako dovršene terminologije, kakor zoologija, mineralogija  in  somatologija.   In   kar   je  največ  vredno,  to  terminologijo  je
479
Erjavec iz večine zajel naravnost iz narodovih ust!« (Erjavčevi izbr. spisi II.: biografija »Fran Erjavec«, XX.). Kakor je bil tudi že »Slovan« III. za življenja še njegovega 1. I. 1886 zapisal (v štev. i., na str. 3) o Erjavcu: »V teh šolskih knjigah nam je preskrbel mnogo tehničnih izrazov, da jih je sam Fran Levstik močno. pohvalil.«
Tako govore dosedanji avtentični, vse iz lastnega doživetja zajeti viri.
Našla so se Erjavčeva pisma Levstiku. Koliko nam dopolnijo Levstikovo žalost? Koliko nam nadomestijo izgubljene Levstikove liste?
PRVI DVE PISMI ERJAVČEVI: 1864, 1865.
Levstik je bil takrat v Ljubljani, ocl 11. aprila 1864 do 11. julija 1865, iajnik novoustanovljene Slovenske Matice. Erjavec ga je 1. 1864 obiskal v Ljubljani, m. septembra ali oktobra, — pač na povratku s počitnic v Zagreb, kjer je bil profesor na realki stalno že od jeseni 1. 1860 (imenovan 30. oktobra z realke v Gumpendorfu, ko je bil tam po predpisu odslužil svoje preizkusno leto 1859/1860.)1
1. Dragi prijatelj!
Pošlji mi brž brž nekoliko eksemplarov matičnih pravil, saj so že natisnjena, vsaj meni se prav zdi, da sem jih videl na čitalničinih vratih i tudi v Tvoje j sobi.
Zdaj le Ti ne vtegnem več pisati, le toliko Ti povem, da Macun i Bradaška delata za zaupnico očetu. Ali spodletelo jima je, če pojde iz Zagreba kako pismo v Ljubljano do očeta, bode protest, zaupnica pa nikakor ne.
Toliko v naglici.
Srčni pozdrav Tebi i vsim drugim prijatljom               od
v Zagrebu 28. Oktobra 864.                                                        Fr. Erjavca m/P
A dres a na vnanji strani pisma samega: I Blagorodni I gospod Fr. Levstik I iajnik »slovenske matice« I v Ljubljani. I V čitalnici. I (List je zganjen ter zapečaten, s pečatnikom v nemški frakturi: J T). — Poštna pečata: Agram 29/10 4 .... (preko znamke za 10 kr.); Laibach Stadt 29/10 Nachm
2.
Ljubi prijatelj!
Mirko Bogovič je sam poklonil one knjige slov. čital°Unicam, za »matico« mi je pa še posebej izročil te le knjige, ki ti jih denes pošljem. Bogovičev naslov je prav kratek: Mirko Bogovič v Zagrebu. K večem še lahko pridaš »književnik hervatski[«], druzega naslova nema.
Kaj pa je z zemljovidom? Mene zmirom tukajšni udje poprašujejo — jaz jih pa tolažim, bo že, bo že. Glejte tedaj, da bo res kaj!
1 Po Lev cevem življenjepisu: »Fran Erjavec-« (V »Izbranih spisih« Erjavčevih, II. del; izdala Matica Slovenska v Ljubljani 1889. Str. VI.). Simon Gregorčič (»Fran Erjavec«) pa piše: »Z ministerskim odlokom dne 18. oktobra 1860 dobil je stalno službo na realki v Zagrebu, kjer je služil celih enajst let.« (Koledar Družbe sv. Mohora 1888., str. 39). Uradni vir, »Sedmo izvešče kralj, više realke u Zagrebu koncem školske godine 1861«, pa na str. 7 {Školske vesti): »Početkom studenoga (naš m. november! prispeše odlukom obstojavšega popečiteljstva prosveie od 15. Bstopada [naš m. oktober] 1860 imenovani učitelji Petar Matkovič za povjestnicu i zemljepis, Juraj Kozak za opisno prostoromerstvo i strojoslovje i Franjo Erjavec za prirodopis.«  Wiener Zeitung   1860 pa mi v Ljubljani  ni  na  razpolago.
480
Očeta Souvana ste pa hudo razjezili. Kaj bo, če vas on vrže iz svoje hiše, drugi vas pa nihče ne bo htel pod streho vzeti? Vsaj take dvorane ne bote kmalo dobili v Ljubljani. Kar se pa tistih 20.000 gld. tiče, ki jih hoče nekdo posoditi, mislim da je to jalovo. / Pa saj vas je mnogo pametnih mož skupa, bote že pravo vkrenili.1
To le fotografijo 1*1 Te prosim, da jo predaš prijatlju Tanšeku, ker sem mu jo v zameno dolžan.
List pa izroči moji teti, na ktero glasi, saj menda veš, kje stanuje. Lepo Te prosim!
Pozdravi mi vse pri jati je.                         Z Bogom!                 Tvoj
v Zagrebu 8/3. 865.                                                                                    Erjavec m'p
In minilo je spet dobro leto v premolku. Ker je pa Erjavec 1. 1865 izdelaval svoje »Rudninoslovje«, sta pač prav gotovo »imela shod« z Levstikom tudi to leto; saj priča Erjavec sam 30. IV. 1866 v naslednjem pismu: »Terminologije sem se držal, kakor sva jo vstanovila.« Pisem o tem ni, ne na eni ne na drugi strani.
LEVSTIK TAJNIK PRI MATICI: 15 MESECEV
[19. III.] odn.:  11. IV.  1864 do 11. VIL 1865.
Zdi se mi sicer, da se je tej dobi Levstikovega življenja, dobi tajništva pri Matici, kakor je bila kratka, ozreti bolj do korenin. Kako, da piše Leveč (Levstikovi zbr. sp. V/321), češ, — »Levstik se je naveličal vednega drezanja in zbadanja ter se je meseca junija 1865 v posebnem pismu odpovedal tajniški službi, katero je opravljal od dne 9. sušca 1865. leta«, kjer imamo v letnici seveda le očitno tiskovno napako namestu 1864. In kako, da se pa Levstikovo lastno besedilo o nastopu te službe glasi: »Nato« (po dunajski potrditvi Matičnih pravil z dne 4. februarja 1864) »se je 9. marca letos« (t. j. leta 1864) »razposlalo osnovalnim odbornikom povabilo k pervej seji, ktera je bila 11. aprila t. 1.«  (1864).2 Na tej seji, pravi dalje, da so bile volitve   odbora :
1   »Novice« so bile v sredo 1. marca 1865, na str. 73 objavile (med »Dopisi« iz Ljubljane): »Odbor čitavničini je sklenil v poslednji seji, da se izredni občni zbor skliče prihodnjo nedeljo ob 11. uri dopoldne o zadevah čitavničinega stanovališča, ker gosp. Souvan pri svoji odpovedi ostaja. V tem zboru bode menda za to šlo, da tisti gospodje, ki niso zadovoljni s tem stanovanjem, podvzamejo djansko nalogo, da oskrbe cenejše in pripravniše stanovališče čitavnici, kar jih bode toliko lože stalo, ker po »Slovencu« imajo že rodoljuba, ki priskoči z 10 do 20.000 fl. Želeti je, da v ta ekonomično važni zoor se snidejo vsi udje; saj je stanovanje prvi pogoj vsakemu društvu.« Erjavčevo pismo z dne 8./3. 1864 sodim, da meni ta razglas. Sicer pa odgovarjajo tu »Novice« že dopisu v celovškem »Slovencu«, ki je bil 18. f ebr. 1865, str. 43 prinesel »Iz Ljubljane 12. febr. (O zadevah naše čitalnice.)« vest: »že se je oglasil mož, ki ne hrepeni po hvali in slavi, da je pripravljen za narodno poslopje premoženja od 10.000 do 20.000 gld. posoditi, da bi le pri tem pošteni zaslužek imel.« Erjavčevo pismo z dne 8./3. pač ne more še imeti v mislih poročila v »Novicah« z istega dne 8. marca 1865, str. 81, o nedeljskem dogodku na občnem zboru Čitalnice v Ljubljani, kjer je Erjavec že lahko bral: »Po pogodbi more čitavnica v sedanjem stanovanji ostati do 1. maja 1866; če pa dobi že do sv. Mihela kje drugod cenejše in pripravniše stanovališče, jo gosp. Sovan že v prihodnjem sv. Mihelu odveze pogodbe.« Ali niso ti nemiri zaradi prevelike draginje v Čitalnici na korist rodoljubu g. Souvanu pa bili že nekaj v zvezi s predrago plačanim tajnikom pri Matici, češ: rajši tja poglejte, rodoljubi! Drja. Srnca članek o predragem tajniku je bil izšel v celovškem »Slovencu« neposredno pred začetkom teh prepirov, že dne 1. februarja 1864, na str. 23. In v nedeljo 5. marca 1864 pa zdaj v Ljubljani že izredni občni zbor Čitalnice — zaradi hudoletne draginje! Levstikov akutni članek o tej zadevi (»Čitalničino stanovanje in narodni dom«) pa je izšel šele mesece za tem, v celovškem »Slovencu« I. (št. 56, 57, 58) 26. julija do 2. avgusta 1865 (Fr. Leveč, Levstikovi zbr. sp. IV., 225/237), ko Levstik že ni s tajništvom pri Matici imel nič več opravka.
2  To povabilo »v skupščino začasnega odbora, ktera bode v Ljubljani 11. aprila t. 1. popoldne ob štirih v pisalnici kmetijske družbe«, so objavile seveda tudi »Novice«, in sicer šele 23. marca 1864 na str. 99 v »dopisu« — «1 z L j ub 1 j a n e. (O zadevah slovenske matice.)«,
31
481
»ter za tajnika je seja postavila g. F r. L e v s t i k a , in odločila mu po 30 gld. a. vr. plače na mesec«. (Koledar slovenski za na v. 1. 1865., izdala Slovenska Matica: Fr. Levstik, Zgodovina slovenske Matice, str. 83. In: Leveč Fr., Levstikovi zbr. sp. III./291). Očitna   torej  nesoglasja!   In odkod? Zato vprašanju bolj do živega!
i.
Narodni koledar in letopis Matice slovenske za leto 1867. (V Ljubljani 1866. Natisnil Jožef Blaznik.) — ima, na str. 1—18, dva zgodovinska članka pod skupnim naslovom:
»Poročilo o Matici Slovenski v Ljubljani od njenega začetka t. j. 4. februarja 1864 do 1. julija 1866.
I. O delovanji začasnega odbora slovenske Matice za 1. občni zbor, ki je bil 11. maja 1865. leta, spisal   France   Levstik,   tajnik,  (str.  1—9).
II. O delovanji slovenske Matice oid 11. maja 1865. 1. do 1. julija 1866. L: spisal Jožef   Marn,   zapisnikar,  (str. 9—18).«
In tu piše na str. 2. Levstik sam:
Pravila Matice Slovenske — »Potrjena so bila 4. februarja 1864 L, ali s tem pristavkom, da se morajo sem ter tam nekoliko predelati, kar je c. kr. deželno prvo-sedstvo osnovalnemu odboru oznanilo 20. februarja 1864. 1. — Nato se je 9. marca 1864 1. osnovalnim odbornikom razposlalo povabilo k 1. seji na 11. dan aprila.« Na tej seji, tiska Levstik dalje, »so se predelala pravila, kakor je ukazala vlada, in izvolili so se začasni op ravniki, med katerimi je bil izvoljen
za prvomestnika g. Anton baron Cojz,
za njegovega namestnika g. dr. Leon Vončina,
za blagajnika g. dr. Jernej Zupanec,
za ključarja pa gospoda dr. E. H. Costa in France Ks. Souvan, — a za tajnika je seja postavila g. Fr. Levstika,
odločivši mu po 30 gld. plače na mesec«
Dobesedno torej isto besedilo, kakor ga ima Matični »Koledar slovenski za nav. leto 1865«: obakrat avtentično Levstikovo; prav tako Levstikovo, kakor pač tudi v »Novicah« 13. aprila 1864 v poročilu »o I. shodu odbora, ki sta ga sklicala dr. Jan. Bleiweis in dr. Toman«, na str. 123: »Naposled je bil za društvenega tajnika izvoljen ff. F r. Levstik s plačo 30 gld. na mesec, in pristavilo se je, naj poskrbi novoizvoljeni odsek, kje bode imel pisalnico.«
Levstik pa še »o Ljubljani 7/5 864.« (o »I. seji osnovalnega odbora. 11. dan aprila 1864.«) z lastno roko: »Naposled je bil za društvenega tajnika izvoljen g. Fr. Levstik, s plačo 30 gld. a. vr. na mesec, i sklenolo se je, naj se potrudi novoizvoljeni opravilni odsek, da mu dobode pisalnico. Gosp. Levstik, ki je bil tudi v sejo poklican, reče, da to službo prevzame.« In »V Ljubljani 6/6 865.« (Jrecte 1864: Levstik o »I. seji opravilnega odseka. 7 dan maja 1864.«) tudi lastnoročno: »Gosp. blagajnik dr. Zupanec je izprožil, da se je dalje tudi sklenolo: ... [sub] 4) da bode tajnik dobival plačo od tistega dneva, ko je bil postavljen v to službo.«
z uvodno besedo: »Dr. Bleiweis in dr. Toman sta 19. dne t. m. poslala vsem gospodom, ki so podpisali prošnjo do Njih Veličanstva in se tako pridružili začasnemu odboru, sledeče pismo«; na kar sledi tekst povabila. Opozoriti je na nesoglasje v dnevu 19. marca tu v »Novicah«, in pa »9. marca«, kakor pišeta soglasno Matični Koledar za 1. 1865, 1. c, in Matični Koledar za 1. 1867, na str. 2 (v Levstikovem poročilu I. občnemu zboru 11. maja 1865). Fakt pa je ob vsem tem, da ima »Vložni zapisnik« Slovenske Matice leta 1864 z lastno Levstikovo roko naslednji vpisek: »I[Številka:] 24 I 19/3 864. I Povabilo osnovalnim odbornikom slovenske Matice k prvej seji 11. aprila [1]864. 1. I[rešeno-razposlano: 19/3 [1]864.« I Torej bo pač res pravilno: 19. marca 1864; zlasti ker so »Novice« pač objavile zadevo takoj po dogodku v naslednji številki svoji: 23. III. 1864. Ni si niti za hip misliti mogoče, da bi bile »Novice« tak razglas zamudile kar za 14 dni do 23. III. 1864, zlasti ker so le prinesle isti stavek, ki je bil razposlan kot pismo — odbornikom! Ali ima kdo kje še kak izvirni primerek tega takrat razposlanega  »Povabila«?
482
Trdnih dokumentov za prvi datum torej povsem zadosti! In vsi soglašajo: Bil je Levstik »za društvenega tajnika izvoljen« »s plačo 30 gld. a. vr. na mesec« ter je »to službo prevzel« z lastno besedo, osebno navzoč, res »11. dan aprila 1864.&; — z dodatnim sklepom z dne 6./6. 1864, da dobivaj tajnik »plačo od tistega dneva, ko je bil postavljen v to službo«. Ali pa ne odmeva iz tega dostavka tiho preporno vprašanje: od kdaj bodi plača tajniku? Nekaj zamolčanega torej: češ, odprej ne, ampak šele od 11. IV. 1864! Zato ne bo nič manj res in kot ante quem pravilen Levčev navedeni podatek: »od dne 9. marca 1864. leta«, če korigiramo v pravilno letnico tiskovno napako: »1865«. — Kako pa je z drugo Levčevo navedbo, da se je Levstik •»meseca junija 1865 v posebnem pismu odpovedal tajniški službi«?
2.
Narodni koledar in letopis Matice slovenske za leto 186?., isti vir torej, ima v II. članku na str. 10/11, po Marnovem zelo opreznem in sila zamolkljivem besedilu o historičnem dnevu, o 1. občnem zboru Matice Slovenske v Ljubljani z dne 11. maju 1865 — naslednje poročilo v zadevi tajnikove osode:
Takoj po prebranem poročilu o delu ustanovnega odbora 1864/65, in po blagajniškem obračunu o I. društvenem letu, kar je oboje slavni zbor vse brez ugovora odobril in potrdil, je po otvoritvi razprave o proračunu za naslednje leto takoj kot prvo točko vrgel v debato vprašanje plačane tajniške službe pri ljubljanski Matici — med. u. dr. V o š n j a k, kot glavnobesednik. Mož, ki je vse dni svoje Levstika malo cenil, v svojih »Spominih« resni trud in trdi napor Levstikov naivno zasmehoval (leta 1873, II., str. 220 in L, 134), pa tudi istotam zvonil po toči, češ: »In žal mi je bilo, da ga nisem v življenju spoštoval še bolj.«  (Spomini II., 221).*
a) Dr. Vošnjak (Jože, * 1834 v Šoštanju na b) Trstenjak (Davorin, * 1817 v Kraljevcih, bivšem Štajerskem): češ, namen da je              župnija Št. Jurij na Ščavnici): proti izdavanje knjig, zato »naj se stroški zni-              drju. Vošnjaku, češ, »da je društvu taj-žajo v tem, da tajniku s koncem              nik potreben, da mora znati dobro slo-junija plača neha, služabniku              vensko, naj se torej plača«. [Glas topa se zmanjša«. Za knjige 2U: t. j. 900 gld.,              rej — za Levstika!] Vs za druge stroške: 500 gld.
c)   Dekan Burger (se udeleži debate zelo salomonsko): »naj jenja ali vsaj naj se zniža tajnikova plača«. Menda zoper Levstika, ki je izjavljal, da je plača prenizka za toliko dela, in pričakoval povišanja!
d)  Dr. Srnec (Janko, * 1834 v Slov. Bistrici)         e) Kunčič: proti drju. Srncu in drju. Voš-odločno poudarjeno zoper Trstenjaka:              njaku, »za lastnega tajnika« Matici, »da za Vošnjakov predlog! »Bogoslovci, so-              bode vse v redu in da ne bode nobenih kolci, čitavničarji, jezika zmožni, radi              pritožeb«. [Glas torej — tudi z a Lev-delajo za narodno korist«.                                       stika!]
f) Dr. Srnec in dr. Vošnjak: ugovarjata Kunčiču!
* »Dr. Bleimeis: opravičuje [ustanovni, ali po takratnem »osnovalni«] odbor, zakaj je tako delal in za prihodnje tako nasvetoval; ovrača ugovore; [torej contra Vošnjak & Srnec!]; — vendar se ne ustavlja ničemur, kar bi utegnilo zmanjšati stroške.« [To je prava pristna Bleiweisova poteza! Češ: nič nimam jaz tu prstov vmes pri tem kruhku, kakor je tu dokaz vsem javno na dlani: saj vidijo vsi in slišijo, kako sem doslej ukrenil, kako to dosedanje dejstvo plačanega tajništva zdaj očitno zagovarjam, kakor sem isto stališče tudi že za naslednje leto zastopal v predlaganem proračunu! »Vendar... se ne ustavljam ničemur, kar...!« — Kdo more torej očitati kaj? Niti dvojiti ne! In vendar  je bil ravno on — oče!
1 Prim. tudi poročilo: »Prvi občni zbor Slovenske Matice v Ljubljani 11. maja 1865.« v »Novicah« 24. maja 1865, str. 165—168. To poročilo je bolj obširno in bolj podrobno kakor Marnovo, in zdi se, da — Levstikovo! Zato opozarjam na to besedilo posebej. Pobližja raziskava do končno trdne ugotovitve Levstikovega avtorstva pa bo tu še potrebna.
3>-
48>
a) Dr.   Vošnjak:   »ponovi   svoj   predlog«!         b) Trstenjak: p o n o v n o p r o t i Vošnjaku,
Ker se po lastni izjavi torej — sam dr.              »z a   plačanega   tajnika«,   po   §   12   dru-
Bleiweis ne protivi »ničemur, kar —«.                  štvenih pravil.
c)  Svetec (Luka, * 1826 Pod Goro pri Kamniku, jurist, iz lige Bleiweisove): da se »o stvari« v zboru ne more glasovati; drja. Vošnjaka predlog da tiče pred odbor, ki naj ga izpolni. (§. 19 društvenih pravil!).
d)  dekan Burger (salomonsko): ugovarja, češ, večjo oblast ima  zbor  kakor  odbor.   Mi!
e) Mrtva točka! Novega niso vedeli nič več. In tu priskoči v naglo pomoč dr. Costa, da premaga zagato — z navideznim opo-niranjem! [Prokletje na gladno smrt: »Krepieren soli der Hund!« — je proslula prijateljska beseda o Levstiku iz leta 1869, toda vsaj v globoko dno odkrita. Izpozabljena!]
g) Dr. Srnec: takoj proti! (Vse sam videz, vse samo porazdeljene vloge!). In zakaj   proti?   Ker namen   društva  so
f) Dr. Costa: proti Vošnjaku! Češ, da Vošnjakov predlog bo Matici na škodo; potrdi naj se torej predlagani proračun, kakršen je! (Id est: tudi od ustanovnega odbora predlagana tajnikova plača potemtakem!). Nihče ni prejete simu-lantne vloge igral bolje kot dr. E. H. Costa!!
knjige: torej ves denar — za knjige! Le iste in vedno iste orgije torej! Gola praznota lažne debate.
h) Sajevec (salomonsko);  »Po današnji želji — naj skrbi odbor, do dobode, ako je moč,
tajnika ali zastonj  ali vsaj za manjšo plačo.  (In ravno tako služabnika.) i) M.  Peternel  (salomonsko);  »želi  dobrega tajnika, naj bode plačan ali ne«.
Dr. Bleimeis (po Svetčevem »sv. duhu«); »ponovi, da po pravilih zbor danes sklepati ne more, odbor pa te želje ne bo v nemar puščal.. «. Lev — je tu že pokazal taco!
Dr. Vončina, predsedujoči namestnik predsednika barona Cojza, predlaga (zoper Bleiwei-sovo in Svetčevo naziranje): naj se glasuje o predlogu »dr. Vošnjak«, in o nasprotnem predlogu »dr. Costa«.
Ugovorni  predlogi:
Dr. Bleimeis: naj se glasuje prejo Svetčevem predlogu, da odbor skrbi, da se „ta" želja
„po moči"   spolni«; Parapat (salomonsko, toda zelo pametno); »naj se glasovanje odgodi (po §. 19)«. Mož je videl
in vedel, kakor se zdi, — kaj se godi! Pajk (dr.  Janko, *   1843,  iz Konjic:   »Slovenski  šesiomer«!);   »naj se potrdi  ves proračun --
razun plače tajnikove«.  Četrti  sobesednik torej!
In o tem se glasuje najprej. Predlog »Svetec« pade!
*   Nato pa še takoj ono drugo  glasovanje:  Glasovanje o predlogu  »dr.  Vošnjak«,  in o kontra-predlogu  »dr.  Costa« l  Torej navzlic vsem  pravilom — vendarle!  In vendar — formalno  pravilno! Dr. Srnec: za!  Podpira še enkrat iznova predlog drja. Vošnjaka  (zoper Levstikovo plačano tajnikovanje), češ: —  »naj se „izreče' želja,  da bi odbor 900 gld. odločil za knjige, drugo pa za ostale stroške«. — iste in le iste besede!
Nato:   Doktorja   Vošnjaka   predlog  (s   posledico:   »Levstik  pojdi!«)   — »zbor  odobri   p veliko  večino.«
Dr. Costa (nihče ni igral komedije, dasi so jo vsi prav dosledno in dobro, bolje od drja. Goste!): ugovarja! »Ta nasvet [= predlog] zbor odobri z veliko večino, dasiravno se to ne zdi praktično g. dr. C o s t u.«
Koliko pogreškov, in vendar kako — vse prav! In zlasti eno: pravi namen   in pravi   vzrok   skrbno zakrit! Ne ena sama besedica ga ne izda!
Iz tega sledi — rezultat: Dr. Vošnjak, dr. Srnec, Pajk [»Narodni Štajerci, vrli možje«; »štajerski tovariši«: Vošnjak L, 181] in Svetec — zoper Levstika; branili so ga: Trstenjak in Kunšič resnično, dr. Costa kot navidezna, domenjena opozicija; morda je bil tudi Parapat zanj — v srcu! Klasičen pa je bil, da, naravnost klasičen v svojem gladkem izovinku — Bleiweis! Ali se je moralo Levstiku, ob tej igri, ki so jo pred njegovimi očmi igrali »rodoljubi«, zastopniki slovenske »narodne koristi«, z njegovo   osodo,   od slovenskega ponosa srce širiti kakor morje!
In sledile so   posledice:   Odbor je »moral«  sklep zbora izvesti.
484
3.
Narodni koledar in letopis Matice slovenske za leto 186?., isti vir, nam v II. članku na str. 13/14 poroča javno o izvršitvi naročene »dolžnosti«, da se plačani tajnik pri Matici ukini! Besedilo je Marnovo, ponekoliko oprto na Levstikovo besedo:
»I. seja Matičinega odbora je bila toraj 22. junija [1865] vpričo vladnega komisarja in 20 odbornikov. Prvosednik je bil dr. V on čin a, zapisnikar Levstik.« Sledila je volitev predsednika in namestnika, blagajnika, preglednika računov, pa obeh ključarjev.
»N a to se prično razprave o tajniku, ali bi se mogel dobiti brez plačila.
G. Lesar se oglasi, da ga Matica dobode, ako se tajnikov posel razdeli na troje, da bi opravljali ga tedaj tajnik, /[str. 14:] zapisnikar in knjižničar, in pri razpošiljanji društvenih knjig naj bi se smel najeti poseben pomočnik, ako se ne dobi zastonj.
G. Marn se ponudi, da prevzame knjižnico, Lesar je pripravljen ktero koli unih dveh, Levstik se v posebnem dopisu odpove tajniške službe.
Da odbor spozna, ali se more razcepiti tajnikov posel, zahteva dr. Vojska, naj se poprej razloži, in g. S v e t e c meni, naj to popiše Levstik sam, kteri tudi res pove, da je bilo tolikanj dela, da je po 30 gld. malo plače za tako opravilo na mesec.
Da se želja občnemu zboru vendarle spolni, se ponudi g. Vavru, da prevzame knjižnico, ako g. Marn sprejame zapisnike, kteri se slednjič v to poda, in na to so prevzeli imenovani odborniki brez plače tajništvo;
dr. C o s t a pa reče očitno [!], da želi plačanega tajnika, in zahteva, da se ta želja v zapisniku imenuje. Tako tudi gg. dr. Vojska in Vilhar. [Costova igra — dosledna do konca!]
Dosedanjemu tajniku pa, menita dr. K o č e v a r in dr. Vojska, naj se poda zahvalnica in naj ostane tajnik še do 11. julija.«1
Levstikov lastnoročni tekst sam (»I. seja Matičinega odbora 22. junija 1865.«) pa se glasi tako:
»Za njim [t. j. za Lesarjem, ki je poročal o pregledu računov,] opomni g. dr. Leon Vončina, [kot predsednik seje,] da je občni zbor posebno varčnost priporočal, in da torej treba poskusiti, ali bi se moglo dobiti brezplatno tajništvo; naj bi se torej oglasil, kdor bi vedel o tem kaj povedati.
Gosp. Anton Lesar se oglasi, da tajnikovih opravil, kakoršna so po §. 22 opravilnega reda, nihče ne more zastonj prevzeti, da pa vendar Matica lehko dobode brezplatno tajništvo, ako se tajnikov posel razdeli na troje. Potem g. Lesar bere uže zdelan črtež, po kterem bi tajniku bilo skrbeti za vložni zapisnik, izdelovati vsa pisma in dopise, ter skrbeti za red v Matičinem uradu; zapisnikar bi pa pisal in bral občnih zborov in odborovih sej zapisnike, spisoval in bral bi občnemu zboru poročila ob odborovem delovanji, po »Novicah« poročal najvažnejše stvari odborovih sej, in knjižničar naj bi skrbel za knjižnico, družabnike z novci vred naj bi vpisoval v imenik, ter opravljal razpošiljatev društvenih knjig. — Za prepise, zavijanje, pečatenje pa naj bi se smel kdo za plačo najeti, ako ne bi nikogar bilo mogoče dobiti zastonj. — Vsi trije bi se med seboj smeli nadomestovati.
1 Novice, 28. junija 1865, so na str. 210/211 med dopisi »iz Ljubljane. (Prva seja matičinega odbora z dne 22. t. m.«) objavile sodobnosti zadevo [tekst ni Levstikov!] tako-le: »Zdaj pa so sledili razgovori o sklepih občnega zbora. Ker so se gospodje profesorji Lesar, Marn in Vavru brez plače ponudili Matici za opravilstva tajniška tako, da p r v i na se vzame navadna pisarniška opravila, drugi pisanje zapisnikov, tretji pa vredovanja knjižnice, je po mnogostranskih pomenkih, med kterimi je predsednik zboru tudi naznanil pismo, po kterem se je gosp. Levstik odpovedal tajništvu, zbor hvaležno sprejel domoljubno ponudbo omenjenih treh odbornikov in sklenil, da se odbor g. Levstiku pismeno zahvali za njegov dosedanji trud, s kterim je natanko opravljal tajništvo.«
485
Nato se ponudi g. Marn, da knjižnico prevzame brez plačila, in g. Lesar se ponudi, da prevzame, kar ostane, toda ne drugače, nego da se za manipulantna dela dovoli plača.
O tej priliki g. Levstik prosi g. dr. Leona Vončine, da bi bral njegov dopis in g. dr. Leon Vončina bere,  da se g. Levstik odpoveduje tajniške  službe.
Gosp. dr. Vojska se oglasi, da bi se tajniku dajala plača, ker bode uže tako treba plačevati prepise, pečatenje itd., in torej naj bi začasni odborniki povedali, kakošen je tajnikov posel, ker sicer ni mogoče sklepati, da bi se razcepil.
Ta nasvet podpira g. Luka Svetec s tem pristavkom, da bi g. Levstik to reč sam razložil.
Gosp. dr. Vojska pa nas vetu je, naj bi o tem govorili tudi odborniki.
Seja po glasovanji sklene, da tajniški posel razloži g. Levstik, ki je potem povedal, da je od začetka novembra lani do srede maja letos delal po 10—9 ur na dan in komaj dodelaval; da mu je bil o neke j priliki celo dovoljen pomočni pisar. in da mu je služabnik poleg vsega tega moral cesto pomagati, vzlasti, kadar je bilo treba kaj naglo razposlati, da je bilo torej po 30 gld. na mesec malo plače za tako opravilo, poleg kterega Isil ni bilo mogoče nič drugje   prislužiti.
Gosp. dr. Leon Vončina potrdi vse to, in tudi pohvali red v Matičinem uradu, ali vendar pravi, da je treba najprvo presoditi, ali se dobi brezplatno tajništvo.1
Potlej se ponudi g. dr. Zlatoust Pogačar, da tudi on nekaj prevzame.
Gosp. Marn pak nas vetu je prvo g. Levstika in potem g. Praprotnika, da bi kteri teh dveh kaj prevzel, in ko oba dopovesta, da ni mogoče, potem se ponudi g. Ivan Vavru, da prevzame knjižnico, če g. Marn prevzame zapisnike.
Gosp. Marn dovoli, in glasovanje potrdi, da tajniška opravila prevzemo tajnik g. Lesar, zapisnikar g. M a r n in knjižničar g. Vavru, g. dr. Vončina pa tem trem rodoljubim gospodom izreče zahvalo.
Gosp. dr. Gosta pa opomni, da tudi on izreka zahvalo tem trem gospodom, da pa vendar želi plačanega tajnika, in da zahteva, naj se ta njegova želja v zapisniku imenuje.2 To isto zahtevata tudi g. dr. Vojska in g. Ivan Vilhar.
Potem g. dr. Kočevar nasvetuje, da se poprejšnjemu tajniku v zapisnik zapiše zahvala za njegov dozdanji trud, in g. dr. Vojska pristavi, naj se mu tudi poda zahvalnica.
Naposled se po nasvetu g. dr. Vončine o tej stvari sklene, da g. L e v s t i k ostane   [v]   Matičnem   tajništvu   še   do   11. julija   letos.«
1 Levstik sam o svojem delu pri Matici: v pismu K. Rudežu 10./12. 1864 (LP, 240). — Istemu 14./4. 1865 (LP, 242): »V stiskah sem, v kakoršnih še nisem bil letos. 11. dan t. m. sem potegnil plačo, pa nimam uže prav nič. Upniki od tistih časov, ko nisem imel prav nič službe, pritiskajo name, da sam ne vem, kako se mi bode mogoče oteti. Vse sem jim moral dati, kar sem prejel za minoli mesec, zdaj pa še niso odpravljeni, in pred menoj je cel mesec, za kateri ne vem, kako bodem prebil. Pa tudi ta moja uboga plača — 30 gld. na mesec, za ktere moram delati, kakor črna živina po 9—10 ur na dan, potem pa še po časnikih grenke požirati, da od Matice uživam milostinjo, sam veš, da mi daje komaj za hrano in stanovanje pa za ubogo malo obleke. Kako čem potlej od nje še dolgove plačevati! Ali plačevati jih pa vendar moram.« (Brez vse »službe« je bil Levstik od »Napreja« do »Matice«: recimo od zadnje številke »Napreja« 29. sept. 1863 do 11. aprila 1864; v tej dobi ni imel res nič prejemkov, pač pa kazenska postopanja zaradi »Napreja« — v prvi pravdi tja do 21. I. 1864, odn. do 15. marca 1864 (dostavljeno 2. aprila 1864); v drugi pravdi pa do m. junija 1864. Prim.: Novice 1864, str. 31, 189; in Leveč, Zbr. sp. Levstikovi 191/92; 320). In istotam (že 14./4.) še dalje perspektiva: »Menim, da Te ne bodem več nadlegoval, ker se mi bode ali pri Matici zvikšala plača, ali pa bodem moral drugam iti po zaslužek.« (1. c. 243). — Istemu K. Rudežu 30./4. 1865 (LP, 244): »Matica daje res toliko posla, pa tako maio plačila, da ni pol dela ni plačanega.« — In to dejstvo je zdaj Levstik v seji odbora povedal osebno  sam na kompetentnem mestu.
3 Tako je doigral svojo prevzeto vlogo dr. Costa, župan, tu skrajno dosledno do konca!
486
i.
Tako Levstik sam lastnoročno! V Lj. Zvonu L 1881, 635/36 (=z Leveč Fr., Levstikovi zbr. sp. V., 190/91) pa piše o samem sebi, o Fr. Levstiku: »»Ni res, da je bil tajnik »Matice slovenske« in urednik »slovensko-nemškega slovnika« oboje obenem, kakor je v »Zgodovini slovenskega slovstva« [Kleinmayr-ovi] citati na 186 str.[ani]; kajti bil je prej v tajnika postavljen, in s t oprav to službo v 11. dan maja 1865. leta izgubivši, vzprijel je bil slovnik v delo.«« Nikjer ni Levstik zapisal, kdaj je nastopil tajniško službo pri Matici; kdaj jo je -»izgubil«, je v »Zgodovino slovenskega slovstva« določil sam: »v 11. dan maja 1865.« Zakaj tako Levstik sam? Saj je sam doživel fakt povsem drugače. Saj je sam vedel, da je bil 22. junija na I. seji odbora še tajnik, in sam zapisal sklep te seje, da Levstik »ostane [v] Matičnem tajništvu še do 11. julija letos«, leta 1865! Zakaj torej v L j. Zvonu 1881 drugačni datum njegov? Ali je tu Levstik uganjal le — »politiko«? In če bi jo, zakaj pa? Zdi se, da je štel Levstik za konec svojega tajništva pri Matici dan L občnega zbora, ko so sklenili in zaukazali odboru, naj si dobi neplačanega tajnika: dan torej svojega nele moralnega poraza — nasproti dr ju. Srncu! Našel se je list Levstikovega rokopisa, ki kaže, da je Levstik nameraval izreči ali pa morda res izrekel na samem I. občnem zboru M. SI. (11. V. 1865) protest in morda celo odpoved; list, ki predvsem in zlasti priča, kako je bilo Levstiku pri srcu — tiste dni! Fragment:
[»]Ko bi tudi bil prisiljen, vendar bi se mi težko delo o takej priliki sam sebe zagovarjati, poganjati se pro dom o mea. /Tega mi pa treba ne j, niti me ni volja, toda nekaj pa moram vendar le opomniti./ Vsako društvo gleda najprvo na svoje koristi, in tako tudi Matica; l°sobal nobena osoba o tacih prilikali ni nič, na nobeno osobo se ni smeti Mprav nič ozirati. Naj Matica sklene, kar bode tnaJ' njej na korist, in jaz se ne bodem nikoli vpiral, ko bi se tudi mogel. O tem tedaj ni govora. Ali zavrniti moram 'terl pričo denašnjega občnega zbora tiste dopise po raznih, časnikih, ki so me krivično grdili pred slovenskim S svetom, da od Matice vživam milostinjo; zavrniti moram g. dr. Srnca, ki je pisaril, lda' kakor da bi meni bila morda nalašč pri Matici napravljena lsine cura' služba, ktera daje plačo brez truda in dela. G. dr. Srnec je pisal o stvari, ktere ni čisto nič poznal. Matica daje Izdaj uže 7 mesecev! toliko utrudljivega posla, Ikterega je čedalje večl da je človek Ikteri se mora ž njim pečati.l 1p°p1 popolnoma nesposoben za vsako Ivišel duševno delo. Če se to pravi lkak°] komu dajati milostinjo, potem je ta milostinja podobna hrani, ktera se lda*el Imečel priklenjenemu psu. Vendar nečem dalje dokazovati, ali lMa' tajnik od Matice milostinjo vživa ali ne. IT°10 tem najlaže govori opravilni oddelek, če morda najde milost v očeh Is' premodrega g. dr. Srnca.
[Sicer pa kakor sem rekel, jaz se so custo]
[To se mi je zdelo, da moram opomniti zato, ker nimam niti časa niti me ni volja z dopisi po časnikih {čistiti]  [opirati se] omivati se [od] blata, s kterim me je [ometav]  [uže]   To   Se   mi   je   zdelo,   da   moram
opomniti zato, ker me je [g. dr. Srnec javno zgrabil,] [in] dopise g. dr. Srnca brala in morda tudi verjelo mnogo Slovencev, kterim [niso] [ni znano, kako] [oko] okolnosti Matičinega tajništva niso znane[«]
Koncept le je ta Levstikov rokopis, in še to le v odlomku: en sam list! Toda nam tu zelo na svojem mestu kot priča, kot edini glas doslej, — da je Levstik že ante festum imel tisti 11. dan meseca maja 1865, dan I. občnega zbora SI. M., za mejnik v svoji tajniški službi. Žal, da ni rokopis ves! Morda bi nam povedal še kaj več.1
1 Einspielerjev »Slovenec« 1864 je prinašal v Celovcu članek v obliki dopisa »Iz Maribora. (O zadevah »Slovenske Matice".)« od štev 5.—12.; t. j. od 28. januarja do 22. februarja, na koncu imenoma podpisan: »Dr. Srnec« In v tem članku zavrača dr. Srnec ( v štev. 6., 1. februarja 1864, na str. 23) sklep pripravljalnega odbora M. SI. z dne 11. aprila 1864, objavljen v »Novicah« 13. aprila 1864, na str. 123, — »da bi se društvenemu tajniku (naj bode, kdor koli hoče) plačevalo 30 gold. na mesec za njegovo delo«, češ: »Ta
487
5.
Leveč je v Levstikovi biografiji pa zavzel drugo stališče. Poznal je Levstikov datum 11. V. 1865 pač dobro; in vendar se ga ni držal, kakor se tudi ni v »Narodnem koledarju in letopisu M. SI. za L 1867« točno navedene časovne določbe: »tajnik še do 11. julija« (str. 14), dasi Leveč sam navaja to uradno objavo M. SI. kot svoj edini vir. (Levstikovi zbr. sp. V., 321, pod črto.) Ampak Leveč si je vzel za podlago datum Levstikove odpovedi tajniške službe pri Matici, dan I. seje odbora, 22. junij 1865, ko je zapisal: Levstik »se je meseca junija 1865 v posebnem pismu odpovedal tajniški službi.«
Izvirnik pisma Levstikovega hrani Slovenska Matica v Ljubljani:
Slavni Odbor!
Ker z množino Matičinih družabnikov želim tudi jaz, da bi društvo napredovalo), kar je največ mogoče, in da bi imelo druzih stroškov men j, knjig pa da bi moglo več dajati na svitlo, kar je Matičin pravi namen, torej oznanjam, da se odpovedujem Matičine tajniške službe, ktero sem dozdaj opravljal. Vendar pa, ker bi utegnila Matica kmalu zopet dobiti mnogo posla, še posebno, [še pcsebno,] Le se jbode v red devala knjižnica, kar bi uže bilo jako potrebno, pripravljen sem ostati, ako je slavnemu odboru po godi, še mesec dni v pisalnici, da tudi knjižnici naredim imenike, in vse drugo nasledniku pustim v gladkem redu.
V Ljubljani 22. junija 1865.                                                       Fr. Levstik MpI
/ Slavnemu Odboru / Slovenske Matice Ivi Ljubljani. / Z Levstikovo lastno roko razen adrese tudi še »rešitev« na hrbtu lista: »/ Št. 379. / pr. 22/6 865 / Hrani se, ker je rešeno v seji 22. junija 1865. / 26/6 865. / Levstik /«. Pismo ima rdeč pečat, na njem odtisnjeno ime: F. Levstik.
Dan I. seje odbora Matice Slovenske je torej tudi datum Levstikovega odpovednega pisma. Bolj kakor Levstikov datum 11. V. 1865 bi torej bil ta dan pravilen kot mejnik tajniške službe Levstikove pri Matici; zato pa je tudi Levčev podatek v Levstikovi biografiji bolj na mestu in sam zase tudi povsem točen, ker vpošteva datum odpovedi; vendar bi v zgodovino pač bilo dosledno šteti dobo do zadnjega dne faktične zaposljenosti Levstikove v tajništvu Matice, pa naj je bila ta zaposljenost plačana ali ne, iz svobodne volje ali iz uradne postavitve!
»Dnarni Dnevnik Slovenske Matice«, [prva vknjižba: »28. aprila 864: Gospod dr. Janez Bleiweis izroči dosihmal nabrani denar po odbitih stroških, in sicer i.—15.«, ki nato slede], ima izplačilo »letne plače« Levstiku, redno po 30 gld. na mesec, vknjiženo naslednje dneve: leta 1864 — 11. maja, 11. junija, 12. julija, 11. avgusta, 12. septembra, 11. oktobra, 12. novembra, 12. decembra; leta 1865 — 11. januarja, 11. februarja, 11. marca, 11 aprila, 10. maja [dan torej pred I. občnim zborom], 13. junija, in zadnjič: 11. julija. Vseh 15 vknjižb izpričuje prejemek mesečnega obroka po 30 gld. redno za dobo vsakega preteklega meseca, torej »za nazaj« (po že odsluženem delu) vedno od 11. do 11.: 1.) »I 22/3 I 11. maja 864 I G. tajniku Fr. Levstiku se izplača letno plačilo od 11. aprila do 11. maja 1864 po pobotnici št. 3 I Izdatki: gotovina 30 gld.« I; 2.) od 11. maja do 11. junija 1864; 3.) od 11. junija do 11. julija 1864; 4.) od 11. julija do 11. avgusta  1864; 5.)  od 11. avgusta do 11. septembra 1864; 6.)  od 11. septembra do 11. ok-
sklep nam ni nikakor povšeči.« In slede razlogi; isti, ki jih je dr. Vošnjak in tudi dr. Srnec sam navajal potem tudi na I. občnem zboru Slovenske Matice 11. maja 1865 — zoper plačanega tajnika. Svoj odstavek zoper plačanega tajnika pa je končal dr. Srnec dobesedno: »Drugi mi bo oponašal, da moramo podpirati verlega slovenskega pisatelja, ki nima dosti drugih dohodkov. Ta razlog ne velja, ker matični nameni niso ti, da bi podpirala pisatelje. Čehi imajo za ta namen posebno društvo, mi Slovenci pa še nismo niti dosti zbujeni, niti zbujeni Slovenci dosti bogati, da bi se moglo osnovati tako društvo. Kar še ni, pa bo, posebno ako matica nektera leta svojo pravo delavnost dobro razprostira.« To so bili tisti stavki, ki pričajo, da je dr. Srnec dobro vedel, kako dalekosežen je bil njegov nastop; stavki, ki so Levstika tako hudo zadeli in boleli, češ: „sine cura", očitanje — miloščine!
488
tobra 1864; 7.) od 11. oktobra do 11. novembra 1864; 8.) »I 199/27 I 12. decembra [1864] I Fr. Levstiku tajniku letno plačo od 11. Novembra do 11. decembra 1864 I Izdatki: gotovina 30 gld.« i. 9.) »i 289/33 I 11. januarja [1865] I Fr. Levstiku tajniku mesečno plačo od 11. decembra do 11. januarja 1865 vsled priloge 33 i Izdatki: gotovina 30 gld.« I; 10.) od 11. januarja do 11. februarja 1865; 11.) od 11. februarja do 11. marca 1865; 12.) od 11. marca do 11. aprila 1865; 13.) od 11. aprila do 11. maja 1865; 14.) »I 591/58 I 13. junija [1865] I Fr. Levstiku tajniku si. M. mesečno plačo za čas od 11. maja do 11. junija letos vsled pril št. 58 I Izdatki: gotovina 30 gld.« I; in 15.) »I 638/63 I 11. julija [1865] I g. Fr. Levstiku tajniku si. M. mesečno plačo za čas od 11. junija do 11. julija letos vsled priloge štev. 63. I Izdatki: gotovina 30 gld.« I. Račun je čist, dokaz trden: Levstik je bil pri Matici tajnik z mesečno plačo po 30 gld. od 11. aprila 1864 do 11. julija 1865; torej še točno 2 meseca po I. občnem zboru Slovenske Matice, — po dnevu 11. maja 1865: 1 leto 3 mesece!1 Z druge strani pa je temu dejstvu mogoče pridružiti tudi še dokaz, da je točno še do istega dne bil in ostal Levstik slejkotprej v tajništvu Slovenske Matice res delaven s polno aktivnostjo in s polnim poverilom. »Vložni zapisnik od leta 1863. do leta 1881.i (I. knjiga) v arhivu Slovenske Matice, I ves leta 1863 in 1864 vkupno šteto od štev. 1. do štev. 219, leta 1865 od štev. 1. do 394. — z lastno Levstikovo roko], ima pred
I.   sejo ustanovitvenega odbora M. SI., ko je bil »postavljen« Levstik formalno za tajnika, že 36 številk uradnega poslovanja: in sicer 1—20 iz leta 1863, 21—36 iz leta 1864 (komaj 214 strani); nato se glasi naslednja »I[Številka] 37: [Dopisa čas in številka] 11/4 864 I [Reč, o kterej se piše:] 12. aprila 186 4. Zapisnik I. seje osnovalnega odbora. I [Rešitev:] Dopisovalo se je časnikom: »Tagesposti« »Draupost«, »Tempo« itd. itd. I [Rešeno-razposlano:] 9/5 864. I« »Na oko bi to bilo pač dokaz, da je Levstik tajniško posloval pri Matici že pred 11. IV. 1864, in vsaj z 20 številkami že 1. 1863. »Na oko« pa je marsikaj le narobe svet — na tem preljubem našem svetu! Nobena izmed vseh 20 številk leta 1863., in tudi ne nobena izmed vseh nadaljnjih prvih 16 številk leta 1864. ni tako zatrdno taka, da bi bila morala biti, kakor da to doseči  natančna  presoja in doumitev, vpisana  resnično  pred  tistim dnem
II.  aprila 1864, ko nasprotno marsikaj govori in priča pač odločno proti temu. Nikjer ni v teh številkah »Vložnega zapisnika« niti najmanjšega podatka, še manj strikten dokaz, da je torej Levstik posloval pred »izvolitvijo« z dne 11. iV. 1864 kot tajnik Matice, dasi — je to nedvojbeno; le da vprašanje: ali od 9., pač brže od 19. marca 1864. O začetku tajnikovanja Levstikovega pri Matici Opravilni dnevnik (= »Vložni zapisnik«) ne prispeva potemtakem nič pozitivnega roka, pa naj ima prav štev. 1. datum 10/1 1863 (»Poklukar Jož. [kanonik Jožef Poklukar] oznanja »Napreju«, da je nekdo pripravljen Matici pokloniti 100 gld.« z rešitvijo pa ddto. 25/ odn. 26/7 1864); a štev. 21, prva v letu 1864, datum 20/2. 1864 (»C. k. deželnega prvosedstva oznanilo, da bodo Matičina pravila potrjena, če se nekoliko pre-narede.«, toda z rešitvijo ddto. 14/7 1864). Drugače pa isti vir, isti »Vložni zapisnik«, glede zaključka Levstikove tajniške zaposlenosti pri Matici: zadnje z Levstikovo lastno roko vpisane številke 387—394 iz leta 1865 so vse (prvi dve celo po svoji dospelosti) z dne »10. julija 1865«; — vpisane in rešene vse ta dan: zadnji dan Levstikovega tajniškega poslovanja! 11. julija, dan naslednji, pa je Levstik še predložil pobotnico štev. 63 in prejel, kakor sprej ugotovljeno, svojo zadnjo tajniško plačo pri Matici, in vzel, ni dan prej ni dan poslej, popotnik, slovo. Prav nikakega sledu ni o tajniški prisotnosti Levstikovi pri Matici doslej preko zadnjega plačanega dne njegovega: preko — 11. julija 1865.
Taki so torej dokumenti. In zbrani nam zdaj pričajo, odkod vsa tista nesoglasja v štetju tajniške dobe Levstikove pri Matici. Levstik šteje: 11. aprila 1864 »izvoljen«, odn. postavljen za tajnika; in »v dan 11. maja 1865.« češ da »izgubivši« to službo. Matica: »11. aprila 1864 izvoljen« — »ostane tajnik še do 11. julija« 1865. Leveč: da »je opravljal od dne 9. sušca 1865. [reete: 1864.] leta« to službo Levstik; do odpovedi svoje »meseca junija 1865 v posebnem pismu«. Dejstvo istinitega tajniškega delovanja pri Matici: od 9. [? : 19.] marca 1864 pa do 11. julija 1865, po sklepu seje z dne 22. junija 1865. In dejstvo istinitega prejemanja tajniške plače: od 11. aprila 1864 do 11. julija 1865, po 30 gld. na mesec,  vedno »za nazaj«,  posteipando  po efektivno odsluženi  dobi.
1 »Narodni koledar in letopis Matice slovenske za 1. 1867.« (str. 15) ima torej že točno besedo, takoj v prvi naslednji seji odbora po odhodu Levstikovem: »Blagajnik dr. Zupanec o raznih stroških: za poprejšnjega tajnika od 11. dec. 1864 do 11. julija 1865 210 gld., služabniku 48 gld.« Kar točno soglaša z vsemi viri: »do 11. julija 1865« po 30 gld. (7X30=210). Bil je to doslej edini javni podatek o dejstvu, toda nihče mu zaradi nesoglasja z Levstikovo izjavo (LZ 1881, 636) ni zaupal; sedaj je izpričan in z dokumenti potrjen. — »Novice« 17. januarja 1866, str. 20 (»Sporočilo o drugi seji Matičinega odbora 11. januarja 1866.«) pa le (zapeto): »Po tem poroča g. blagajnik dr. J. Zupanec o stroških za poprejšnjega tajnika«, da odtod ni torej bilo podatku nič potrditve.
489
6.
In tako se zdi vsa zadeva po dosedanjih virih naravnost otroško stvarna in nedolžna, kakor otrokova logika. Vendar pa ni tako brez vsega razloga in namena fiksiral Levstik v slovensko zgodovino našo — dan 11. maja 1865! Bil ni ta dan zadnji obrok plače, ampak bil je ta datum res nekaj »politike« od Levstikove strani, zoper dejstvo in dejanje t. zv. pristno slovenske »politike«, zoper vse tisto zavijanje oči z dne 11. maja 1865. In t a dan je hotel namenoma Levstik naglasiti! Saj je bil ta dan res — nastop gotove klike v takratni Ljubljani, gotove »politične« lige seveda in torej »stranke« — zoper osebo: nož naravnost na življenje — zoper laž odpornega moža, ki je bil življenje svoje zastavil v borbo za resnične koristi in resnični prospeh narodne skupine, s preziranjem in brez vsakega računa v smislu in smeri osebne pozicije, osebno materialnih koristi. Bil je dan 11. maja 1865 atentat v smeri nepremagljivega želodca, — po pristno slovenskem nele »rodoljubju«, ampak naravnost socialni ljubezni do človeka sorojaka, »brata«, med nami! »Žrtev razmer«, zavijajo še dandanes oči in — dobro vedo, kaj delajo! Še nihče pa ni rekel, da žrtev slovensko-zavedne pošteno zdrave opozicije zoper bolezen: zoper laž, nele ustanovitve nemškega časnika drju. Gosti, ki ni znal slovenščine, ampak naravnost zoper vso   laž   »rodoljubnosti« med prvaki!1
Izrekel pa je spet 1 e Levstik sam to, vsej takratni dobi znano dejstvo in ga na vsa usta vrgel v »Zgodovino slovenskega slovstva«, ker ga drugam ni mogel, vsemu zavijanju oči v protest in zanikanje, leta 1881 (LZ 1881, 636; = Leveč, Levstikovi zbr. sp. V., 190/191): »»Vrhu tega je vse na robe povedano, kar se dostaje »Triglava«, nemških, a Slovenom v obrambo 3. januvarja 1865. leta ustanovljenih novin, katerih gospod Julij pl. Kleinmayr ni imel nikoli v roci, kar je živ, ker na 286. in 192. str. uči, da sta jih uredovala Miroslav Vilhar in Fr. Levstik. Nikdar ne! Kadar so »Triglav« na noge spravljali, ni temu početju bilo hujšega nasprotnika v Ljubljani, nego li je bas Levstik bil zato, ker se mu je zdelo, da bi se z nemškim »Triglavom« pot zagradil političnemu dnevniku slovenskemu, katerega tedaj še ni bilo, niti se je v Ljubljani mogel ustanoviti. Je d in o to nasprotovanje bilo je Levstiku vzelo »M atično« službo; kajti on je bil nje prvi tajnik, a ne Lesar, kakor veli »Zgodovina slovenskega slovstva« na 194. strani. Vender je slovenski dnevnik potlej bil porojen, da-si stoprav 2. aprila 1868. leta, in to na štirskej zemlji v Mariboru, od koder se je 1872. leta v 6. dan oktobra preselil v Ljubljano, kder zdaj uže v 14. letniku na svitlo hodi po imeni »Slovenski Narod«.««2
1   »Košček kruha, katerega si je — zaslužil kot jako vesten in delaven prvi tajnik pri Matici slovenski, vzeli so mu nekteri rodoljubi, ki so zahtevali, da tajniški posel pri Matici bodi časten, brezplačen posel, dasi so se vsi razboriti možje temu upirali. In res so se kmalu našli ljudje, ki so bili voljni ta posel opravljati zastonj, ki so pa naposled dobivali za svoj brezplačni posel vsaj po toliko nagrade, kakor prej tajnik Levstik plače.« (Leveč Fr., Fran Levstik: Zbrani spisi Levstikovi V., 321. V Ljubljani 1895.). In nato pristno zavijanje oči, dr. Vošnjak v »Spominih« L, 180/181 (V Ljubljani 1905): »Še druga stvar je razburjala duhove; to je bilo imenovanje plačanega tajnika. Osnovalni odbor je namreč izročil tajništvo Levstiku proti skromni nagradi mesečnih trideset gold. Dr. Sernec je že v »Slovencu« se izrekel proti plačanemu tajništvu, češ, da je vendar v Ljubljani dosti rodoljubov, ki bi ta posel brezplačno opravljali. Društvo da naj kolikor mogoče varčno postopa, da si nabere kmalu sredstev za svoje prave namene. / Levstika sem takrat prvikrat videl. Sedel je prt glavni skupščini zraven osnovalnega odbora. Slišal sem pa bil že več o njem in čital v »Novicah« njegove temeljite jezikovne razprave. Da se mu gmotno ne godi ugodno, nisem vedel in menda tudi ne moji štajerski tovariši. Sicer bi ne bili tako odločno se izrekli proti plačanemu tajniku, kakor se je to, žal, zgodilo, nota bene v zadovoljnost kranjske gospode, ki se je na ta način Levstika iznebila ne da bi se bilo moglo njej očitati, da je tega zaslužnega literata spravila ob kruh. / Levstik je o tem, ko je že bil v Ljubljani nameščen v licealni knjižnici, z menoj govoril in dejal: »\am Štajercem nisem zameril, da ste bili proti mojemu tajništvu. Vi ste se pač usedli mojim ljubljanskim protivnikom.«  (!?)
2  Prim. o sporu radi »Triglava«: Levstikov dopis Novicam »O nemškem političnem listu za Slovence« z dne 20. junija 1864. (Slovan 1917, str. 44/46); »Jezna zgodba iz Levstikovega življenja.« Iz dni 23.-27. sept.  1864. (Slovan  1916, str. 9—13); Pirjevec, LP 1931, str.  18—26.
490
»N o v i c e« so bile torej tisti interes, zaradi vsega, kar je bilo lepega in visdkega, zlasti pa »rodoljubnega« za njimi! Zato — nemški časopis dr ju. Costi, da ostanejo »Novice« kakor dotedaj — edini slovenski glas v slovenski občini, varne, trdne, same! Ali so bili kratkega vida 1. 1865 in tudi še poslej »Narodni Štajerci, vrli možje« (Levstik 1870), prav isti možje, ki so si bili izmislili sami »Slovensko Matico« in poslej sami ustanovili »Slovenski Narod« — Novicam v opozicijo na svoji zemlji, kakor jim to utrja že Levstik sam kot nelogiko v njihovo zgodovino!
FELLOCKER-ERJAVEC: RUDNINOSLOVJE. 1866, 1867.
Levstik je 11. julija 1865 doslužil službo svojega tajništva pri Matici, — z gotovino 30 gld. v roki; bil je nato vsaj pet mesecev brez redne eksistence. ob Giontinijevi literarni podpori (meseca avgusta, septembra, oktobra, novembra, decembra 1865.1 V redne prejemke je prišel spet šele 17. januarja 1866, od decembra meseca 1865 pa do septembra meseca 1868 udinjan pri kanoniku
1 O tem »Slovenec« I. Št. 50. V Celovcu že v sredo 5. julija 1865, str. 199 »Iz Ljubljane. A. P.« (»O 1. seji matičinega odbora« 22. pret. m.): »Ker se je bil g. Levstik tajništvu pismeno odpovedal, ponudili so se gg. profesorji Lesar, Marn in Vavru, da prevzeme brez plače vsa tajniška opravila, in sicer pervi navadna pisarniška opravila; drugi pisanje zapisnikov, tretji pa vredovanje knjižnice. Gospodje so s tem pokazali, da vedo ceniti mnenje zborove večine, kar vso pohvalo zasluži, zlasti pa g. L e v s t i k, ki je s to žertvo t. j. z odstopom svojim pravo domoljubno serce razodel tem več, ker se mora mož takih sposobnost, /možnost in vednost še za vsakdanji kruhek boriti.* Potegovali so se sicer tudi zdaj gg. C o s t a , Vilhar in Vojska za plačanega tajnika, pa brez vspeha. Odbor se je g. Levstiku pismeno zahvalil za njegov dozdanji trud.« Pri zvezdici* je opomba pod črto: »* Ravno zvemo, da g. Levstik prevzame vredništvo »Laibacherice«. Visoka vlada bo hodila zanaprej po potih, ktere so dozdaj zagovarjali oposicijonaljni časniki. Zatorej je to dobro znamnje, da postane 1. pomagavec nekdanjega »Napreja« zdaj vrednik vladinega lista »Laibacherice.« Zraven se bode pa s tim še gotovo zastran našega novinarstva marsikaj obernilo na bolje. Vredn. [Naivnost! Einspieler sam ali le Božič?] — In »Slovenec« I. Št. 51. V Celovcu v saboto 8. julija 1865, str. 203 (»Iz Ljubljane. §.«): »Dr. Isleib, vrednik časopisa »Laibacher Zeitung«, jemlje v zadnjem listu slovo od svojih čitateljev. ... Mesto njega bode prevzel vredništvo France Levstik za žl. Miklošičem pervi slovenski jezikoslovec i on je vsakemu izobraženemu .Slovencu tudi ko izversten pesnik in pisatelj sploh znan. Z velikim veseljem opominjamo, da vladni časnik pride v roke takemu domoljubnemu, spoštenemu, učenemu rojaku, nasproti pa tudi tužno obžalujemo, da je bil tako izversten slovenski pisatelj zarad pomanjkanja vsake podpore prisiljen v veliko škodo slovenščini se z nemščino pečati. Naši pervaki so ga moralno prisilili, da se je moral tudi borno plačani službici odpovedati, njemu pervemu tukajšnjemu jezikoslovcu se ni privoščilo, da bi si mogel le en sam sold pri delu slovensko-nemškega slovarja prislužiti; on bi bil moral gladu umreti, ako bi mu drugi v največi potrebi, spozna je njegove velike duševne zmožnosti, poštenega zaslužka priklonili ne bili. Za domače izverstne pisatelje, za domače slovstvo se tako skerbi; gospodje, ki imajo upljiv na narod, bi tega nikakor prezreti ne smeli!« — Nov problem nam s tem vstaja v ospredje: Kedaj je Levstik dobil pri Giontiniju naročilo za svojo nemški spisano slovensko slovnico v tej svoji dobi praznega želodca? Ker naslednjega leta 1866 je dobilo iz te dobe naše slovstvo tisek: »Die slovenische Sprache nach ihren Redetheilen. Behandelt von Fr. Levstik. Laibach 1866. Verlag von Johann Giontini. Druck von R. Eger in Laibach.« (VIII + 144). Predgovor ima lastnoročno avtorjev, zaključek dela označujoči datum: »Laibach am 31. Janner 1866.«; takrat je bil stavek knjige same že dovršen, Levstik pa že pri Wolfovem slovarju! Knjigi je videti brzo roko: nastajala je razvojema kar med pisanjem samim, nekako širše nadaljevanje in tudi nekako v slogu nekdanjih Levstikovih »Napak slovenskega pisanja«, od te strani in tudi po svojem vplivu literarno izredno znamenito delo; nič manj znamenito (dasi bolj nepoznano) kakor svojedobne »Napake«, ki so bile vstale s »Krpanom« vred iz podobne krušne situacije leta 1858. »Slovenec« obžaluje 8. VIL 1865 »iz Ljubljane«, tri dni pred koncem Levstikove službe pri Matici, »da je bil tako izversten slovenski pisatelj zarad pomanjkanja vsake podpore prisiljen« zateči se v nemško delo, »v veliko škodo slovenščini se z nemščino pečati«; Levstik zagovarja v »Predgovoru« knjige sam ta svoj korak in navaja stvarne razloge — brez osebnih! Tako je pomagal torej našemu »rodoljubju« spet Nemec izven ozračja Bleivveisovega: isti Giontini, ki si je bil leto popreje edini upal založiti, Jenku iz samomornih misli pomagati (januarja 1864), in slovstvu našemu (novb. 1864) dati v nemškem Gradcu natisnene Jenkove »Pesmi« do nasvetu in priporočilu Levstikovem! (Fr. Leveč, Zvon 1879, 355/56; in: Slovan 1915, 268/69). Zdaj, leto kesneje, pa je segel Levstiku samemu v podobni stiski pod rame, dal mu
491
Pogačarju z goldinarjem na dan in s prosto sobico pod streho kot leksikograf za Wolfov slovensko-nemški slovar. V Pogačarjevi zapuščini (škofijski arhiv v Ljubljani) je prva nagrada Levstiku za to delo vpisana 17. januarja 1866 (50 fl.), zadnja pa 1. septembra 1868 (30 fl.).1
i. Dragi prijatelj!                                         y Zagrebu 30 aprila 1866.
Mineralogijo sem končal, zdaj je pa treba iskati založnika, toraj se obračam na Te s prošnja, da bi šel k Terpinu ter ga prašal, ali je voljan jo založiti ali ne. Kdor koli bi jo prevzel, lbll moral bi si priskerbeti 76 drvorezov, ki je pa v prav lahko ceno dobi pri Carl GerokTs Sohn na Dima ji, ki je založil »Anfangsgriinde der Mineralogie [zumlfiir Unterrealschulen von Fellocker Wien 1858«. Te knjige sem se namreč držal jaz, toraj bi tudi potreboval vse njene drvoreze. Ako bi se s Terpinom pogodila, mislim da bi bilo najbolj, da se knjiga tiska o velicih šolskih praznicih, jaz bi onda prišel 'zal oba mesteca v Ljubljano i bi sam prevzel korekturo. Se ve, da bi poprej Tebe prosil, da bi rokopis pregledal i popravljal.
Terminologije sem se držal, kakor sva jo vstanovila, le raven za gleich mi dela sitnosti, ker jo potrebujem za eben, menda bo vendar le treba pridržati enako. Kaj deš M Ti?
Svetuj mi tudi nekaj za »Gemengtheil« v tem-le zmislu: Granit ist ein gemengtes Mineral, seine  Gemengtheile sind:  Quarz, Feldspath etc.../
Kuzmiča bi dobil iz tukajšnjega muzeja, ako se Pogačar ali kdo drugi oberne pismeno na »namestničko veče«; ker je ravnatelj vmerl in še dosele n^ej dobil naslednika, ima namestništvo muzej v rokah.
Habdelič je pisal: 1. Dictionarium vocabulorum croaticorum. 2. Kerštjanski navuk. 3. Pervi !Da' otca našega greh 1674.
Kaj je ts'z besednjakom? Kako da nej od nobene strani ni sledu niti glasu?
Zarad mineralogije ^Te še enkrat prosim, da mi kmalu odgovoriš, da vem, načem sem.
Da si mi zdrav! Z Bogom!                                                     Fr. Erjavec m/p
Toda z založništvom Rudninoslovja pri Terpinu ni bilo uspeha. O tem priča dejstvo. da je knjiga izšla naslednjega leta 1867 pri Slovenski Matici, tiskana pri Blazniku v Ljubljani. Leto dni molka leži med tem in naslednjim Erjavčevim pismom na obeh straneh. Zato ne vemo prav nič, kako to, da Terpin ni vsprejel Erjavčeve knjige, niti ne doslej, kako in kedaj je knjiga prišla k Matici. Priča pa naslednje pismo Erjavčevo, da sta bila z Levstikom med tem časom v stikih, le da nam neznano, kako!
Prijatelj!
Dcnes boš dobil 1. polo (revizijo) moje mineralogije, prosim Te preglej jo hitro in potem jo ali sam nesi ali pošlji po kom v Blaznikovo tiskarnico.
Glede oblik sem moral vstrezati I večidel I željam matičinega odbora, tako n. pr. sem moral popraviti ti pri ženskej dvojini v glagolu v te — greste mesto gresti — i tudi kako drugo stvar sem ter tija, postavim: kjer, mesto kder. Prosim Te, take stvari pusti na miru, sicer Te pa prosim, da popraviš, kakor
kruha tiste zadnje mesece leta 1865, in prejel za to iz Levstikovih rok nemške »Napake slovenskega pisanja«! In tako je bilo vse prav in dobro; Bog je poskrbel za lilijo na polji, kakor večkrat v Levstikovem življenju. »Slovencev« dopisnik »§.«, pač neznanec iz neposredne bližine Levstikove, pa priča, da je Levstik že pisal svojo knjigo za Giontinija še pred 11. julija 1865, še pred končno poslovitvijo od Matice, ker že — pred 8. VII. 1865.
1 Pirjevec,  Levstikova  pisma,  str.   3.   Meni  se  ta   vir  radi  povojnega   preurejevanja  v arhivu 1. 1919 ni odprl.
492
veš da je prav. Če boš kake posebne napake našel, Te prosim, da bi mi pisal, da se bom vedel pri dalnjej korekturi ravnati.
Kako se Tebi godi? Kje si z besednjakom in kako stoji s Tvojo preiskavo? Ali se potrjuje skozi in skozi najdeni zakon?/
Zarad kemijske terminologije Ti bom pisal drugi pot, denes se mi mudi na pošto. Da si mi zdrav!                          Tvoj prijatelj
v Zagrebu 8/5 867.                                                                    pr% Erjavec m/p
Poslal sem Ti bil Kurelčevo razpravo o živinskih imenih. Ali si jo dobil?
Levstik je na to pismo odgovoril Erjavcu — dvakrat, a nam sta neznani obe. Na prvo, pač z dne 9./5. 1867, ni Erjavec odgovoril takoj: »tvoje prvo pismo ni j bilo tako pisano, da bi človek rekel, da zahteva tako hitrega odgovora« (Erjavec 12./5. 1867). Pa je prejel zato 12./5. 1867 drugo, hudo jezno pismo iz Ljubljane, pač z dne 11./5. 1867. Obe ti dve Levstikovi pismi sta žal neznani! Na drugo je Erjavec odgovoril, enkrat takoj še istega dne ob prejemu (12./5.) ter potem še drugič naslednjega dne (13./5.  1867):
3.
Dragi prijatelj!                                                v Zagrebu 12/5 1867.
Tvoje pismo me je denes jako iznenadilo in tako potrlo. da koti lzlskesana grešna duša lazim okoli. Lep božji dan, kterega sem se mislil užiti, mi je pokvarilo popolnoma. Najbolj mi je pa vendar žal, da sem tebi tolike sitnosti nakopal na glavo.
Najpreje ti moram povedati, da tvoje prvo pismo ni j bilo tako pisano, da bi človek rekel, da zahteva tako hitrega odgovora. Da sem zadovoljen s tvojimi popravami, kar si mi jih naznanil v prvem pismu, se razumeje samo ob sebi. Nisem tedaj mislil, da pričakuješ še posebnega pooblastila zato.
Kar se tvoje pravične jeze tiče, priznavam, da je temeljita. Ne morem tajiti, da sem M zanašaje se preveč na tvoje prijateljstvo, korekturo preveč površno pregledaval; moram ti pa tudi povedati, da tacega posla nijsem vajen. Kar se tiče ne-/doslednosti, moraš vedeti, da je bil rokopis s prva pisan popolnoma v oblikah tvoje male slovnice, pozneje sem ga lpl moral pa pre-drugačiti v navadne oblike. V nektereh stvareh sem bil res nedosleden, tako n. pr. sem v 1. poli pustil »rogljevi«, v drugej sem pa popravil v roglove, kakor mislim, da je prav. Spočetka me je zmotila hrvaška pisava.
Tudi je lahko mogoče, da premalo prepon delam. To vse priznavam. Ali da Blaznik ne da 3. korekture in da se Lesar vtika v stvar, tega nijsem kriv. Sicer sem pa denes tudi pisal ribniškemu panju, kar ga gre in sem mu razložil, da za napake ne bo nikdo drugi odgovoren, nego jaz, Iin'da noben presojevalec ne bo  zgrabil njega,  ampak mene.
Blazniku reci, da naj ti da 3. korekturo, da / mu bom jaz iz svojega žepa Idolplačal, kar bo imel zarad tega več stroškov. Meni je nij treba pošiljati, da se tisek ne bi predolgo zadržaval. Od 3. pole naprej ti mislim tudi prvo korekturo pošiljati — do zdaj si dobival drugo — in potem mislim boti dve zadosti.
Prosim te potrpi!  Storil bodeš dobro delo ¦— nebesa so gotova.
Zastran nasvetovanih prememb, bi sodil,
1.  da preka in klin ostane,
2.  da se dvoji spremeni v dvojen, samoteren v enoteren,              tm
3.  stojalen naj bode, ker si tako popravil, sicer pa ne vem, zakaj bi tudi temeljen ne bilo dobro.
4.  ravnomeren bi bilo  gotovo bolje nego someren, pa ker nfeHjsi popravil, naj ostane someren.
Z Bogom!                                          Erjavec m/p
493
4.
Dragi prijatelj!                                                V Zagrebu 13/5 1867.
Kaj sodiš ti, ali bi bilo bolje zemljepisna imena pisati s slovenskimi pravopisom ali je pustiti v tujej obliki.
Ali čem pisati: [šneberg]} ISchneebergJ Harz, Hiittenberg, Cornwall, Der-byshir, Borowdale, Fontainebleau, Nagyag, i. t. d.
ali pa: Šneberg, Harc, Hitenberg, Kornvel, Derbšir, Borovdel, Fonteneblo, Nodžag.
Če pišem po naši pisavi, se ime časih tako prevrže, da ga skor nij moč spoznati, še manj pa ga iskali na zemljovidu.
To se razumeje, da sem ondukaj, klJlder so naša stara imena popačena. pisal slovanska imena, n. pr. Banska Bistrica (Neusohl), Schmollnitz (Smolnica). Schemnitz (Ščavnica) i. t. d.
Prosim te, svetuj mi!                                                            Fr. Erjavec m/p
Levstikov odgovor je sledil takoj naslednji dan: 14./5. 1867 (LP/49, štev. L), — prvi Levstikov dopis Erjavcu, ki nam je sploh  doslej znan.
5.
Dragi prijatelj!                                            V Zagrebu 20.  5.  1867.
Pošljem ti zadnje pole rokopisa, prosim te preglej je, predno gredo v tisek. Pozneje ti pošljem še kratek dodatek »o zmesih« in pa kazalo.
Kako je to, da tako dolgo ne dobim nikakoršne korekture? Tretja pola bi že vsaj morala biti postavljena. Ali je tiskana 1. in druga?
Pri nahajališčih se večkrat navaja: Der Petzen (gora) fnaUn Karnthen. V ptelrvih polah sem jaz pisal: Na Pečeh, kakor sem našel v »Vojvodstvo Koroško« od Matice izdanem, pozneje sem pa našel v Wolfu »Peca« in sem v zadnjih polah tudi tako pisal. Zdaj ne vem ktero je pravo. Ti imaš več pomočkov v rokah, prosim te, najdi pravo in popravi napačno. Morebiti veš za kacega Korošca, ki ti bo vedel pravo povedati.
O Zamiku ti nijsem pop reje nič pisal, ker ga nij lbil°l v Zagrebu že od velike noči. Včeraj sem Isel pa z njim sešel ter sem mu povedal, kaj mu farji pripravljajo. Mož se je IJako' smejal od srca ali kakor on pravi »rahljal«, in mi je naročil, da ti pišem, da on o farjih misli, kakor je mislil popreje, da je treba računiti z obstoječimi / faktorji, ne pa živeti1 v iluzijah. Ne da se tajiti, da imajo naši farji veliko moči do našega naroda, in to kar je Z.larnik] njim v slavo rekel ima veliko resnice v sebi. Bilo je pisano v pravem času in kakor smo slišali od raznih stranij, je to gotovo tudi nekoliko pripomoglo, da so Isel druge volitve tako vršile. V agitaciji je vsako pošteno sredstvo dobro. Te misli sem bil tudi jaz in drugi tukajšnji lil Slovenci, pa smo Zamika še spodbadali, da naj piše.
Zarnik te pozdravlja, jaz pa tudi.                                      Fr. Erjavec m,p
Znanstvo in politika torej med možema! Naša drobna »politika« takratnih dni seveda; toda s tistim toplim dihom prav po Levčevi besedi o Erjavcu: »Vsak uspeh, vsak napredek našega naroda, vsaka lepa nova prikazen na književnem polji, vsaka politična zmaga mu je napolnila srce z veseljem. Pa tudi bolela ga je slednja izguba in nesreča narodna.« (Fr. Leveč 1. c, XIV./XV.). Dr. Zarnik je bil takrat vrgel v drobni naš slovenski svet dva tehtna temperamentna članka: v »Novicah« 17. aprila 1867. (str. 126/128) »Naš narod leta 1867.«, in 1. maja 1867. (str. 145/146): »Stranka posredovanja«. Erjavec zagovarja v pismu z ane 20./5. 1867 (pač zoper neznano nam pismo Levstikovo) Zamika in se mu po mnenju pridružuje, češ: to, kar je Zarnik — rekel, ima veliko resnice v sebi. Zelo zanimiva izjava Erjavčeva ! Sodim pa, da meni ta Erjavčeva beseda tisti odstavek Zarnikovega članka tam z dne 17. IV. 1865, na str. 127, ki pa ž njim, kakor odmeva in se zdi iz Erjavčevega pisma, Levstik nekaj  ni  bil zadovoljen.  Odstavek  govori:   »Da  je  naša  izvrstna  duhovščina  svojo
1 Rokopis:   živeti;  strešica  je nad e  zašla!
494
dolžnost storila, o tem ni mogel nihče dvomiti, kdor jo le količkaj pozna; da bi bili pa oni nepošteni agitatorji, ali pa kakor je eden prvih naših nemškutarjev blagovolil izraziti se: >die Pfaffen /raben ja das arme Volk ganz in der Hand«, to je pa gola laž! Duhovni imajo res upljiv do naroda; al upljiv samo tak, ki ga ima vsak pošten človek, ker večidel so saim poštenjaki in skoraj vsi jako vneti za pravice svojega naroda, med kterim vedno živijo, 9 kterim imajo vsak trenutek po noči in po dnevu opraviti in toraj tudi najbolj vejo, kje da ga čevelj tišči.« Toda Levstik je za to »politiko« Zamika leta 1870, dne 22. julija v 6. številki svojega »Pavlihe«, posadil na tla med oba stola: med stol slovenskega »prvakarstva« in stol slovenskega »narodnega naprednjaštva«, t. j. stol ljubljanskega »klerikalizma« in stol slovenskega »liberalizma«! »Da je bil dr. Zarnik zelo razkačen, to rad verujem, in vedel je tudi zakaj ter v skrivnem kotu svojega srca čutil, da je zaslužil,« je nato pisal Levstik Žva-nutu z Dunaja 9. decembra 1870. (LP/340). Škoda zatorej dvakratno, da ne poznamo tudi tukajšnjega pisma Levstikovega Erjavcu o Zamiku, — zlasti, ker se ob vsem tem nekam čudno piškava zdi Levstikova pripombica na koncu njegovega pisma Erjavcu 21/5 1867 (LP/51): »O Zamiku mislim, kakor ti; samo malo pošalil sem se bil v zadnjih pismih.«(!) Levstikov odgovor — spet takoj naslednji dan: 21/5  1867  (LP/50: štev. 2.).
6.
Dragi prijatelj!                                                                26/5 [1867]
D^lenes sem dobil 1. polo na čisto natisnjeno, kar si popravil mi je vse všeč, samo na 10. strani si napak popravil, kajti gotovo ni prav: osmerci, četverci, dvanajsterci so ogli, robovi etc. otopljeni, tukaj je dativ, pa mora biti u. Pa kaj! zdaj je, kar je. S to polo vred sem tudi dobil korekturo 3. pole, sem popravil, kar sem vedel in znal in ti jo pošljem na pregled.
Tukaj v velikej naglici nekoliko vprašanj.
lUmlAli more stati »umazan« za »verunreiniget«? jaz mislim, da ne more. Zakaj ntelij »onečiščen« dobro?
Zakaj pišeš: moder, modra galica?
»Stopnja« sem popravil v »stopinja, da si tudi mislim, da prvo nij napačno.
Kako se mora akcentuirati: razkolen ali razkolen?/
Na strani 64 (rectius 48) stoji rmenkast zarjam, drugje pa povsod rumen, rujav, rudeč. Česar1 se imam držati? Meni je rumen bolj všeč.
Srčni pozdrav!                          Fr. Erjavec m,p
Levstikovega odgovora ni. Zdi se pa, da je vendarle bil, ker Erjavec v naslednjem odgovarja: »V 2. poli stoji »rdeča, rjava", kar je po tvojem zadnjem pismu prav«. Torej mu je bil Levstik opombo z dne 26/5. že tu vmes razjasnil!
7. Dragi prijatelj!
V  nedeljo sem ti poslal prvo korekturo 4. pole in denes ti pošljem revizijo 3. pole z nekimi opazkami.
Izrinola sem popravil izrinila zarad doslednosti, ker v 2. na čisto natisnenej poli stoji »stisniti, razmakniti«. Ali si ti to popravil?
V  2. poli stoji »rdeča, rjava« — kar je po tvojem zadnjem pismu prav — in tako sem dosledno delal že zadnjič v 4. in denes v 3. poli.
Kaj je s krog/o, krog/l^ast? V mojem rokopisu, vem da je pisano' krogla, v korekturi sem dobil pa »kroglje«, 2. čista pola ima tudi krogla, takisto tudi današnja revizija. Da ni panj imel tukaj prstov vmes!/
Prosim te, nesi rokopis, kar ga je še v tvojih rokah, v tiskarnico, če ga še nisi.
Vem, da ti je korektura i vsa ta stvar velika preglavica, ali prosim te potrpi pri jati ju za ljubav, saj tako ne bo več dolgo trpelo. K večem bode šest pol vsega skup.
Naši prvaki bi se bili radi ubranili hrvaških gostov na prihodnje binkošti, ali  Hrvatje bodo vendar prišli in naši možje  naj  gledajo da je  bodo  tako
1 Tako rokopis, očitno da namestu: Česa.
495
¦
gostoljubno sprejeli, kot so Hrvatje nje. Ali jaz se jako bojim, da se bodo blamiralil'1. Toman in Svetec sta na Dunaju, oče in Costa sta pa po zadnjih nesrečnih volitvah za mestni odbor v strašnih fskrblstraneh. Mene skor gotovo ne bodl°le v Ljubljano./
Kaj je z Wagnerjem knjigarjem?
Kje so tvoje bčele? Ali ne bodo rojile? Bojim se da bi je bčelar Terpin ne zadušil.
Srčno te pozdravlja                                          / tvoj / prijatelj /
4/6 867.                                                                                                                  Erjavec m/P
Odgovora Levstikovega — ni doslej, dasi je odgovoril!  (Prim. naslednje Erjavčevo:  »uže poprej, nego sem dobil tvoje pismo«!)
8. Dragi prijatelj!
V današnjem pismu boš dobil »dodatek« in pa kratek predgovor, posebe pa pod zavitkom 1. korekture pete in nekaj šeste polel>l. MProsim te, preglej to in ono in skrbi, da pride v tiskarnico.
Kakor bi mi bilo ljubo, da bi se sešel s tebo me vendar ne bo v Ljubljano. Prav veselilo me bo, če bom slišal, da se moja slutnja nij vresničila, no ne morem si kaj, nekaj mi zmerom pravi, da se bodo naši blamirali. Z druge strani je sicer res, da Hrvati od »strašivih Kranjcev« velicih stvari ne pričakujejo. [Vellk°lMnogo grencih besed sem že slišal te dni, ko se je culo, da bo Costa pri tej priliki všel iz Ljubljane, toda Hrvatom je težko popisati naše stanje, njihov vedni refrain je »kukavice!« in po pravici kažejo na Čehe, ki se [P°dl v sličnih okolnostih možato obnašajo. Kar sem še imel veselja za Ljub-/ljano, vzela mi ga je ladresnal debata v dunajskem Reichsrathu. Kar sta T.[oman] in Sv.[etec] proti adresi popreje izbljevala, to so potem vsi Slovenci pojeli, kot bi trenol, postali so foderalisti — dualisti. Kak vrag jim je to vdehnol! Beuft jim je gotovo nekaj obetal in šli so na led. Bojim se, da je imel tukaj Klun prste vmes. Znabiti bo še prišel za šolskega svetovalca mesto Jarza. Zadnji Franz  Josef Orden  Jarčev me je spomenol tega.
Ne vem kako se bota Toman in Mrazovič gledala. Brž kot ne, se bo tudi Toman skril, kot so se oče in vsi prvaki pred dvemi leti ali kali, ko je je Mrazovič iskal po Ljubljane.
Preverjen sem, da bi moral ves pot poslušati žaljive besede, to me pa strašno boli, s tem bolj, ko človek / tudi po svojej vesti vselej ne more braniti naših prvakov.
Listnico v zadnjih Novicah sem bil bral uže poprej, nego sem dobil tvoje pismo. Precej sem vedel, na koga leti.
Veš! da je tudi mene preletela jeza, ko sem že poprej bral Božičev preklic. Jaz bi ne bil tega storil! Zaprt bo že tako ali tako, zarad druzih procesov, en teden več ali menj, kaj je to! Gotovo bolje, nego pred Sav. se plaziti po kolenih in ne samo prositi ga odp^rostenja — to naj bi uže bilo — nego celo priznava!nJelti, da je S. delovanje i. e. nemškutarenje slovenskemu narodu na korist!!! To je preveč. Raji pol leta v zadnji kapucinski klošter.
Zdrav bodi!                   Tvoj prijatelj
9/6 867.                                                                                               Fr. Erjavec m/P'
Denes sem to pismo, ktero sem mislil da je uže v tvojih rokah, nesel na mizi,  pozabil sem ga včeraj v naglici  z drugimi  spisi  vtakniloti v kouvert.
Ne zameri!
Nade jem se v tvojem prvem  pismu,   da mi boš  pisal  kaj o Hrvatih.
10/6 1867.                                              Bog.                                      Fr. Erjavec m/P
Tudi na to pismo je Levstikov  odgovor — bil,  kakor  priča  naslednji  Erjavčev dopis takoj s prvo besedo. Dodanes pa tudi tega ne poznamo!
496
9.
Dragi prijatelj!
Tvoje pismo prebravši sem šel precej k Torbarju, sem mu pokazal tvoje pismo in potem sva se menila, kaj bi se dalo v tej stvari storiti. Na vsaki način se mora naš narod opošteniti pred svetom, a sramota naj pade na lica možem, ki gotova nijso vredni biti zastopniki tacemu narodu, kakor je naš.
Torbar je šel potem k Mrazoviču in denes še bom govoril o tej stvari s Šulkom. Brž kot ne, bo Mrazovic sam pisal v Pozor.
Da moramo tudi mi zagrebški Slovenci nekaj storiti, se razumeje, prašanje je le, v kake j formi. V nedeljo pričakujem Zamika, ki ga še nijsem videl, kar je prišel iz Ljubljane; nadejem se, da vkrenemo pravo./
Znabiti bi bilo najbolje Tomanu in Svetcu poslati nezaupnico z našimi podpisi, i ta nezaupnica bi se potem tudi v Pozoru natisnila. Toda gotovega ti denes ne morem pisati ali bodi preverjen, da se bo nekaj storilo.
Hrvatje  so se neizrečeno zadovoljni vrnili iz  Kranjskega  in  ne morejo • prehvaliti i Idostl  načuditi se našemu narodu. Tacemu sprejemu —  zlasti  od prostega našega naroda v Postojni — se ni nihče nadejal.
Kar piše »Presse« — Laibacheričin telegram je iz »Presse« — o hrvatskih prvakov i o Strofsmajeru, je gola laž.
Moreš si misliti, kako me je veselilo, ko sem bral v tvojem zadnjem pismu, da si učitelj Konradov. Ne samo, da ti bo pomagano v materijalnosti, temuč bi tudi lehko imelo za bodočnost važne nasledke./
Zdaj pa na posel!
Pošiljam ti revizijo 4. pole. Ne vem prav za prav, kaj p omenjajo one maroge na več krajih, n. pr. mesto I pri nadpisih, potem mesto L in mesto mnogih številk v tekstu. Mislim, da nij stavec imel potrebnih pismenk, toraj tega nisem  popravljal,  misleč, da to stavec lehko sam postavi po rokopisu.
Panj je spet popravljal: krogi je, krogi jast, prosim te, gledi, da stavec te napake gotovo popravi.
Na strani 51 pri azuritu, potem na strani 54 pri Stivi in pri Serpentinu stoji:  »plošnjat«, jaz sem pisal plošnat.
Ne vedeč, ali si ti to popravil, sem pustil, da si tudi se mi ne zdi pravilno. Na strani 55 v 11. vrstici od zgoraj še zdaj ne umejem konstrukcije: lepotica belilo./
Kazalo sem že1 sestavil po abecednem redu, poslati ga pa še ne morem ker 5. in 6. pole revizije čakam. lNaiPri prvej korekturi namreč nijsem upisal strani, na kterej je kaka rudnina opisana, stavcu pa ne upam, da mi ne bi kaj zmeld'l in zblodil.                                                            i
Torbar, Galac, Šaj odzdravljajo pozdrav,  i pozdravlja te tudi
Tvoj prijatelj
14/6 867.                                                                                     Fr. Erjavec m/P
Levstikov odgovor, z dne takoj 15/6. 1867, je ohranjen in objavljen v Levstikovih pismih (Pirjevec, LP/str. 51, štev. 3.). Šele 27/6. 1867 mu je sledilo, z utemeljitvijo zamude, spet Erjavčevo pismo:
10.
Dragi prijatelj!
Ne vem kaj dela Blaznik? Od Duhovega do včeraj nijsem dobil nobene stvari iz tiskarnice, zato ti tudi šele dMenes — ko ti pošiljam revizijo 5. pole — odgovarjam na tvoje zadnje pismo.
1 Rokopis: ze.
32
497
Zadnjič sem ti pisal, da zagrebški Slovenci nekaj storimo contra Toman, Svetec etc. Res smo delali ali žalibog! storili — nič! Mrazovič je obljubil Torbam, da piše o tej stvari v Pozor. Ali do dan denes nij pisal in menda tudi ne bo, ker zdaj bi bilo post festum. Hrvatom človek zdaj tudi ne more zameriti, ker imajo dosti opraviti, da se sami ubranijo lmIMagjarom in magjaronom svojim.
Jaz sem med Slovenci delal in nagovarjal, da pošljemo Tom. [anu] et Comp. nezaupnico. Nekteri n. pr. Macun, Bradaška i. t. d. so bili naravnost proti vsakej demonstraciji. / Nekteri bi bili podpisali, ko bi bili mi to pismo poslancem privatno poslali, da ne bi prišlo v javnost. Temu smo se pa vpirali drugi, rekoč,  da tako privatna pismo nema nikakoršne vrednosti.
Ker nemarno za sedaj slov. organa, sva z Zamikom vkrenila, da se naša nezaupnica v obliki »odprtega pisma našim rojakom« v kacih 500 eksemplarih razpošlje po Slovenskem. Zarnik je pismo naredil — ali ljudi, ki bi ga morali podpisati, — je bilo vse men j in men j, posebno kar je Svetec dal svoje famozno razjasnilo. Tukajšnji Slovenci smo veči del činovniki — a treba ti je vedeti, da so činovniki v Translajtaniji ravno tako boječi ljudje, / kot v Cislajtaniji. Samostalnih in neodvisnih ljudi je tukaj malo in tudi ti, kar jih je, so bolj mirne krvi in se ne puščajo radi v nikakoršne demonstracije.
Ravno tačas, ko se je to med nami godilo, se je tukaj pri Jakiču tiskala proklamacija na domorodne Vinodolce v hrvaškem primorji, pa jo je vlada konfiscirala.
Tudi to je poplašilo naše ljudi in nekoliko pripomoglo, da je naše odprto pismo — zaprto v mojej miznici tinlter nezaupnica splavala po vodi.
Žalostno ali resnično.
Zdaj na posel!
Piramidski je gotovo bolje, nego piramidalno, ali vendar sem popravil, ker tudi v prejšnjih polah takisto stoji.                                                             '
Kjer nij še stalo »čisteča«, sem popravil, ker »čistca« bi bilo težko izgovarjati./
Osobni zaimek 3. osobe srednjega spola ima v 4. padežMi po tvojem »je«, to je gotovo dobro, ali neznano moti, posebno sedaj, ko 4. padež množtva pišemo tudi »je«, tako da imamo sedaj tri »je«
Na strani 70 pri zlatu stoji: »fcamor je je (namreč zlato) voda nanesla«. Ali ne bi bilo bolje pisati »ga«? Tudi Hrvatje tako pišejo. Kaj pa Rusi?
3. in 4. polo sem dobil čisto tiskani, pa sem opazil, da faktor slabo pazi, da li stavec res popravlja, kar je bilo v reviziji naznanjenega. Tako je posebno v 3. poli ostalo več pomot, za ktere dobro vem, da sem je popravil. Naj bolje pazi!
Kaj je z novim časopisom? Je li se mu je skoro nadati? Od kod je denar? Kaj! ko bi bili naš striček posegli v žep!
Kazalo  pošljem  precej, ko dobim  6. polo.  Poženi malo,  če je mogoče.
Da si mi zdrav
J              tvoj prijatelj
27/6. 867.                                                                                    Fr. Erjavec m/P'
Levstikovo pismo, ki je tu sledilo, ni doslej znano. Ali bo kedaj? Da je pa bilo, priča Erjavec v svojem naslednjem: >Ne boš se čudil, da ti tako dolgo nisem odgovoril na tvoje zadnje pismo.« Po tistem Levstikovem, zadnjem nam znanem odgovoru z dne 15./6. 1867 (LP/štev. 3) nastopi dolga vrzel štirih mesecev, tja do 3. oktobra 1867, na Levstikovi strani; te praznine ni mogoče izpolniti le z Erjavčevim potovanjem o počitnicah v Pariš, ampak izgubiti se je moralo tu ali vsaj neodkrite še doslej ostati nekaj Levstikove korespondence
498
11.
Dragi prijatelj!
V  tretje rado gre! Ne boš se torej čudil, da ti tako dolgo nisem odgovoril na tvoje zadnje pismo. Kaj dela Blaznik? Kaj dela Levstik?! Kaj dela Erjavec??! Zdaj smo se obredih vsi trije in zdaj bo kmalu vsega konec, ker včeraj sem ti poslal zadnjo polo.
Kar mi pišeš o slovenskem časopisu, me je prav razžalostilo. Iz vsega se vidi, da so Štajerci mnogo bolj delavni in tudi spretniji, nego naši prdeži. Jaz sem mislil — po besedah tvojega predzadnjega pisma — da je za materijalnost časopisovo popolnoma skrbljeno, da se bo osnoval, kolikor je pri nas mogoče, na veliko ped. I veruj mi, da bi se to bilo lehko zgodilo, da so bili / drugi možje v slov^anskej deputaciji tbil naši zastopniki. Človeka mora sram biti, ko od vrnivših se hrvatskih udov čuje, kako so se veli naši zastopniki.
28. t. m. bo svečano naša akademija začela svoje delovanje. Štrofsmajer pride v Zagreb, iz Belega grada so se že napovedale deputacije vsih učenih družtev in tudi mesta samega. Da pride nekoliko Rusov, je gotova stvar. Grdo bi bilo, ko bi pri tej priliki [^Slovenci spet umaknoli rep, Hrvatje pričakujejo vsaj nekaj prvakov, sosebno Bleiweirs, kot akademik, bi se strašno zameril, ko bi ga spet o tej priliki ne bilo. Lani se je izgovarjal na vojsko, da ima kot deželni odbornik mnogo posla. Letos vojske ni, kobile in žrebeta pa na ta dan tudi ne pričakujejo / daril. Ali bi ti mogel priti?
V  zadnjej skupščini je »Kolo« imenovalo za začastne ude: Dr. Bleiweifsa, Dr. Costa, Gariboldija, Dr. Dolenca in Dr. Lavriča.
Iz časopisov ti je znano, kako dela Rauch, da pridobi prihodnjemu zboru magjaronsko večino, pa če Bog da — spodletelo mu bode. Človeku se gnjusi, ko vidi, kaj se godi zdaj tukaj. Edina uteha je to, da dolgo trajalo ne bode, ne more. Pozora misle ubiti in še se govori,  da bi se preselil v Ljubljano.
Zarnik ne išče službe od Raucha in bi je tudi ne dobil. Saj ti1 menda znano, da zapusti Rauchovo hišo koncem tega mesca in da gre k Dr. Ploju v Lutomer./
Kako se pogajaš s Konradom?
Ali ga je res volja učiti se slovenščine, ali je samo »Laune«.
Tukaj ["Idodajem na posebnem papirji največe tiskarske [Plnapake. Če misliš,  da bi bilo vredno je natisniti, nesi je v tiskarnico.
Zdravstvuj.
V  Zagrebu 19/7 867.                                                                    Fr. Erjavec m'P
12.
Dragi prijatelj!
Letos me menda ne bode v Ljubljano. 1. augusta grem na Dunaj in od tod — če ne bode zlato predrago — v Pariz, kterega sem že davno želel videti.
Te dni se je dotiskala mineralogija. Da je knjiga taka, kakor je, tvoja je največ zasluga. Žalibog, da to zaslugo le ceniti morem, dostojno plačati pa ne morem. S to malenkostjo nisem htel plačati tvoj trud, vzemi jo v znamenje prijateljske hvaležnosti.
Oprosti! za zdaj ne vtegnem več pisati, moram preskrbeti si to in ono za pot.                                        Zdravstvuj!
30./7 867.                                                                                    Fr. Erjavec m/P
1 Tako  rokopis.  Izpuščen je tukaj: je.
499
In tako se je res zgodilo. Leveč piše v Erjavčevi biografiji (Fr. Erjavec, Izbrani spisa II.; izdala Mat. Slov. v Lj. 1889): 1867. je bil Erjavec z realčnim direktorjem Torbarjem, prof. Rihtaričem in sedanjim škofom Posilovičem v Parizu. Tja se je vozil čez Dunaj, Solnigrad, Strassburg; v Parizu — 13 dni; vrnil se je čez Genevo, Lausanne, Basel, Kostnico, Lindau, Monakovo, čez Tirole, Verono in Trst v domovino.
Vendar pa je Erjavec že pred 2./11. 1867 bil pisal vsaj enkrat Levstiku, ker mu Levstik 3./10. 1867 (LP/55, štev. 5) piše: »Dolgo ti nejsem odgovoril.« Na kar mu Erjavec odgovarja v naslednjem:
13.
Dragi prijatelj!                                                 v Zagrebu 2/11. 867.
Tvoje zadnje pismo me je posebno razveselilo z razlaganjem nekterih besed, za ktere bi bil prisegel, da so slovenskega korena, da si tudi bi ga ne bil vedel povedati; n. pr.: močerad, premog, komolec^ metulj! Za pet ran božjih! Kako globoko je že nemščina vlezla v nas! Tega bi se ne bil mislil.
»Žvegla« pomeni tukaj v kajkavš'*'čini Hirtenpfeife ali sploh leseno piščalko.
Metulj, metlaj, v hrvaščini metilj pomenja tudi črva v jetrih (Distoma hepaticum).
Zarad »Polvgonum aviculare« ti morem to le pisati. Torbar se ne spominja, kje je bral to besedo. Ali v njegovej domačiji je sploh le znana beseda rdesalj. Gledali smo po ^'slovarjih in nesli smo
rdest Annenkov botan. ruski slovar. rdest  Mrongovius  poljski  slovar. rdesen Jungmanov češki slov.
lzHSeidaj te bom pa še jaz poprašal za tri besede, ki jih ravno sedaj češče moram rabiti./
Ali je »človek« res od »čela«.
Ali je »trpinčiti« dobra beseda? Zdi se mi sumnjiva, kot da bi bila noviškega kova in narodu neznana. Sicer nevem, če ima narod besedo za »qualen«. »Mučiti«  poznajo beli Kranjci, sicer pa ne vem.
lToliklMnogokrat mi pride pod pero beseda: Marsikdo, marsikaj, marsi-kam etc.  Kaj je ta marši? Če tudi ima pravico, svatovske obleke pa nema.
Kako je to, da mi ne pišeš ničesar1 o Zamiku. Ali je še v Ljubljani, ali ne?  Ali je pri Ploju ali kje je?
Od Krišperja še nemam pisma. Ne vem ali je Jelenec dobil inštrukcijo, ali ne. Mislim da jo je. Krišper bode žaloval po hčerki, torej mi ne piše. Kaj pa ali od Jelenca ni nič glasu?
Politično stanje je pri nas vedno bolje. Rauch Ičez da,Jel izgublja vse vee in več teraina./
Sedaj bode v kratkem reštauracija mestnega zastopstva in narodna večina je že zagotovljena.
Kaj bo z dež. zborom. Nič. Po oktroiranem izbornem redu izbrani zbor nema nikakoršne veljave. In tudi po tem redu lge'je še mogoče, da timalbode narodna stranka večino imela. Narodnla'jaki še niso vkrenili, ali bi šli v zbor ali ne. Pa če bodo tudi šli, se bode to zgodilo le zato, da protestirajo2 proti izbornem redu — če bi tudi bili v večini.
Nam činovnikom gre za nohte. Glasovanje bode osobno3 in ustno. Do sedaj je bilo vsacemu na voljo dano, hoče li glasovati ustno ali pismeno.
Ali se v Ljubljani dobi Baragova knjiga o severnej Ameriki. Če se dobi naj mi jo pošlje knjižar in zraven tudi »Ultra« in »na mostu«. Denar more na pošti povzeti.
Kako je z dramatiškem družtvom. Koliko se mora plačati na leto in kaj vživa član? Čital sem sicer pravila, pa se ne spominjam več. / Piši mi o tem. Jaz bi pristopil.                                 Zdrav!                                  jrr# Erjavec m/p
1 Rokopis: ničesar...      2 Rokopis:   prostetirajo ...      3 Rokopis:  osebne.
500
Levstikov dolgi odgovor Erjavcu je sledil takoj naslednji dan 3/11. 1867 (LP/str. 57 si., štev. 6.), brez uvodnega ogovora: »Tvoje pismo prebravši teko j odgovarjam.« O »žvegli«, metulju, človeku; o marsikaj i. t. d. Nato pa je dostavil Levstik še drugi list dne 6/11. 1867 (LP/str. 62, štev. 7.), ko mu pošilja Baragovo knjigo. To sta zadnji dve pismi Levstikovi Erjavcu iz leta 1867, Erjavčevo pa ni ohranjeno nobeno več. Ali da ga tudi res ni bilo nobenega? Dne 27-/2. 1868 (LP/str. 63, štev. 8.) se Levstik opravičuje: »Ne huduj se o mojem dolzem molku. Zopet nejsem utegnol zinoti. Celo denes ti na kratko pišem.« Torej je bilo prav gotovoda pred 13./3. 1868 še vsaj eno Erjavčevo, če že ne iz 1. 1867, pa iz 1. 1868. To nam potrjuje istotam tudi še Levstikova pripomba: »Ne bil bi jaz nikdar verjel, da je Tušek taka zmes, da li ste ga vedno črtali za malovreden značaj.« Moral je torej pisati Erjavec Levstiku vsaj še eno prej* v njem o Tušku, ker v vseh dosedanjih njegovih ni o Tušku nobene take besede! A to Erjavčevo pismo, vsaj eno iz te dobe, je izginilo!
LETO 1868: DRAM. DRUŠTVO, NAROD, MLADIKA,
1.
Dragi prijatelj!
Prebravši zadnje Novice sem zvedel, da ima dramatično društvo v nedeljo sejo, kjer se bodo po vsej priliki volili odborniki. Ker si mi tako rekoč ponudil mesto zunanjega odbornika v zadnjem pismu, je denes zadnji čas, da Ti odgovorim na preprijazno ponudbo.
Znajoč, kaj se more zahtevati od tacega odbornika, znajoč kake dolžnosti bi tna sel prevzel, in poznajoč samega sebe in svoje slabe moči, moram na ravnost povedati, da ne morem sprejeti te časti. Jaz o poeziji, zlasti o dramatiki nemam nikakoršnega sistematičnega znanja, kar o tej stvari vem in znam, je bolj naravni nagon, nego kaj druzega.
Ako ste v zadregi za sposobne delavne odbornike, priporočam Vam svojega kolego Viktorja Lipeža, ki je sam nekaj dramaturga in je sicer estetično izobražen mož, ki bi tudi imel voljo delati za društvo. Stritarja menda vendar niste pozabili./
Za Kopača in za se sem plačal letnino za dram.fatično] dr.[uštvoj Noliju, ko je bil v Zagrebu.                 Z Bogom!               Tvoj prijatelj
13/3 1868.                                                                                             Fr. Erjavec m/P
2.
Dragi prijatelj!
Z Lipežem ni j nič! P .. da je! Pravi, da ne more dati dveh goldinarjev l Vzemite kacega druzega!
Prašaj Nolija, ali je dobil moje rekomandirano pismo, pisano pred volitvami za ljubi j. mestni zbor, v kterem sem priložil 2 gold. kot lletošnjil prinesek za ^matičarja Novaka. V Novicah njegovega imena še nisem bral, bojim se, da bi mož ne mislil, da je pri meni zastalo. Ako ne dobim nikakoršnega glasa. bodem moral reklamirati.
Toliko v naglici. Kaj več za nekoliko dni. / Zdravstvu j! / Tvoj prijatelj /
Erjavec m/P Pismo ima odtrgan spodnji levi vogel, kjer je najbrže stal datum. A vsebina že izpričuje, da je iz 1. 1868 ter v stiku z nasvetom v prejšnjem Erjavčevem listu glede V. Lipeža. Na obratni strani Erjavčevega lista s svinčnikom in Levstikovo roko pisani seznam imen, očitno da za občni zbor dramat. društva sestavljeni zapisek Levstikovih predlogov, potrjuje domnevo, da je to Erjavčevo pismo še izpred dneva  1.  (ustanovitvene)  seje. Seznam  je naslednji:
Verwaltung:                                                           Igral. Ic il
Žagar                                                                               Drešl
Gutman   Bibl.Iiothekarl                                                 Valenta
Pour                                                                                Zabukovec
Nolli
Grasselli
501
Kako je to, da ne dobim 4. knjižice1 dram. družtva? Ali je 1. že tiskana?
Prav razveselila me je novica, da bosta Stritar i Jurčič prevzela Glasnika. To sta moža za tako delo, Janežič tacemu listu ni j dorastel. To je zadnji čas sam čutil, in to ga je boje najbolj primoralo, da ga je dal iz rok. Drugi razlog pa, da / ga je ravno sedaj o pol leta opustil, je ta, da je mogel svojega Cvetnika nekoliko prodati za povračilo celoletnim naročnikom.
»Slov. Narod« je dober časopis, v tem smo storili dober korak naprej. Veseli me, da v Ljubljani pridno vanj pišete. Da ti pišeš2, sem vedel, ker poznam tvojo pisavo. Razen nekih dopisov, si pisal tudi Epilog.
Zakaj jaz ne pišem? me vprašaš.
Na to je težko odgovarjati, no mislim, da politične novice iz Hrvaškega ne zanimajo tolikanj slov. bralce, nego domače. To bi sodil iz ravnanja vred-ništva. Kočevarju i meni je Tomšič — in meni pozneje tudi Vošnjak — pisal in naju prosil, da bi kaj pisala v Narod. Govorila sva s Kočevarjem, ki je dober dopisovalec in ki ima mnogo več časa nego jaz. Rekel mi je, da misli redovito dopisavati Narodu, kakor je poprej v slov. Gospodarja. Pisal in poslal je vvodni članek »Slovenci in Hrvati«, še predno je začel list izhajati in pozneje tudi nekoliko dopisov. Ali vredništvo nij vzelo nobenega in še le na Koč.[evarjevo] interpelacijo je v 9. listu začel članek Slov.[enci] in Hrvati, dovršil pa ga nij nikdar. Se ve, da je Koč. [evar] sedaj zgubil veselje / dopisavati. Čemu pisati in trati[ti] čas in papir! S tem pa še nij rečeno, da ne bi kedaj za listek kaj pisal.
Tu ti pošiljam najnovejše Kurelčevo delce, znabiti da ti ugodim z njim.
Priloženi list z denarjem izroči Dr. Zupancu.
Denes se mi je milo storilo in solze so mi prišle v oči, ko sem bral v »Narodu«, kako je naš izvrsten narod sprejemal »Sokola«. Pri takej priliki je človeku sosebno žal, da nij doma. Ali si ti bil zraven?
Sedaj pa še nekaj jezikoslovnega.
Onemu dimu, ki se po letu zlasti o vročih dneh rad pokaže v zraku, pravijo tukaj čaj, v Slavoniji pa lunja. Ko sem to slišal, mi je prišlo na misel, da iJlse na Hrvaškem neka umazana počasi tekoča reka imenuje Lonja in od nje Lonjsko polje, pa sem si domišljal, da bi tudi lajno (blato živinsko) vteg-nilo biti istega korena, in da bi vse skup pomenilo nekaj umazanega, kakor tudi beseda čaj (naše saje). Kaj ti praviš?
Zakaj si prenehal razpravo o mesečnih imenih? Ali tebi Zarnik kaj piše? Meni nič, moral sem mu se nekaj zameriti.
Zdravstvu j!              Tvoj prijatelj
v Zagrebu 5/7 1868.                                                                         Erjavec m/P'
Temu Erjavčevemu listu je moralo spet slediti kako Levstikovo pismo, ki mu Erjavec odgovarja 8./11. 1868 (o Habdeliču in drugih knjigah — Levstiku za slovar)!
Minile so sicer medtem vse počitnice, pričelo se je spet že novo šolsko leto, in med Levstikom in Erjavcem je bil pač daljši presledek zaradi tega v dopisovanju. Lahko pa zatrdno mislimo, da počitnice niso bile brez »shoda«, brez osebnega sestanka v Ljubljani. Erjavec je pač poiskal tam Levstika pri njegovem slovarju, in gotovoda odtod, iz osebnega pogovora, potem Erjavčevo iskanje Habdeliča po Zagrebu za Levstika; vendar sodim, da je bilo tudi kaj pisma potem še med njima. Erjavčevo vprašanje 8./11.: »Kaj da tako dolgo nij poskušnje?« — namreč Levstikovega slovarja v tisku, izvira sicer tudi še lahko in celo najbrže iz „shoda" med počitnicami. A to in ono o Habdeliču mi govori tudi še — o  pismu!
1  Rokopis: knjižice,
2  Rokopis:  pišeš
503
4.
Dragi prijatelj!
Habdelic  J ura j, Turopoljac pisal je:
1.  Zercalo mariansko, to je ponižnost Device Marie, ka je Boga rodila, vsem slovenskoga i hervatskoga naroda kerščenikom.
Vu Gradcu 1662. 12. 587 str.
2.  Dictionar ili reči slovenske s vekšega ukup zebrane, u red postavljene i diačkimi slahkotene, na pomoč školneh mladencev Horvat-skoga i Slovenskoga naroda.
Vu Gradcu 1670. 12. bez stranij 28 pol.
3.  Pervi otca našega Adama greh i žalostno po njem vse človečanske nature porušenje.
V Gradcu 1674. 8. str.  1181.
4.  Sillabus vocabulorum grammaticae Em. Alvari in Illvricam sive Croatis et  Slavonibus vernaculam conversorum.
Zagr. 1726. 12. str. 164.
5.  Kerščanski navuk s dogadjaji sv. Pisma.
Kaj ti je od imenovanih 5 del še neznano? Morebiti, da ima ljubljanska knjižnica vse to. Ako nema, kaj bi si želel, da ti preskrbim? /
Včeraj sem ti poslal pod križnim zavitkom Kurelčeva »Imena«.
Denes ti pa pošiljam stare evangelije, ktere sem v ta namen, da je pošljem tebi, izprosil od prijatelja za nekoliko dni. Dodane so nektere crkvene pesme, ki so zanimive za nas v kulturnem obziru. Na str. 206 veli pisatelj da je dodal te pesme »osebno Islz namenom, da bi spodrinole stare poganske, ktere ljudje še sedaj radi pojo, zlasti pa ženske doma, na polji in po goricah. Da bi se pa te  pesme  crkvene in pobožne poprej vkoreninile v ljudstvu, navaja pri nekterih, kako se imajo peti, namreč po ktere j znane j pesmi, n. pr.: na str 221 na notu: Hranila divojka tri sive sokole str. 223. na notu:  Igralo kolo široko str 225: Lepo mi poje črni kos. etc.
Nij mi znano ali narod še poje vse te pesme ali ne, to pa vem, da se po vsej križevskej župani ji še poje: Posejal sem bažulek, posejal sem, draga ljuba! (str. 224).
Mislim, da ti bode knjiga po godu, samo to te prosim, da jo čim prej prebereš, ako je mogoče v 8mih dneh.
Isti prijatelj ima tudi delo v štirih zvezkih (precej debelih): Cvet sveteh, ali življenje in čini svetcev, / kateri vu našem horvatskem ili slovenskem orsagu z vekšum pobožnostjum poštuju se, v naš slovenski jezik preneseni 1754
Tudi to bi ti mogel preskrbeti, ako bi te zanimala in ako je v Ljubljani ne bi dobil.
Kaj da tako dolgo nij poskušnje?
Zdrav sem in to isto tudi tebi želi / Tvoj / prijatelj /
V Zagrebu 8/11 1868.                                                                 Fr. Erjavec m/P
AK da ni Levstik nato nič odgovoril? Da niti prejema dragocenih knjig ni potrdil Erjavcu? Vsaj z dopisnico? Ohranjenega, ali vsaj znanega ni nič!
5. Brate!
Vem, da nemaš obilega časa, zato tudi ne zahtevam dolzega pisanja, samo prosim Te, da mi odgovoriš prav na kratko z eno ali dvema besedama na vsako prašanje.
1.  Ali je »troba&t« = mit grofser hangender Oberlippe?
2.  Obor = Hiirde?
504
3.  Ali imamo izraz za nemški »bissig«?
4.  Ali je dobro »poškoden« namestu škodljiv?
5.  Ali bi se smelo rabiti Mzleknen« za gestreckt z. B. der Marder hat einen gestreckten Leib.
6.  Pišem:   plezav^ec,   prhavec   (Flatterthier)   od   prhnoti   (aufflattern) sesavec (Saugethier) skakavec (Springer). Ali je prav v?
7.  Ali je  »zagaten« = starksattigend, geil?
8.  Kaj je ^zagoveden^?
9.  Kako bi se dobro reklo: Hat ein zahes Leben?
10.  Ali veš izraz za »Flughaut der Fledermaus«? Šulek ima »perutnica«, kar mi pa ni všeč.
11.  Ali veš odkod: veverica, podlasica ali lasica in vidra? Če je, je dobro, če pa ni j, pa tudi prav.
12.  Ali veš kako v Laščah in v Ribnici imenujejo nemško »Haselmaus« ki je manjša od polha in rujava po hrbtu? Rudež mi je že enkrat povedal, pa s^e ne morem domisliti.
Prosim Te odgovori kmalu in tudi evangelije mi  pošlji nazaj, če si  je pregledal. Gospodar me že opominja.
Pozdravlja Te presrčno V Zagrebu 21/12 1868.                                                               Fr. Erjavec m/P
Mladika je preizvrstna! Epoho je naredila v naše j beletristiki! Mislil sem, da jo dobim iz Ljubljane, pa še nij nič. Predvčerajnem sem pisal Hohnu za 12 eksemplarov.
Adresa na vnanji strani lista: I Blagorodni gospod I Fran Levstik I slovenski pisatelj I v I Ljubljani I — Poštna pečata: Agram 22/12 1 EX; Laibach Stadt 22/12 Nachm — Pismo je bilo zalepljeno z Erjavčevo tiskano vinjeto: I Franjo Erjavec I Profesor I u I Zagrebu. I
»SHOD«: MESECA AVGUSTA 1869.
Nič pisma nato vse leto 1869. Ne od ene, ne od druge strani med njima. Vendar jo to vrzel pač pripisovati spet le izgubi. En sam glas nam doslej govori, na Levstikovi strani, da se tudi to leto nista pozabila: dogodek, tisti za Levstika poslej tako usodni tacenjski dogodek, ki ga je Levstik upesnil 14. VIII. 1869.
Ohranil se nam je, dostopen danes v javni biblioteki, prvi rokopis Levstikove >Senčnica«, v njem že takoj tam sicer v množinsko zaodetost izkorigirani najprvot-nejši tekst. In ta doslej neupoštevani tekst nam tu prispeva zgodovinski dokument v 6. in 7. strofi:
[6.] V hladilne j senčnici sem bil,             [7.] Prišla si k nama, deva ti!
S prijateljem se veselil,                            Pogledala si me z očmi,
Rumeno vince z njim sem pil.                Pod ženskim čelom lepših nij.
•»14. avgusta 1869.&
Ta prijatelj, z Levstikom takrat poletnega dne v senčnici, je bil Erjavec. Imela sta o počitnicah Erjavčevih, m. avgusta 1869 torej v Ljubljani spet — sama svoj »shod«. In kedaj pobliže? Domisliti se je, da ima prva Levstikova pesem Franji, pesem o njima obema pri odhodu v spomin pripetem cvetju s Franjinega vrta (»Uvela kita cvetja«) — datum: »13. avgusta 1869.« (Rokopisi Levstikovi; in: Fr. Leveč, Levstikovi zbr. sp. L, 71). Torej je bil tisti »shod« pred 13. VIII. 1869: tam okoli 10. avgusta. Več ne vemo doslej! Iz tega bo razumeti, da je Levstik 18. ali brže v soboto 19. II. 1870, pred svojim odhodom na Dunaj, izpregovoril v Zagreb Erjavcu, edini priči dogodka, in nato Erjavec Levstiku 22. II. 1870 — o globoki tajni: o Franji. Erjavec z nasvetom: »Mislil bi pa, da bolje storiš, ako ne greš več pod Šmarijno goro.«
V Ljubljani, [27. XI. 1931]: 8. I. 1932.
505