NMhm plačana t gotovini.
Leto LXIV^ št. 236
LJubljana, sobota 17. oktobra 1931
Cena Din L-
OVENSKI
Izbaja vsa* dani popoldne, tzvzemši nedelje tn praznike.   -   Inserati do 30 petit
t rV a o VTSt Dm 2-50, 00 100 do 300 vrst A Din 3*~» veCjl inserati petit vrsta Din 4.—. Popast po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA. Knafljeva ulica s t. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.___— CELJE.  Kocenova  ulica 2.  — Tei. 1jQ
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE.   Ob kolodvoru 101.---
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
ATUŠKA VSE PRIZNAL
Po calonočnem zališevanju je Matnška davi naposled priznal, da je sam izvršil železniške atentate pri Anzbachu, Jiiterbogn in Bia Torbagyja in da je nameraval še celo vrsto drugih atentatov
Dunaj, 17. oktobra. V preiskavi proti aretiranemu trgovcu Silvestru Matusch-ki je prišlo danes do senzacijonalnega preokreta. Po prvem presenetljivem priznanju Matuschke so njegove nadaljnje izpovedi začele zbujati dvom v resničnost njegovih izjav, zlasti, ker se je izkazalo, da si izmišlja stvari, ki jih sploh ni bilo. Tudi navedbe glede pomočnikov so se izkazale za neresnične. Tako je med drugim trdil, da je ravnal po nalogu nekega neznanca, ki ga je pozneje označil za Bergmanna. Preiskava pa je dognala, da jc ta oseba ugleden zdravnik, ki o vsem tem seveda nima niti pojma. Zato so policijske oblasti preiskovale zadevo na vse strani in so Ma-tuschko skoro neprestano zasliševali. Zadnje dni so se zbrali na Dunaju kriminalisti iz Berlina in Madžarske, in v minuli noči so Matuschko skupno zasliševali vso noč.
Davi okrog 8., ko je bil Matuschka že skoro popolnoma izčrpan, se je naposled uda! in podal novo obširno priznanje, da je sam brez vsakih drugih pomočnikov izvršil atentate pri Anzbachu, Jii*erbogu in Bia-Torbagyju. Vse svoje prejšnje izpovedi, da je imel pomočnike in da je ravnal po nalogu drugih, je preklical. Izpovedal je tudi, da je že letos meseca aprila pripravil atentat pri Juterbogu, da ga pa zaradi raznih okoliščin takrat ni izvršil.
Po Bia-Torbagyju je nameraval izvršiti še celo vrsto drugih atentatov na železnice,  predvsem na progi Amster-
dam - Pariz - Marseilles, kakor tudi pri Ve n t i mi g lij i v Italiji in še nekatere atentate v raznih drugih državah. Tudi za te atentate je že vse podrobno pripravil in jih je nameraval izvršiti v kratkem presledku takoj po atentatu v Bia-Torbagyju. Če bi ga ne bili aretirali, bi že naslednjega dne odpotoval v Amsterdam.
Nadaljnje podrobnosti njegovih izpovedi čuvajo oblasti v interesu nadaljnje preiskave za enkrat še v tajnosti. Sla-tuschkovo priznanje, da je sam izvršil vse atentate, se popolnoma krije z dosedanjimi ugotovitvami policijskih oblasti, ker je že dosedanja preiskava pokazala, da so netočne vse druge izpovedi Matuschke, po katerih je imel več pomočnikov.
O vzrokih svojega zločinskega delovanja je podal Matuschka naravnost fantastične izjave, ki kažejo, da gre za duševno bolnega človeka. Tako pravi, da je hotel dati cerkvi v svojem rojstnem kraju večje darilo, ker pa je zašel v finančne težkoče, je hotel z atentati opozoriti nase ves svet, da bi tako prišel na kakršenkoli način do denarja.
Ma tuschkovo najnovejše priznanje je sedaj predmet mrzličnega proučevanja mednarodnih policijskih oblasti, ki si prizadevajo, da ugotove, v koliko so njegove najnovejše izpovedi resnične.
Dunajska »Die Stunde« priobčuje obširno poročilo o tem, kako si je Ma-tuschka preskrbel razstrelivo, s kate-
a seja sveta Društva narodov
Burna razprava o povabilu Amerike k sodelovanju v razpravi o mandžurskem sporu — Izjava ameriškega delegata na večerni seji — Grožnje Japonske z izstopom
iz Društva narodov
Ženeva, 17. okt. Na včerajšnji dopoldanski javni seji sveta Društva narodov je predsednik francoski zunanji minister Bri-and obrazložil razloge, zaradi katerih je svet sklenil, da povabi Zedinjene države k sodelovanju pri razpravi japonsko - kitajskega spora
Za Briandom je govoril japonski zastopnik Josisava, ki je izjavil, da gre pn tem za načelno vprašanje, ne pa za vprn sanje zaupanja. Med svetom Društva narodov m ameriško vlado so se izmenjale misli v obojestransko zadovoljstvo. V t»*n okoliščinah ne more prikrivati začudenja, «la hoče svet Društva narodov prenagljeno odločati o povabilu ameriškega opazovalca s posvetovalnim glasom k razpravam sveta. Čeprav so zaradi tega nastali najrevnejši pomisleki proti ustavnim načelom Društva narodov. Josisava je končno ponovno po-vdaril, da mora vztrajati na svojt-m načel nem stališču.
Angleški zunanji minister lord Rea-d i n g je pobijal izjavo japonskega zastop nika z argumenti, da gre pri tem samo za vprašanje postopanja in obenem za eksistenčno vprašanje  Društva naroicv.
Jugoslovenski delegat F o t i v .e ugoto-vil, da je konstitucijonalno vpr^anje popolnoma rezervirano in da je bPo vabilo poslano Zedinjenim državam Severne A m"? rike v posebnih razmerah ter n * more predstavljati preoedensa v kor st d*~ugih drugih držav, ki n«so čian'ce i/ruštva na rodov G. Fotić je dodal, da s tem sklepani tudi ni bil tangiran problem sog'asja, ki je podlaga Društva narodov.
Nemški predstavnik M u t i u s je apeliral na dobro voljo Japonske in Kitajske ter naglasil interes obeh držav, da opustita sedanje stališče. Dodal je, da je sedaj čas dela, ne pa besed.
Italijanski minister za zunanje zadeve G r a n d i se je pridružil Briandovim m Readingovim izvajanjem.
Seja  je  bila  nato  odgođena  do večera.
ženeva, 17. oktobra. AA. Snocne seje sveta Društva narodov se je udeležil tudi ameriški delegat Prentiss Gilbert. Otvo-ril jo je Briand s poročilom, da je ameriška vlada formalno sprejela povabilo sveta, naj se udeleži razprav o mandžurskem sporu in delegirala kot svojega zastopnika ameriškega generalnega konzula v ženevi
Po   čitanju   ameriškega odgovora na
povabilo   sveta   Zedinjenim državam je
Briand naglasil zgodovinsko in simbolično važnost  tega dogodka.
V imenu Zedinjenih držav je Gilbert izjavil, da se Zedinjene države udeležujejo razprav sveta Društva narodov, v kolikor so obvezane po Kelloggovem paktu, vendar pa se ne bodo pridružile ukrepom Društva narodov, v kolikor bi izvirali iz določb statuta Društva narodov. Ameriški delegat je nadaljeval, da je njegova vlada že podprla napore Društva narodov s posebno diplomatsko akcijo.
Nato je predsednik prisrčno pozdravil ameriškega zastopnika, nakar je bila seja zaključena.
Med tem bo vodil privatna pogajanja za rešitev mandžurskega spora odbor petih držav. Dan nove javne seje niso še določili, svet se pa sestane, čim bo potrebno in čim bo kaj upanja za bližnjo rešitev tega vprašanja, ki ga pa za enkrat še ni.
Tokfo, 17. oktobra. V poučenih političnih krogih zatrjujejo, da namerava Japonska glede na stališče, ki ga je zavzela Amerika v vprašanju sodelovanja pri pogajanjih sveta Društva narodov v mandžurskem sporu, izstopiti iz Društva narodov.
V Angliji 1286 kandidatov
London, 17. oktobra. Včeraj je potekel rok za prijavo kandidatur. V vsej An^lij". je bilo prijavljenih 12S6 kanidatur. Med kandidati je 61 žensk.
Katastrofa japonskega pamifca
San Francisco, 17. oktobra. Včeraj se je najbrže odigrala na Tihem oceanu velika pamiška katastrofa. Ameriški pamik »President Jefersohn« je vjel klice SOS japonskega potniškega paraika »Jonat Maru«, ki je zašel v vihar in dobil močne poškodbe. Parnik je prosil za nujno pomoč z dostavkom, da se že potaplja. »Je-fersohn« je s polno paro odplul na ozna čeno mesto, vendar pa tam ni našel več nobenih sledov. Bržkone se je parnik >Jo-nat Maru« med tem že potopil a posadko in potniki vred. Po dosedanjih vesteh je imel na krovu 40 mož posadke in okrog 100 potnikov.
rim je pognal v zrak železniški viadukt pri Bia Torbagv. Matuschka je vstopil letos spomladi v službo kamnoloma v Tradigistu na Nižje Avstrijskem, da bi dobil večjo množino razstreliva. Lastnica kamnoloma Anneliese Forgo-Jung je imela moža takoj na sumu, ko je zvedela za strahovito železniško nesrečo na Madžarskem. Takoj je obvestila o tem dunajsko policijo, ki pa zdaj taji, da bi bila o tem kaj vedela. Matuschka je bil torej razkrinkan že pred dobrimi tremi tedni in krivdo zadene samo dunajsko policijo, da ga niso takoj aretirali.
Vsak lastnik kamnoloma ali rudnika ima žurnal za razstrelivo, ki mu omogoča nakup razstreliva. In tak žurnal si je preskrbel tudi Matuschka, ker sicer bi ne bil mogel dobiti tolike množine razstreliva. Franz Pfeifer, ki je bil zaposlen v kamnolomu, ko je vstopil v službo Matuschka. je zdaj brezposlen. Matuschka si ga je bil izbral za strelnega mojstra. Nekoč ga je vprašal, če bi znal zgraditi po predpisih skladišče razstreliva. Ko mu je Pfeifer nekoč na vprašanje, kakšna razstreliva se dobe v trgovini, odgovoril, da samo dinamit in dinamon, je Matuschka dejal, da bi rad imel ekrazit. Dejal je, da bosta kupila po 5 kg dinamona, dinamita in ekrazita. Pozneje mu je brzojavil, naj pride takoj v Tattendorf in ko je prišel tja, mu je dejal, da naj mu pomaga napolniti nekaj nabojev. Pfeiferju oe je zdelo njegovo početje sumljivo, ni pa niti slutil, kaj mož snuje.
lino Lmblfanski dvor
Telefon 2730
•lohsi Gilbert
KOZAKI
Po slovitem romanu L. N. Tolstega
Predstave danes ob 4., ^ 8. in 9. — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9.
Cene 4 in 6 Din.
Požar v Slapah
n D. M. v Polja
Ljubljana, 17. oktobra Davi nekoliko pred 8. je začelo goreti pri posestniku Ivanu Dovču p. d. pri Zajcu v Slapah št. 19, občina Dev. Marija v Polju. Na kraj požara so kmalu prispeli domači gasilci, iz Vevč, Sostrega in Kašlja, pozneje tudi ljubljanski gasilci, ki pa niso več stopili v akcijo. Gasilci so ogenj po eni uri pogasili in preprečili, da se ni razšril na sosednja poslopja. Nevarnost je bila velika, ker je pihal hud veter. Ob VilO. so se gasilci že vrnili domov. Koliku je škode, Še ni znano. Ogenj je bil baje podtaknjen in so orožniki aretirali neko esebo, osumljeno požiga.
Sokolska župa Ljubljana
V nedeljo 18. t. m. ob 11.15 se odkrije na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani spomenik velikemu Jugoslovenu in odličnemu sinu našega naroda, hlagopokojnemu bratu dr. Gregorju žerjavu. Vabimo članstvo Ljubljane in okolice, da se udeleži odkritja v čim večjem številu v civilu z znakom. Delegacija župne uprave se udeleži odkritja v krojih. — župna uprava.
Sorzna poroči
scsi sci
LJUBLJANSKA BORZA.
danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali:    Devize:   Amsterdam 2273.78
— 2280.62, Bruselj 788.14 — 790.50. Curib 1098.45 — 1101.75, London 213.51—221.01, Newyork  5591.01  — 5608.01,  Pariz 220.68
— 221.34, Praga 165.86 _ 166.36, Trst 287.42 — 293.42.
INOZEMSKE BORZE. Curih, 17. oktobra. Beograd 9.05, Pa riz 20.0875, London 19.67, Xewyork 509.75. Bruselj 71.60, Milan 26.40, Madrid 45.S5 Amsterdam 207.—, Berlin 117.50. Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.10, Budim pešta 90.0250. Bukarešta 3.05
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Državni zbor odgođen
Nemški državni zbor je s pičlo večino izglasoval zaupnico Briiningovi vladi in je bil nato odgođen do dne
23* februarja
Berlin, 17. oktobra. AA. Debata v nemškem parlamentu o vladni izjavi se je končala z uspehom novega Briiningovega kabineta. Parlament je odbil nezaupnico, ki so jo predlagali nacijonalni socijalisti, nemški nacijonalci in komunisti, z 295 gla-so\"i proti 270. Trije poslanci so se vzdržali glasovanja.
Predlog o ukinitvi zasilnih odredb je bil odklonjen s 336 glasovi proti 233. Podobno usodo je imel predlog o nezaupnici ministrom Groenerju, Schielu in Steger-waldu.
Zbornica je bila izvrstno zasedena. Od 577 poslancev je manjkalo samo 6. Debata je bila razmeroma kratka. Tik pred glasovanjem je vodja gospodarske stranke Mol-kth izjavi!, da odklanja razne vladne ukrepe, nato pa je iznenada končal s tem, d.a bo njegova stranka vendarle glasovala za Briinimgovo vlado in da jo bo tolerirala. To pa zato, ker izgledi za sestavo nove vlade se-daj niso nič boljši kakor pred letom dni. Nato je državni kancelar dr. Brii-ning še enkrat posegel v razpravo in posvaril zbornico, naj premisli, kako bo glasovala. Vlada je pripravljena izpremeniti to in ono zasilno odredbo, toda v celoti gre za odredbe, ki naj rešijo nemško gospodarsko in finančno poslopje. Tudi bi iz-prememba vlade v sedanjem času zapustila v inozemstvu slab dojem. Sam je doživel, da s-e mora vsaka nova vlada boriti v inozemstvu z raznimi predsodki in z nezaupanjem iai da si mora zaupanje inozem-
stva šele polagoma priboriti. O reparacijah je dr. Brirning dejal, da je biila njegova vlada prva, ki jih je plačevala iz lastnih sredstev in ne s posojili. Pri tem se je izkazalo, da ta pot ne bo dobra. Treba bo posoditi Nemčiji denar, da ga vrne v obliki reparacij, ali pa naj se Nemčiji dovoli, da plača reparacije s svojim ogromnim izvoznim presežkom. Tega drugi narodi ne morejo prenesti. Če bo treba plačevati reparacije brez in »zemskih posojil, se bo kmalu izkazalo, «cla reparacije v dosedanji višini ne bodo mogoče.
Po glasovanju o nezaupnici vladi so vsi narodnosocijalistični poslanci zapustili zbornico. Njihov vodja Frick je dejal, da se narodnosooialistična stranka ne zanima več za debato in da bo izven parlamenta nadaljevala borbo proti sedanjemu režimu.
Berlin, 17. oktobra. Pred zaključkom seje so komunisti predlagali, naj se ukine nadeljno grajenje vojnih križark in prište-dem denar uporabi za prehrano siromašnih otrok. Ta predlog je bil sprejet z 211 glasovi socialnih demokratov m komunistov, ki so imeli zaradi odsotnosti številnih delničarskih poslancev večino. Socialni demokrati so tudi predlagali, naj se izdajo stro-g.' ukrepi proti poviševanju cen po karte-lih. Tudi ta predlog je bil z veliko večino sprejet. .Va predlog centruma je bila nato zbornica odgođena do 23^ februarja, nakar je predsednik sejo ob pol 11. zvečer zaključil.
Stoletnica našega muzeja
Ob stoletnici je Narodni muzej priredil lepo razstavo novopridcbljenih umetnostnih, obrtnih in drugih predmetov
Ljubljana, 17. oktobra.
K otvoritvi razstave so se davi o^ 10. zbrali v muzejstki galeriji v pritli :ju zastopnik bana prosvetni načelnik g. dr. Mazi, divizijski komandant g. general Ilič. n-rektor zagrebškega muzeja prof. Jiroušek, dvorni svetnMc dr. Rudolf Marn. predjc-a-nik Muzejskega društva dr. Ardrejka. višji ravnatelj v p. g. Zamida, zast >pnlk mestne oS^ir.e ing. Miklič, predsednik Narodne galerije g. ir. Fran \Vindisch?r z odbornik., zastopniki Društva za umetnostno zgodovino gg uirv prof. dr. Iz; *or Cankar konservitcr O* Fran Štele, v^,e* uči'iški pn>ftsorjii ti-. Milko Kos, dr. Pole, ■*? Str 14 in dr. Radr;čič, naši znari zbiralci st-erin g vsji \et inšpektor Sid nicar s soprogo, ga dr. Majarona m g. Pavle \\ i.iter, zastopniki naših umetnikov g. Fran Tratnik, Maksim Gaspari in Miha Ma'.eš, nadalje strokovni pisatelja gg. dr. Dobida, ga. dr. Pivčeva in mnogo druge odlične gospode.
Goste je pozdravil muzejski direktor g. dr. Mal z izčrpnim govorom, iz Katerega posnemamo naslednje:
Muzejsko vodstvo vas je povabilo, da vam predoči majhno revijo predmetov, ki so se z njimi zadnja leta obogatile muzejske zbirke. Vaš časteči poset dokazuje veliko zanimanje za naš domoznanski muzej, ki tudi v bodoče ne bo popustilo. Ob pregledu razstavljenih predmetov in listajoč po novem muzejskem »Vodniku«* boste mogli ugotoviti, da je vodstvo skušalo biti na straži in je rešilo za muzej mnogoštevilne kulturne spomenice ter jih s tem često sploh otelo propada. Da pa je bilo to mogoče, ijre zahvala državni upravi, ministrstvu pro?vete ii najrazličnejšim našim uradom in korporacijam. posebno se pa zahvaljujem banoma ing. Sernecu in dr. Marušiču, kakor tudi njunemu pomočniku dr. Pirkmajerju.
Cele panoge obrtnega oddelka so se mogle v zadnjih par letih docela nanovo osnovati z velikodušno podporo banske uprave, kakor tud. bivšega oblastnega odbora, ki je bil izredno naklonjen stremljenjem našega muze a. prav tako pa tudi Zbornica za TOI. ki je z gmotno pomočjo pripomogla, da so se zbirke pomnožile z več lepimi obrtnimi izdelki, ki naj bodo jedro bodočega . samostojnega Obrtnega muzeja, za kar gre zahvala predsedniku Je* lačinu in gen tajniku dr. \Vindscherju. Naše umetnostne in obrtne zbirke razveseljivo izpopolnjujejo tudi škofijski ordinarija*, ki izroča slej ko prej vse predmete škofijskega muzeja Narodnemu muzeju v shrambo in razstavo Ob tej priliki naj se zahvalim tudi vsem prijateljem muzeja, tako plemenit;rn darovalcem predmetov, kakor tudi vsem fstim. ki so smatrali za svojo kulturno in rodoljubno dolžnost, da
so svoje predmete ponudili najprej muzeju v nakup. Zahvala pa gre tudi vsem tU sitim, ki so muzeju s svetom in opozont-vijo, da je ta ali oni predmet mogoče pridobiti za zbirke, stali ob strani in mu na ta način pomagali vršiti njegovo ob pomanjkanju posehnega muzejskega zakona težavno poslanstvo varstva starin. In želim, da bi bil spomeniški urad s konservator-jem g. dr. Steletom tudi še nadalje, kakor doslej ostal v tesni in plodonosni zvezi z muzejem in mu s svojo katastrsko evidenco spomenikov lete pomagal reševati zanamcem.
Prav ta teden, 15. oktobra je minilo 110 let, od kar zbira naš muzej priče iz kul* turno-zgodovinskega in prirodoslovn-rga življenja naše domovine in 4. oktobra je preteklo 100 let, ko 60 prvič slovesno odprli v starem licejskem poslopju za javen obisk del prirodoslovnih zbirk in Cojzovih mineralij. Zato naj bo današnji ogled no-vopridobljenih predmetOv obenem tudi spominski dan na to prvo slovesno otvoritev muzeja pred 100 leti 1. 1831.
Ko vas sedaj vabim k ogledu zbirk, moram pripomniti, da novih predmetov ni bilo vedno mogoče postaviti tja. kamor bi sistematski spadali, ker so prostori že davno pač mnogo, mnogo pretesni. Zato je bilo treba izrabiti pač vsak prostor, ki je bil na razpolago, cele kolekcije pa so kljub temu morale še ostati magacinirane po omarah ali pa leže nerazstavljene v zabojih. Da je mogel muzej pokazati vsaj nekaj primerov iz razvoja pohištvene obrti, je bil prisljen iuporabiti tudi muzej-sko vhodno avlo, ki }o je priredil učenec mojstra Plečnika g. arh. Valentinčič. Nikakor pa ni bilo mogoče razstaviti zaključenih interijerjev, ki bi podali z vsemi drobna« rijami šele pravo okolje in pristno sliko dobe. Taka razvrstitev bi zahtevala mnogo več prostora, a muzejske ub'kacije niti za magacinski način razstave danes več ne zadostujejo...
Vs; navzoči so gotovo razumeli tožbo govornika, kako nujno potrebno je razširjenje muzejskega prostora. O tem so se pa prepričali, ko so si pod vodstvom direktorja g. dr. Mala in kon9ervatorja g. dr. Ste-leta ogledali v sili po najrazličnejših prostorih razneseno razstavo, ki se na njo seveda še povrnemo, že danes pa priporočamo, naj si jo ogleda vse naše občinstvo, ker je v njej toliko zanimivega, da bo sprehod po njej koristil vsakomur.
Glavni dobitek Državne razredne loterije
je zadela srečka Stev. 38.023. (V današnjem »Jutru« je zaradi telefonske transmisije nastala pogreška)
Stran 2
>SLO
VENSKI NAROD«, dne 17. oktobra 193±
ste v V'Jb
Potne povprečnine
banovinskih zdravnikov
Važna odredba kraljevske banske uprave
Ljubljana, 17. oktobra. Na podlagi § 15. zakona o zdravstvenih >bčinah in po zaslišan ju banskega sanitetnega sveta je odredila banska uprava glede potnih povprednin banovinskih zdravnikov in sreskih pomočnic v področju dravske banovine sledeče:
Člen 1.
Združene zdravstvene občine se razvrščajo no višini potne povprečnine v štiri skupine.
CVen 2.
Potna povprečnina znaša:
v 1. skupini za ba-novmske zdravnike Din 42<M».— letno, za sestre pomočnice Din 30! M).— letino:
v 2. skupini za banovinske zdravnike Din 3400.— letno, za sestre pomočnice Din 42<ii».— letno:
v 3. skupini za banovinske zdravnike Din 6600.— letno, za sestre pomočnice Din 5400.— letno;
v 4. skupini za banovinske zdravnike Din 7<S0;>.— letno, za sestre pomočnice Din 6000.— letno.
Člen 3.
V 1. skupino spadajo združene zdr&vstvene
občine:
Rrcg pri Ptuju. Cerknica, Domžale. Dk> *»runjc, Kamnik. Kočevje. Kranj. Urško, Kalija, Metlika, Novo mesto-okofica. Or-inož-zahodni del. Ra«dieče, Radovljica, Ribnica. Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica. ?*kofja Loka, Šoštanj, St. Jurij ob južni železnici. Št. Vid nad Ljubljano. Teharje. Toplice pri Novem mestu. Trebnje, Tržič, Viš.ija gora. Vojnik, Vrhnika, Zagorje ob Savi," Žalec. (30) .
V 2, skupino spadajo združene zdravstvene
občine:
Apače, Bled, Bohinjska Bistrica, Brežice, Cerklje, Doljma Lendava, Dravograd, Konjice. Kostanjevica, Ljutomer. Logatec, Lož. Mari bor-okolic a desni breg. Maribor-okolica levi breg. Marenberg, Mokronog, Murska Sobota, Ormo ž-vzhodni del, Polj-čane. Polzela, Pragcrsko, Ptnj-okoJica, Sevnica. Slove« jgradec. Središče. Sv. Pavel pri Preboldu. Šmarje pri Jelšah. Velenje. Vransko. Združene barjanske občine. Železniki. (31)
V 3. skupino spadajo združene zdravstvene
občine:
Beltinci, Brdo, <^rna, Dobrova pri Ljubljani, DobrovnSk, Fram, Gornji grad. Gornja Lendava, Grosuplje, Guštanj, Kozje. Kranjska gora, Laško, Loče, Mozirje. Mu-retinci. Podčetrtek. Radenci, Rajhenburg, Ribnica na Pohorja, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Peter pod sv. Gorami, Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Sv. Lenart Slovenskih goricah. &t. IIj v Slovenskih goricah, St. Jurij ob Sčavnici. Trata nad Škofjo Loko, Velike Lašče, Vuzenica, Žužemberk. (31)
V 4. skupino spadajo združene zdravstvene
občine:
Bizeljsko, Cankova, Fara pri Kostelu, Križevci (srez Ljutomer). Križevci (srez Murska Sobota), Ljubno, M i si inje, Oiplot-nica. Planina pri Sevnici. Ptujska gora. Preddvor. Raka, Rogatec, Sodražica. Sv. Jurij ob Pesnici. Sv. Urban pri Ptuju, Stari trg pri  Črnomlju.  Velike Vitanje. (19)
CJlen 4.
Potna povprečnina pripada banovinskim zdravnikom in sestram pomočnicam od dne nastopa službe in se nakazujejo v mesečnih vnaprejšnjih obrokih.
Varstvo prirode
in narodni parki
Zanimivo predavanje univ. profesorja dr. F. Jesenka pod okriljem naravoslovnega odseka muzejskega društva
.Ljubljana, 17. oktobra. Pokrajina je obličje matere — domovine. Vsak dober sin gotovo želi, da bi ostalo ljubljeno obličje matere lepo. Lepota matere — domovine pa ni samo v modernih napravah in v narejenem okrasu drevesa ljubimo in kamenje in zanje skrbimo. •
Jobn Ruskin.
S temi besedami velikega angleškega esteta in filozofa je snoči pričel univ. prof. dr. Fran Jesenko svoje predavanje, ki ga je priredii naravoslovni odsek muzejskega društva in so se ga udeležili vsi voditelji gibanja za zaščito priroda, obenem zaslužni možje, da smo končno tudi mi dobili svoj narodni park ob Sedmerih jezerih na Triglavu. Razen prvoboriteljev za zaščito prirode dvornega svetnika Rustije, notarja Matevža Hafnerja, nadzornika Westra. zastopnika SPD g. Hrovatina, alpinističnega pisatelja dr. I. C. Oblaka, zdravnika botanika dr. Staudacherja, univ. profesorjev dr. Polca, dr. Sirka, ravnatelja mestnih nasadov g. Lapa in drugih ter večine srednješolskih profesorjev prirodoslovca, je bilo pri predavanju tudi izredno mnogo dam in drugega odličnega občinstva.
Vsa pnioda milo prosi, naj jo pustimo, kakor je bila ustvarjena, a prav človek je najkrvoločnejši morilec in uničevalec prirodnih lepot. Nato je pa predavatelj pokazal celo vrsto pretresljivih slik gazel, aniilop, nosorožcev, žiraf in drugih redkih živali, ki jih je človek že popolnoma iztrebil samo zaradi strasti po ubijanju. Izginil je ameriški bizon, ki se je v milijonskih čredah pasel po severnoameriških prerijah, človek ga ni pobijal zaradi svoje hrane, saj je meso pustil, da zgnije, kožo je pa prodal v Evropo. Tako je tudi z evropskim bizonom in sport ubijanja zahteva vedno nove žrtve.
Da se ohrani živalstvo in prav tako tudi redko rastlinstvo, so se ustanovila društva za zaščito prirode. Kako uničujemo rastlinstvo, nam dokazuje najlepše naš goli Kras, ki ga je izsekal človek.
Največje grehe zaradi moritve v masah imajo Američani, saj so razen bizona n. pr. iztrebili tudi zadnjega goloba selca, in prav velikanski ameriški organizaciji, ki se ji je pridružila vsa inteligenca, se je posrečilo zavarovati 9000 kvadratnih kilometrov vel'k areal — Yellowstone National park. Nikdo v tej pokrajini, ki je pravi paradiž, ne utrga cvetlice .nikdar ne zapoje sekira in nikdar ne poči puška. In kakor v paradižu je krotka nepreganjena zver. da prihajajo, ko zadoni gong k obedu, medvedje pred hotel in prosijo hrane.
Tudi v Evropi so se v vseh državah organizirali ljubitelji prirode in zavarovali cele teritorije, kjer žive živali neogroženo in nikdo ' ne ruje rastlin. Na Angleškem imajo že 80 rezervatov, nemški Natur-schutzbund ima v Turah zavarovanih 150 kvadratnih km, na Liineburger Heide 220 kvadratnih km. pri Berchtesgadnu pa 95 kvadratnih km velik alpinski vrt.
Vzdrževanje in varstvo takih ogromnih parcel zahteva seveda velikih materijalnih podpor. Nemci so skoraj vsi člani takih organizacij in imajo na 93 mestih ohranjeno rastlinstvo in živalstvo. Anglija ima velikanske narodne parke tudi v svojih kolonijah po vsem svetu. Vzorno skrbi
za nedotakljivost prirode Švedska, posebno se pa za zaščito prirode zavzema Ho-landska, ki ima na Javi ogromen botaničen vrt v najvišji višini, nižje pa pravi paradiž, kjei mrgoli najredkejših živali. Ta dežela sadjereje in vzornega vrtnarstva tudi ve, kako koristne so ptice sadjarju in vrtnarju, ter je zato na drevju te dežele obešenih 2 milijona valilnic. Belgija varuje v Kongu gorile, šimpanze in druge redke afriške živali, saj že afriškemu slonu preti smrt. Posebno intenzivno delajo na tem polju slovanske države, ki je med njimi prva republika Poljska. Minister prosvete je stalen predsednik organizacije, vodi pa celo akcijo kak odličen univerzitetski profesor. V vsakem okraju imajo nekaj zaščitenega sveta in med temi parki je tudi nešteto barij.
Ime narodni park smo prevzeli od Američanov. V Evropi imamo pa najvzornejši narodni park v Švici. Ta napredna država meri le 40.000 kvadratnih km, a Jugoslavija 240.000 kvad. km. pa ima Švica v kantonu Graubundenu v bližini slavnega Da-vosa zavarovanih 250 kvad. km. Zemljišče pa ni bilo državna last, temveč vse te ogromne parcele so kupili privatniki, mnogo so jih pa poklonili kmetje sami. To svetišče prirode dokazuje kako naglo postane tudi najbolj plašna divjačina krotka, saj živi ob tamošnjem hotelu že 2000 krotkih gamsov.
že pred vojno je tudi Ljubljana skušala zaščititi košček naših Alp, zlasti se je za zaščito prirode zavzemal dr. Belar, a vsa lepa akcija je propadla v svetovni vojni. Po vojni sta se zlasti dvorni svetnik Rustia kot vodja šumske uprave in pa notar Matevž Hafner zavzela za narodni park ob Sedmerih jezerih in res so leta 1927. dosegli, da je bil nas narodni park realiziran v finančnem zakonu, člen 280. Tedaj je parlament zaščitil Plitvička jezera in njih okolico, Avalo, Lipovico, Triglavska jezera. Bijele Stijene na Veliki Kapelu štirovačo na severnem Velebitu, Veliko Paklenico na južnem Velebitu kakor tudi ostale kraje sličnega karakterja v državnih šumah, ki se morajo na terenu vidno obeležiti in proglasiti za nacijonal-ne parke. Minister za šume in rudnike je imel nalogo predpisati posebno uvedbo za njihovo ureditev in upravo in v njih v najkrajšem času likvidirati vse dosedanje se-Če in ostala dela eksploatacije. Vse golicave pogorišč se pa morajo pogozditi. Prvi del zakona je uresničen in naši narodni parki imajo svoje meje, a čakajo še vedno na realizacijo drugega dela zakona. Tako je tudi v našem narodnem parku na Triglavu še vedno dovoljen lov in deloma tudi paša.
Ko je predavatelj natanko navedel meje našeg-a narodnega parka ob Sedmerih jezerih, ki sega od Kanjevca skoraj do Komarče pa do državne meje. ter pokazal dolgo vrst slik iz parka, je opisal tudi redko in bujno razvito rastlinstvo, ki se mu že pozna, da je zaščiteno in so zato nekateri predeli že popolnoma rzpremenill svojo dosedanjo sliko. Opisal je pa tudi težki boj z lastniki pašnih pravic. Potrebna je močna organizacija, ki bo zbrala potrebni denar. Posebno ?e pa predavatelj pohvalil lastnika lova g. dr. Kerna, ki svoj revir v resnici do skrajnosti varuje in je Naravoslovskemu društvu dal na razpolago celo svojo lovsko kočo. Pod Tlcarlco
je botanični institut pričel urejati velik botaničen vrt z imeni rastlin, organizacija naj pa poskrbi, da se bodo dela za narodni park lahko nadaljevala saj je dolžnost vsega naroda, da si ohranimo vsaj košček svoje domovine, kjer bo rastlinstvo in živalstvo popolnoma na varnem.
Z burnim aplavzom so poslušalci nagradili predavatelja Se posebno se mu je pa zahvalil predsednik prirodoslovne sekcije, univ. prof. dr. Hadži, ki je zlasti poudarjal požrtvovalnost predavatelja ki je govoril s težko angino v vratu.
KOLIN SK A TVOMKA CIKORIJE LJUBLJANA.
• raco
ftf
•
Simfonični koncert kraljeve garde
Včeraj zvečer je v u n ionski dvorani — od prevrata sem že tretjič — priredil simfonični koncert orkester kraljeve garde pod vodstvom svojega dirigenta polkovnika Pokornyja. Odlični orkester je zaslužil, da ie naše občinstvo, četudi pod pritiskom go spodarske krize, posetilo koncert v častnem številu. Nadaljni vzrok lepo obiskanega koncerta pa je morda iskati tudi v poljudnem. najširšemu poslušalstvu razumljivem programu; koncertne točke, ki smo jih slišati, so več ali manj publiki bile že poznane, a so take, da jih je vsakdo vedno rad iznova slišal. Bil je to res v pravem pomenu besede popular-.i koncert, kakršnih bi si za široko, glasbeželjno maso želeli zlasti v Ljubljani redno vsaj vsaki mesec enkrat. Priprost, soliden, lahko razumljiv program internacionalne barve bi k temeljitejši glasbeni vzgoji naše publike mnogo pripomogel. Morda bi v leatru par-krat na mesec n. pr. opereta izostala, mesto te pa bi svobodni orkester prirejal redne poljudne koncerte s poljudnimi programi in kolikor mogoče nizkimi vstopninami.
Orkester kraljeve garde šteje okoli 80 članov, lahko rečemo," da si jih je njegov dolgoletni dirigent izbral izmed najboljših, kar jih premorejo naše vojne muzike. Zlasti dobra so trobila, sodala pa se ponasa-o kar s Šestimi kontrabasi in izvrstnimi prvim- pulti.
Program je obsegal predigro k Wag-nerjevi operi .Mojstri pevci norimberškU, nekoliko dolgovezno, dovolj nezanimivo — ako izvzamemo živahni III. stavek — Svedsenovo d-dur simfonijo, dalje najzanimivejšo točko sporeda, Gotovčevo suito ^Dubravka«, žal, da le tri njene dele (celotno poznamo iz koncerta 01. M.)., obče znani »Danse macabrec Saint-Saensa, Iju-beznjivo »Sčeljkunčikt sui'to Čajkovskega (Casse-Noisette), ki je bila, žal, tudi nepopolna, ter k sklepu Binickega jasno, neproblematično predigro >Ekvinokeij<. Fro-gram, ki je bil morda ravno za S ven d Senovo simfonijo predolg, je publiko zelo zanimal in je ista zlasti z velikim odobrava njem sprejela Gotovčevo suito >Dubravka's ter prirejala dirigentu in orkestru šumne ovacije. Orkester priredi koncerte lud; v Celju in Mariboru in prepričan s.\n, da bodo njegovi uspehi tam istotako močni in zasluženi kot pri nas. —Č.
Današnji živilski trg
Ljubljana, 17. oktobra.
živilski trg je v znamenju poznojesen-ske konjunkture. Vsega je na trgu dovolj, sadja, zelenjave, perutnine in mesa itd. Kakor običajno ob sobotah, je bilo tudi davi na trgu mnogo blaga, zlasti jabolk, rodajali so jih po običajnih, že ustaljenih cenah po 3—6 Din kg, istotako tudi hruške. Neki posestnik iz ljubljanske okolice je prodajal krasne hruške maslenke po 5 Din kg. Kupci so se kar pulili za nje. ćešpelj je že konec, samo par zabojev jih je bilo, prodajali so jih pa od 4—6 Din kg. Grozdja je še vedno dovolj, prodajali so črno belokranjsko po 4 do 5 Din kg in 5—7 Din belo. Mnogo je tudi kostanja, ki ga prodajajo po 1.50 do 2 Din liter, bogato je letos tudi obrodil oreh. Prodajali so liter orehov po 2 do 3 Din, leg po 7 in kg oluščenih po 26 Din. Tudi nekaj gob je bilo davi, jurčkov in sivk.
Zelenjave je bilo v izobilju, cene so običajne. Na trg so pripeljali izredno mnogo lepih karfijol, prodajali so jih po 4 do 10 Din komad po kakovosti. Kislega zelja in repe je vedno dovolj, prodajali so zelje po 4, repo po 3 Din kg, kmetje iz okolice pa prodajajo zelje po 2.50 Din kg. Perutnine je ob sobotah na trgu vedno zadosti, pokupili so je mnogo. Cene so že nekako stabilizirane, a jajca so prodajali od 0.75 do 1.50 Din komad. Tudi trg z mlečnimi izdelki je bil dobro založen, na ribjem trgu je pa od včeraj ostalo nekaj morskih rib. zlasti tuna. Na Sv. Petra nabrežje so pripeljali kmetje iz okolice mnogo zelja v glavah in cele vreče krompirja. Zelje so prodajali od 1 do 2 Din glavo, krompir od 1.05—1.20 Din kg na debelo.
Velemestne ceste dobivamo
Zanemarjeni del mesta onkraj glavnega kolodvora
dobiva velemestno lice
Ljubljana. 17. oktobra.
Tiho, takorekoč za hrbtom Ljubljane, si je mesto leto* začrtalo smernice svojega razvoja. Železnica s kolodvorom, kurilnico in drugimi poslopji je doslej tvorila barijero, preko katere se mesto ni moglo svobodo razmahniti. Na notranji strani, ki ima zvezo z mestom, leži ob kolodvoru lepa, velemestna MasarJkova cesta, ob kateri so zadnje čase začele rasti impozantne palače — dobrih sto metrov onkraj kolodvora, ob Vilharjevi cesti, pa ni bilo doslej več nobenega sledu o mestu. Kot neozdravljiva rana se je zagrizel ta kraj daleč proti središču mesta. Gotovo je tudi vplivalo pokopališče, da se mesto ni razvijalo v tej sme-ri ter smo idealen, suh teren za gradnje razkopali, zmrcvarili z gramoznimi jamami. Odvažali smo gramoz, iame pa zasipavali z odpadki in smetmi. Sredi te puščave pa so zakraljevale barake. Gramozne jame so se še vedno širilo, kraj je bil vedno bolj zanemarjen in so se ga ljudje izogibali, kot da je še vedno v tistem rdečem poslopju bolnica za  nalezljive bolezni.
Letos smo pa tu položili temelje za novo carinarnico in novo Vilharjevo cesto — smernice za razvoj tega mestnega dela. Spomladi so začeli graditi carinarniška poslopja, ceste pa julija. Danes bodo cestna dela v glavnem končana.
Nova Vilharjeva cesta lež; okrog 20 m nižje od stare ter se bo odcepila od Dunajske tik ob Strojnih tovarnah in livarnah. Z Dunajske ceste je še zdaj ne opazimo. Med staro cesto in omenjeno tovarno leži ob Dunajski cesti zemljišče družbe Ilirija, s katero še ni bil dosežen sporazum glede razlastitve zemljišča za cesto, zato Še tod niso začeli z gradnjo. Od tu naprej pa drži proti podvozu na Šmartinski cesti krasna ravna in tlakovana cesta. Dela so kon-| čana. Cestišče je široko 9 m, hodnika pa po 5.50 m. Poseben vtis napravi ta velemestna cesta sredi mrtvega sveta. Sredi med ruševinami, barakami, jamami in smetišči leži kot perspektiva v mnogo obetajočo prihodnjost, Ker drži naravnost tn je zgrajena tako rekoč čez drn in strn ter niso mogli prizanesli niti barakam, se zdi še bolj, da so cesto zgradili na terenu, ki ga je razrvala vojna. Polovico barake je izginilo kot bi jo odnesla granata, ostanek pa čepi žalostno, kot da se bo zdaj zdaj sesedel. Toda prvi korak je storjen, bodočnost tega mestnega dela je z novo cesto zajamčena. Četudi je teren večinoma nasut s premogovnimi ogorki, vendar se je nasip že tako sesedel ter utrdil, da ne bo delal zaprek  gradbenemu razvoju.
Po sredi širokih hodnikov, ki sta namenjena za pešce in kolesarje, bodo tvorila drevesa lepa drevoreda; zasadili jih bodo v medsebojni razdalji po 10 m. V to svrho zdaj kopljejo nad 2 m globoke jame, ki jih zasipavajo s primerno zemljo. V premogovnem ogorka (lesu) bi drevesa seveda ne mogla rasti in zlasti ne zato, ker je ogorek globoko v zemlji še vedno vroč, čeprav so ga odložili že pred več leti.
Do carinarnice cesta rahlo pada, vendar se padec nitj ne opazi. Carinarniška poslopja so vsa pod streho, razen upravnega poslopja in skladišča. Upravno poslopje je sezidano do II. nadstropja, pri skladišču pa še betonirajo streho. Zdaj betonirajo samo polovico strehe, druga polovica še n\ opažena. Skladišče je ogromno poslopje, 120 m dolgo in 16 m široko. Ima pa še pristrešek, ki pokriva 320 nr. Ob carinskem dvorišču zdaj tudj betonirajo oporni zid za rampo.
Tlakovanje carinskega dvorišča se je zavleklo, ker so bili baje naknadno izpre-menjeni načrti Zdaj planirajo za to dvorišče med skladiščem in upravnim poslopjem (ki stojita tik ob železnica) in novo cesto 225 m dolg in 16 m širok prostor. Dvodišč« bo   tlakovano  najbrž  šele  prihodnji mesee.
Predno se nova cesta spoji s Šmartin-sko pred železniškim podvozom, zavije pravokotno od prejšnje smeri na desno, sicer bi trčila že v klanec Smartinske nad podvozom in bi morali tudi prekopati cel hribček. Ker je pa pred podvozom že izkopana globoka gramozna jama z izhodom na desni, je treba samo nekoliko obrezati levi breg. Tu bo v doslednem času prostoren trg, zdaj bodo pa samo na desni strani ceste splanirali razsežen prostor. Največja težava z gradnjo ceste je bila samo zaradi višinske razlike Dunajske ceste in železniškega podvoza, ki ju spaja Vilharjeva cesta. Najhujši klanec je navzdol od cari-narriških poslopij (22 pro mil) proti podvozu, dolg je pa 205 m. Vozniki ga bodo Jorej lahko zmasrovali. Nekoliko bolj strm kot je bil doslej bo pa klanec Srna rtinske .^este nad podvozom. Podvoz so namreč znižali približno za 60 cm zaradi tramvaja, ki ga nameravajo izpeljati v doglednem času k Sv. Križu; med mostno konstrukcijo in cestiščem je bila premajhna višina ter bi ne mogli napeljati elektrovoda. V zvezi z znižanjem podvoza pa je bilo več komedij; pri mitnici, ki stoji pred podvozom, je zaradi znižanja ceste pogledala iz tal tehtnica za vozove, treba jo je bilo znižati približno za meter, kar seveda ni nobena nesreča v primeri z nastalim klancem proti kolinski tovarni, ki je \y\ že prej strm Zdaj tega klanca seveda ne bodo odpravili, ker ftmartinske ceste zdaj še ne bodo regulirali in tlakovali naprej proti pokopali šču. Promet bo pač še nekoliko otežkočer.
Nazadnje so tlakovali podvoz, včeraj sc dotlakovali cesto do mitnice tako. da bosta danes Šmartinska cesta in podvoz odprta za vozni promet. Tlakovalna in cestna dela bodo torej danes v glavnem končana razen krnca Vilharjeve ceste pri podvozu in carinskega dvorišča.
Šmartinska cesta je bila pred tlakovanjem precej valovita, zdaj je pa — kjer iq tlakovana, od Jegličeve ceste do Bolgarske ulice — enako napeta, zato so klane, stranskih ulic hujši, odnosno omiljeni. Od-
cep Jenkove ulice je nekoliko strmejši. /.a-to so položili na hodnikih stopnice, pri drugih ulicah so pa klanci nekoliko omiljeni.
Masarvkova cesta je, kot znano. /.<■ d.* t j časa otvorjena in je Še lepša kot Vilhar jeva.
Tako nam nove velemestne ceste kažejo, v katero smer se mora širitj mesto.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Trenchcoate, suknje, obleUo, perilo i. dr.
A. Presker
Ljubljana, Sv« Petra c. 14
KOLEDAR.
Danes; Sobota. 17. oktobra, katoličan** Hcdviga, Mira; pravoslavni: 4. oktobra, Stevan.
Jutri: Nedelja, 18. oktobra, katoličani: Luka, Travica; pravoslavni, 5. oktobra: Haritina.
DANANJE PRIREDITVE.
Kino  Matica:   Revizor Haselhun.
Kino Dvor: Kozaki.
Kino  Ideal: Ljubavni ekspres.
ZKD: Matineja zabavnih zvočnih šalo-Lger za mladino v kinu Matice ob 14.15.
Jakopičev  paviljon;   Jakčeva razstava.
Narodni muzej: Razstava novopridob-ljenih umetnostnih, obrtnih in drugih predmetov.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Kino Matica: Revizor Haselhun.
Kino Dvor: Kozaki.
Kino Ideal:  Ljubavni ekspres.
ZKD: Matineja zabavnih zvočnih salo-iger za mladino v kinu Matice ob 11. dop.
Jakopičev   paviljon:   Jakčeva razstava.
Narodni muzej: Razstava novopridob-ljenih umetnostnih, obrtnih In drugih predmetov.
Primorje: Sfrvoboda ob 15.30 na igrišču AjSK Primorja.
Predtekma Primorje 11. : Svoboda II. ob 13.46.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in Jirtrt: Leuetek, Resljeva cesta št. 1; Bohinjec, Rimska cesta st 24; dr. Kmet, Dunajska cesta št. 41.
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Sobota. 17. oktobra: Vest Red E. Nedelja,   18. oktobra:   Taksna   je prava, ljudska   predstava   po  znižanih cenah. Lzvem.
Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto.
♦
V režiji g. Cirila Debevca se ponovi dlrevi ob 20. v ljubljanski drami izredno očirakovrta drama »Vest«, katere snov je zajeta iz vojnega in povojnega življenja. V posameznih vlogah nastopijo poleg g. režiserja, še gg. Marija Vera, Boltarjeva in Gabrijeleičeva ter gg. Skrbinšek, Železnik, Bratina in Kralj. Predstava se vrši za red E.
Izvrstna veseloigra »Takšna je prava* se ponovi v ljubljanski drami v nedeljo, dne 18. t. m. zvečer po znižanih dramskih cenah.
OPERA
Začetek ob 20. Sobota. 17. oktobra: Laterna. Red D. Nedelja,    18. oktobra:    Viktorija m njen
huzar, opereta. Izven. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto.
Naša opera ponovi drevi ob 20. prvič v letošnji sezoni Novakovo opero »Laterna«, ki je ena najboljših sodobnih slovanskih opernih del. Predstava je za abonma reda D. Dirigira kapelnik Stritof, v posameznih vlogah nastopijo gospe Gjungje-nac, Thierrvjeva. Kogejeva, Španova ter gg. Janko, Gostič. Rumpel, Zupan, Kovač m Mohorič.
Prva repriza dveh novih opernih det: Damskega lovca in Car se da fotografirati, bo v torek, dme 20. t. m. za red B.
Nedelja. 18. oktobra.
9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.00: P. dr. Guido Rant: Versko predavanje. 10.30: Prof. Pengov: Se o drugih plem. kožuhar-jib. 11.00: Salonski kvintet. 12.00: Ddevne vesti, plošče, 15.15: Dekliška ura: Vnanja stran (gdč. Lebarjeva), 15.45: Operetna arije, pojeta s spremijevanjem salonskega kvinteta gdč. Zupanova in g. Jelačin, 16.45: Fr. Bevk: ^Materin greh«, ljudska drama (Ljud. oder), 20.00: Slovenske zdravice, poje kvartet ^Glasb. Matice«. 20.45: Salonski kvintet. 21.45: Cas in poročila, 22.00: Jonny-jazz. 23.00: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek   19. oktobra.
12.15: Plošče. 12.45- Dnevne vesti. 13: Cas, plošče, borza, 1.30: Salonski kvintet 1S.30: Prof. Pengov: Iz anatomije in fiziologije človeškega telesa. 19: Dr. Vaelav Burian: Ceščina. 19.30: Higijenska ura. 20: Večer salonskega kvinteta. 22: Čas, poročila, napoved programa za  naslednji dau.
A.7^^^:../++..:.4B
Btev. 236 SLOVENSKI NAROD^, dne 17. oktobra 1931 Stran 3
Tnje, ki so ustvarili
dr. žerjavov spomenik
Arhitekt in«. Vinko Glanz, akad. kipar Boris Kalin in
kipar Franjo Kunovar
Ljntljaoa, 17. oktobra Trije zastopniki naše mlade umetniške generacfje so u »t v ar idi impozanten dr. žerjavov spomnik in preverjene smo, da bi tod i sam slavijenec i zor al mlade umetnike, sad Je bil prav dr. 2erja>v najvecjd prijatelj mJadme in njenih sveSUi sil.
TI trije fantje so pa tudi zastopniki treh pokrajin našega jug os loven akega naroda, ki jih je dr. Žerjav ljubil % vsem ognjem svojega srca.. Arhitekt inž. Vinko Glanz je bil namreč rojen leta 1902. ob s ino i Adriji v Kotom, akad. kipar Borio Kalin je zagledal žarko goriško soLoce leta 1905. v Solkanu pri Gorici, Franjo Kunovar je hU pa rojen leta 1908 v vasici DoLaice v ljubljanski okolici. Naše morje, eolnčna Gord ca — mesto do*. Zerjavove mlade zakonske sreče ~ in pa Ljubljana x Gorenjsko so s spominom na velikega patriota nerazdružljivi pojma. Sivkasto si-noi beljaški mramor njegovega spomenika je pa dala Koroška . ..
Ti trije mladi i imetniki po abso^vriranih Študijah niso sanjarili, kritizirali svojih kolegov in vzdihovali, da narod mladim run etnikom ne dft kruha. Zagrabiti so za delo in danes stoje na trdnih nogah brez tožb in mrmranja, da jih domovina pre-ziia. Nobena naloga se jam ni rdela poni-i ^a ia umetniku sramotna, saj pra^n timetnik s svojim duhom :.n svojimi rokami sam vsako stvar požlahtni in popleme-niti. Tako so tudi Glanz, Kalin in Kunovar prijeli za delo obrtnika - kamnoseka ter az obrti ustvarili umetnostno obrt in umetnost Tam pri pokopališču Sv. Križa so zrasie dolge, z najmodernejšimi stroji opremljene delavnice, ki so v njih po njihovih načrtih izk-lesala rokodelci neb roj nagrobnih spomenikov. Nj4m se mora zahvaliti Ljubljana in tudi vsa dežela, da s pokopališč počasi izginjajo šablonskl izdelki rokodelcev, kd za lepoto nimajo zmi-sla, ter se naša pokopališka polnijo s nagrobniki visoke umetniške kvalitete,
Vinko Glanz je po maturi na realni grmna-zi&l v Slbenfkn prišel v LjubiVano na
ter pri medaljerju Kerdiču, zlasti pa pri našem najslavnejšem kiparju Ivanu Me strovičn.   V Ljubljani  je  njego »o najbolj
tehniško fakulteto našega veeofifBSča, kjer je študiral arhitekturo pri mojstru Plečniku. Kmalu je mojster spoznal njegove talente in mu jel dajjati v todeiavo svoje osnutke. Tako je Vinko OJanz sodeloval pri Plečntikovih načrtih za regulaoijo Ljubljane in Raba, sam je pa pozneje kot mestni arhitekt đubrovniste regnUral več delov Dubrovnika. Povabljen je bfl h konkurenci za paLačo Agrarne banke v Beogradu m pred kratkim je dobri prrro -.agrado za svoj osnutek Postnega doma v Ljubljani, ki ga namerava zidati orgattizacvja poštnih uslužbencev nase banovine. Med drugimi stavbam-, zida sedaj tudi Kunovar j u njegovo hišo ob pokopaJiscu.
Največje Glanzovo delo je pa osnutek za spomenik dr. Gregonja žerjava, ki bo f nedeljo ob 11,15 odkrit z največjo slovesnostjo. Pod nehotični m i čermi Lovcena, med samim kraškim kaaneojem, je rojen mladi arhitekt. Ni čuda, da čuti umetndk v sebi vso izrazno moč kamenja in da je njegovo dek> tako monumentalno. kakor bi iz grobnice dr. žerjava zrasla živa skala in se dvignila pod nebo. Kapate! močnega stebra se v solncu razcveta v čudežen cvet, kakor bi okamenel iz dr. žer-ja-vovega srca vedno plameneci ogenj Itfn-bezni do naroda. Breztelesni geniji plavajo v višine, kakor bi s tem plamenom nosile vse želje idealnega pokojnika, kri se niso izpolnile, ker jih je pretrgala nensmrjjeoa usoda.
Grobnica je 4 metre široka in 5 metrov dolga ter vsa pokrita s sivkasto sinjim be-ljaškim mramorjem. Obrobljena je z nizom stebričev, kjer bodo iz malih bronastih posodic plapolali plamenčki kakor v nemi pobožnosti. Na grobnico je pa umetnik postavil težko bronasto vazo, kjer bo vedno cvetelo cvetje hvaležnosti in ljubezni do nepozabnega borca in narodnega voditelja.
Poduhovljeno in z zaupanjem v bodoč nost zročo glavo veHkega misleca je iz naj plemenitejšega kararskega mramorja izklesal akademski kipar Boris KaMn. Njegovo delo je tudi težki, z geniji poživljen; kapitel stebra in venec iz kararskega mramorja izklesal akad. kipar Boris Kalin. Njegovo delo je tudi težki, z geniji poživijen: kapi tel stebra In venec iz kararskega mramorja pod kapitelom. Umetnik je združil 14 ženskih in moških teles v alegoričen venec dr žerjavovega delovanja, strem-Inenj in njegovih ciljev. Ta venec ni samo veliko delo po kompoziciji in po modela cijn. temveč tudi po duhu in vsebini
Boris Kalin je po dovršeni srednji šo!: obiskoval kiparski oddelek tehniške srerl nje šole v Ljubljani in je bil učenec profesorja Repiča. nato se je pa v kiparstvu izpopolnjeval na umetniški akademiji v Zagrebu pri kiparjih Valdecu in KrŠiniću
znano delo odlični sv. x«ior:jaa. na spomeniku gasilskega organizatorja Barleta, posebno pozornost pa vzbuja na pokopališču pri Sv. Križu tudi skupina na grobu Do-bldove družine. Večje njegovo delo je tud' sijajno uspeli sv. Krištof na spomeniku vojnim žrtvam na Breznici pri Žirovnici, razen teh del je pa po naših pokopališčih polno njegovih plastičnih nagrobnikov. Ko je izdelal plastike za dr. žerjavov spomenik, se je takoj loti! velikega sv. Vincenca Pavlanskega za grobnico Vincencijeve družbe, čeprav so vsa njegova dela silno ne žna in Mračna, vendar so tudd monumentalna, da ga lahko upravičeno štejemo med naše najboljše kiparje.
Vinko Glanz in Boris Kalin sta se pridružila Pranju Kunovarju in sta glavna njegova sotrudnika v velikem kiparskem umetno - obrtnem ateljeju ob pokopališču pri Sv. Križu. Tudi Franjo Kunovar je dovršil kiparsko šolo pri prof Repiču v Ljirbijani, nato je pa prakticira! pri naj-
večjih podjetjih na Češkem. Uredil si je v Ljubljani najmodernejše podjetje, tei je predvsem specijalizirano za nagrobne spomenike. O prvovrstnem okusu in solidno ati Kunovarjevega podjetja svedočido pri Sv. Križu razen neštetih snomenikov tudi nagrobni spomenik organizatorju gasil-sbva Barletu, pisatelju I. Puglju, nadalje na Vrhniki spomenik na grobu staršev Ivana Carkarja, nagrobna plošča sokolskoga prvaka MaJeja, ob cerkvi sv. Petra v Ljubljani pa spomenik vojnim žrtvam. Naštevanje nadaljnjih del je seveda odveč, ker jih je pclno pri Sv. Križu v Ljubljani lin tudi že po drugih pokopališčih Slovenije, dosti pa Franjo Kunovar s svojima prijateljema Glanzem m Kalinom dela tudi za druge banovine ter tako širi sloves naše umetnostne obrti na vse strani države.
Največje in naopopolaieoše dek> teh treh miadlli umetnikov je pa spomenik dr. Gregorja žerjava, kjer so vsi trije pokazali vso svojo spretnost, vse sposobnosti in ves polet, da so ustvarili res velikega mola dostojan spomenik. Vsi trije zaslužijo za svoje delo zahvalo in spoštovanje
>'aza na groba dr. žerjava. Visoka, vaza je tolčena v baker po načrtu arhitekta ing. Vinka Glanza,
Meta Bučarjeva nastopi
štiri leta in pol je bila stara, ko je prvič nastopila na
gledališkem odru
Ljubljana, 17. oktobra.
Ko jo mahaš h kakšnemu šaljapinu, ni čuda, če ti dela srce v stopah in klepije vsemogoče fraze na debelo, da potem kar zasiplješ z njimi »zverino« v prvi sapi. Nič nenavadnega pa tudi ni, če boječe potrkaš pri naši renomirani igTalki, ker kdo-ve kaj se lahko pripeti ...
Tokrat pa je bilo drugače. Kakšne zadrege in ceremonije, čemu neki! Gospa Bučarjeva razume domačo besedo in tako doma med razgovorom res ne zna igrati, čeprav jo na šentjakobskem odru še tako občudujemo. Njen odkriti obraz mi je takoj razodel, da se boji frazerskega slepomišenja in takšnih oficijelnih zasliševanj.
— Samo bojim se dolgih litanij! Ko je šel moj mož v Berlin, kakšna reč je bila po časopisih! če napišite tako pa tako. takšna igralka je, tisto o talentih in še kaj, potem so pa ljudje razočarani, ker preveč pričakujejo.
— Ne, ne, malo besed bomo zapisali, bodo pa tem več pomenile. No. vsi inter-vjuvi se začno navadno s vprašanjem: Kako ste začeli karijero?
— To pa to. moja karijera! se je zasmijala gospa.
— Nikarte, dosegli ste pa vendar krasne uspehe in občinstvo je na vaši strani.
— Res, kar čudila sem se. zakaj jim je bilo všeč moje igranje. Res ne vem. Tudi ne vem, s čim sc vam naj pohvalim. Zato me tudi precej skrbi, kako bo. Prosim vas torej, da bi ne bilo nobene reklame, nič pompa. Kar sram bi me bilo.
— Kdaj ste začeli igrati ?
— štiri leta in pol sem bila stara; Sne-gulčico sem igrala. Mama mi je pozneje večkrat pravila, da sem bila strašno žalostna, ker mi niso dali težje vloge. Kraljico bi bila rada igrala že od mladih nog sem imela silno veselje do igranja — in še zdaj. včasih kar preveč, bolje bi bilo dostikrat, da bi doma drgnila parkete. (Toda tega menda ne boste napisali, ali pa kar!) Kot otroci smo se seveda igrali le maškare. Igrati sem pa začela 18 let stara: takoj ob ustanovitvi šentjakobskega odra 1. 1921 sem pristopila k šentja-kobčanom.   10 let   smo  delali  skupaj —
prav za prav ni mnogo, nekaj je pa le.
— Kdaj bo vaš debut v drami?
— Mislim, da v torek ah sredo, ko bodo prvič igrali »Gogo«; nastopim v vlogi Afre. Seveda, po željah ne gre. Zelo rada igram močne, karakterne vloge, najbolj sem si pa želela Mladoletja, a letos ga ni v repertoarju. Vedno sem igrala starke, vdove, nehvaležne vlogi na prvi pogled, toda veselilo me je. Mislim, da vsakemu .leže' najbolj takšne vloge, s kakršnimi je začel. Prvič sem nastopila kot 181etno dekle v vlogi 561etne starke. Pa sem se tako vživela, da sem se kar Čudila, kako sem se mogla tako hitro spremeniti. Takšnih resnejSih vlog se loti človek z veseljem ter ustvarja tipe. Zato igram najraje karakterne vloge in sploh vse razen ljubimk. Ne vem. kako je to, za ljubimko pa na odru res nisem. Ko sem nekoč morala biti zaljubljena na odru. sem se kar tresla, čeprav drugače nimam nikdar treme. Čudno, da se nekatera dekleta tako trgajo za takšne vloge. Da. skrbi me. kako bo.
— Lani ste nastopili menda stotič na šentjakobskem odru in vedno s popolnim uspehom: kako vas potem more skrbeti.
— Nastopila sem menda 187 krat. igrala sem pa okrog 40 vlog, morda tudi več, pa recimo 40, da se ne bom hvalila. Bojim se samo, da bi ne razočarala ljudi. Vem, kako je to. Včasih sem čitala od tega in onega toliko lepega, njegov nastop me je pa potem tem bolj razočaral. G. Skrbinsek mi zaupa in je bil vedno zadovoljen z mojim delom, ko je režiral naše igre pri šent-jaboskem odru. Ravnatelj pa pravi, da se bo šele videlo ter bo vprašal blagajnika, kakšen uspeh je bil. Res je, kot pravite, da smo pri Šentjakobu delali s tem večjo ljubeznijo in ambicijo, čim težje prilike so nas zadrževale. Zato se tudi najtežje poslovim od šentjakobčanov zaradi tistega lepega idealizma, ki nas je tako navduševal, in se bojm, da bi mi odersko življenje ne postalo zgolj poklic. Samo tega ne! Glavno je vendar ljubezen do stvari same. Pri Šentjakobu smo bili kot ena družina. Skupaj smo stopili in se lepo pomenili, kaj in kako je treba ukreniti kakšno stvar, kako bi bilo boljše ter kaj še ni dobro. Skupen cilj smo imeli, da bi igra čim bolj uspela, sam nase ni nihče mislil. Kako bi vam potem mogla govoriti o sebi! će treba se tudi rada sprem, vendar zase bi se ne mogla vleči, komolcev ne znan rabiti. Tudi oče je bil takšen, če bi cepili drva na njem, bi se še ne zmenil.
— Dovolite, kje so doma vaši starši?
— Kaj bi tajila, s kmetov sem, z Gorenjskega, s Hrušice pri Jesenicah. Pa 14-letna sem si že morala sama služiti kruh, kar je prav. vsaj človek vse življenje z veseljem dela, če se nauči zgodaj delati.
Tako ji je ves čas prisrčno tekla beseda, ki se je zrcalila v plemenitosti odkritega obraza in ki se tako lepo odraža s toploto preprostosti.
Kaj bi govorili o reklami! Saj je vendar vse kleno, zdravo in sočno, kar naša nam zemlja rodi. Hej. naše gore list bo vendar  vzbudil   megleno Ljubljano!
£0 le
Zveze kulturnih društev
Zakal |e bila ZKD ustanovljena — Ka| vse obsega njen delokrog — Zanimiva statistika
Ljubljana, 17. oktobra.
Jutri praznuje ZKD svojo lOletnico s slavnostnim občnim zborom. Ob tej pritoki se bodo zbrali v Ljubljani vsi naši odlični napredali kulturni delavci iz vse Slovenije.
ZKD se je ustanovila po inicijativi bl&gopokojnega g. dr. Gregorja Žerjava leta 19211 Z delom pa je pričela leta 1921 pod predsedstvom neumornega kulturnega delavca g. d.irektorja Antona Juga. ki vodi ZKD vso to dolgo dobo. Motiv za ustanovitev ZKD je bil predvsem ta. da je radi vojne bik mladca povsem desorijentirana ter je bila nevarnost veHka, da zapade v ekstreme. Poleg tega se je občutila potreba centralizacije naprednega kulturnega deka, ki naj združi vse iugoslovensko in napredno orijentirane ljudi k skupnemu delu.
Namen zveze je predvsem bil širiti pro-sveto med narodom potom predavanj in knjige. Zato je ZKD ustanavljala knj;žni-ce ali pa pomagala pri njihovi ustanovitvi. Teh knjižnic je preko 60. S svojimi predavanji znanstvene, poučne, higijenske in gospodarskopolitione vseb;r.e je ZKD postala učiteljica In voditeljica našega naroda v mestih in na deželi. Njena predavanja so se raztegnila prav v zadnja slovensko vos.
Delo ZKD pa se je širilo vedno bolj in bolj. Treba je bilo pošiljati knjige na narodno mejo, posebno na Koroško m v Prek m u rje.
Kmalu pa se je pokazala potreba udej-stvovanja na drugih poljih. In tako je začela ZKD z ustanavljanjem tamburaških zborov, pomagala je pevskim društvom z notnim materijalom in izdajala celo krajše izvirne skladbe naših priznanih komponistov.
Predvsem pa je ZKD svoje udejstvova-nje usmerila na oder. Pomagala je s program stičnimi navodili pri vprizarjaniu iger na diletantskih odrih. Nabavila si je celo vrsto narodnih iger in prevodov v svetovni literaturi znanih tujih del. katere izposojuje proti primerni odškodnini. Ravno s to svojo panogo je ZKD v povoj-
nem času skušala odstraniti pomanjkanje
dobrih m primernih oderskih komadov, posebno ob priliki raznih manifestacijskih dni. V tem področju je ZKD tudi aranžirala različne tečaje, tako dramatske, režiserske ter priredila gledališko razstavo v okvirju velesejma.
ZKD pa je uvedla tudi že zgodaj flfem-ska predavanja, ki jih je izpolnjevala z vsemi modernimi izsledki ter lansko leto začela z vprizarjanjem govorečih filmov v ljubljanskem kinu Matica.
Tako torej glodie ZKD danes po 104et-nem svojem obstoju m delovanju na sadove svojega dosedanjega dela in truda. Njen pomen se ni zmanjšal, nasprotno nesporno je, da je ZKD danes potrebna rav-notako kot je biln pred 10 leti. ZKD združuje danes vsa napredna kulturna in prosvetna društva in organizacije ter je harmonična celota vsega naprednega kulturnega udejstvovanja.
Svoje delo bo ZKD nadaljevala, poglobila in izpopolnila. Skušala bo preskrbeti čim več dobrih knjig in predavanj svojim Članicam ter po možnosti prenesti govoreči film tudi v pod«;>elske kraje. S podporo in z razumevanjem svojega članstva ter širše jivnosti bo ZKD postala v bodočnosti še važnejši faktor v našem kulturnem življenju.
Deset let sistematičnega dela na polju prosvete. ki ga ima ZKD za seboj, nam morejo najbolje predočiti sledeči statistični podatki:
I. V Zvezi kulturnih društev v Ljubljani je za leto 1931 včlanjenih 239 društev s skupnim številom 91.743 članov, ki imajo 43 lastnih in 31 skupnih domov.
II. Za širjenje splošne izobrazbe je priredila ZKD v zadnjih 10 letih svojega obstoja 5762 predavanj s skupnim obiskom W.012 oseb
ITT Izven Ljubljane je ZKD ustanovila S2 novih knjižnic, skurmo število (upoštevane so tud' javne knjižnice, v Ljubljani) znaša doslej 545.210 knjig. Poset knjižnic je razviden iz statistike izposojevalcev, ki izkazujejo do danes ogromno številko 1,343.623 ljudi.
IV. Na dramatskem polju je prirejala tečaje in podpira danes 6 odrov s skupno 1623 igralci. Vseh predstav je bilo 3142, skupen obisk pa je znašal 631.748 oseb
V. Končno navajamo še najnovejše prizadevanje ZKD. ki stremi za tem. da pritegne v službo izobraževanja najjačje moderno sredstvo, prikazovanje — filma. V Ljubljani in izven nje prreja poučna filmska predavanja in je od leta l°2o do danes dosegla 1879 filmskih predstav s skupnim obiskom 461000 ljudi.
Iz delovanja Sokola Zgornja Šiška
Da nudi tudi mladini primerno razvedrilo, se je ustanovil po zgiedu većjih sokolskih društev spomladi tudi pri nas lutkovni odsek, ki ga vešče vodi izredno delavni br. Planička. Odsek je potom svojih članov sam zgradil okusen in praktičen oderček z vsemi modernimi pripomočki ter je s pomočjo lutkovnih odsekov Češke obce in Ljubljanskega Sokola že spomladi priredil tri uspele igrice.
Do jeseni pa se je odsek že osamosvojil — domači člani so sami izdelali krasne kulise — pa tudi lutke same in kostume po zamislih akadem. slikarja g. Hinka Smrekarja. ki kaže tudi sicer izredno zanimanje za naš lutkovni odsek. Doslej smo priredili že dve predstavi, ki sta zelo dobro uspeli — seveda nekaj začetniških hib je še bilo — toda že seuanji uspehi kažejo, da bodo igralci kmalu dovršeno vigrani.
Za nedeljo pripravlja odsek vprizoritev "Marbuela«, pozimi pa bo sledilo še mnogo predstav, med njimi tudi nekaj novitet, ki pri nas v Jugoslaviji Se niso bile igrane. V propagandne svrhe bo odsek gostoval tudi pri sosednjih društvih, ki še ne goje lutkarstva ter bo tudi društvom, ki že imajo svoje odre ali jih žele ustanoviti, rad pomagal z lasveti ter proti denarni odškodnini posodil tudi tekste novih iger.
Mlademu sokolskemu društvu, ki poleg telovadbe in intenzivnega prosvetnega dela goji tudi to panogo sokolske vzgoje in zabave za mladino, moremo le čestitati z iskreno željo, da bi nadaljeval svoje koristno delo še z večjim uspehom.
Zvočni kino Ideal |
Danes  premiera  vesele, z lepimi šlagerji    in    izvrstnim humorjem prepojene spevoigre
(Osem dni sreče)
Georg Aleksander Dina Gralla
J@se£ Sshmidt
Predstave danes ob 4., % 6., % 8. In 9. uri zvečer — jutri v nedeljo ob S., % 5., 6., % 8. in 9. zvečer.
Esperanto
Esperantski jx)kret na Kitajskem se širi že od L 1906, ko je bil organiziran v danghaju prvi esperantski tečaj za Kitajce. Lete 1908 je začel izhajati na Kitajskem esperantski list, leta 1909 je bila ustanovljena zveza kitajskih esperaritistov in že I. 1912 je bil esperanto uveden v šole Leta 19*26 je bil ustanovljen v Kantonu esperantska institut — Prihodnji kongres nemških esperantistov bo v Chemnitzu, češkoslovaški esperantisti bodo pa imeli svoj kongres prihodnje leto v Olomucu. — Na 24. svetovni kongres esperantistov, ki bo v Parizu med počitnicami, pripravlja berlinska tvrd-ka F. Ellersiek skupen izlet. — V Oslu so oddajah' v septembru po radiu štiri predavanja o esperantu in esperantskem pokretu. — >Svenska Esperanto — Vorbundet< »Švedska organizacija esperantistov), jo izdala jubilejni pregled svojega 25-letnega propagandnega delovanja. Brošura obsega 130 strani ter prinaša tudi slike in življe-pise bivših ?n sedanjih esperantskih prvo-boriteljev. — Ni prvič, da imajo hoteli m restavracije jedilne liste v esperantu. Na Estonskem m Švedskem, pa tudi v nekat**-rih nemških letoviščih na Severnem morju dobiš po večjih hotelih in restavracijah jedilne liste v esperantu. Tujcem, ki znp.jo esperanto, fe s tem nedvomno zelo ustreženo. — V Krakovu je 13 policistov-ppperan-tistov. ki so bili udeležencem nedavn^jja esperantskoga kongresa zek> dobrodošli tolmači. V Krakovu so imeli politicisti že 1. 1925 prvi esperantski tečaj. — Lyonski občinski svet je srprejel na svoji seji 21, septembra pod predsedništvom bivšega ministra E. Herriota resolucijo, v kateri izraža željo, naj bi se esperanto poučeval kot obvezen predmet na vseh šolah sveta, pa naj bodo državne ali privatne. — Znano esperantske založništvo »Heroldo de Esperanto« v Kelmorajnu, ki je izdalo že več zelo važnih del v esperantu, je naznanilo v esperantskem tisku, da prodaja nekatere knjige po znatno znižanih cenah. — Tednik **Mla-dy svet«, ki izhaja v državnem založništvu v Pragi je zopet priobčil tečaj esperanta za mladino pod vodstvom J. Supichove. — Oktoberska številka v Prostojejovu izhajajočega mesečnika >Licnlo< poroča, da priredi zveza češkoslovaških esperantistov sporazumno z Ligo nemških esperantistov esp»-naataki tacaj.
•
Stran 4
L O V K N S K T NAROD«, dne 17. oktobra 1931
Dnevne vesti
— Polovična >oiitja ia udeležence »4-fcrirja spomenika dr. Gregorju Žerjavu. Odbor za porast iter spomina pok. dr. Gregorja Žerjava je prejel danes zjutraj telefonsko obvestilo, da je dovoljena polovična rožiiia za vse udeležence odkritja spoment-ka dr. Gregorju Žerjavu. Tdeleženci naj na rnlhodni postaji kupijo cel vozni listek, ki sa naj p u »te žigosati s postajnim žigom. Oh prihodu v Ljubljano Raj listka ne od dajo. ker h ml o imeli z njim in z potrdilom lulbora. da M se udeležili odkritja, prost po\ratek domov.
— Iz železniške službe. Premeščeni so pomožni prometnik in postajenačelnik Karlo Jakelj iz Doljevca v Raljo, stroje vodja Ivan Andel iz Bosanskega Broda v Mlalenovac, strojevodja Franjo ćepeloik iz OŽSce v Lajkovac. strojevodja Franjo ča.iež iz Zelen5ke v Mostar, strojevodja LtK)poW Kolčars iz Konjic v Bosanski Brc I, strojevodja Ivan Lisec iz Sarajeva v Varaždin, pomožni strojevodja A ioltf Pupič iz Lajkovca v Doboj, strojevodja Vili m Paucer iz Dupljanic v Sarajevo in pomožni strojevodja rFanjo Tomažič iz Do!:-a v aZvidovič.
Iz državne službe. Premeščeni so: šef mesne kontrole Jerko OrŠič od centralne carinske blagajne v Ljubljani k centralni carinski blagajni v Skoplje, 8ef mesni1 kontrole Miloš Zisič od centralne carinske blaarajne v Dubrovniku k centralni carinski blagajni v Ljubljano, preglednik raeunov Ivan iška od mesne kontrole pri centralni carinski blagajni v Novem Sadu k m«»sni kontroli pri direk ciji drža1 nih žeieznie v Ljubljani in preglednik računov Ivan Mikuš od mesne kontrole ori centralni carinski blagajni v Zagrebu k mesni kontrol: pri finančni direkciji   v  L j ubijani.
— Iz »Službenega !ista<. Službeni list kr. banske upravi dravske banovine« št. 63 z dne 17. t. m. objavlja zakn-n o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju krai.- !..- .J iigo.siji vije z dne 1. maja 1931. za k (Mi o kazenskih odredbah glede izvrševanja Člena 9. pogodbe med državo in No-rodno banko za izvrševanje zokona o denarni kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931, za ko d o izpremembah Lo dopolnitvah zakona o ureditvi naših vojaških pokopališč \ domovini in v uozemstvu z dne 22. aprila 1922. zakon o narodnem priznanju onih, k: so zaslužni za domo vino z dne 23. avgusta 1925 in zakon < ispremembah in dopolnitvah v zakonu < narodnem priznanju onih. ki so zaslužni za domovino z dne 31, decembra 1928. -ia redbo po zakonu o volitvah narodnih poslancev, uredbo po razporeda svanicniških ,n s:užte!jskih zvanj v resoru prosvetne ga ministrstva, pravilnik o ureditvi pro mesta z devizami = n valutami, razpis o uk:: itvi [»vozne carine na ovčjo volno ter
'1   pojasnilo po  zakonu  o v«.
tolmačenji litra h nai
•e v.
:'i>o države, sp
stroke.
Izpopolnitev lahnega ambnlatorija ▼ Okrožnem oradu za zavarovanje dela*, tev v Ljvbfjani Okrožni urad prične v po-nedelje* 19 oktobru 1931 v svojem zob-vmm a'nibulutor-jju z deli v zJatu (zlat-plombe, zlate krone i. dr.). Redne ordina-rajske ure za dela v zlatu >o do preklica **' 18 Cene posameznih de! v zlatu
bode sledeče: a) plomba m zlata Din JfJ}1   *    [)'    Logan    oz.  Daviš    krona Din
1     — - «")       I » t a   k r o 11 a  Din 220._ fl
Richmond krona Din 500. . d) Pri z4tem mostu vsak polni člen Din 240.p) zob na vijak v zlatu Din 200.- f) vsaka zlata zapona Din 60.—. Vse podrobne informacije dobo člani urada in njihovi svojci v zobu.-ni ambula toriju (Miklošičeva cesta, pi iiličje levo).
Odobrena inženjerska praksa. Ministrstvo javmh del je dovolilo inženjerju Soncu    um siavu iz Ljubljane javno prek*
So na i s m ozemlju Jelno iz elekt r ot< h nič
— 5000 visokoftolcev v Zagrebu. Na zagrebško univerzo so se vpisan letos 4503 slušatelji in sicer na filozofsko fakulteto s farmacevtskim odsekom 1333. na juridic-no 1100. na teološko 168. na medicinsko 443, na veterinarsko 3S7. na tehniško 698 in na kmetijsko-šum^ rsko 374: na vi3oko ekonomsko komercijalno visoko šolo se je vpisale -140 slušateljev.
— Razpisani zdravniški »tožbi, Kr. ban ska  uprava  dravske banovine    razpisuje v zdravilišču  n;;  (i »Intku službi  dveh sekure daru i h  zdravnikov  in sicer ena s prejeti* ki jui zakonu o uradnikih, druga pa hono rama 7 mlečno nagrado f > I n  1500. - »er proste  oskrbo  za   eno osebo. Sekundarne, mu Kd ravnik u s prejemki državnega uradniškega  pripravnik«   priliče   tud j epidemij ska doklada v znesku Din  3 200.— mesečno. Prošnje  |e  treba  vložiti  do  28.   t.  m. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
— Zimski plašči za poštne nameščence. Poštna direkcija v Ljubljani bo razdelila zimske plašče za dobo 1931-34. Pravico do zimskih plaščev imajo oni upravičeni uslužbenci, ki so jih zadnjič prejeli leta 1928 in pe on*, ki zimskih plaščev še sploh niso prejeli, a imajo ostalo zimsko službeno obleko. Ostala zimska obleka pa se razdeli šele v začetku prihodnjega leta.
— Zvišanje nakazniskega zneska v prometu * poljsko. Uradno se razglaša, da znaša od 1. oktobra v mednarodnem na-kazniškem prometu s Poljsko najvišji znesek ene nakaznice za našo državo 5000 Din oziroma 800 zlotov za Poljsko.
— Zvišanje na kamniškega zneska v prometu z Belgijo in Marokom Najvišji znesek ene nakaznice v mednarodnem nakaz-niškem prometu z Belgijo In Marokom i znaša za našo državo 5000 Din. za Belgijo in Maroko pa 2250 belgijskih oziroma francoskih frankov.
_  Spodnja  koča na Golici bo do na daljnega  ob  sobotah   in   nedeljah stalne ©tvorjena.
— Angleški konzulat v Zagrebu. Kr. banska uprava dravske banovine je bila obveščena, da je bil konzulu Velike Britanije v Zagrebu g. Robertu Tovnsendu Srna! bonesu podeljen eksekvatur. Področje te^a konzulata tvorijo dravska, savska in pr,-inonska banovina
— Potniški zračni promet ustavljen. Z včerajšnjim dnem je bil ustavljen potniška zračni promet še na zadnji zračni progi v naši državi in sicer med Zagrebom in Beogradom, ki ima prfkltuček na Gradec in Dunaj. Zračni promet na progi Zagreb - Sušak in Zagreb - Split je bil ustavljen  že sredi preteklega meseca.
— Mlnstinguettin partner v Jugoslaviji. V Zagreb je prispel partner slovite pariške plesalke Minstinguett Rod Riffler. ki je zdaj na turneji po EVropi. Svojo plesno umetnost pokaže najbrž tudi Zagrebčanom.
— Zagreb Ims 55.195 volllcev. Končno število volilcev v Zagrebu znaša 55.195 volile ev.
_ Razid društva. Društvo v nomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem s sedežem v Tvjub^an' se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo.
— Oskrbovane koče. SPD sporoča občinstvu, da so odprte in oskrbovane: Br javčeva koča na VrŠLČu. Dom na Krvavcu. Koča na Velik! planini in Dom v Kamn:
ški Bistrici.
— Opozorilo voznikom in avtomobili-stom. Sreski cestni odbor v Logatcu razglaša: Na banovinski cesti Krantj - škofja L/oka žir! - državna meja se bo izvrš'lo nujno popravilo mostu v Stari vasi čez potok RaČevo. Zato bo promet preko omenjenega mostu dne 22. in 23. oktobra 1931 zaprt, kar naj vzamejo vsi zainteresiran1" na znanje.
— Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponndbe glede dobave 200 komadov čaš za elemente (Leclanche in Cal la ud V gledo dobave telefonskega In elekTričnesra materijala. — S-trojni odd? lek direkcije drž. železnic v Ljubljan sprejema do 27 t. m. ponudbe glede dobave 150 komadov gumijastih obročkov. Pogoji so na vpoeled pri omenjenih oddelkih. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave usnja in spiralnih svedrov — Di rekcija drž rudnika Velenje sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 80.000 kg portland - cementa. Natančnejši podatki se dobe v zbornici za TOT v Izubijani.
— Sadjarji in vrtnarji! Ne nozabite škropit^ vušes-a sadnega drevja 7 \RBO-RIN om. — ^Chemotechna«, družba z o. 7... Ljubljana. Mestni trg 10 fna dvor:.-, u veletrgovine A   & E  Skaberne). 522n
— Prvi sneg nad Zagrebom. Tudi v Zagrebu so dobili zadnje dni hladno vreme, a včeraj so naletavale nad mestom prve snežinke. Seveda so pa komaj dosegle tla in so že izginile. Pač je pa pobelil sneg Zagrebško goro.
— Vreme Vremenska napoved prav, ia bo pretežno oblačno in nestanovitni vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v jugovzhodnih deževne Najvišja temperatura je znašala v Zagre bu 18.1, v Ljubljani 12.2. v Splitu 11.3, v Beogradu 10.4. v Mariboru 9.4, v Skoplju 8.3. Davi je kazal barometer v Ljubljan 767.1   min.  imineratura je znašala 6°.
— Zagoneten umor. V vasi Zasavici pri Podiinjski Mitrovici je bil izvršen v četrtek ponoči zagoneten zločin. Na dvorišču vdove Soke Cibić so našli mrtvega 371et-nega kmeta Mičo Vičentića. Poznali so se mu sledovi težkih udarcev s sekiro po temenu. Umora sta osumljena dva fanta iz iste vasi.
— Tr;-ir'čna smrt železniškega delavca.
V Drvaru se je pripetila včeraj težka nesreča. 281e!n! :ce!er:ni$k5 delavec Božo Rat-kovič je prišel med dva vaj?or.a. sta mu zdrobila prsni koš tako, da je obležal mrtev.
- Obledel barvah  ir r*Hs*f
obleki, barva v raziičn ■>
rr,v.;r.r,     JOŽ. T?-'-"
Pri obolelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne >>Franz Josefove« gren-cice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Fran?. Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicei zjutraj, opoldne in zvečer tretino eaše. »Franz Josefova« irrenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah .
Najboljše, oajtrafnelše. zato u nsiceneišel
Da-li bo lepa,
ko bo dorasla?
to je odvisno od vas, cenjena dama, da bo vaš mali. lepi dojenček nekoč velika lepa deklica. — Naj se mnogo solnči in športno udejstvuje. glavno pažnjo pa polagajte njegovi koži. — Uporabljajte za njegovo kopel Pf»Jmtra-Baby milo, da bo njegova nežna koža tudi taka ostala. — Kozmetika dojenčkov se začne s Palmira-milom.
LJubljana se zopet smeje in ljudje priznavajo e&oćSu&so, da ie
1 na
*w3r
kot v nepozabnem filmu ,?Lažni feldraaršal"
Salve smeha in krohota pri najnovejših izvrstnih dovtipih *
Vlasto Barlana
Najnovejši Paramountov zvočni tednik.
Predstave danes ob 4., ^ g in 9 ^4 zvečer — jutri v nedeljo ob 3. 5. ,7. in 9 uri zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
' ■ MttMfane
Sokol I - Tabor vabi svoie članstvo, da se udeleži odkritja nagrobnega spomenika pokojnemu članu br. dr. Oregorju Žerjavu \ nedeljo 18. oktobra ob l/sl2. uri na pok*n pališru pri Sv. Križu. Pokažimo tudi ob tej priliki, da >e zavedamo neprecenljivih zaslug, ki m jih je za Tabor pridobil naš nepozabni pokojnik, katerega svetemu »po-minu sa bomo poinostevilno poklonili ob tej veličastni svečanosti. — ITprava.
-lj H<».»j;i dolina. Malo se sliši o nas, najraje šmo til«o skrivamo krize o težave, o napredku pa itak ne morem j 20-vor'tt kot Lj.ibi;ana. Vendar ?e je tudi naa nekr-ko do'akisii napredek, letos sine dobili kana?izac?jo. L-a pa ne |>oziib:iito take hitra na to srečo, so nam pustili ceste gr-bnst«, kotaniaste ter zmrcvarjene za spo min, kakršna je bila zemlja peti dan stvar-jenja. Valjanje test pač ne spada h kanali-saeijskim delom. K sreči še nimamo grde jeseni, zalo nam še žalostne ceste ne gr^ d-o tako do živega. Cestnih jarkov r.i nikjer, požirakiiki so pa skoraj vs! zasuti, koliko;- jih je   — marsikje bomo poLTrp-
šali ob deževju. Zadnji čas je, da si uredimo ceste 2 odtoki vsaj toliko, da odstranimo nevarnost poplav ter da ne utonemo kinib kanalizaciji — zima je preti durmi. — Te dni nas je posetil gromozanski cirkus »Titanik*c, kar je za nas seveda izreden dogodek, vendar nas ne razburja pre več in Čeravno nas smatrajo za predmešča-ne. se vendar prav dobro zavedamo, da bi taksen cirkus vseeno bolje odrezal v Ljubljani. Nas najljubši rirkus je. ko se vt-nemo trudni z d^la — postelja.
—lj Do solx se nasmeje človek, če vidi simpatičnega komika VTasto Euriana. ki ga pozna in ima zelo rana tudi ljubljanska kinopublika. Doslej smo ga videli večinoma v uniformi in ne bomo ga pozabili zla=ti ne kot lažnega feldmaršala, v fihnu Revizor Kaseihunr se cam pa predstavi ta komik nad komiki v civilu, pa je prav tako, če ne še bolj imeniten kakor v feld-maršalski uniformi. Časi so težki, vendar bi bili pa še težji, če bi ne bilo smeha; a za smeh zna skrbeti Vlasta Burian kakor nihče drugi. Zato ga pojdite gledat in poslušat, pa se boste razvedrili, če vam roje še tako mračne misli po glavi.
—lj Zopetna pocenitev svinjskega mesa. Danes se je zopet pocenila svinjska pečenka in sicer od Din 22 nq Din 20. Tudi tisti mesarji, ki so še prodajali govedino po 15 Din so ji znižal ceno na 14 Din. Mesarji se torej sami zavedajo, kako težke so razmere, v katerih živi delovno ljudstvo.
—lO  Umrli  so v Ljubljani o«l  10.  do 17 t.   m.:   CMrirh  Gahr\\e?nJ.._a7let. PTOfggO rica, nor nji ova ulica:  VeJKavrfi Lucija. 82 iet, zasebnica, VldoVdanska cesta  9; Po ^ačnik  Slavka,  roj.  Pesjak, 52 let. vdova sodnega  svetnika    in    hišna posestnlca Ahaclieva   cesta   9:   Pesok   Franc.  69 let zvaničnik drž. £eL v p., šmart.Tnska :-est?« 21;  Mohorko Jožef. 18 let. viniča^sk: ^:t; Vidovdanska   cesta   9:   G-a~?bo!d: PnTjli:ia roj.   Schaffer.  S6  let.  zasebnica, DaLmati nova   ul.'ca   2;   Ogrin   Tranc.   36   iet. družabnik,   Moste;   Prese!   Jožefa,   roj Biir ger, 77  let.  soproga  železničarja  v pok.. Frankopanska  ulica;   Košeak  Ana. rojena Volek. 55 lot. zasebnica. Vidovdanska cesta 9; Keler Josip, nMoak, 19 let. žlbertova ulica  7.  —  V  ljubljanskih bolnišnicah  so   umrli:   Markelje   Fani.   5 me secev, hči  delavca. Rožna  dolina; Ml-nat Ana. 3 mesece, hči delavke. Litija: Pot" Marija, roj. Lotrič, 45 let. žena žel. urad nika,   Masarvkova   cesta;   Rus   Pavla, 2€ leit.  hoj  posestnika. Vrzdene pri Horjulu: Bolta Nada. g mesecev, hči delavca, Ohr! je pri Mostan:  Lovšin Marija, 6S let, za sebn-lca. Otaviee pri Ribnici:   GroSolj Jo 3ip.  S3 let, poduradnik  v pok.. Polianskr cesta 6;  Jama  Frančiška. 48 let, delavka
tob. tovarne, Dravlje: Jenko Frančiška, 70 let   občanska   uboga.   Rudnik;   šircelj Jožefa. 47 let, žel. uradnica, Jenkova ulica: Hudnik   Jožeta,   42   !et,   služkinja, Hrade-ekega   vas;   Mlakar   Rafaela.   1   leto, hč: cestarja. Lož:   Vinšek Tomaž, 22 let. pekovski      pomočnik,      Medvode; Merkuž Frane. 3 mesece, sin invalida. Cesta dveh cesarjev;   Graear   Ivan   35   let,  vojni in valid. Sv  Petra cesta 11; Bakšlč Marjeta. 22 let. služkinja, škofja  Loka. samostan; Pirnat  S-mon  67  let,    dninar. Kandrše; Ogrin Du--;in.  10 dni,    sin ključavničarja Stepanja vas:   Skrabar Marija   roj. Gaber šek.  29 let,  žena posestnika. SempvgaSka 1 okolica;   WJakr  Drag>ica, 8  mesecev,  1 č: čevljarja. Vič: Požar Ivana, 2 leti, hči po sestnika. Lukovca.
—lj Gospodinjski tečaj za železničarska dekleta. Nabavljalna zadruga uslužbencev dižavnih železnic LJubljana VII. je v spo^ razumu z Direkcijo državnih železnic ustanovila za železničarska dekleta gospodinjski in kuharski tečaj, ki se je otvoril v ponedeljek 12 t. m. v prostorih že!ezn:-čarsice menze v Ljubljanskem dvoru Te čaj vodi neumorna ravnateljica gospođini ske šole »Mladlkec gdč. Jerin Zemljan« va s svo;im strokovnim uči te!; s t vem Na tečaju uživajo gojenke praktični in teoretični pouk v najvažnejših prelmet'h. kakor: živiloznanstvu, nauku iz (zospodinij-stva, zdravstvu, serviranju, kuhanju in p^rurr. n irstvu. Kuhanje samo pa se čuje po načelih pravilne in zdrave sr>dobne prehrane, v kateri je gdč. Jerica Zemlja-nova prvovrstna strokovnjakinja. Naval na ta tečaj je bil iz vrst železničarsk;h družin po sebi umevno — ogromen: sprejelo se jih je pa samo po zakonu predpisano število, v prvi vrsti one. kn že pomagajo v sros^odin jstvu Dru si tečo.i se otvori v začetku januarja 1932
—V5   Ljubljanski   moški  zbori! Drevi točno ob 20. uri vsi k skupni vaji v Glas beno     Matico.     Arhivarji   naj prineso: -Umrl je mož« in Prelovčevo ^Zadnj^ slo-ro<. — Hubadova župa.
—li Centralna volilna o-narna ^osluje v Kastni TT. nadstropje, k j- p se dobe "sii potrebne informacije.
— ll Mestno središče TM lavlia reem Kolon-« Trezne mladine, da se vrši dan^s ob p-ol 5, popoldne v Akademskem ko'p ciiu v Kolodvorski ulici važen sestane!c. oihvezen za vse člane. Sestanka prisostvuje od-noslanik   Saveza   TM   Iz Beograda.
—]j Intimni komorni večer. L eto Sni a kon^-ertna sezona se je kaj živo pričeia. V ponedeljek 19. oktobra priredi Nar. železn ičarsko društvo »Sloga« v kinodvo-rani Ljubljanski dvor ob 20. koncert klavirskega tria, ki ga izvajajo gg. Jeraj Ka-rol (gosli), Muller Avgust (čelo) in Svetel Herbert (klavir). Topot sta na sporedu Čajkovski s svojim široko zasnovanim in razpredenim triom velikanom in Beethoven z veselim, mehko pojočim es ■ dur triom. Obe skladbi sta pisani v Čistem komornem slogu. Vstopnina no 2 Din do 6 Din je tako n.^ka. da jo zmore vBakdo. Predprodaja vstopnic v trafiki Pucelj. Miklošičeva cesta, palača Pokoln Lnskega zavoda.
—lj Ljubljanska oblast? «trelska družina vabi članstvo strelskih družin, ki spadajo pod n-ieno oblast, na celodnevno tekmovalno streljanje, ki ga priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizije dne IS. t. m. na vojaškem strelišču v Ljubljani. Vabljeni tudi člani društva ►Ostrostrelcev^ in Slov. lovskega društva, za katere so pripravljene posebne tarče Slovesna otvoritev bo ob 9. uri. Med stre ljanjem igra vojaška sodba. Dragocena darila. k: so jih darovale ljubljanske tvrdke, se bodo razdeli'a isti dan zvečer o*b 20. uri v restavraciji -štrukelj«, Kolodvorska ulica. Ljubljanska oblastna 8>.~fel-ska družina :ma na razpolago za tekmovanje dovoljno število novih, preizkušenih pušk in municije kalibra 7.92. Obenem obveščamo gori imenovano članstvo, da bodo v soboto 17. t. m. ob 15. uri strelske vaje na vojaškem strelišču, kjer bo naK lahko preizkusil puške in se pripravil za nedeijKko tekmovanje. — Odbor.
—lj Za stradajoče v Beli Krajini so darovali v pisarni RK, VVolfova ulica 12: maturanti ljubljanskega učiteljišča ob svoj: iOletnicJ 200 Din. neimenovana poštna uradnica v pokoju Din 100. neimenovani profesor v pokoju 100 Din, neimenovani poštni uradmlk v pok. 100 Din, Jakob Av-šič 50 Din. — Iskrena hvala!
—lj Smučarji Ilirije! Interni cross -countrv se vrši jutri ob 10. dopoldne. Pri jave se sprejemajo še pol ure pred pričet-kom. V torek 20. t. m. obvezen sestanek vseh tekmovalcev smučarske sekcije. Dogovor glede treningov in razdelitev daril. Brezpogojno vsi ob pol 7. v kavarni Ev rooa. klubska soba. — Načelnik.
— Danes   popoldne in jutri matineja zvočnih šaloiger z Micky miško v Elitnem kinu   Matici.      Vesel,   zabaven   spored za mladino In odrasle. ZKD je ta pot angaži rala  priljubljeno    Micky      miško*  kar v ne^ih veseloigrah, da s svojimi dovtipnim burkami razvedri naSo deco in prijatelje smeha ter zabave. 2e kmalu nI bilo v Matici  toliko smeha  kot pri  včerajšnji prvi predstavi.   S'taro  in   mlado  se  je smejale od prve slike do zadnjega prizora, t>Miky nviška« pa ie uganjala svoje vragolije kot zn'jubljenl   Romeo,   kot   mornar,   kot kavalir in  pustolovka      Skratka:  saneh nr; sleherni  točki tega  tako dobro izbranega snoreda.   Cene   nrzke.      Starši, pripeljite svojo deco i.n  nudite ji  urico vesele Ta bave.
—lj Obnova hlfie v Sredini stoji zidarski oder ob enonadstropni Bouconovi hiši (štev. 18). Zidarji popravljalo omet. na kar bodo poslopje prebelill. Obnovo hiše bo izvršilo zidarsko podjetje Ivan Slokan.
—lj SK Korotan bo igral v nedeljo prvenstveno tekmo s SK Svobodo, Vič (namesto prijateljske), in sicer ob 14. na \gri3cii 2SK Hermesa — Načelnik noer-metne sekcije.
—!i Plesni zavod »Jenko« v Kazini — ^d^na konce«! ?on*rar»?» in naieler^»n+re;?H nle«nn ?o7a v LhiMiani ima bledeči ^den-ski rnzr>ored: nedeljski nopo'dnn^i rc/<aj od 3--7. začetniki in uvežbanl: večerni te-
roči *3
tem /.•ruja-t\on-
čaji od 8—11: ponedeljek; /-ičetniški; četrtek; nadaljevalni; sobota: spopolnitev perfekcija. Zakljnčene družbe in pOsetotH are po dogovoru Informacije :n prijave dnevno od 10—13 in 15—21.
—lj Prvovrstni štajerski rizling z v n->kega vrha Jeruzalem no 16 Dir ''ter cvi-Ček iz Gadove neč' no 14 Din "ter -KOStPna V   JF! OĆNIK   Ro>na cfnlfna
-lj Csnejfe sega * rnaprodaji n p le prvovrstni- blaBO ''i' p1a5Ža >b!ek<* ak6 luknje in vso ostalo man » ikrui bavite pri znani tvrdkl KOVAK na sre-nem irgu
^linricc sn^ in vsa druga eb!a*7i1a na f*osfi-de In deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, L}ub9ianay Aleksandrova cesta št. t%*
—lj M°nv*e Kidavc v Dobrilovi ulici si bo napravil Ivan Vurnk k svoii en.H 1-stronni vili (štev 12» teraso in anonad« stropni prteldek Zidarsko delo ima v rokah  stavbno  por1jefV   A-rA^r Mavric.
—fj H^ne karaV-rncM«*. Na Pr.^1' $fl v delu kanalizacija prt dvo na d stropni rdši CStev. 14), ki je lastnina dedičev ga Ivan« ^tmbelj.
—Ij :* Qa||eyioe ali ftoljave vart. Magl-strat nam je prestarnel ':i>br»o električno razsvetljavo, dobro p:tno vođo napravil več jarkov, đa ne zar taja med M tnal deževnica. Zadnji čas nam Je postavil na ira-tinah klopi, da počivamo na njih kakor v tivolskih parkih. Otroci imajo lgri& I peskom, da v njem brskajo po mili volji. Naši domovi so leseni, a vendar vmes tudi dragi. Tako stane v zadnjem časru postavljena hiša policijskeg-a nadzornika Petra Geržiniča — 80.000 Din. No, je pa tudi najlepša izmed vseh
—lj Z naših ceet In ulic Na P ru i ah urejajo cestišče in delajo ondi na levi strani ceste naraven hodnik z Grudnovega nabrežja do Zalaznikove vile. V Privezu je napravljen ob Dachsovi hiši betonski temelj za asfaltni hodnik, ob Franzlovi domačiji je pa še v delu betonski temelj tudi za modern asfaltni trotoar. Taico postajajo Prule vedno lepše.
_ ij Ob obletnici usmrtitve Vlad'mi rja Oortana je danes ob 18. na utv ' rbf>-rovanje akademike omladine, v nedeljo ob pol 11. pa maša zadušnico v rerkvl sv Jožefa pa Polianah.
_  Christolov  savod OTVORI VKf^EltNl TEČAJ 2. NOVEMBRA ob pol osmih fer. Priglani vsak dan na T>omobranBki re-
Dr. Mira Fink
Hpedjaltetka za ženske bolezni In porodništvo
ordinira od sedaj naprej od 9. do 11. dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Iz Celja
—c Seja mestnega občinskega sveta celjskega se bo vršila s običajnim dnevnim reden f petek 23. t m. ob 18 zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata.
—c Smrtna kosa. V celjski javni boJ-niol so umrli: 16. t. m. 121etnJ koujjeder-čev sin Mak« žnidaršlČ od Sv. Jurija ob Taboru, na posledicah stekline. 16. t. m. pa 61etna dekla Ema Branetova z Grobel-na in 141etna hol malega posestnika Marija Kanieioškova \% Nadol pri Šmarju
—c Celjski trgovski nameščenci opozarjajo vse interesente, da bo vpisovanje v njihovo plesno šolo samo drevi. Plesne vaje se bodo vršile vsako soboto ta naj j-lh vsi prijajvljenci poseča»Jo redno.
—<• Izgubljeno, V četrte^ zjutraj je izgubila na Mariborski cesti šivilja Justina Podleanikova vz Gaberja svojo srebrno za-pestno uro. ki naj jo pošteni najditelj odda pr! celjski mestni policiji
_c »Kralj na Betajnevi« v celjskem mestnem gledališču. Sezono \e>*< rimskih gledaliških gostovanj v tajESJftnJein mestuora ^lodali^ču bo otvoril ansambl UubLOanskega draonskega narodnega gleda-liš^ča v torek 20. t. m. ob 20. s Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi«, Občinstvo se opozarja, da si nabavi vstopnice Se v pretprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti, ker se predstava sicer v primeru preslabega odziva ne bo mogla vršiti.
—c Za koncert simfoničnega orkestra kraljeve garde, ki se bo vršul jutri ob pol 21. v veliki dvorani Celjskega doma, vla da v vseh celjskih krogih veliko zanima nje. Vstopnice se dobe 5e nocoo v pred prodaji pri Goričar & I^eskovškn. jutr{ na eno uro pren1 pričetkom koncerta nri večera* blagajni.
—C Vsom trgovskim nameščencem pri sreskem  gremiju trgovcev v Celju. Vsi trgovski   nameščeoici,   pripainlki sreskeg gremija trgovcev v Celju, ki bi kazali ir teres In  veselje poglobiti se v studil izložbenega ara.nžerstva. se vabijo, da vst.o pijo v klub izložbenih aranžerjev dravske banovine,  katerega  snnje  čla.n meflnnro'1 nega  aranžerskega   kiuba  g.  Zvonko Onlk. aranžer   pri  tvrdki   1.   Samec. Ljubljana. Mestni trg  Omenjeni klub bo nudil priliko, da se člani, odnosno  trgovski nameščenci seznanijo s  to stroko, ki je nrav za prav pri  nas  takorekoč Se  ? povojih Klub  bo  izdajal  strokoven   list  in načrte izložbenih  oken   in   dekoracij,  kakor tud' nasvete v stroko spadajočih vprašani, po ročila o nabavnih virih, bavll se bo s po sredovanjem služb in z organizacijo pre davanj s slikam! ter z objavami dobrih fotografij  izložbenih oken   itd.  Važno je tu li, da  bo klub aranžiral  tečaje o ialožbe nem   aranžerstvu.  prirejal    tekme :zložb i. t. d. Ker |e vprašanje izložbenega aran Verstva veri 1   važnosti za vsakega trgov ca,   priporočamo  vsem   trgovskim pomoč nikom, da posvetijo tej  stroki  večjo paž njo kot so jo doslei pokazaLi, ker račnnat; morajo z dejstvom, da vsak dober izložbeni aranžer je tud-  dober    rrgovec, ki sme računati na uspehe podjetja.
>S L O V E N S K 1 NAROD«, dne 17. oktobra 1931
Stru 5
Slabo zgrajeni
ameriški nebotičniki
V New Torku bodo morali do tal ali vsaj do polovice podreti 17 novih nebotičnikov
V Ameriki so se začeli oglašati zadnje čase pomisleki in ugovori proti nebotičnikom, proti temu simbolu ameriške gospodarske organizacije in ameriškega blagostanja. Ugovori se niso omejili samo na poedinosti. temveč so proglašali za dvomljiv in
zgrešen ves sistem zidanja nebotičnikov.
Ostra kritika, ki jo izrekajo večinoma evropski strokovnjaka, se obrača zlasti proti naglici in nezanesljivosti stavb. Ameriški arhitekti pa še vedno verujejo v solidnost, zanesljivost in tudi v bodočnost svojih nebotičnikov.
Eden najboljših evropskih arhitektov, ki se je nedavno mudil v Ameriki, je izjavil, da moderni nebotičnik ne bo dočakal visoke starosti. Star bo po njegovem mnenju največ 40 let. Ameriški kolegi so mu pa odgovorili, da prerokujejo sami novim nebotičnikom še krajše življenje, ker začno v doglednem času graditi še mnogo lepša, modernejša in mogočnejša poslopja. Neki ameriški arhitekt, ki ima baš v tej stroki bogate izkušnje, je svojemu evropskemu kolegi izjavil, da je zdaj na razpolago že tako dober jeklen stavbni materijal, da lahko zgradimo popolnoma varno in solidno
2200 m visoko stavbo, ki je seveda zaenkrat samo še teoretična in bi bila šestkrat tako visoka, kakor je najvišji    nebotičnik Empire Srate Building. ki ga vidimo tu na sliki.
Posebno važno vlogo bodo igrali nebotičniki v novom okraju New Yor-ka, v Radio Citv. Ameriška radioindu-strija pripisuje nebotičnikom edinstveni pomen za razvoj brezžičnega brzojava. Avtor projekta Radio City, ki ga podpira sin Johna Rockefellerja, nastopa v svojem načrtu prvič proti dosedanjemu naziranju graditeljev nebotičnikov s tem. da izjavlja, da lahko zgradimo s sedanjrm materijalom nebotičnik na polovico manjši ploskvi, zato je pa lahko dvakrat tako visok. Radio Ćitv bo zgrajen na tem principu, toda poslopja novega mesta ne bodo tako visoka, kakor bi mogla biti po računih arhitekt.)v brez vsake nevarnosti. Pri gradnji tega velikega mesta za radioindustrijo bodo gledali v prvi vrsti na potrebe proizvodnje in prenosa. Tudi po trgovski in industrijski strani bo Radio Citv zanimivo mesto s tem, da bo prvi poskus odgovoriti na vprašanje, ie—li smo-treno in koristno
osredotočiti eno industrijo na enem kraju.
Sto uradnikov ne\vv-or<kega gradbenega urada je bilo te dni zaposlenih s kompliciranimi merjenji v vseh nebotičnikih Ne\v Vorka. Ta nenadna in nenapovedana kontrola, ki jo je nazval nevvorški tisk »nebotičniška racija«, je imel svojo predigro v korupciji. Pred šrirmi tedni je neka tvrdka, ki je bila najela za svoje pisarne prostore v 36. nadstropju novega nebotičnika v Man-hartanu. obvestila gradbene oblasti, da I so se njene pisarne med nevihto hudo gugale in sicer tako močno, da je dobila neka dama v njih celo morsko bolezen. Tvrdka je pripomnila, da je sprejel upravitelj nebotičnika prijavo zelo čudno. Gradbeni urad je poslal v nebotičnik svoje uradnike in res se je izkazalo, da se vršički nebotičnika med viharjem petkrat bolj gugajo. kakor je z gradbenimi predpisi dopuščeno.
Po tej ugotovitvi so morali
vsa višja nadstropja nebotičnika takoj , izprazniti.
Uvedena je bila seveda preiskava, da se doseže, kako je bilo mogoče, da gradbeni urad pri kolavdaciji nebotičnika ni opazil tega nedostatka. In izkazalo se je, da je bil pristojni uradnik v zvezi z vsemi arhitekti, ki jim je dovoljeval graditi proti vsem predpisom, ramo da so bile stavbe cenejše in da je lahko on več spravil v žep. Gre za mnogo visokih stavb, zgrajenih v letih 1927 do 1930. Oblasti so se seveda začele zanimati za dotičnega uradnika n kmalu so mu prišle do živega. Za usluge, ki jih je delal arhitektom, je dobil mož
v 18 Primerih 70.000 dolarjev
(skoraj 4 milijone Din našega denarja). Oblasti so pa prepričane, da je spravil uradnik gradbenega urada pri teh mahi-nacijah še mnogo več. Preiskava proti njemu je pa pokazala tudi velike nedostatke v gradbeni službi Newvorka tako, da je državni zastopnik odredil temeljito preizkušnjo in pregled vseh v zadnjih letih zgrajenih poslopij, ki imajo nad 28 nadstropij. Takih nebotičnikov je zdaj v Newyorku več sto.
Generalna kontrola novih nebotičnikov je imela presenetljiv uspeh. Izkazalo se je. da so zgradili 17 nebotičnikov tako slabo, da jih bo treba do tal ali pa vsaj do polovice podreti. V vseh teh nebotičnikih so morah* takoj izprazniti gornja nadstropja. Ostalo pa ni pri tem varnostnem ukrepu, kajti vest o nesolidnosti novih nebotičnikov se ie hitro razširila med stanovalce vseh nebotičnfkov in ljudje so začeli trumoma bežati z njih. Posledica te splošne panike je pa bila, da so mnogi stavbeniki, ki so nameravan' graditi nove nebotičnike, svojo namero opustili in sklenili zgraditi samo nižja poslopja. Gradbeni urad je ugotovil, da je pri dobri polovici newyorških nebotičnikov
za celih 50 odstotkov večje guganje vrha nego >e dopuščeno po stavbnih predpisih. Ta vest se je bliskoma raznesla po mestu in zdaj vse kaže, da se obetajo nebotičnikom slabi časi navzlic zatrjevanju graditeljev, da so nebotičniki vedno solidnejši in zanesljivejši. Ljudje graditeljem pač ne verjamejo več, ker je spravil uradni pregled nebotičnikov na dan tako presenetljive in tudi nevarne nedostatke.
Kako dolgo najj spimo
Zdravniki se dolgo niso mogli zedi-niti v mnenju, koliko ur spanja potrebuje normalen zdrav človek. Saj so na svetu ljudje, ki so po 4 urah spanja bolj sveži in spočiti, kakor drugi, ki spe S do 10 ur. Nekateri ljudje lahko več noči zapored krokajo, pa se jim prav nič ne pozna, drugega pa omaje že ena noč tako. da se komaj drži na nogah. So tudi ljudje, ki se njih spanje ravna po letnih časih. Pozimi morajo spati dolgo, poleti jim pa zadostuje samo nekaj ur ali narobe.
Ni torej nobenega zanesljivega merila, po katerem bi mogli odgovoriti na vprašanje, kako dolgo naj spimo. Vendar so pa zdravniki na podlagi mnogih opazovanj ugotovili, da mora spati 25 let star človek 7 ur 25 minut na dan. V 45. letu si mora človek privoščiti že malo več spanja. V teh letih je najbolje, če traja spanje 25 minut delj. kakor v mlajših letih. £e starejši ljudje pa morajo spati 8 do 10 ur. če hočejo svojemu organizmu dobro.
Angleški !©rd —
komunist
V Londonu imajo lorda, ki se hudo dolgočasi in uganja razne vragolije, da si vsaj nekoliko preganja dolgčas. Lord
i U ing je pre jadral zdaj h komunistom in namerava odpotovati v Rusijo. Njegova pripadnost h komunistični stranki bo pa najbrž trajala tako dolgo, kakor so trajale vse njegove dosedanje muhe in prismodarije. Rodbina S\vitling spada med najbogatejše židovske rodbine v Londonu. Oče sedanjega pustolovca je bil zelo pobožen, sin mu pa v tem pogledu še daleč ni podoben. Vrgel se je na sport in da bi svoje sorodnike še bolj razkačil. se je poročil z 10 let starejšo strojepisko, ki ni niti lepa, niti bistre glave. Zakon ni bil srečen in lord S\vitling se je začel kmalu zanimati za podgane in miši. Če ima Rotschild v Parizu zbirko bolh, zakaj bi ne mogei imeti S\vitling v Londonu zbirke podgan? Kupoval je najlepše podgane in miši. ki so mu jih pošiljali od vseh
koncev in krajev sveta.
Od podgan in miši je prejadral k filmu. Baje je pokazal kot režiser celo nekaj nadarjenosti in nekaj časa je bil asistent slavnega filmskega režiserja Einsteina. Eilm, ki ga je pomagal izdelovati, pa so oblasti v Angliji prepovedale. Zdaj je presedlal h komunistom in namerava baje naročiti v angleških strojnih tovarnah velik in po najnovejšem sistemu izdelan traktor, da ga podari sovjetski Rusiji k 15-letnici boljše-viške revolucije. V Londonu pa ne verjamejo, da bi ostal lord Switling dolgo pri komunistih in plemiči sklepajo celo visoke stave, kako dolgo bo Switling vzdržal v komunistični stranki. Glavno je seveda, da imajo bogati aristokrati senzacijo in zabavo, ki si jo navzlic padcu angleške valute lahko privoščijo.
Gospa Uhronce iz Noyelles-sous-L.eiisa, ki je povila tri zdrave deklice. V Franciji so trojčki mnogo večja senzacija kakor pri nas.
Mrliče |e skmnlt
Finsko javnost razburja misterijo-zen primer skrunitve grobov. Ure za grobarja Saarenheima v mestecu Malm blizu lieisingsforsa. ki je bil te dni aretiran, ker je oskrunil več grobov odnosno mriičev. V nekem starem vodnjaku so našli dele človeškega trupla in policija je takoj domnevala, da Ovirajo s pokopališča. Začela je opazovati grobarja in kmalu je ugotovila, da hodi ponoči v mrtvašnico. Naontvila ie pri njem hišno preiskavo in našla fotografije nekih dekliških trupel. Grobar je obešal trupla mladih deklic na steno, da jih je lažje fotografiral.
Policija je uvedla stirogo preiskavo in na dan so prišle grozne stvari. Grobar je oskrunil okrog 30 mriičev, ki jim je odsekal roke, noge in nekaterim celo glave. Na vsa vprašanja, zakaj je to storil, je mož molčal. Na njegovem domu pa so našli pisma, ki pričajo, da je Saarenheimo član neke tajne angleške sekte, ki se imenuje »Panacea« in ki p.urebuje za svoje ceremonije dele človeških trupel. Saarenheimo je zelo pobožen mož, zdi se pa. da v njegovi glavi ni vse v redu. Pri njem so našli tudi slike, ki kažejo, kako je častil mrliče in počel z njimi razne ceremonije.
25 Ut po nedolžnem
v jeci
V Ameriki imajo zopet velik škandal z justično zmoto in zopet je javnost zelo razburjena in ogorčena, kar pa seveda na komodnost ameriških sodnikov in zakonov ne bo prav nič vplivalo. V mestu Chester v državi Illinois so izpustili te dni iz ječe nekega Jesse Luca-sa. ki ie sedel celih 23 let zaradi umora, čeprav ga ni nikoli zagrešil. Šele zdaj je prišla resnica na dan in nesrečneža so izpustili. Pravi morilec je namreč na smrtni postelji zločin priznal in Lucase je bil s tem rešen.
Župan Lucasovega rojstnega kraja je sprejel po nedolžnem trpečega svečano pred vrati kaznilnice in ga odpeljal domov. Farmar Pond je na smrtni postelji priznal, da je pted 26 leti urno-
Zagoneten letalec nad Rimom
— Pariški »Oeuvre« priobčuje oporoko letalca Bosisa. Letalec je sam na* pisal na oporoko »Zgodba moje smrti.« V nji piše, da je hotel že 13. junija odleteti nad Rim in metati protifašistične letake, pa se mu ni posrečilo. Ta* krat se je dvignil na angleškem letalu v francoskem mestu Cannes, pa se je moral na Korziki spustiti, kjer je letalo pustil ki pobegnil. Da uide svojim preganjalcem, je postal vratr v nekem pariškem hotelu, kjer se je pripravljal na polet nad Rim. O svojem poletu z dne 3. oktobra, ki se je v polni meri posrečil, piše Bosisa: »Preletim Korziko in otok Monte Christo v višini 4000 m. Zadnjih 20 km se bom polagoma spuščal in ob 8. zvečer bom nad Ri* mom. Moje letalo preleti na uro samo 150 km, Mussolinijeva letala pa 300 km. Mussolini ima 900 letal in vsa so dobila povelje, naj s strojnimi puška« mi zbijejo na tla vsako sumljivo letalo. Računam s tem, da me bodo Musso* linijeva letala pričakovala. Tem bolje! Mrtc bom lahko storil za našo skup* no stvar še več, kakor bi storii, če bi o staj živ.«
Bnctanisšidjemj^Špaiim
4« J^Obtto   Ob uri točno mizo pogrnil**
Potem * ilruiino mirno je kosita.
Prav dobro gre obed vsem skupaj v slast.
„Oprano vse je", de, „res Albus-Milu fatftt
Hištd red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosilo je gotovo ob pravem času, kajti vi veste, da je za Vaše perilo vporabila perica samo Albus Milo, ki /e jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo čisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem uporabljajte
At&us tecpentinovc4ii£a
ril mladega trgovca z živino Sho\val-terja. Tudi Lucasova mati je bila takrt po nedolžnem obsojena, ker so oblasti mislile, da je sinu pomagala pri umoru, toda obravnava proti nji je bila revidirana in na ponovni obravnavi je bila oproščena.
M. ...t-idiuiuv, iiuuanji minister v Malinovi vladi, je sestavil novo bolgarsko vlado.
Dražbena ura
Doslej si dražbe brez trušča in hru-šča nismo mogli misliti, saj so morali kričati dražitelji in kupci, ker ie bila to pač stara navada. Večkrat pride na dražbi tudi do prepirov. Nedavno se je pojavila na svetovnem trgu tako zvana dražbena ura, ki odstrani iz dražbenih dvoran ves trušč in hnišč, če bo splošno uvedena. Ta čudna ura ima velik urnik z dvema vrstama številk od 1 do 100 in od 1 do 25. Na urniku so majhna polja, ki se dajo od zadaj razsvetliti, na njih pa številke po-edinih sedežev. Kazalo na električni pogon drsi od številke do številke in se lahko na poljubni številki ustavi.
Dražitelj postavi kazalo na najvišjo izklicno številko dotičnega predmeta, potem ga pa pusti drseti preko nizkih cen. Na vsakem sedežu, na katerem sedi kupec, pa je poseben gumb. da lahko kupec nanj pritisne, kadar hoče povedati, da ponuja toliko, kolikor kaže kazalec na urniku. Kazalec se ustavi in na urniku se razsvetli polje s številko kupčevega sedeža. Ce je prodajalcu ta cena
prenizka, razsvetli s svojega sede/a drugo polje, na katerem je napisanu, da roba po tej ceni ne more biti prodana. Tako se dražba lahko skrajša na tretjino sedanjega časa. Istočasno ni mogoče pritisniti na dva gumba. Dražbena ura v sedanji obliki zadostuje za 200 ^d^'/pv.
Adolf Hitler, vodja neruskih fašistov,
Dr. Schacht, znani nemški nacijonalLsi,
Tajna Hitlerjevega poseta
Ali je segel Hindenburg Hitlerju v roko tako ali tako
(iLJdove Novmy<, narisal O. Sekora)
>SLOVENSKT NAROD«, dne 17. oatoora itoi
Stev 23fi
Emil« Gaboriau;   ^ 62
(Dampirpi velemesta
Roman
— Ali vas smem vprašati kakšne? Paul je zmagoslavno zavihtel v roki
Ust papirja in odgovoril:
— Tole pismo mi je dala hišnica, ko sem se vrnil. Prinesel ga je bančni sluga. Uganite, kdo mi piše ... Gospodična Flavija Rigal ova, ki prav nič ne prikriva svoje ljubezni
— O!
Oče Tantaine si je zakrival obraz z roko, ker se mu za očali ni zdel dovolj zakrit.
— Snoči je pa bila Flavija hladna in nedostopna. Pa ne da bi mislili, da sem si prizadeval pripraviti jo do nežnosti. Kaj še! Mislil sem si: »Cas zapravljaš, dušica moja,« in odšel sem prej nego običajno.
Lagal je, kajti bil je zelo nemiren.
— In prav sem storil, — je nadaljeval. — Ubogo dekle! Cujte, kaj mi piše.
Popravil si je lase, zavzel bojno pozo in začel citati:
>Ljubi prijatelj!
Včeraj sem bila slabe volje in zdaj mi je žal. Vso noč nisem mogla zatisniti oči in neprestano sem mislila na bridkost, ki je Vam zrla iz oči, ko ste odhajali. Paul, to je bila preizkušnja. Ali mi morete odpust it i? Verjemite mi, da sem sama najbolj trpela.
Nekdo, ki me zelo ljubi, morda še bolj kakor Vi, mi neprestano zatrjuje, da spravi mlado dekle v nevarnost svojo srečo, če odkrije ljubljenemu možu vse svoje misli. Je to res?
Gorje, to bi bilo zelo žalostno, Paul, kajti jaz ne znam ničesar prikrivati. In v dokaz Vam hočem vse povedati Moj dobri oče je najboljši, na j plemenitejši človek na svetu in izpolni mi vsako že-
ljo. Prepričana sem, da bi tudi prošnje Vašega prijatelja dr. Hortebizaneodbil Prepričana sem, da bi uslišal mojo prošnjo, če bi ga o pravem času prosila...«
— In to pismo vas ni ganilo? — je vprašal oče Tantaine.
—Odkrito rečeno da. Le pomislite: tu gre za milijonsko doto.
Pri teh besedah je planil stari sodni eksekutor tako srdito pokonci, da je Paul prestrašeno odskočil. Toda pogled dr. Hortebiza ga je pomiril.
— Ce bi le pomislil, kaj govori, — je zamrmral; — kaj ko bi te besede ne bile golo širokoustenje ?
— Saj to je naš učenec! — je pripomnil zdravnik smeje.
Tantaine je stopil k Paulu. Položil mu je široko roko na glavo, rekoč:
Nikoli ne zveš, dečko, kaj je storila zate gospodična Flavija.
Te besede so vplivale na Paula tem bolj, ker ni mogel razumeti, kaj pomenijo. Toda še predno si je opomogel od presenečenja in vprašal očeta Tantai-na, kaj je hotel reči, je slednji premagal svojo trenutno ginjenost. Hladno se
je poslovil, potegnil za seboj zdravnika in odšel kakor človek, ki beži pred neprijetnim pojasnilom.
Na boulevardu se je pa stari sodni eksekutor naenkrat ustavil in potegnil iz žepa veliko srebrno uro.
— Ura je že štiri! — je vzkliknil. — Kako hiti čas! Moram te zapustiti, niti minute ne smem več zamuditi
— Toda drevi se vidiva, a?
— To je malo verjetno. Namenjen sem v neko restavracijo na zunanjih boulevardih.
Zdravnik ga je debelo pogledal.
— O, ne za zabavo, o tem si lahko prepričan! — je pripomnil starec. — Drevi imam sestanek pri Turku s tem falotom Totom. Tam moram poiskati Karolino, ki pozna tajno rodu Campdo-ce. O tem sem trdno prepričan. Karoli-na je premetena in ne govori rada, ker se najbrž boji strašnih groženj; obožuje pa dober požirek in vrag naj me vzame, če ne najdem likerja, ki ji bo razvezal jezik. Torej na svidenje jutri! Mudi se mi!
XXVI.
Podjetnemu očetu Tantainu se je res mudilo,   kajti sicer bi ne bil najel iz-
voščka in mu obljubil pet frankov napitnine, če se bo požurri.
Najprej se je da! odpeljati na vogal rue Blanche in rue de Douai. IzvoŠčku je naročil, naj ga počaka, in urnih korakov je odšel v srečno hišo, kjer si je bil mladi de Gandelu spletel gnezdeče ljubezni.
Mimo hišnika je šel kot da je v hiši doma in krenil naravnost v razkošno opremljeno stanovanje, kjer se je bila Roza izpremenila v Zoro de Chante-mille. Pozvonil je m mora! je dolgo čakati, predno so mu odprli. Slednjič so se odprla vrata in na pragu se je pojavilo krepko dekle žarečih lic Bila je Zorina kuharica, tista Marie, ki je bila prinesla Mascarotu enajst frankov v plačalo dolga.
— Ah, oče Tantaine prihaja kot nalašč! — je vzkliknila radostno.
— Pst! — ji je požugal starec s prstom.
— Ah, zakaj bi morala govoriti tiho?
— Če bi vas slišala milostiva, bi utegnila priti...
Kuharica se je zasmejala.
NA STRELIŠČU POD ROŽNIKOM krvave domače in kranjske klobase ter dobra štajerska vina. Na obilen poset vabi
gostilničar Štefan Antonovič.
"~    PECI NA ž AGO VINO
najboljšega sistema in zelo trpežne razpošilja na osem dne v-Wb poskušnjo tvornica R. Ja-kelj, Slovenjgradec. 2874
GOSPODINJA (GOSPA) srednjih let, dobra kuharica, vajena gospodinjstva v boljši hiši (četudi še ni služila) — se išče za boljšo hišo v notranjosti Srbije. Ponudbe s sliko na naslov: Teocomp. Zagreb, Jurčičeva ulica 8. 2373
VINOGRADI LJUTOMER
in SLATINA-RADENC1
3 gosposke hiše in druga zemljišča ter šume iz zapuščine vojv. Arenberg se prodajo v partijah. Vprašati pri: Dr. I. Benkoviču. Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 ali pri notarju Požunu, Gornja Radgona. 2881
STANOVANJSKO HIŠO novo, z dvema sobama, kuhinjo, pritiklinami in 3000 m2 vrta, poleg Novega mesta, prodam. Stavba ima solnčno lego in lep razgled na pokrajino. —
Ponudbe je nasloviti: šmihel št. 8, pošta Novo mesto. 2872
SALO
Cenjenim damam vljudno naznanjam,
iJa sem se preselila v šelenburgovo ulico štev. 7? I« nadstr.
(Jadransko podunavsko banko) ter izgotavljam vse vrste damskih oblek, plaščev in kostumov.
Točna postrežba.
Se priporoča.
Fioza Bazanella
>I€IE HIBE
Sezija finih rib v veliki izbiri. Purani in piščanci na razne načine. — Vina prvovrstna, fini let ^ nji mošt. Cene nizke. OPERNA KLET, GLEDALIŠKA ULICA 2 — LJUBLJANSKI DVOR, KOLODVORSKA  ULICA 28 2864
na teh preprogah se sedi 1
PREPROGE
VSEH VRST IN VELIKOSTI I
v*
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
SStafbolfsi bmsi&i hlapovi
/ajamčenu čj*tovoinein
moške in damske blagove
/. A (1 U ) 1 b    UtfVVItl B»
jesensko in zimsko sezifo
razpošilja starorenomirana  zaloga  tvornice sukna
SlFittFJL - IJIHOF. BRNO
Palackeho tt. I g. Češkoslovaška.
Največja izbira. — Najnižje t v o miške cene. — Najao-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj In poštnine prosto.
Vsaka beseda SO par. Plača me lahko nuli w znamkaK ta odgovor znamko I — Na  vprašanja   brez  znamke tm
EN G LIS H LESSONS Miss   Farler,   Dvofakova uJi-ca 3.TH. 2S75
NA OBROKE
lahko kupitt Kai potrebujete skoraj v vseL večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge uetajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodniji). 93/L
URE POPRAVLJA
renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. L
GOSTILNO Z OSEBNO PRAVICO
vzame v najem ali na račun zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Prometen kraj.« 2849
500 DINARJEV TEDENSKO
plačamo zgovornim osebam 3 številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L
SADNA DREVESA
samo zanesljive prvovrstne sorte za jesensko ali spomladansko saditev si nabavite takoj pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3/1. — Zahtevajte cenik. 2857
VELIKO IZBIRO
DAMSKIH KLOBUKOV
po nizkih cenah dobite v modnem salonu Pavla Ogrinc, Miklošičeva cesta 28. - Sprejemajo se vsakovrstna popravila; žalni klobuki vedno v zalogi.
2819
V sredini mesta, v Gledališki in Beethovnovi ulici so na razpolago v starejših suhih zgradbah
3 MODERNA STANOVANJA v I. in III. nadstropju ter v visokem pritličju s tremi, štirimi in petimi sobami, vsako s kopalnico, poselsko sobo in pritiklinami, z elektriko in plinom. Stanovanje se po želji stranke obnovi. Najemnine zmerne. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Stanovanje 74-10+15.
ŽIMO
za modroce   d  najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg stev. 2
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, HolzL Sttng! original, ki so nesporno najboljši] (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojev&lnica.
SPALNICE
smrekove, poljubno pleskane za ceno Din 2600.— kompletne in iz trdega lesa politi rane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročilu Pohištveno mizarstvo ANTON BIZOVICAR, Glince Cesta III pri Ljubljani (postajališče cestne železnice)
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
„KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta stev. 83 (na Balkanu)
Telefon 34—34
koruzno moko
za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki
A. M. Zorman
Ljubljana, Stari trs St 32
Vsem
interesentom na znanje!
Naročilnice za srečke državne razredne loterije za novo kolo bomo priložili »Jutru« dne 3L t m. žrebanje v L razredu se bo vršilo dne 19. in 20. novembra. Preskrbljeno je, da si bo vsakdo lahko kupil našo srečko, kljub temu, da jih bo zdaj pol mani. — Zunanje kupoval ce srečk prosimo, da z naročili počakajo na nase naročilnice.
Zadružna hranilnica r. z. z o. zM Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Vsem
ki so spremili
FRANCETA OGRINA
na njegovi zadnji poti, vsem onim, ki so položili rože na njegov grob, vsem onim, ki so nam izrazili so žal je, vsem se prisrčno zahvaljujemo.
Iskrena hvala Pevskemu zboru iz Most za odpeti žalostinki. Enako se iskreno zahvaljujemo g. primariju dr. Blumauerju za lajšanje njegovega stanja v sanatoriju in čč. sestram za postrežbo.
Ljubljana, 15. oktobra 1931.
Dušan Ogrifi Malčl Ogriuova
/AS
^Ugodna pi+iKica t
6 cilinderski OPPEL, tovorni avto, šestsedežni, skoraj popolnoma nov, v brezhibnem stanju, opremljen z najboljšimi Kontinenta! plašči in Bosch razsvetljavo, spremenljiv v osebni avto. po zelo ugodni ceni NAPRODAJ.
AvU ;e prevozil samo 2000 kilometrov, je vsled tega dobro uvožen in prevozi z lahkoto vsako strmino.
Ogled možen vsekdar v Celju, Vrazov trg št. 3, kjer se dobe vsa potrebna pojasnila.
Neprijeten duh ust
ie zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Ob« hibi odstranite že pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Ze pri kratki vporabi dobijo zobje krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo po Din 8,— Velika tuba Din 13.— Dobite jo povsod.
OSVALD DOBEIC
Ljubljana
PRED ŠKOFIJO STEV. 15
priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah.
Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. s. predmetov.
na debelo: na drobno:
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, p rtič ki od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago.
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—.
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi
RAJKO TURK
carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRLBUNA« F. B, L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
ZANATSKA BARKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnico Ljubljane
Telefon Stev. 30—20.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje.
Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB
234
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Račun poStne hranilnice Stev 14.003.
Podružnica: Sarajevo
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne
posle.
.Urejuje josig 4U£anciC
4& »i^aroono uumsai'hu« J?iaa jezcr^ejL. — 4* upro. v o ui labecaJ ni oei jutu*, uuu oCLfitttuL, — vai v i^unijcun.