91. številka. Ljubljana, v soboto 23. aprila 189S XXXI. leto. ■u i lahaj* viak dan n«icr, iaimil ledolje in pracmke, ter valja po polti preje man ca avat ro-ogerike deaaie «a rac leto 16 *ld., ta pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. —- Za Li u bi j« a o hnm poailjanja na dom ca vm leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr. ta »eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na oieaec, po £0 kr. aa četrt lota. — Za tuje dežele toliko već, kolikor pulta t mi snaaa. — Na narocbe, bres istodobne Tuofiiljatve naročnine, se n« oaira. Za oanani I a placu^ m od atinatopoe patit-vrata po o kr., ce so oznanilo jedenkr^t tiska, po f> kr ce aa dvakrat, id po 4 kr., Ce ae trikrat ali večkrat trnka. Dopie- Daj ae itvole franko vati. — Rokopisi se ne *rač*jo. — Oredoiatvo m apr»» mltvo je na Kongresnem trgu It. 12. Dprif Diltia naj ne blagovolijo poliljati naročnine, reklamami« oanamla, t 1 vat* adminiatratiTue stvari. Telefon 6t 34s. Častiti gospodje volilci! Izbrati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanj«, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta. Koliko lepega in koristnega je tekom let in sosebno po potresni katastrofi storil občinski avet, to mora videti in čutiti vsak, a marsikaj kar ee je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve. Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi silami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo naše, isem tako mile bele Ljubljane. Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam soglasno z zaupnimi možmi v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, dtlovati za Vašo blaginjo. HaiifUilata iiftro«lne Ntrankc za III. volilni razred, ki voli ▼ ponedeljek, dne 25. aprila t. L, sta gospoda: lastnik tiskarne, deželni poslaneo in podpredsednik trgovinske in obrtniške zbornice ter Josip Kozak Hišni posestnik in mesarski mojster. Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidata, katera Vam priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo zs UBpešno in tudi plodonosno delovanje njegovo. DJf Volite torej soglasno! "S&U V Ljubljani, dne 22. aprila 1898. Za izvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karol vitez Blelweis-Trstaniški, predsednik. Poravnana kriza. Poshnsku zbornica Ira'i dragi čas z razpravo o predlogih nagajivih nemških strank, naj se obtoži Badenijevo miniatersf \ o radi dogodb v parlamentu v zadnjih dmh minolega zasedanja. Nemci so to razpravo sprožili, da prepr*čijo vsako koristno delo v parlamentu, da dobe priliko razgrajati in psovati. Tisti Nemci, ki so sposobni za vnako brutalno nasilsfvo, za najkrutejse moralno in gospodarsko zatiranje svojih nasprotnikov, kateri teptajo zakone in pravico, kadar gre a njih korist, tisti Nemci se zdaj sv. t bi muko zavzemajo za „pravico*, katera se je po njih trditvi krnila s tem, da je desnica potem, ko so bili Nemci opetovano napadli predsedstvo, ko so bili uprizorili največje Skandale, ko so dejanski napadali svoje protivnike, v obrambo parlamenta, v obrambo avtoritete, v obrambo redu, v obrambo osebne časti in življenja desnici pripadajočih poslancev — kakor je včeraj izjavil Javvorski — to isto uveljavila, kar so Nemci sami svoj čas v odseku za pretnembo opravilnika predlagali in zagovarjali Z ozirom na vse to je bilo pač opravičeno domnevanje, da bo desnica solidarno glasovala proti predlogom, naj se obtoži Badenijevo ministerstvo, in da jih kratko malo odkloni. To se tudi v istim zgodi, ali predno se je desnica na to zjedinila, predno se je doseglo to soglasje, je bilo v desnici poravnati vel ko in nevarno krizo, katera bi bila mahoma razgnala desnico in sedanjo večino preminila v manjšino. Krizo je pouzrcč la nemška katoliška ljudska stranka ali, točneje rečeno, nje zli dub, baron Di-pauli, kateri je, kakor svoj čas v Hohenvvartovem klubu, tako tudi sedaj v desnici t ati element, ki prouzroča vedno nasprotja in prepire. Katoliška ljudska stranka je sklenila nasvetovati motiviran prestop na dnevni red preko obtožbenih predlogov, to ae pravi, izrečt obžalovanje, da se je primerilo, kar je dalo povod cbtožbenim predlogom, obžalovanje, da je desnica branila parlament, avtoriteto, red ter čast in življenje svojih članov. Ni čuda, da je ta sklep na desnici obudil največje ogorčenje. Postopanje nemške katoliške ljudske stranke je bilo — da se izrazimo milo — jako nelojalno, saj je ta ttranka tistega postopanja desnice, katero je hotela sedaj obžalovati, vsaj prav toliko kriva, kakor vsaka drug* stranka, kajti znano je, da je jeden najbližjih prijateljev te stranke grof Falkenhavn stavil dotični, po njem imenovani predlog, da je prav katoliška ljudska stranka desnico priganjala k energičnemu in brezobzirnemu postopanja napram obstrukcijonistom ter zahtevala, naj se rabijo skrajna sredstva, in znano je tudi, da je ta strank * do zadnjega moža glasovala za lex Falkenhavn, torej za tisto, kar je hotela sedaj obžalovat'. Ako bi bila nemška katoliška ljudska stranka svoj sklep izvršila, zadela bi bila desnico v živo, pri pomogla bi jej do popolnega poraza v parlamenta in radi tega je tudi desuica postavila najzanesljivejšega svojega zaveznika barona Dipaulija pred a'ternativo, naj Djegov klub umakne svoj sklep in naj glasuje z desnico proti obtožbenim predlogom, ali pa naj klub izstopi iz desnice. Vse je kazalo, da te ta kriza ne poravna, da se desnica razdvoji in da o J pa le od nje nemška katoliška ljudska stranka. Čehi in Poljaki so že bili prepričani, da je konec desničarske večine v parlamenta in računali, da stopijo na mesto desnice združene slovanske stranke kot manjšina, a v zadnjem trenutku je nemška katoliška ljudska stranka vender spoznala, da i g a jake nevarno igro, katera se utegne na njej sami nahuje maščevati, spoznala je, da ne bo igrala uloge jezička na tehtnici, ampak da bo izolirana, brez upliva in veljave, ako se loči od desnice in radi tega je umaknila svoj prvotni sklep. Stranka ne bo predlagala motiviranega prestopa na dnevni red, kateri predlog bi bil udarec v obraz drugim strankam desnice, ampak bo solidarno z desnico glasovala proti nemškim obtožnim predlogom. Stališče nemške katoliške ljudske stranke je težavno, in slovanske stranke to tudi uvažujejo pri vsaki priliki. Tistemu nelojalnemu, zavratnema postopanju, katero prouzroča baron Dipauli, pa se mora vender konec narediti, a to bi ee najhitreje LISTEK. xxxxx. Najboljši prijatelj je moj ... In tudi vi ga imate radi, g. urednik. Oponašate mu včasih le to, ga govori — za dva, za tri . . . V navadni gostilni sva sedela. Prijatelj je bil maloheseden in zamišljen; slednjo besedo sem stiskal is njega. Čez dolgo zarije s levico v štrleče lase, a desno pa potegne nervozno po do'gi bradi: — Brate, nocojšnja noč je bila vedno pomen* Ijiva za me; posebno pa je pomenljiva letos. Pet križev bo dorisala to noč previdnost na moja raz močena pleča. In res so bili zadnji trije križi! Prvih dveh pa ne poznaš, zato čuj I Odkar vem, da sem živ, je besnelo vse viharno okrog mene. Saj me je potegnila 1. 1848. na dan bojevitega viteza sv. Jurija babica aa gole k račiće iz Save tam pod blejskim mestom. In ta babica je bila mati moje matere. Misliš si torej lahko, da bi ne bila nesla vsake siratke in pokveke svoji jedini hčeri Mini h Kojču na Otok za prvega sinaf . . . Ker sem iruel že dve sestri, Mico in Lenko, niso bili v zpdregi za niške, za banjico in za roš. Na rošu 83 spekli hitro dva dolga štruklja in sli ž njima vabit botro in botra ... V banjici pa so zmešali mlačen krop z rumenjaki in me vsestransko skopali. Potem so me povili, prevezah s pisanimi trakovi in prepentljalt na vse kraje. Kakor medena pocukrana punca sem ležal v n škah, pripravljen za krst in se imenitno drl. In ko sta prišla boter, prvi obč. svetovalec in botrica, mati županja, se jr začel takle razgovor: Boter: Kakšno ime mu damo? Botra: Danes je sv. Jurij, in ta je bil vitez in je velik svetnik. J a r i j naj bode! Oče Andrej (ves vesel): Da bi bil morda dvakrat ,Jur*? O, nikar! Babica: Janez naj bo, tisti Janez, ki uči s kazalcem na ustih: molči! V Bohinju — je prvi sin vedno Janez. In tukaj na Otoku imate v cerkvi tri oltarje, in na vsakem stoluje Janez: Krstnik, Evangelist in Nepomuk. Vsi: Janez mora biti, Janez Nepomuk! In nesli so me h krstu. Tedaj srečajo dolzega gospoda, s takšnim klobukom, kakeršnega pokrivajo naš župnik, kadar se vozijo v kočiji k škofa. (V našom kraju velja navada, da vrežejo počez velik kos tistega štruklja, s katerim so botra vabili, in ga dajo prvemu človeku, katerega srečajo.) Pri tem velikem gospodu pa so bili botri v zadregi. Toda babica, Bohinjka, se je precej „iz-štengala". — Ne zamerite gospod, mu pravi; ne vem, kako bi Vam rekla, da je pri nas navada pri krstih, da damo takle kruh prvemu, ki nas sreča. In Vi ste prvi gospod ... In mene bi vedno vest pekla . . . — Le dajte kruh som in hvala ! Čez nekaj korakov se gospod ustavi in pravi : — Babica, čujte, meni je sitno nositi kruh. Dajte ga za me v bogaime ! — Pa samo kruh, veste I Bog daj srečo! Babica pogleda kruh, in svitel križanec se ji prismehlja iz njega. — Sreča, sreča! Fant bo gospod ! Ta tolar bo njegova sreča . . . Zdaj so prišla leta pred šolo. Povsod ms je bilo polno, povsod sem nagajal in vse strašil; saj sem bil iz 1. 1848.! In vender mo je vsa rado imelo ... Po šestem letu pa me peljejo v šolo, prav: v .mežnarijo". Še danes ne vem, zakaj sem prvi zlate bukvice dobival. Toda jeseni 1. 1858. stopijo v naši hiši v zbor učitelj-mežnar, boter, botra in babica in moja mati ter sklenejo, da moram v mesto v šolo. O e so privolili. Takrat mi je prvič pravila babica o krstu in o tolarju: Tu sem ti ga z ašila v skapulir. Nosi ga in najzanesljivejše doseglo s tem, da bi stranka od-pahniia D paulija in maloštevilne nj°gove ožje pristaša. Stranka bi bila potem kompaktna in če tndi ne tako številna, kakor Stdaj, pa jednotnejša in zanesljivejša. To bi bilo v prvi vrsti na konst nemški katoliški ljudski stranki sami v drugi vrsti pa tndi na korist desnici, kateri je pred vsem potrebno, da h • konsolidira, di zavlada mej njen'm i členi resnična solidarnost, ker sic r ne bi mogla dolgo odbijati srditih naskokov svojih nasprotnikov. „Slovenski Narod". Minolo nedeljo je imela BNarodni tiskarna" svoj občni zbor. Pri tej priliki smo dobdi j sen, s številkami izražen pregled o društven m delovanju in nehauju sploh in tudi o uspevanju „Slovenskega Naroda" posebe. Lansko leto je bilo za naš list jako viharno, in naravno je, da smo bilanco »Slovenskega Naroda" dobro in natančno pregledali. In ta bilmca nas ju presenetila, ker ne k±že samo, da so *-e troski za I st vsled raznih novih uredb znatno pomnožil), ampak ker tudi kaže, da je poskočilo število naročnikov, da so se tudi dohodki list* pomnožili, in to za svoto, katera v naših m lieu-kostnih in revnih razmerah že nek ij reprezeutuj^, namreč za svoto 2000 gld. Ta številka kažu dolomo iu nedvomno, da je „Slovenski NjtoJ1* tudi lansko leto znatno napredoval, a napredoval je vzlic uajintenz: vnejši, najsi-Iovitejši, najstrastnejši agitacji proti njemu. Ag -tovalo se je po listih tako kakor šs mkdir proti nobenemu slovenskemu 1 s'.u, agttovalo se je z iec i in iz spo/tdmc^, agitovaio «e je na shodih in privatnim potom, vse je bilo .Slovenskemu Narodu'* za pntimi, a vz!io vsemu temu ni „Slovenski Narod J prav nič nazadoval, ampak se napredoval, in še lepo napred val, za svoto 2000 gld., kar ni ravno majhna stvar, ako se uvažujejo slovenske razmere. Na ta lepi uspeh našeg t truda iu oblnegi dela, katero se kikor vsakemu časnikarju in povsod po svetu plačuje z n^hvaležuostjo in dru.; mi brid-kostimi, na ta uspeh smo ponosni, ta uspeh nam je zadoščenje za Dai trud in za vse, kar smo prebili ter izdatnejša vzpodbuda k nadaiojemu delovanju, ker j* to uspeh idej, k' jih zastopa „Slovenski Narod". lidanca, ta dokaz vseh dokazov, priča, k iko prazno je bilo tisto govorjenje in pisarjenje, da naš list nazaduje, d i je izgubil že ves upliv, da ga zapuščajo naročn ki in da se mu že bliža smrtna ura. Od vseh stran ij se je uoilo, od vseh shrani so list uaskakovali, ne da bi mu mogli količkaj ško dovat'. Vemo, da list še vedno ni tak, kakor si ga žele naši prijatelji iu naši somiš jeniki in kakor si ga sami želimo. V naših tesnih razmerah je tudi pot. do tega smotra dolga in težka. Priznati pa se mora da se list temu približuje, da se izpolnjue in razširja, in občinstvo uvideva to samo. kakor kaže naraščanje števila naročnikov. Občinstvo je zadovoljno z listom in tudi s taktiko, po kateri uravnava list svoje zastopanje narodnih interesov. Tudi v prihodnje bo list, kakor doslej, zvp*?o služil nar dni stvari, narodkivira koristim in krepko podpiral in zastopal narodni stranko, dokler bo zvesta sama sebi in avo|im načelom, kakor podpira in zastopa „Slovenac" katoliško narodno stranko. Glasilo narodne stranke pa naš list ni, list ima tudi popolno svobodo proti narodni stranki, kakor tudi „Slovenec* ni glasilo katohško-narodue stranke, ampak, kakor je pokojni ksnon k Klim I. 18)4. v deželnem zboru povedal, glas lo svojih naročnikov „Slovenski Narod* bi prej kakor slej odločno naroden list in bo vse svoje moči posvečeval narod nema delu, četudi ne bo vedno rohnel na nasprotnike, ampak pisal sicer odločno, a dostojnujše, kakor je navadi v mlalvniških letih. Rizvoj poli-tičndi razmer sicer nanese, da je treba Časih krepkih akcentov, v obče pa stojimo na stališči, da morijo odločevati argumenti, da morajo odločevati id»'je, ne samo - - krepke besede To načelo na« je vodilo in nas bo tuli v mprej vodilo, a če je pravo, pokaže nam leto osorej — bilanca. V I Jubilant, 23. aprila. Nagodbe ne predloge se v budipe^tanski žborn ci ne bodo čitale. To je sklenila zbornica s 131 glasovi pr ti 22. Posl. Olay je predlagal nato, n«j se predloge izro'e odsekom in pravosodnemu odboru, durim je predlagala vlsda, naj se izroče ti rmčnemu, oziroma narodno-gospndarskemu odboru. Mmisterski predsednik baron Banffy se je izjavil, da polaga vlada največjo važ lost na to, da s^osao/e čim preje temeljito pretresejo. Žito naj zbornica 0inyev predlog odkloni. Pod. P.chler i; neodvisne stranke je dejal: D ispeli smo na konec komedije. Priznati morate s »mi, d-* ti predlogi niso prav nič druzega, nego puhla komedija. Finmčn minister je izvestna uverjen o tem, ker tudi sam dobro ve, da ti nagodbeni predlogi ne postanejo nikdar zakon, ker toga ne dopuščajo olnoš.iji v Avstriji. Jasno kakor solnce je, d* bo minister ski predsednik nekega dne vsled razmer v Avstriji prisiljen, da prekliče te predloge. Tudi posl Gejza Polonvi je zagovarjal 01ayev predlog, ker vidi v nagodbemb. predlogah skrit nov provizorij. Zbornica je Olavev predlog odklonila. Srbske volitve v skupščino bodo baje jako zanimive I liberalna i naprednjaka stranki sta se razkosati tako da je jeden del za vlado, drugi pa za opozicijo. Večina liberalce/ pod vodstvom R b a-raoa je sklenila, da postavi kandidate samostojno in n"s sele pa dogovoru z vlado Jovan Ristić, dosedanji vodja liberalcev, se je brezvspešno potezal, naj bi ostali liberalci z vlado v zvezi Ugled Ri-stičev je torej jako pad^l. Pristaši Rstičevi in takozvani dvorni liberalci, ki so Milanu za vse na uslugo, postavijo tudi svoje kandidate. Ribarac pa postavi v večini okrajev neodvisne liberalne kan didate, ki stopijo v opozicijo. Tudi naprednjaki so se razdelili. Jeden del, ki stiji pod vodstvom fi nsnčnega min-'stra Popoviča, bo podpiral vladne kandidate; drugi del pa poide z radikdci v boj za svoje kandidate. Samo radikalna stranka je v svoji opoziciji složna, dasi so tudi v tej stranki še zmerni desničarji in levičarji. Vlada bo imela torej težko nalogo, da si sestavi iz toli razbitih strank veČino. Vojno a tanj« mej Ameriko in Španijo. Amerikansko bojno ladijevje je zap istilo RVywast ter je že na potu proti Kubi. Namen Amerikance v je obkoliti Kubo, blokirati Havano ter čakati napada Špancev. Amerikanci morejo podati sedaj jedva 18.000 mož na Kubo; ko sprejme kongres Mac Kinlejev predlog glede prostovoljcev, sa to število naglo poveča. 2000 Sioux Indijancev, pod poveljstvom »Progastega jelena" in „Stojećega med* veda* stopi v ameriško vojno, da bodo opravljali službo ogleduhov. Špansko vojno ladijevje leži pred St. Vincentom. Pred 14 dnevi ne morejo dospeti pred Havano. Amerikansko, iz 23 bijaih Udij obstoječe ladijevje pa ima od Keywe*ta do II tvane samo 170 km, katere prevozi v šestih urah. Italija je stopila z drugimi evropskimi vlastmi v dogovor, kako bi se zavarovali trgovski in kupcijski interesi Evrope vsake škode, ki jim žuga rtdi bidoče ameriško • španske vojne. — V ministarstvu Zjedi-njenih držav je nastala kriza. Poštni minister (J try je odložil navzlic moralni.n pritiskom M to Kinlnya svoj portfelj, ker je proti vojni. A še neki drugi minister hoče baje demisijonirati. Današnji jutranji 1 sti poročajo, da je senat „prostovoljsko-bill" potrdil ter da bode poklical Mac Ku»ley sedaj 100.00)0 mož v vojsko. — A tudi v španske o nunisferstvu je nastala krizi. Sagasta je izročil kraljici svojo demisijo, a ktaljica je, posvetovavŠi as z ntjodlič-nejšimi državniki in generali, ni sprejela. Sagasta noče biti sam odgovorea za vojue posledice, žito je naprosi! kraljico, naj se v posledmem času še zadnjič posvetuje glede b-idočn isti. Govori se že, da je maršal Mtrtmez Cimpos bxlo"i ministerski predsedoik. Knjižnica „Slovenske Matice". Govori se, da živimo sedaj v „papirnem stoletju". Ce to stoji, je na drugi stcaui gotovo tudi res, da se večina tiskanega papirja porabi za čts-nike in perijodične publikacije, a primeroma jako malo za natiaek takih del, ki imajo stalno, obče-človeako veljavo. In to je čisto naravno v sedanjem lahkomiselnem, hitroživečem času, ko noče nihče več samostalno misliti in se postaviti na svoje noge; čemu neki, saj imamo toliko strujo časnikov, da j b ni mogoče prečitati, kam i li plačevati onim .rodoljubom", od katerih si izdajatelji mislijo, da so „dolžni*, njih liste naročevati ter njih podjetja vzdrževati. Će ima kdo še kako višjo „duševno potrebo", ta seže po konverzacijskem slovarju, pa je učenjak! Knjige, zlasti znanstvene knjige, so prišla torej skoro ob vso veljavo. Listi so poročali, da so morali v Belgradu pred kratkim »narod 10 knjižnico" zapreti, ker ni bilo v njej njbenegt zvezka več, izven kataloga. Tako marljivi, p t tuli tako nevestni so bili njeni obiskovalci! Opravičeno pa |0* Dalje v prilogi, "ttttt pobožno na vratu in sreča te ne z »pusti. Sicer bom „pomagivaa, kar bom „mogvau . . , Pred sv. Mihajlom tisti dan pa so oče komat cčeddi, vrečo detelje vrgli na Jojternik" in jo pokrili s kocem. Mati so pa zadej natovorili, kar so zmogli za študenta; a nso mn zx slovo lizali, niti se jokali. Samo prekrižali so me in se hitro s predpasnikom preko oči potegnili. Bratje in sestre, katerih je bilo takrat že za dve kopi, pa so za očetom in menoj kričali: — Odpustke prinesita! (Na ušesa ti še povem, da sva se s ,Pogo -revčkovim Tončkom" na tistem vozu tako v kobalj vozila ) Ker je prišel kmalu za menoj fie brtt, pitna gala sva si, kakor se je dalo; našla sva od h'še do hiše povsod dobre ljudi. In ti ljudje so mi pomagali z drugo šolo do velike Prešernove ustanove, katera mi je odprla vrata v „mali lein»nata. V Alojzijevišču je zaplajjolal v naših srcih za zlato domovino ogenj, ki mi še danes močno pretresa vse bitje . . . Tretje leto mojega Dietnega bivanja v Alojzijevišču pa prola moj oče lepo kmetijo na drobno ter jo potegne z materjo in sedmimi otroci v Ameriko. Beriči so spravili poštenega moža iz domovine ! Pri „Figovcu* sem videl zadnjič svoje. Milo so me mamica pogledali in rekli: „Janez pod noge glej in boj se slabe tovaršijel" — Ked.tr bo gospod, pride pa za misijonarja za Vami, je dejal blagi vodja očetu ob slovesu. — Pred sedmo šolo pa sem se začel Čutiti, da nisem za „gospoda" . . . Cherchez lat femoae . . . Olšel sem torej ven — mej svet. In to leta 1867./68 s tem navdušenjem in tem zdravjem! — Povsod smo b.li prvi in zadnji pri narodnem prerojevan.n, bojevanju in vrenju. Malo manj bi ne bilo škodilo! Ali kdo naj je zajezil nas hudournike? Mogočno reko bi bil prej ustrnjil ! — Jaz sem bil popolno izbrušen in kristaliziran. Toman me je I. 1863. na narodno gro-mado spremil in mi svojo ponošeno surko podaril. . . . Iu pozneje so imeli za me dobro oko in spodbudno besedo: Bleivveis, Razlag, Costa, Jurčič, Kersnik in — in — drugi se žive, in Bog daj, da bi še dolgo! Prvo leto prostosti sem krenil z Radivojem Poz nikom na Duhovo v Cerknico, Postojino . . . Tod je vrelo takrat hujše v rodoljubnih prsih, kakor danes pod Javornikom v čudežnih jamah in vodah ... Z Radivojem sva prišla peš v Postojino in pomagala s poštenim glasom in mnogim Homerjevim izrazom v jami in zvunaj dokumentirati slovensko pravico do naše svete zemlje ... Ko smo končali, zvabili so naju prijatelji v vlak. Toda — v navdušenju sva pozabila kupiti karte. V Logatcu naju cefra zato sprevodnik kakor grešnika b kasi. Moj Bog, vse naju premoženje je bilo moj „tolar" in neka) desetič. Tolarja pa ne iz rok! Smuknila sva tihotapsko čez plot in po nepoznanih potih v temno noč — proti Vrhniki čez drn in trn . . . Vest naja ni pekla, saj sva mislila, da so drugi plačali vozove, in da se midva lehko prisedeva — kakor doma na soro . . . Torej peš po cesarski cesti v mesto ! Pa vender je bilo treba skrbeti za telesno moč v gostilni. Ko hočem plačati, ni bilo ne mošojice, ne desetič in tudi tolarja več v škapulirju. Po jarkih in hostali se plazeč sem izgubil svoj denar in tolar, i njim pa je šla tudi moja sreča . . . „Bog ve kam . . Komaj je minulo namreč teden dnij, stezal sem že svoje ude v št. 6 na Žabjaku, prav tam, kjer se je baje i naš Časnikarski očak Vilhar boril in pokoril za Levstikovo pamet in pogum . . . Praskal sem se takrat in praskal, pa ne, da bi se bil kosal za navdušenost v Po sojini — srbelo me je močno po koži. . . Po dolgih mesecih šale so mi z Radivojem in z dolgo vrsto fantov — jed naj st dni smo prebili na sodni klopi! — dali slovesno svobodo in čisto ime .. • Oj, to so bili dnevi hudih skrbij! To pa ni bil prvi zapor ali pripor. Nu, vsega se končno človek — mož privadi . . . Izrečem pa nocoj, kakor pred božjim sodnim stolom, da je bila moja vest vedno pravno čista, in da sem bil« in da Priloga »Slovenskemu Marodn" st. 91, dne 23. aprila 1898. je vprašanje, kaj so mej tem delali knjižnični uradniki, ali knjižnični sluge, kajti nekdo je moral vendarle knjižnico odpirati, da so si ljudje po svoji volji knjige .naimali" ? In kaj takega se je moralo ravno mej narodom pripetiti, ki hoče „skokoma" doseči droge narode v kulturi! Že pred mnogo K ti se je govorilo in povdar-jalo, naj bi se osnovalo tudi v Ljubljani „ljudsko knjižnico" (ne .izposojevalno"), kakoršno je bil zasnoval praktični Benjamin Franklin svojim ameriškim rojakom. Podjetje naj bi ne posnemalo le vzgleda drugih velikih mest, nego naj bi tak javen prostor bIužiI tudi javnim potrebam: odmoru onim, ki so dolgo hodili, aavetju pred slabim vremenom, zlasti pred mrazom in snegom, tako da bi se moral tak javen prostor po zimi dobro kuriti. Ali kaj bi pa tudi to pomagalo, če se ne sme v takem javnem prostoru puliti, kvartati, piva piti itd. Saj imamo toliko kavaren, kjer človek lahko svoje nepotrebne slasti nasiti in vrhu tega še časnike — moderno enciklopedijo — čita. In sedaj pojde ravno v Ljubljani jedna javna knjižnica izpod strehe: „Slovenska Matica" hoče odstopiti „zaradi pomanjkanja prostora" svojo lepo in glede „slavica" tndi dragoceno knjižnico dežel-nemu muzeju kranjskemu, kjer je baje toliko »obilnega" prostora, da je celo licejalna biblijoteka del svojih folijantov v njo stlačila. In kaj bo s tem pomagano stvari? Matične knjige imajo čisto drugo vsebino, nego muzejske, saj stojijo tudi druga društva z njo v književni zameni, nego z muzejskim. Rudolfi nuni brani samo zgodovinske in prirodopisne knjige, poleg njih le še „putna". Koga naj potem vlečejo ,slavica" v muzej in kdo jih bo tam iskal? In, ali ima muzej res svojega nastavljenega knjižničarja, ki bo pripravljen post reći obiskovalce ob določeni uri? Slišali smo vesel glas, da se namerava v Ljubljani ustanoviti slovensko vseučilišče, daje dežela kranjska, mesto ljubljansko itd. toliko in toliko obljubila za uresničenje te namere in da tudi „Slov. Matica- pri tem sodeluje. Slišali smo vedno, da se „Slov Matica" imenuje, kakor mnogi trde sicer le „evfemistično", slovenska akademija. Kaj, če bi „akademija" pripravljala pot „vseučilišču", kakor se je to drugod (n. pr. na Češkem, Hrvaškem in Srbskem) godilo in če bi „Slovenska Matica" ponudila svojo sicer malo. ali izbrano knjižnico kot temelj bodoče knjižnice slovenskega vseučilišča, katero menda brez knjižnice nikakor ne bode moglo izhajati? Čemu sedaj knjige po ne potrebnem drugam dajati, katere so darovalci od-menili višjemu znanstvenemu društvu, znanstveni akademiti in vseučilišču? S. Rutar. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. aprila — (Gospode volilce) opozarjamo, da se bodo letošnje dopolnilne volitve v občinski evet vršile v mestni šoli na Ledini (v Komenskega ulicah) in ne — kakor doslej vsako leto — na mestnem magistratu. — (Voliloi III razreda) so prvi poklicani, stopiti na volišče in sicer že v ponedeljek dne 25. t m. Zaupni mo?je jim dogovorno z vodstvom narodne stranke priporočajo kot kandidata gospoda Antona K le ina in Josipa Kozaka. Oba kandidata sta že dolgo let člana občinskega sveta in vsak meščan zlasti pa vsak obrtnik jima mora sem največji sovražnik drubali, nasilnosti in surovosti! Moja roka ni nikdar koga pritisnila; jezik pač je bil moje orožje ... Ali bil sem se za neko ,fata morgana" ali pa za „slovensko smolo". Večkrat govori moja tenka vest: ti si svoje talente zakopali — Kaj sem hotel? Od nazorov do dejanja je doga pot, se opravičujem. Storil sem in bom, kar morem z besedo in i z gle do m za narod in človeštvo. Bog ve, če očita vest kaj ali vsaj tako mojim tovarišem rojakom, ki ho imeli zlatejše talente in večje mošnje? In kaj delajo . . . Rede; se ... . Izjeme so in tem čast ... i Povedal sem ti danes površno o svoji mladosti — za časa dveh k rižev. Vidiš, tukaj pa je listek, komaj suh, ki govori markantno o drugih. — Obdrži ga za aebe--— — — — — — — SO Nisem doktor ne — profesor, Čist značaj je moja čast . . . V tujcih z roko kruh si služim — Srce, um je doma last . . . Mlad iskal sem v zlatih zvezdah, Kje pafi moj zaklad gori, Kje ntriplje srce moje, Frasal sto in sto oči . . . Nafto! zlata nisem v zvezdah . ., NaSel zlato pa srce . . . Z mano Čuti, z mano ljubi Z mano nosi vse gorjć . . . * Doran. - priznati, da sta delavna, vestna in uneta zastopnika svojih volilcev, da poznata natančno želje in po-potrebe prebivalstva in mesta sploh ter da sta vselej in v polni meri storila svojo dolžnost. Proti tema vrlima in značajnima možema kandiduje nemška stranka moža, kateri se je že lovil po vseh taborih in se dobrikal vsem strankam, naposled tudi socijalnim demokratom, moža, kateri niti pošteno slovenski ne zna in nima nobene tistih sposobno-stij, ki so potrebne za uspešno zastopanje interesov prebivalstva. Volilci razreda, ki so največ obrtniki, trgovski pomočniki in privatni uradniki, si tacega kandidata pač ne bodo dali osiliti, in zato pričakujemo, da se udeleže volitve v velikem številu in da zjedinijo svoje glasove na gg. Kleina in Kozaka. — (Kranjska hranilnica — agitaoijsko sredstvo.) Poglavitno orožje, s katerim agitujejo Nemci za svoje kandidate, je slepenje s kranjsko hranilnico. Z njo pritiskajo na dolžnike in v njenem imenu obetajo volilcem zlate gradove. Koliko pa so te obljube vredne, to naj pojasni naslednja dogodba: Po potresni katastrofi, tem strašnem udarcu za ljubljansko prebivalstvo, šel je župan Hribar k pred* sedniku kranjske hranilnice in sedanjemu nemškemu kandidatu g. Jos. Luckmannu in mu je prigovarjal, naj kranjska hranilnica vendar kaj žrtvuje za tako silno zadete hišne posestnike. Gospod Luckmann je pripoznal, da bi bila dolžnost kranjske hranilnice, kaj storiti za Ljubljano, in je obljubi), da tudi kaj stori, zajedno pa rekel, da kaže počakati, kaj stori država, Češ, ako bi kranjska hranilnica darovala večjo svoto, bi potem najbrž država toliko manj darovala. Ta argument je bil tehten, in župan se je udal toliko laglje, ker je bil g. Luckmann obljubil, da stori kranjska hranilnica svojo dolžnost, čim se izposluje državna podpora. Od tedaj sta minuli že dve leti. Država je dala nevračljive podpore, brezobrestno posojilo in triodstotno posojilo, na obljubljeno podporo kranjske hranilnice pa čaka Ljubljana še vedno zaman. Kandidat g. Luckmann je na svojo obljubo popolnoma pozabil in niti mizerija hišnih posestnikov mu je ne pokliče v spomin. Kaj bi bilo, da je kranjska hranilnica iz bogatih svojih rezervnih fondov darovala, recimo, jeden milijon za podporo hišnim posestnikom ! Pomagano bi bilo vsem, ne da bi bila hranilnica to posebno občutila, a vzlic temu ni kranjska hranilnica ničesar storila, pač pa razmeče vsako leto tisoče za razna nepotrebna nemška društva. Iz tega je razvidno, koliko so vr>dne obljube kranjske hranilnice, s katero Nemci sedaj tako strastno agitujejo. — (Klin 8 klinom kdor tepe, tega tepć, kdor išče, ta najde.) Lepemu miru, kateri je vladal v našem mestu, je konec. Dasi je bil ta mir našim someščanom nemškega mišljenja le na največjo korist, se je nekaterim kričačem, znanim po neslanem bismarkovanju in po drugih pangerman-skih nerednostih, vender posrečilo, nahujskati jeden del nemškega prebivalstva, da je začel odkrit boj proti slovenskemu meščanstvu. Mirni in razsodni Nemci sicer uvidevajo, da jim more tak boj mnogo škodovati, zlasti nemškim trgovcem in obrtnikom, ali kričači so le marsikoga izvabili na svojo stran, ter store sploh vse, kar more razburiti, razdražiti in razžaliti slovensko meščanstvo ter poostriti obstoječa nasprotstva. Kogar nemški šovinizem še ni popolnoma preslepil, kdor si je ohranil še treznost, in razsodnost, tisti si lahko sam reče, da mora boj proti slovenskemu meščanstvu imeti posledic, da se mora lahkomiselno motenje miru maščevati na tistih, katerim daje slovensko prebivalstvo zaslužka. Nemški trgovec ali obrtnik, kateri misli pri volitvah zgago delati, naj se kasneje ne čudi, ako bo meščanstvo in časop'sje izvajalo iz njegovega postopanja konsekvence. Pregovor, kateri smo po* stavili na čelo tem vrstam, izreka zlato resnico, katera se je še vedno obistinila. Tisti nemški trgovci in obrtniki, kateri imajo pri Slovencih tako lep zaslužek, pa hočejo vzlic temu boj s slovenskim meščanstvom, naj bodo pripravljeni, da bodo to v svoji trgovini in v svoji obrti dobro občutili. Razmere niso take, da bi katerakoli narodna stranka mogla Nemcem dovoliti zastopstvo v obč. svetu. Kdor tega ne uvidi, naj bo pripravljen na vse. — („Zum allgemeinen Besten der Stadt.') Nemška stranka, katera se upa slovensko meščanstvo tako izzivati, da postavlja aheiIovca", kakršna sta Dzimskv in Mahr, za kandidata, skuša svoj nemškonacijonalni značaj s tem prikriti, da silno širokoustno govoriči o svoji skrbi za občni blagor, da obeta, delovati za korist vsega meščanstva. Kako ta gospoda umeva občni blagor in korist vsega meščanstva, to se je zlasti drastično pokazalo v dveh slučajih. Po potresu, ko je ves svet z usmiljenjem gledal na Ljubljano, tedaj so naši „hei-lovci" po nemških listih očitno hujskali proti nabiranju milodarov. Vsi nemškonacijnalni listi, začenši od „Ostd. Rundschau" in „Deutsche Zeitung" pa doli do „Grazer Tagblatta" in do celjske „Valite" so prinašali strupene članke in dopise iz Ljubljane, v katerih so rotili Nemce, naj ne dajo ničesar za Ljubljano, naj te vražja Slovence puste propasti. Ni dvoma, da je imela ta nečuvena podlost kolikor toliko uspeba. Ta ista skrajno zoperna komedija se ponavlja tudi sedaj. Oni isti listi, ki so za časa potresa agitovali proti nabiranju milodarov za Ljubljano, agitujejo sedaj mej svojimi bralci na to, naj nihče ne kupi srečk efektne loterije, iz katere dohodki bi si mesto kolikor toliko pomagalo, a pro-uzročitelji te agitacije, ti hudobni oškodovalci Ljubljane, so tako drzni, da se upajo še govoriti o svoji skrbi za občni blagor mesta! — (Slovenski plakati za nemške kan-didate.) Danes je vodstvo nemške stranke nabilo po oglih slovenske plakate, s katerimi priporoča slovenskim volilcem svoje kandidate. Ti lepaki so očitno pripoznanje, da Nemci v Ljubljani nič ne štejejo. Tistim ošabnim Nemcem, ki sicer prezirajo in zaničujejo vse, kar je slovensko, ki vedno pisarijo o tem, kako reven je naš jezik in da ni za drugo rabo, kakor za pastirje, ki bi slovenščino radi povsod iztisnili, je torej ta ista slovenščina vender dobra, kadar treba slepiti slovenske volilce. O, dosledni pa so, ti naši ljubi, sicer tako mogočni nemški someščani. — (Osobna vest) Načelnik ljubljanskega orožniškega zapovedništva major, g. Adolf Smole je imenovan podpolkovnikom. — (Prenovljenje mestne dvorane) V tej se izvršujejo sedaj zadnja — mizarska in tape-tarska dela. V kratkem dobi dvorana električno razsvetljavo in slednjič cesarjevo soho. Prihodnja seja občinskega sveta bode že v prenovljeni dvorani. — (Stavbena kronika.) Tekoči teden je deževno vreme zunanja stavbena dela močno oviralo. Imunsko župnisče in del arkad je ometan in večinoma že osnažen. Na Sv. Jakoba nabrežji se spodnji del Blagaveve hiše dozidava. Na Karlovski cesti ometana je hiša št. 5; pri Pongratzevi hiši na Dvornem trgu so izdelane stopnjice k prodajalni-cam. Več druzih novih hiš se snaži. Materijala do-važa se po vodi kakor po suhem v zadostni meri, zlasti kamenja, lesa, opeke in peska. Gradnja Kuhnove ceste se nadaljnje, ona v podaljšanih Nunskih ulicah bo prihodnji mesec dovršena. Nezgoda pri stavbah se ta teden ni nobena pripetila. — (Prenredba „Zvezde") Vrtnarska dela napredujejo v „Zvezdi" naglo. Izdelana je tudi že veČina Železne ograje za nasade. S to uredbo bo doslej zanemarjena »Zvezda* znatno olepšana. — (Narodna čitalnica ) Društveni odbor naznanja, da je vpeljan v čitalniške prostore telefon in sicer ima št. 82. — (Domača umetnost) Tukajšnji orgija r g. Fr. Goršič izdelal je pretekle dni za Župno cerkev v Mokronogu nove orgije z 12 spremeni in najnovejšo mehaniko. Delo in oprava sta izvršena hvalevredno in delata čast izdelovalcu, sodba strokovnjakov o teh org'jah pa je za mojstra prav ugodna. — (Misterije vojaške kleti.) To je bilo pred nekaj dnevi še življenje v novi vojašnici v Kravji dolini! Globoko pod zemljo, v kleti, so se godile jako čudne reči, o katerih še govoriti ni. Vojaki so imeli v kleti nastanjene — goste ženskega spola, katere so imeli ves dan zaprte ter iim nosili pečenke, golaža in pijače, in h katerim so ponoči hodili — v vas. Kake moralne vrednosti so bile te „gospodične", ne vemo. Mogoče, da so bile same nedolžne zapeljanke. Jedno teh deklet so vojaki baje vlekli v vojašnico in jo — „natepli". Tako početje je vsekako brutalno in če je le polovica tega resnica, kar se govori, je pač želeti, da se stvar strogo preišče, in da se dotični vojaki tudi primerno kaznujejo. Lahkomiselnosti mladih ljudij se sicer marsikaj odpusti, a kar je preveč,je le preveč! — (O^je sv. Antona) Nedavno je bila ukradena nekemu delavcu srebrna ura. Tatvine obdol-žena ja bila neka ženska, katera je v isti hiši stanovala. Ko je ta izvedela, da se jo zasleduje zaradi tatvine, dejala je delavcu, da bode ona dala za olje sv. Antona in tat bode uro nazaj prinesel. In res, drug dan je dobil delavec uro nazaj, katero mu je prinesel postrešček. Le-ta pa je dobil uro na Marijinem trgu od neke ženske z naročilom, da jo nese v delavčevo stanovanje. Ženska se je na to hvalila nasproti delavcu: „Vidite, olje sv. Antona je le pomagalo". — (Prva vipavska sadjarska zadruga na Slapu pri Vipavi) je dobila vsled prizadevanja podpredsednika poslanske zbornice, g. dr. Ferjančiča in deželnega poslanca Ivana Božiča prav izdatne podpore. Poljedelsko ministerstvo dovolilo je tej zadrugi 1000 gld. brezobrestnega posojila ter 150 gl. podpore. Deželni odbor kranjski dovolil je v zadružne namene te zadruge 120 gld. podpore ter se obrnil zajedno s prošnjo do poljedeljskega minister-stva, da isto dovoli tej zadrugi še 1000 gld. podpore. Prva vipavska sadjarska zadruga bode v prihodnje lahko uspešno delovala, zlasti ker so ji naklonjeni tudi vladni organi in se je nadejati, da se ji dovoli še v kratkem izdatna državna podpora. — (Samomor.) GOletni Jakob Križaj iz Hraš v postojinskem okraju se je naveličal večnega prepira s svojo boljšo polovico in mu je naredil konec s tem, da se je obesil. — (Slovensko petje — prepovedano.) V nDomoviniu čitamo, da so celjski Germani za časa vojaških vaj „trudne vojake izganjali iz kavarn in gostiln, ako so govorili mej saboj ali prepevali slovenski, še več, zgražali so se nad slovenskim petjem v vojašnici sami ter dosegli s svojim vohunstvom in denuncijantstvom, da se je vojakom prepo« dalo peti slovensko tudi v vojašnici." Ali je to slovenskim poslancem znano? Ako jim je znano, naj informirajo delegata g. Pogačnika, da zamore storiti svojo dolžnost. — (Zaslužen koneo nemške šole) V Pe-kenjih pri Mariboru imajo „veledušnega" rojaka, kateri je svoji občini med drugimi nemškutarskimt dobrotami preskrbel tudi na lastne stroške čisto nemško šolo, misleč seveda, da jo potem, ko je ustanovljena, prevzame ali domača občina ali pa nemški „šulverein". Občina je pa bila tako pametna, da je vzdrževanje šole odklonita, „šulverein" pa ne dobiva več toliko mark iz Pruske kakor v prejšnjih časih in šole ni mogel prevzeti. Tako je prišel naravni konec nemške šole v slovenskem kraju; zaprli so šolo, nemška učitelja pa sta klaverno odšla v negotovo bodočnost. — i Konkurenčna slovenska tiskarna »Goriški tiskarni") se baje ustanovi v Gorici. Pri občnem zboru Hdarijanske t'skarne je proglasil zastopnik ordinarijata in deškega semenišča kot posestnik večine akcij za neveljavno vse, kar se je sklenilo glede na razdružitev konsorcija in oddajo inventarja novi zadrugi. S tem so bili slovenski zastopniki postavljeni pred vrata. Italijani so nato sami izvolili odbor, ki sestavi nova pravila za delniško društvo. 23. aprila bode občni zbor nove „Hil. tiskarne". Nekaterim Slovencem se zdi sedaj potrebno, da se ustanovi še jedna slovenska tiskarna. Temu se pametni ljudje ne morejo načuditi. Ustanovi se naj konkurenčna slovenska tiskarna slovenski „Goriški tiskarni' ! Znano je, da v Gorici ni dovelj dela za dve slovenski tiskarni, ker bi še „ Goriška tiskarna" ne imela dosti opravila, ako bi si ga ne znala dobiti od drugod. Mesto da bi se oklenili vsi goriški Slovenci jedne tiskarne ter jo krepko v slogi po pirali, da bi mogla napredovati, se cepijo! Žalostna perspektiva v bodočnost! — („Osservatore cattolico") v Milanu je v resnici vzorno katoliški list, ne pa psevdokatoliški a la aEco" ali „Amico"; „Oaservatore" uživa tudi v Vatikanu velik ugled. Mi, piše zadnja „Soča", smo imeli že večkrat priliko, pozdraviti marsikak -Manek v „Ojaervatoru". Tudi o prežaloatnih homa-tijah v Trstu bere „Osservatore" hude levite magi-atratovskim razsajačem. V jednem članku (3. t. m.) n. pr. prav hudomušno prijema tržaški magistrat, kako strašno da se prizadeva, da bi utajil Slovence v Trstu, in obvaroval pred očmi tujega sveta „čisto italijansko lice" Trsta lati list pripoznava na polna usta, da k slovenskim propovedim prihaja občinstva polne cerkve, dočim so iste prazne, ko so propovedi laške. Dalje pravi, da nič ne de, ako je magistrat odpovedal godbo, razsvečavo itd. ob cerkvenih slav-nostih in procesijah, kajti da je bolje, obhajati sv. obrede s priprostostjo prvih časov krščanstva, nego s potratnim bliščem, kupljenim s korupcijo. — (Imenovanje) Učitelj na državni deški ljudski šoli v Trstu, gosp. Jos. Lavrenčič, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za tržaško okolico. — (Tržaške demonstracije v parlamenta.) V četrtek so slovenski poslanci interpelirali vlado radi zadnjih demonstracij v Trstu in radi preklica odrejenih propovedij pri Sv. Jakobu. Tudi italijanski poslanci so bili toli drzni, da so podali jednako interpe-pelacijo, v kateri so trdili, da so demonstracije vsled postopanja policije dobile še večje dimenzije. Prav radovedni smo, kaj odgovori vlada, ako sploh kaj odgovori in ne izkaže italijanskim poslancem veliko uslugo, da vrže obe interpelaciji v koš. — (Razpisana služba.) Na državni gimnaziji v Trstu s početkom šolskega leta 1898/99 učno mesto za nemščino kot glavni predmet. Prosilci, ki bi poučevali tudi slovenščino ali Italijan fičino, imajo prednost. Prošnje do 15. maja t. 1. pri name8tništvu v Trstu. * (501etnioa Jovana Sun de čiča) se je jako sijajno praznovala v Kotoru. Slavljenec je dobil okoli 500 brzojavk in pozdravnih pisem. K slav-nosti je došlo tudi iz Rusije nekaj čestilcev sivolasega pesnika. * (Toletoj in ruski ear nasprotnika Wag-nerjeve glasbe) Nedavno je gostovala nemška operna družba v Peterburgu ter predstavljala večinoma Wagnerjeve opere. Po 4 predstavi je šel ravnatelj dotične družbe k carju ter ga prosil, naj odlikuje dražbo s tem, da poseti vsaj jedno njenih predstav. Zajedno mu je predložil ves repertoir AVagnerievib oper. Car je repertoir pregledal ter dejal: Predstavljajte mi Gounodovega „Faust a* ! — Nemško časopisje se zdaj togoti na carja, da ne mara nemškega komponista Wagnerja. — Grof Tolstoj je slišal VVagn-rjevega „Siegfrieda", a od tlej ne mara čuti nobene VVagnerjeve opere več. „ Česar ne razumemo, to ni umetnost. Vspeh Wag-nerja je hipnotiški", tako sodi Tolstoj, s čimer udari tudi .moderne" dekadente, katerih ne razume nihče in katerih vspeh je tudi le hipnotiški. * (Afrikanski umetniki.) Neki dunajski podjetnik je najel za svoje prostore v .Pratru" 35 muzikaličnih Afrikancev, mej temi 14 žensk in 5 otrok. Mej ženskami je troje devic, kar je označeno s koralsko zaponko v desni nosnici. Vse ženske s > preobložene z zlatnino in srebrnino. Družba igra na najraznovrstnejših instrumentih. Z Dunaja pojde v Budimpešto. Na zimo pa se povrnejo v zamorsko svojo domovino. * (Otroval se je radi razžalitve) Mladi pariški slikar Jules Carpentier je naslikal za razstavo „Salona" veliko sliko, katero pa je komisija zavrnila. Ubogi slikar je bil radi tega tako razžaljen, da se je zastrupil s cijankalijem. * (Odlična samomorilka) Nedavno se je ustrelila gospa pl. Persigny, hči voivode Persignjja, bivšega ministra Napoleona III. Bila je z nekim Petrom Gautierjem omožena. L. 1896. pa se je zaljubila v poročnika Delacourja ; razmerje ž njim je bilo povod dvoboja mej Gautierjem in Delacoarjem ter razločitev zakoncev. Pred kratkim je prišla gospa Gantier v Nico, da bi živela pri poročniku Delacourja. Toda ker nista imela za to potrebnega denarja, se je gospa Gantier ustrelila, vsled česar je poročnik zblaznel ter se tudi skusil umoriti. Prenesli so ga v vojaško bolnico. * (Nov Robinzon.) Pred mnogimi leti — tako poročajo avstraljski časopisi — je peljal kapitan Harry na parobrodu kaznence na oddaljeno kazneniško postajo. Toda niti kapitana niti kaz-nencev ni bilo na določeno mesto. Splošno se je mislilo, da se je parobrod potopil z vsemi ljudmi vred. Sedaj pa so izvedeli resnico. Kaznenci so se bili mej potom spuntali ter posadili kapitana na samoten otok brez jedi in orožja. Harrj se je živel s koreninami in s sadjem ter je prebival v votlini. Nakrat pa je zapazil, da je na otoku Ijudožrcev. Že je mislil, da je izgubljen, da ga bodo ubili in požrli, kar mu buči rešilna misel v glavo Pri sebi je imel gosli, na katere je začel svirati. Divjaki so bili začudeni in prestrašeni. Smatrali so ga za višje bitje ter ga peljali k voditelju. Tudi tema je kapitan Harry zasviral, kar je glavarju tako ugajalo, da mu je izkazoval največje časti ter mu dal celo svojo hčer za ženo. Harry se je udal v svoio usodo ter prebil v .srečnem zakonu" več let Žena mu je rodila celo nekaj otrok. Ko je glavar umrl, je postal sam glavar divjakov. Toda končno si je dal zgraditi večji čoln, na katerem je — pobegnil v Sydney. Na begu je prestal še mnogo hudega. * (Debeluh.) Don Leander Hargoctia v Vir-giniji je tolik debeluh, da niti potovati ne more. Star je 52 let ter tehta 163 k I g. Doslej ima 18 otrok. Prijatelji bo mu svetovali, naj vstopi v pariško društvo „ Dvacentnikov", katerim bi bil nedvomno predsednik. Toda Hargoctia ni mogel odpotovati, ker ima vsak kupe preozka vrata za njegovo širino! DarlUi Uredništvu našega listaso poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gg. slovenski višjerealci v Ljubljani po gosp. J. P. J. 10 kron z geslom: „ Ustavijo naj se jeziki—Neki brezznačajni kliki!" — G. A. Vilfan na Jezici iz nabiralnika domače gostilne 6 kron 20 vin. — Skupaj 1 G kron 20 vin. — Živeli rodoljubni da-darovalci in njih nasledniki! KnJlieirnoBt. „Zgodovina slovenskega slovstva". (lV.e dr. K O laser.) (Konec.) Da se doseže večja preglednost v bibliografiji, se lahko na svršetku knjige napravi index po strokah. V vsaki stroki bi se zabeležilo ime pisatelja, prva naslovna beseda njegovega dela in stran moje knjige; indeks bi, natisnen z malimi črkami, obsegal po mojem mnenju 16—20 strani. Tak indeks bi bil nekaj podobnega, kakor je Casar Flaiechkerova; Graphische Literatu rtafel za nemško slovstvo. Nekdo se i z pod tika nad tem, da sem navedel vsebino Mencingerjevega „Abadona". Vsebina našega slovstva, posebno od 1870. 1. naprej, ki je tudi najvažnejša v vsej 3501etni dobi naše duševne delav- nosti, je premalo duševna last tako učeče se mladine, kakor tudi naše inteligence, ki ne spada v ožji krog pisateljski. Učitelj slovenskega jezika na naših srednjih šolah, zlasti v višjih razredih si mora želeti, da pojde slovenski abiturijent na vseučilišče poučen o naših pripovednikih in pesnikih najnovejše dobe (1870 —1895). Izdaje naših pisateljev so predrage, letniki Stritarjevega „Zvona" in starejši tečaji „Ljublj. Zvona", „Kresa", „Dom in Sveta" so redki in mladini dostikrat nepristopni. Sketova „Slovstvena čitanka" (morda so mu bile v tem obziru zvezane roke) prepičla. V Ljubljani si mladina pomaga v licealni knjižnici; tega pripomočka nimajo slovenski dijaki na dragih gimnazijah v slovenskih deželah. Za časa Janežičevega so slovenski dijaki bila glavna podpora njegovemu „Slov. Glasniku" in so bili na tak način tudi poučeni v tedanjem slovstvu; zdaj so naročniki na naša leposlovno znanstvena lista med dijaki redki. Pa tudi ost*li nepisateljeki krogi našega razumništva vse premalo poznajo naše novejše slovstvo. V Nemcih poznam dve literarni zgodovini, ki sta spisani v tem smislu. Širšemu občinstvu je namen ena Kirschnerjeva obširnejša v 2 zvezkih in Kummer - Stejskalova, ki se rabi na naših gimnazijah. Ta ima naslov: „Einfuhrung in die Geschihte der deutschen Literatur" in je prišla v 3. izdaji na svitlo 1896 I. na Dunaju. V predgovoru pravi: Unser Abrissvvill zunachst dem Lehrer die Herstel lung des Zusamenhanges beim Unterricht, der sich auf die Lectiireder in den Lesebilchern abgedruckten Proben und der vollstiiidigen Dichtungeu griindet, erleichtern und dieaem Zvvecke sollen auch dia luhaltsangaben jener Hauptvverke der Classiker, die in der Se hule ganz oder grossenthe ls gelesen \ver-den, dienen". Ker se na naših gimnazijah v slovenskih urah naši najnovejši klasiki niti „ganz" niti »gros-sentheils" ne bero, ker nimamo zato primernih in cenili izdaj, zato mislim, naj se za sedaj dovoljujejo v taki knjigi, kakor je moja, kratke vsebine najodličnejših del naših najodličnej-ših pisateljev iz novejše dobe. Omenjena nemška knjiga razpravlja nazadnje znanega avstrijskega pesnika Hamerlinga LL830—87). Gospod P. ^rekonja zahteva „pragmatično" obdelovanje. Bi li mog^l sam izvršiti tako nalogo? „Ljublj. Zvon", v katerem je on sodeloval popreje, mu je nedavno izpričal marljivo kronologično obde-obdelovanje, pa nič ne govori o njegovi sposobnosti pragmatično razpravljati kako tvari no. Če se obširneje odgovarja na kako oceno, se to ne smatraj — saj od moje strani — za izraz osobne občutljivosti, nego za pošteno stremljenje, gotovo poučenje osvitljevati od raznih stranij in stališč, v katerih živimo, in v katerih smo se vzgojili. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 23. aprila. Nemška opozicija je postavila grofa Thunu revolver na prsa. Vsi obstrukciji služeči listi prijavljajo danes izjavo , da se nemške opozicijonalne stranke ne udeleže volitve v jezikovni odsek in da ne vzprejmejo nobenega mandata za ta odsek, ako vlada povsem določno ne izjavi, da hoče ugoditi vsem nemškim zahtevam. V poučenih krogih se zatrjuje, da stori vlada, ako se to vresniči, najenergi 6 ne j še korake, najmanj pa je to, da ne pusti državnega zbora niti jeden dan več zborovati. Dunaj 23. aprila. Državno sodišče je danes izdalo za avstrijske Slovane zanimivo razsodbo. Odločilo je namreč, da na dopisnicah ne sme biti samo slovanski napis, ampak da mora biti tudi nemški, češ, s tem se ne krši ravnopravnost, ako se nemščini zavaruje tako mesto. Dunaj 23. aprila. „Ostd. Rundschau" javlja, da je trgovinsko ministerstvo naroČilo tržaškemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu, da mora vse vloge reševati v tistem jeziku, v katerem so vloge spisane. List poživlja vsled tega trgovinskega ministra Barnreitherja, naj se opraviči. Dunaj 23. aprila. Vsi nemški opozicijo-nalni listi napadajo dants nemško katoliško ljudsko stranko, ker je opustila namen, nasve tovati motiviran prestop preko obtožbenih predlogov. Listi zahtevajo, naj stranka pretrga svojo zvezo s Slovani in očitajo Dipauliju, da je zdaj že drugič imel odločitev o politični situvaciji v rokah, a se je v zadnjem trenutku umaknil in udal Slovanom. Jeza na nemško katoliško stranko je velikanska. Dunaj 23. aprila. Poslanska zbornica dožene razpravo o predlogih, naj se obtoži SjjBjJB"* Dalje v prilogi. Prilega jJjflgfajg Narodu41 St 91, faž 23. aprila 1898. bivše BidVriijevo minitterstvo prihodnji torek. Izmej poslancev desnice utegnejo govoriti Zallinger, dr. Krama* in dr. Stranskv. Dunaj 23. aprila. Zanimiva vrst je prišla iz Bolcana. Tam je imelo nemško naci-jonalno društvo shod, kateri je posl. Grab-mayerju za njegov zadnji, jako radikalni govor t poslanski zbornici izrekel grajo. Dunaj 23. aprila. „Ntues Wiener Jour nal" javlja is BeUgagrada, da ima policija neovržmh dokaiov v rekah, da je vodja radi kalne stranke, Pasić, storil veleizdajstvo, da se je drgovarjal s Karagjorgjevifem, kako odstra niti dinastijo Obrenovićev, da je izdal proti Obrenovićem naperjeno brošuro, in da se je 1. 1894. v Liubljani sešel s Karagjorgjevićem in 8 knezom Dadjanom Mingrelijskim, s katerima se je dogovoril, kako izvršiti svoje naklepe. Gradec 23. aprila. Shod nemškonaci jonalnih zaupnih mož štajerskih je sklenil zahtevati, naj nemškon&cijoualna stranka ne od neha ud obstrukcije, dokler vir da ne prekliče jezikovnih naredb. I/rekel je tudi svoje začu denje, da se je stranka oddaljila od Schdue rerja in zahteval, naj ž njim skupno deluje. SchOnerer je torej zopet zmagal. Reka 23. aprila. Španska vlada je ponudila tukajšnji torpedo-tovarni, da kupi od nje vse narejene torpede, a tovarna je po iiudbo odklonila, ker ima izvršiti večje naročilo za Japonsko. Milan 23. aprila. „Perseveranza" javlja, da pošlje Avstrija nekaj ladij, v kateri španski pristan, da bi bile na razpolaganje kraljici regeutinji, ako se zgodi na Španskem kaka katastrofa. Pariz 23. aprila. Vlada je mobilizirala severno eskadro, katera je dobila naročilo, muditi se v obli/ji antilskih otokov. Madrid 23. aprila. Sagasta je poravnal vsa nesoglasja mej ministri. Vlada je poklicala 30 000 rezervistov pod zastave. Madrid 23. aprila. Španski zapovednik na Kubi, general Blanco je izdal proklamacijo, s katero poživlja prebivalstvo na odločen odpor proti amerikanski invaziji. Proklamacijo končuje Blanco z vzklikom: Jaz ne zapustim Kube. London 23. aprila. Poročila iz Novega Yorka javljajo, da dela mobilnac ja vojske v ledi velike skrbi, ker kaj poč h si napreduje. Za mobilizacijo 100 000 mož je bilo treba tri tedne. Vojska se koncentrnje v Hikamangi. Mac Kmlt-v je izdal proklamacijo, s katero razglaša, da je kubansko obrežje mej Kardenasom inBatiiakotdo blokirano. London 23 aprila Na potu iz Keywesta proti Kubi je vojno ladijevje Ž ed i njeni h držav srečalo špansko trgovsko ladjo „Buenaventnra". Križarka „Nashville" je nanjo streljala in jo prisilila, da se je umaknila. London 23. aprila. „New-York He rald* javlja, da je na otoku Portoriko in sicer v San. luanu in tudi v drugih mestih nastala revolucija. Washington 23. aprila. Predsednik Mac Kinley je izdal proklamacijo, s katero naznanja, da morajo vse neutralne ladije tekom 30 dni j zapustiti blokirane pristane. Washington 23. aprila. M«c Kinlty je podpisal zakon, s katerim se vojni depar tement pooblašča, angaževati 100 OOO presto' vol j cev. Petrograd 23. aprila. Z oziroin no znatno množino erežja, katero je car d a i o v i» 1 Črni gori, pravi „Svjet", da je to dokaz, da Rusija navzlic svojim velikim akcijam v Aziji ni pozabila ju>nh S'ovanov in dolž nostij, katere ima do nj h. Narodno-gospodarske stvari — Razpis dobave. C. kr. trgovinsko mini aterstvo poroča tr, ovnki in obrtniški zb( rn< i, da je km ž. bolgarsko vojno ministarstvo v Zi lij- na dne 2 maja t. I. ob 10. uri dopoludne raspisalo dražbo radi dobave medikauientov, lekarniških potrebščin, kirurgičnib inštrumentov in obvezil v vrednosti okoli 50.000 frankov. Pogoji in zaznamki se vpogledajo v zdravstvenem oddelku omenjenega nnnisttrstva. Harodne zdravilo. Tako se amo imenovati bolesti ateSu'oče milice in živce krepčnjoče, kot mazilo dobro znano .Mali-ovo franeeiko žganje in sol", katero se aplolno in uspešno porablja pri trganju po ndih in pri dragih nasledkih prebUjenja. Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to miizilo vsak dan lekarnar A. M O L L. c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlaubeu 9. V zalogah po deželi e izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (5—G: Javna zahvala. Podpisano načelniStvo izraža tem potom a.ojo naj-risrčnejso zahvalo operni pevki gospo ličini Se v čikovi, pernemu pevca gospoda j. Nolliju, slavnemu triju ./tlah jene Matice* gg. H o f f me i s t rti, Juneku in Vedralu ter naši proslavljeni „Glasbeni Matici ', ki je dovolila imenovanemu triju sodelovati na koncerta naSe podružnice ne Iti t. m. V Trata, dne 20. aprila 1898. Odbor ženske podružnice av. Cirila in Metoda. Iz uradnega Usta. lavrdilae aH ekarhatlviie ilrnibe t Petra in Marije Majerle posestva v Dolu, cenjena 1173 gld., IbG. 133, 94 in 54 gld in pritiklinami 44 gld., dne z7. aprila in 27. maja v Črnomlju. Janeza Kramarfiiča zcmljiice v Žužemberku, cenjeno 710 gld., dne vf8. aprila v Žnlemberku Zemljišča vlož. Ste v. 9'), 91, 92 v Zagorji, (enj.no 4220 gld. dne 29. aprila v Ilirski Bistrici. Franceta Mi klica zemljišče v Tržišču, (ponovljeno), dnu 29 aprila v Mokronogu. Štefana Rede<.ftka posest w> v Vrhu a pritiklino. cenjeno 32)5 gld. in 90 gld. OD kr., dne 29. aprila v Radečah. Umrli so v IJulftljaiil: Dne 19. aprila : Emilija Zaje, tkalčeva hči, 14 dni, Ilianilničua cesta st. G, skler o» tU > 33 Srednja včerajšnja temperatura l0-8n, v soglasji z nor malom. ^D*CLixaJslcsi borza dn* 23. aprila 1896 Ukopni državni dolg v notah..... 101 gld 30 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 t 15 „ Avstrijska zlata renta....... 120 m 75 t Avstrijska kronska renta 4°/...... 101 „ 40 „ ^gorska zlata renta 4°'»....... 120 „ 10 , 3gerska kronska renta 4°/0..... 99 ( — , ivstro-ogerske bančne delnice .... »IG « — F Kreditne delnice......... 349 , 75 „ Liondon vista........... 121 „ — . SemBki drž. bankovci za 100 muk ... 68 , 90 , JO mark............ 11 , 78 , iO frankov........... 9 a 56 , (talijanski bankovci.....i . . 44 „ 30 „ Z. kr. cekini........... ti t 66 „ Dne 22. aprila 1897. i° 0 državne irceke iz I. 1854 po 250 gld 1G3 gld. — kr Državne srečke iz 1. 18G4 po 100 gld. . 19> . 10 , DnnHVa reg. srečke 5°/0 po 10) gld. . . 129 , 50 , Zemlj. obft. avBtr. 4'///, zloti zaat. listi . 98 „ 70 . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 153 „ GO g Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 27 . — , Kreditne srečke po 100 gld...... 204 , 25 , rramway dru&t. velj. 170 gld. a. v. . . . 49') , n Papirnati mbelj.......... 1 , 27*/4 „ Zahvala. Globoko ginjtntg* srca dovolju'emo si izreći tem potom v svojem in vseh sorodnikov imenu naj ni i bo /ali v.do za mnogobroine izraze tola-žilnega s.'futja pohodom smrti nep .zabuega so proga, otela, starega očeta, gospoda Andreja Yavkena. Posebno čutimo so obvezani izreči nuj iskro-.ejo zahvalo prečnstiti duhovščini, gospo 'oni pevcem za ganljivo petje, gospodom občinskim odbornikom, gospodu nadučitel)a in gospodičnama učiteljicama cerkljaimkim ter vsem onim, ki so »kazali po«ojniku zndnio čast, slasti gospoda c kr. okraj, glavarju Mihnelu (i ,tetu«iih"t".-rju gospodu c. kr. ravnatelju Josipn Ilub o e i.is. 1 f? 2 S ii™ 3 15 .*22 ^3 > n ~' © •NJ V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, večjih ftpeccrijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Izvod iz voznega reda veljaven od dni L oktobra 1897. lota. Odb« Trbiž Ob 12. nri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beliak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein-Reifling v Sttjr, Line, na Dunaj via Amttetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabd, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd ; čez Arastetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopolndna osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sel«, thal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popoladne osobni vlak v Trbii. Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lena Gastein, Zeli ob jezeru, Inomoat, Bregenc, Čarih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badojevice, PlzenJ, Marijine vare, Heb, Francove varo, Karlove vare, Prago, Lip* ako, Dunaj via Arastetten. — Proga v Moto uaeatA la v Kočevje. Ob G. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. popoludne mešani vlak. — Ob G. ari 30 m zvečer mešani vlak. — Frlhoil v I*|iilil|ano. j. k. Proga Iz Trblzia. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varo v, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejovic, Solno* grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubua, Celovca, Boliaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. ari 20 m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via AmBtetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Genov«, ('nnha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend Gaaieina, Ljobna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popola* dne osobni vlak z Dunaja, Ljobna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Framenefeete, Pontabla. — Ob 9. nri 6 a. avecei osobni vlak ■ Dunaja via Ametotten, Ljabna, Beljaka, Geiovea, Pontabla. — Prog« la Novegn tueoaa In la Mo««v|«* Ob 8. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. uri 88 m. popoludne meSani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer igelanl v>"H. — Odhod la Idubljnne d. k. v Mauiallu Ob j. ari 23 m. zjntruj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob G. uri 60 m, zvečer. — I* r Iti »d v L)abl)atuo d. k. la Kaiuullka. Ob 6. ari 5G m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob 8. ari 20 m. zvečer. 91) Dve mesečni sobi § z vso opravo ae oddaall n 15. majnlteoin v Gradišči štev. 3, I. nadstropje. Spretna Šivilja ■e lUt'v pod ze-o d'-brimi pogoji v stalno slažbo xn Cel I f. — Naslov pove upravnidtvo BSIoven akega Naroda*. (599—1) 8000 praznih steklenic kakor: Vnilavake, 6ordeaux velike in male, Giesa-biibhke po Va btra, ae oddajo po c en I v Vitjih partijah v hotelu Mallnor n« Bledu. (593—.t) POT* Velefine kanarčke predpevce razpošilja proti povzetju 8—20 mark po pevski zmožnosti. 3 onij na poskuSnjo. Tudi praktične pevsko in tvrgolilno kletke, prem. na vseh večjih razstavah. Prospekti brezplačno. (ui—8) VV. Heering, St Andreasberg (H ar z) 427. Trgovina z mešanim blagom odda »e v živahnem delu me9ta, in sicer s 1. majem letam. Vhj pove A. KalU, posredovalna pisarna na Jurčičevem trgu v Ljubljani. (618—i) j g&r Fsg© "so odpravi v 7 dneh popolnoma (86&»lt) dr« €'lirlNtoil-im izborni neškodljivi t jedino goloto učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepfianje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih steklenicah po 80 novč. ima na prodaj Jon, >Inv r-jn loltiiriui % I , j i • j ►! . >« n i. p Elizabetna otroška bolnica. Vabilo " na 35. občni zbor varovalnih dam, ait&novnlkov in dobrotnikov (po 8 ,n M pravil) Elizabetne otroške bolnice ki hode i torek dne 26. aprila 1898. leta ob 4, uri popoludne ▼ občinskega sveta posvetovalni sobi v nekdaj Oalletovi hiši, II. nadstr. zadenj. Dnevni recL: 1. ) Poročilo o računskem sklepu leta 1897. 2. ) Poročilo o proračunu za tekoče leto. S.) Volitev varovalnih dam [po § 10. pravil]. 4. ) Volitve [po § 10. pravil]: o) Predsednika, h) blagajnika, e) treh članov upravnega odbora, •') tajnika, e) dveh pregledovalcev računov. 5. ) Posvetovanje o prevzetji neke ustanove. 6. ) Posamezni predlogi. V Ljubljani, dne 20. aprila 1898. (627) Upravni odbor« Viktor Tolazzi zidarski mojster na Bledu se priporoča »lavnema občinstva za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, z zagotov-Ijenjem najsolidnejse in najceDojita postrežbe. Ker se pa tukaj na Bledu dva zidarska mojstra enako piševa, prosim p. n. občinstvo, da bi na moje ime Viktor, dobrohotno hotelo se ozirati, ako bodem komu mogel postreči. (605—1) Steklenice s patentnimi zamaški ln. brez taJclla. zamaškev priporoča -*> po najnižjih cenali •*» centrala oei-s) patentnih zamaškov za steklenice in posode Haxol TX7"llr Gradec, Jakominigasse 96/98 Za ka^ljujoee dokazujš nad 1000 izpričeval lzbornoNt (1661—21) Kaiser-ievili prsnih Mm ki gotovo in hitro pomagajo pri kašlju, hripavoatl, katarhn in zag-rlenostl Največja specijaliteta Avstrije, Nemčije in Švice. Zaioj po K) in 20 novč. Zaloga pri Mr. Pb. M. Mardetfohlagerju, lekarna pri rzlati in orlu" polfR železnega mostu, in Ubaldn pl. Trnkdczy~Ju, lekarju v LJubljani. SSOkrat aladkejal od .ra. ko« - kr. IHOkrat «l»dkejwl od <• ultra, kun i*/, kr. v iuhIIIi paittilkali, ko«*'I kr. Pofiiljam najmanje !<><> kosov proti povzetju. Jindf ich Vojtech, Nusle Praga. (425—10) Trgovcem velik rabat. Mlad, izobražen in soliden v manufakturi in v vseh strokah trgovine dobro iznčen, želi kot trgov* 1*1 pomočnik, mag«, olnrr ali kot komploIrM v trgovino z manufakturnim blagom tak«* j vstopiti. Ponudbe ped J. P. poste restante Novo mesto. (62f»—i) (427-7) i večjo izbir elegantnm solnčnikov priporoča po najnižjih cenah Ij. IVIikusch Mostal teg st 16. M •'rfl'IJ.'l^sPH^B 11 i: i' Kdor hoče s pleskanjem zavarovati svoje lesen« napravo na proatesn na prlproat in k»Iov nacist za leta proti trohuobl in goltov-1 ni, naj porabi že več nego 20 let preizkušeni Carbolineum patent Avenarius in naj se varajo kupiti iiiunj vredne p o n uredbe. Prespekti itd. b r ez pl ačn o in franko. Carbolinemu - tovarna R. Avenarius Duna| III. Haaptstraase »4. (420-4. I Ogersko-brvatsko delniško pomorsko (8i) parobrodno društvo v Reki. u-M Preko Reke najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim komfortom opremljeni, električno razsvetljeni .-v ~š5y ^ >^ Rodne * vožnje: V. V noči od sobote na nedeljo hitri parni k v ZaderSpIjet-Oruča, Gravosa (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek postni parniki v Zadar-Spljet-mm*. <- MetkoviČ. V torek ob 10. uri 20 m. dopoludne hitri parniki v Zader,Spljet /WGravosa (Ragnsa) in Kotor. V aredo ob pol 10 nri zvečer postni parnik v Zader, Šebenik, Trati, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora, petek ob pol 11. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spljet in Gravosa iRsjrusa). V Četrtek ob 1. uri Popoludne poAtm parniki v Mali Lofiinj, Selve, Zadur, Žehenik, Tratt, Castelvecchio in Spljet. V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, Spljet in Gravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj izlet Reka-Opatija-LoSinj in nazaj. — Natančni vozni red je v oficijelni knjigi „Der Conducteur St. 593--608. parniki) -»•> Uradno dovoljena I. najstarejša posredovalnica stanovanj ii ililek Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni priporoča la name*«« (620) samo dostojno zasobno In fc-o-stlliii&ko oHobJe VNrtko Trste za Ljubljano in drugod in dinje potni no. Kolikor motno toAaa IsvrAltov as Jamci. Št. 12.733, Razglas. mm Ceatno-pr licijaki rt d za deželno stolno mesto ljubljansko, v sprejet v seji občinskega svtUa dno 10 septembra 1897, stopi v veljavo in moč dno 1. majnika 1898. Posamezni izvodi dobivajo as v mestnem eks peditn po 30 kr Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne1 16. aprila 1898 Ljudevit Borovnik (U) J (106) puškar v Borovljah (Fsrlach) na Korosksm ae priporoča v izdelovanje vaakovratalh puaek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predel a |e stare samokreanice, vzprejema vsakovrstna popravil« in jih točno in dobro izvršuje. Vse pulke so na o. kr. proakufievalnioi in od mene preaknaene. — Ilu-trovanl omiki zastonj. Javna zahvala. Meni podpisani zanetil se je bil v mojem stanovanji požar in mi je v moji odsotnosti zlasti dim uničil vo obleko in pohištvo. Ker pa mi je banka 9«SlaWiJa'4 vso škodo v popolno mojo zadovoljuost povrnila, dasi nisem do odškodnine nobene pravice imela, ker sem bila že v Iretji hiši od one, kjer sem bita zavarovana, ne da bi bila to ^ftlavljl'* naznanila Stejsm si v dolžnost s* bailLkl 99Slav|Jl" tem potom javno zahvaliti in „Slavljo" vsakemu priporočiti. (616) V Bi b niči, dne 19. aprila 1898. Marija Adamič. J. N. Potočnik priporoča avojo krojaško delavnico na Dunajski cesti štev. 14 v Matijanovi hiši. Izdeluje moška oblačila kar naj-bol j s« in prav po coni; oskrbuje uniforme c. kr. državnim in železničnim uradnikom. Posebno se priporoča čč. duhovščini, ker je zelo spreten v izdelavanjt duhovniških oblačil, talarjov in msnčlkov-ov. (613—i) ooooooooooooooooooooooooooo o s o « o o o « o Za spomlad in stavbeno dobo! Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju kis. Oralu, lirane, ropate, motike, krampe, vile, vsakovrstno zttue, pile, lonci žeh/.oliti in ploftče-vm:i-ti . iiaierd Imi krizi, različna mizarMka, te- Naraka, klJueMvnl« carska, kovaftka lu iiHiihti nI.u orodju, štedilniki, peel, kovanu iu valjano Železo, vsakovrstno k n-kln|Nko orodje*, kovanja za iiloiH, iratn in cele lii&e. Železniške nIuc ?.h oboke. Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena (603—4) popolna razprodaja vsakovrstne železnine ^ po tovarniških cenah ► Najlepša prilika gosp. trgovcem vsakovrstno železnino najceneje si naročiti. Andr. Druškovič ž&lezarija. Mestni trg št. 9/10. cement, šlo rjo za wt rope, ilrntrnre ln d riti, vsakovrstne Solat« nlce, vsakovrstna plo-Šcevluat meslng-asia, pakTonaata, bakrena, clnkanta, bela lu cm« in pocinkana. Troinbe aa vodo In guojoico* avetllke »m vosa*e| različna kovan|w za ko« olje. Kljucalnlee, me« ■liiKHHte kl|ukc, panto in zapalte, pleten« omare la pipe aa pivo itd itd. itd. 1 Orožna tovarna Stever Samozastopnik za vso Kranjsko: | Fran Kaisor LJubljana. Šelenburgove ulica 6 ^ 9 Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. 1 H Dobra delavnica za poprave. 1 Vsi pripadajoči prsdmstl. J .Waffen4-kole8a. .Oper-kolesa. 1 Precizijski izdelki 1. vrste. | Zanimajte se vendar za izborni domači iidelek, sa liker ls kranjskih planinskih zellio, ki se ko ve (222—IG) „Triglav". I zdel j u j« ga J. Klauer v IJ ubijani. Ta liker ko mora radi svoje Čistoče in nepre-kosljivo zdravilskega nčinka na prebavnost naj-topleje priporočati ter kot okrepčilo ne sme manjkati v nobeni bifti. Dobiti je v lekarnab gg. O. Flooolija in TJ« pl. Trnkoozy-Ja, kakor tudi v večini dell-katssnlb in »peoerljaklh prodajalnlo. Fran Bartl i Proda se novoizdelana jednonadstropna (60-2—2) s 7 sobami, 4 kuhinjami in vrtom, pripravna za obrt ali gostilno. Proda se radi preselitve po jako nizki ceni. Več se izve pri Alojziju Kalita, pisarna za posredovanje pri prodaji zemljišč v LJubljani. JurdtAov trg. De 1. Junija in od 1 septembra stanovanjsko tarifo 25 „ znižane Zdravišče Krapinske Toplice jermenar v Ljubljani. Šelenburgove ulice Zzd.olOTra.telj (151—13) 1 angleških aedlov in skladišče angleške k5 oprave za konje, voznih komatov lahke jI in težje vrste, civilne in uniformake jez- f dalne opreme in tudi jermenja za stroje. I Poprava ae izvršujejo naglo in jako ceno. Rj od zasrorjanske železniške postaje ,,Zat:k-Erap'nskc-Tcplicc" oddaljene za jednn aro vožnje, bo odprte od 1. aprila do konca oktobra. 30° do 35° £ gorke akratoterme, ki eminentno iiplivajo proti protinu, mišični in členski rovml, in njih posledičnim cclezn-m pri iskii, nevralgPjl, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnenju, kroničnem materničnem vnetju, eksudatu parintennalnih vezin. Vehke bazinske polne, separatne kopeli, kopelji v mra-mornatih banjah in tnšne kopelji, izvrstno urejene potilnics sndariji), maaata, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. Priležna stanovanja. Dobro in ne drage gostilne; stalna topliolliini pcrenne tniiic, Paccy-a an- jEleMlta Kay*lrnva. nizka, najfinejša in najčistejša, ekstra teška, visoko-prima kvaliteta .... I,«ftlliiiu pornine, aiiftlcNka Bay«trava najtsija kvaliteta................ I,olliuii pcrriine, angleška Ray-(rava dobra kvaliteta................. Jtlaiitliiicr-Jeva .:?l»rv;urr1li<'ii-l ii*t-l»-r.ltieti. samo iz najnižjih, finolistnih in najvstrajnej- ših trav obstoječa............... ..lIVrliiM'r Tlilcrajarten**6-Kiiicsi za ozelje- njevanje jako lahkih in peščenih vrtnih tal..... I>a*t n-t rava-zmcM. se protivi tudi suši prav krepko.................... Ako se vzame jtod 10 K9 je cena za kilo za 10 kr. višja. 99 99 9« 9? SO. Feliks Toman kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelije-ja ▼ 1 Jiibljaiil. na Rcseljevl cesti Nt. 141 priporoča svojo največjo izborao zalogo izdelanih nagrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejSih mitrniorov, od KranlU in ernegm aijeulto, prevzame vsako najmanjše in največje stavbeno kamnoseško delo kakor: atopujlce, podboje %m vral«, stebre, balkone, cokelj itd, zagotavljajoč solidno postrežbo in najfinejfie izdelbe po najnižji ceni, kakor tudi dobavo ploAe in robnikov ■» Mole od granita, porfirja i. t. d. Prečastiti duhovščini priporoča se za izdelovanje ! cerkvenega umetno kamnoseškega dela in podob I od uiarmora ali peflčentko. i Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo iz vseh tu* in inozemskih mar moro v. (477_5) lil m aOBRA USPORNA KUDHMt Jfanul-J «• w» JiiIiiik mbe 1» j.' jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vnaka s!ah t mesna jaha izredno krepka — malo kapljic zado&Ča. V izvirnih steklenicah od 50 vin. naprej dohiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. lavlm« ateltleiitfclce ae a OTaigKl-Jrvo aabelo aajernf|e zaapolaaja|e)o. (499) dt biva se po najnižji ceni pri (89*— 9) Andreju ?l;iu<»r-ju v Zagorji ob Savi. Odda se zaradi bolezni za več let z blagom ali brez blaga. Trgovina je na deželi in v dobrem t>ku — Kje? pove upravi iStvo „Slov. Naroda" (f>S>0-3) Največje skladišče raznega semena in aie^r velikanske pese pot* m n«'tii<*U«-. i lit: t>r«l* 1 u U i* r lan I, t u r-like in traiiiUke ami in mlinom na štiri tečaje, s strojem za skorje drobiti in napravo za kože valjati za usnjarje, na močni vodi, katera nikdar ne zamrzne. Poslopja so v najboljšem stanu, zidana in z opeko pokrita ter prostori mlina ta.o vel ki, da se lahko prena-rede za umeten mlin ua valjčke ali za kako dru^o obrtnijo. Zraven je »itd . 1 * rt v obsegu 4 oralo/ m vrt im ■oelvie. (595—-^) Omenjeno posestvo leži v lepem kraju, v veliki vasi na vzni žju Pohorja, pri veliki cesti mej Slov Bistrico in Mariborom, jedno uro hodu od juAue železnice, in se proda takoj po«l uk»«IiiImiI |»oko|I. Veo se izve pri lastniku I vunu Smro/'iilku na diorujl l*ol»ka%l pri FraKeritkeui, Ntajerako. The Premier Cyc!e Co. Ltl (Hillman, Herbert & Cooper) T v ornlce t Covriilrv Hcb (Eger) IIoon (Angleško . (Češko). (pri Niirnbergu). Letna Izdelava 60.O0O voznih koles. Zaloge v Ljubljani: (597-2) Fran Čuden, Mestni trg št. 25. Ernst Speli, Valvazorjev trg št. 1. Josip Kolar, Šelenburgove ulice 5. Svojo gostilno pri kolodvoru v Eranju priporočam p. n. gospodom potovalcem, izletnikom in aploh vsakemu, kateri lučo biti postrežen z dobro |e«l|o in livrstiio pijano. Dobe ae tudi prenočišča za tujce. S spoštovanjem (478-4) Fr. Ks. Sire v Kranju. pžg" o a leta, leee. se Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izknseno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti pulinlua boleaulaaa* zlasti proti vsake vrste spuščajem uporablja a najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higiieničic^a sredstva aa odstranjenje luskinio na glavi in v brad', za čiLčenjo indesiorek-cijo polti je takisto sp'o:«oo priznati. Bergerjevo kiilraiiovii u?Uo itn* v sebi 40 mlMtofckov le»«ea» Lotraaa in se razliknie b-siveuo od vneh drugih ki uranovih mil, ki Be nahajajo v trgovini. Da se pride »leparl|«ua v okom, zahtovHJ izrecno HerKrrJevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih polt-nika boleaailh se na mesto kotranovega mila s uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blMije kotranovo milo za odpravljanje ur«nuj*:«- m polti, proti spuSčajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje In kopau|e aa vnahdan|o rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Čina komadu vsake vrste s navodilom o uporabi 35 krajo. Od drugih Berger|evlla medlelnako - kozmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: tieiiioe-u.illo za fino polt; borakaovo milo za prisče ; kurboUko milo za uglajenje polti pri pikah vsled kos in kot razkužujoča mila: Herarerjevo iturekovo -la-la-ito milo aa umivanje in tolleto, Bergerjevo milo la nežno otročjo dobo (23 kr.) ; ielit>olovo lullo proti rudečici obraza; milo aaa pejje v obrazu jako učinkujoče; lanlnako milo za potne noge in proti izpadanju las; zobno milo« najboljše sredstvo za čiščenje zob. Glede vseh drugih Bergerje v tb mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva inlla, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (405—4) Prodaja ae v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, It. Pivooli, J. Svoboda in U. pl. Trak6ciy-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. L. Geni-jBvo čaro?uo in specijalitetno gledališče v Lat* ermaiiiioveni drevoredu O-leđ.a.llšVsa. &ta.v"ba, ©Tcseza.jo£a, lOOO css©"b. Danes, v soboto dne 23. aprila in jutri v nedeljo 24. aprila: Odslovne predstave. H koncu: Velika pantomlna duhov. V nedeljo h koncu: Obglavljcnje ±lvaga \t človeka Z mečem. Oglasil se je neki gospod gr^aT u r k , kateri si pusti v svojo zabavo glavo odsekati. Dovoljujem si izrekati svoio najiskrenej^o _ _ ___zahvalo za mnogobrojen cbi&k ob času mojega tukajšnjega bivanja, vaOim ul,uooo«o»0««aaoao>o>aa J Vabilo k rednemu občnemu zboru posojilnice v Gelji registrovane zadruge z neomejeno zavezo. Vorschussverein in Cilli registrierte Genossenschaft mit unbeschrankter Haftung ki se bode vr&il v soboto, dne 30. aprila t. I. ob 2. uri popoldne v sejni dvorani »Narodnega Doma* v Celji s sledečim dnevnim redom: l. Poročilo načelstva. 2 Odobrenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. (611) 4. Volitev načelatva in nadzorstva. 5. Kazni predlogi. Na^elstvo. 5^^HL2 34 Čedna kavarniška oprava: Dva biljarda s pripadajočo opremo, zrcala, mize, stoli itd. se zaradi preselitve takoj proda po ceni. i^a ■ < Več se izve pri Karolu Ti 11-u, trgovcu s papirjem, v I^jubljani, na. Kongresnem trgu. Prepričajte se (49H— > da bo moji pripadajoči doli iu t» i O i Ulji najboljši in pri tem najcenejši. U^JjT* Glavni katalog gratis in franko *7£JJ M. V. Rundbakin, Dunaj, II , tir. PfarrgaHae 25. Največja specijalna bila v Avstriji /,a rn/.poft|ijanjn biuikljnv. l*r»ll lta*l|n iu naumili« osobiti dece, proti xhn'Ik«*ii ju, boleznin* t vratu, a<*lo«l4-u in mehur j u priporoča se uaiholjo (18*4—-HO) ko•ošKi rimski vrelec. iinjitni hi« atatntraa tmin. JfcST ZdraviliSčo in letovišč«, postaja Prevali, poAta Kotijo (Kotttllacb) Koroiko. *TSJJ ZmIokh v l,|til»l)*ni pri TI. K. Nii|»ati.n. in EriMM« ulku; v lir..u|ii pri F llult-iicii ; v Ituilot l|i«;i pri O. Iluuiaunu ; v Triieu pu Fr. lti»U!itirelc. Varstvena znamka. Ure, ztatn nu in srebrnino razpošilja HERMAN KRADS Dunaj, 11/S, II«»ldgas*eS. Želeti podati vsakomur možnost, da kupi dobro solidno blago po najnižjih tovarniških cenah. priporočana: Nikla** t« remoiitol r-ure, IS ur Hoče, od . NlklaKt«* r«'i»i« ul«.ir-ur«', 24 ur idoče, od. Pristne Hrehrne ri-iiiuuiitlr-iire, odprta, 24 ur idoče, « d............ Pristne Mrelime rtniiintolr ure. z dvojnim pokrovom, 24 ur idofle, od....... Pristne Nrolirue »•■rl/.ice ch tu oh ie In lenNke od ......... IJ r«'-lnidllli«' od........... Ure a ulhuloui In biljem, 1 dan idoče, od »n * „ m 8 dnij idoče, od 0gjF~ VTrhu tega imam bogato zalogo vsakovrstnih lulu liioseniauilt bizuterl) iu uukiliiejra IiIhku aa ^wm|miiI«> iu dume. (488—i )| Ceniki brespladno ln franko. l-Mi 8*26 G 50 P8ft ln< 6*7fi 8 75 CD 00 C3 cc i V? vb mm r ■ - - \OVII III OS.lt t ONi nova čllo»t In i. \ > i n'ii". K it mvežo*t, iii»t«» h- ii»«.#.ini jm ii; s-, nov ft|»oiiili»9 »•ivu poMiovitu " «»/.«lri»»i noto%o I rotin, r«*\mul /.»'m v vseh udih, nertOBttOSt« I»n /.spmij«" m l»r>/*l>t*i. hr'po iti uiorli |Sll i»<»ie#.ni. nevmtgl|histerične napade. i» e-iii«o. m-iiosdnt i*u. brbtensUe i»oi*-Nti, lir*-. Mreno i >■'■[)iin)«.'. imvul krvi v glavo omoti«'«*. «>t «>/11<>n t, imkIiiIio. Minu tir v OMCsill, Ilir«'«' rokf m noga« m •■«*•«• n j r- v —i •■: kotne bu-i«*cui, #.«>i»«ii»i»i. /.«'!«»iii*- bolesni, li|er fe \»e l»il«» zaman, naj se poskusi dr. Sandena električni pas. Q£S~ Val mIuIm»IuI uio/)i'. lenalte lu otroci nuj nosijo tir. Manilemi elelitričit' pus. "WtQ Tlaoce oidravl jonili dokazuje veliki tiski vspeh. Cena liomadu le 5 gld. cttrltie In poštnin«' pr«»>t«». če se p osi j e denar naprej, pri povzetju 80 kr. več; naročnik nima torej nl-unaiii •laijiiin atroilcov« NajdiakretoeJI» razpuši-liatev. Pri nato b*h naj se nainsoi natančni životni obseg. - iiiiinu ii.»i».»u«» mesto i F. Epsicin Išrt'Nilt'ii-A.. SEttlftiieral raaae itev. 3 »V Dopisuje se v vseh jezicih. (815} in pekarija (pekarija z vso opravo) pol«-:: cerkve v Si-tlil. v dobrem stanu, «►«!«.a M« tali<»| uli pa u sv. Mihaelu v mijeni, ozlroiim iii«lt uit meiiu- Kdor loli prevzeti, naj se obrne na g. Matija Hlklatea, peka u» Iti maki cenil 8t. 5. 580—8) dva praktikanta ta neki komptoir proti plači, ali in mlada tro. pomoč* iz stroko I mannfaklurnlui iu flr«»l»iilm l»lii£«»iu. Zahteva BO popolno znanje glovenakega in uemAkega jezika v govoru in pismu in jako lepa nična pisava l'«»-iiudbe v obsh jesikih naj se n silja o tijiravuiStvu Slov. Naroda*. 694—8) I ^Diskrecija ;8b0-8' častna naloga, i Moi čile rjih cenah. Ceniki Šivalnih strojev ter koles se poSiljaja po posti zastonj in frauko. -9) Svetovnoznana »rostem za vež-tanje na kolesu. iz orožne tovarne B. S A. Priporočam se p. n. občinstvu najuljudneje in vabim k obilnemu obisku. i, urar v Ljubljani. 1 I I I 11 Emest Speil mehanik Ljubljana, Valvazorjev (Turjaški) trg 1 priporoča vsakovrstne 5S£ •1' šivalne stroje in bicikle vseli kalt^orlj |io iiiijiii>jlli očitali. Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno. Za mnogobrojna naročila se priporoča z velespo&tovanjem (3H-9) Emest Speil. Koncesijoniran po vis. c. kr. ministerstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, St 5373. m l Severno-nemSki Lloyd v Bremenu. Irsoparnlike vožnje v Newyork Iz Bremena ob torkih iu sobotah. Iz Bonthamptona ozir. Cher- bonrga ob sredah in nedeljah. Iz Osnove oziroma Neapolja Bremen-Sev. Amerika. B V Newyork, via Gibraltar 2-Škrat mesečno. Bremen - Avstralija. V Adslaido, Melbonrne, (326—10) Sydnoy. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. V Japan. Bremen-Juž. Amerika. V Montevtdeo. V Bnenos Alres. Baltlmore. Prekomorska vo2nja Hewyoi 6—7 dnij. Najboljša in najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: Eđ-Trarđ. Tavčar. CLLU Glasovirji a« tvrdke Bratje Stingl 1 etn l&nm&aji ii» v K S m! hupe h I* I. Kratki klavirji in pianino najboljše kakovosti 7. izborno p'-asovno polnostjo v priprosti •n elegantni opravi iz oo enjeno prve tn n&JveAJe klavirske tovarne e parnim Izdelovanjem po solidnih oonsh in s desotKtnlni Jamstvom. Stari klavirji sa jem!,6 v z?meno. Ubiranja in popravljanja se Izvršujejo noj točneje Zaloga v Ljubljani: Karol Lorenz izdelovalec glasovirjev in ubiratelj T Ljubljani, t Prnlal št. 27, poleg kopališča. Ž&ohinec <§ &JTajcen, Sjabljana. Friedermu-Bcrolin, 18. aprila 1898. /w>< chrr ravnokar iabo\pkil svetovni rekord na 3000 metrov za dve petinki sektnul na Hren-iHiboru. — Rekord je sedaj š min. 31 sek. Nova zmaga na Brennaboru! Pri vožnji na kolesih z več pedali znvujnl lirentmhnr kvadruplet Mitller. («26) L. Luser-jev obi>ž za turiste. Prlsnano najboljše srodstvo proti kurjtoi očesom žuljem 1. t. d. i~ in v na saloini: ("2—l*) L Schwenk-ova lekarna, Dunaj-Meidling. Zahtevajte L U S E R" J 6 Y Dobiva se v vseh lek.irn.ih. A A^ks^. Um. znamka: Sidro. A jUlENT CAPSICICOMP. « 4 4 4 4 4 4 4 ► ► > iz Rlohter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 7u kr. m 1 j»ld. *« dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (16(16 — 30) splcšno pril^nr/Jero domače zdravilo vedno le v utiniih *leklonteall a nafio varstveno znamko Sidro" iz R clitrr jeve lekarn« in sprejme naj se Iz op eznosti le take steklenice kot printne, ki imajo to fSCSt, znamko. RichteNeva lekarna pri zlatem tevu v Pragi. m Pristne ns^jiMne šiibale s predcevljem is jednega kosa valjane. Jedino varstvo proti mokroti in mrazu. Neobhodno obutalo za vse slojeve razpošilja Ignacij Kciler, IPimiij LlarlahllferstraBse A t e v. 1 O T. Onlkl bresplatno In r>ank». (118 — 14) Jedini dežnik ki vntnl a»p'rau|a I« |M» pršutu, a i n« trpi nlkake nkude. Patent Satm de Ciiine (naj se ne zamenja z navadnim Satin de Chine Ta dežnik je popolnoma todegiiBl. prlntnobnrsen in povnanjosti najfinejšemu sviiriutemn dežniku jednak. Tudi se hlago po mokroti ne »kr£i in ostane vedim Irpu un|iilu. Ktt r je kdaj nosil tak deimk, ne kupi u kdar već dražega V Ljubljani prodaja taka dežnike samo Jožef Vidmar Izdelovalec dežnllcoTr. Vsak tak dežnik ima znotraj patentni pečat: ik 0 Tvl * C •« sat trgovini* «lrotM*ea;« kln««. Ponudbe, pogoji m slika, katera se v vsakem slučaji povrne, naj ie pošiljajo I". (£oatlft>si r Olji. —1) Mesečna soba s posebnim vhodom in razgledom na ulico ae tako) o«l«ln s hrano oll Um hrsue V6U— 1) na Starem trgu it. 28, I. nadstropje. Na voglu Reseljeve in Sv. Petra ceste štev. 3 se odda velika prodajalnica cela ali le polovica iste. takoj ali pa sa avgustov termin. Povpraša ia| se Istofam. (628-IV Mslandsko- ameriška črta. Pari i ki rotijo ve lkrat de tkrst ss led^e. iz Rotterdama i lTew-York. Pisarsa is kajuts: Dumij, I., Kolorrratrlna; t. Pitana uae4kroT: Dunaj, IV., Weyrlnfler|. 7 a. I. kajuts: mark 200—400*) . 330-32O »a \ Od aprila do 31. oktobra . novembra do 31. ni»rca Od JL * mark 200 ISO II. kajuta: 1. avgusta do IS. oktobra . . . 16 oktobra do 81. julija..... Po legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci parnika. (511—4) ■MBV^BVeserappvjp W si ets azr^sjv^ejrnjjpnjpes Zarezano strešno opeko (Strangfalz-Dachziegel) j prešano opeko za zid navadna opeka za ponujata po izdatno znižanih cenah (4S7—5 Knez & Supančić tovarna za opeko v Ljubljani. Najnovejše in najboljše za gospode in dečke Udrlke prvih »vnirljnklli. neuiAhlb, Italljait-nkih In »11*1« nkih lovnrn priporoča v n>»jbogatejfti izberi in po najnižjih cenah O«. J. H «i vx« n« Zaloga klobukov o. kr privilegiranih đfr dvornih klob. tovarn W. Ch. Ple ss Dunaj. in J. Pichler, Gradec. Klolmkl m** j-.. IhhIhI nirjavl ulttve in po lutlui ■lup >•-<•< ubliUv lx«l«atjfclie|0 la m«* w.|>r« hIhhi. Jniiiij, i / t bajrvsfisje i*i moderutaovnule. Najdovršenejša najetegantnejša in najhitrejša kolesa izdeluje (624) prva pražka tovarna za velocipede Subert Tombo in dr. katere ilastrovsnl kat al o s; se franko polllja. pBjr V letu 18H7. so bila skoro vsa najvažnejša I. darila in mojsterstva v Cehih dobljena na natih roverih. BjSjJP V Zagrebu so na treh mejoarodnih dirkah vsa I. darila (Vodilek, Reininger, Kosma bda dobljena na naiih strojih. E. P.Vidic &> Co. v Ljubljani f ponnjajn po ssa|tila|lh centa It vaafcoltoll množino m zidarske opeke | zarezane strešne opeke s (Strangfalzziegel) 3jt (i? dela n«? iz naibnlje znane Vrlininke gline) z zraven spsdajočo |K stekleno zarezano opeko ln strešnimi okni 35 iz vlitega železa g lončene peči in štedilnike S (lastnega izdelka) j"t IDottšIsI ^oxtlsixn-ca.-coa^cx©rn.t S kakor vse v stuvbinsko stroko spadajoče predmete. m Najni±JG cone !!! 396-13) jgp bđaja*-eij *n udgavoroj Kmdaik; Josip jNoil i.ustD»na in tisk „Ndrolne 'liskarn u