Kntolifrik rerUvrn II«!
/T
V
%
TW-aJ \\II.	V Ljubljani 9. malega travna ls<i<>.	15.
; »—p f. -V -7 -4. ^f Jtf A? /f r> .». ->f vV •>*. v- »V 2? x\	U * V ." 'f .t. •	4—i -
' i	J j « -• ■ ■ ■	» J	......	*---—i----------------:--------—----- ' <~~—'
7 •."1—»/ '	~> ~&
«r
| l
k
1
/»•	n* -T ^r tr	t	/«*
Katoliška družba na Kranjskem
SV. OČETU PAPEŽU PIJU
z a
Vjib masnLsko prtdesotlefniro.
k<
Sveti Oče i
>ko jo res, da prtdefu tletna mnčr.ilkrt f1ovo«>p< jo - ' h toliko ! ;; "i 1.« ! r r- : * kejAi, ima gotovo vesoljni Katoliški svet vzrok, da M tadijc m vesel! prihod	li i ■ .
travna, v naj priserei iši hvaležnosti do 15 a. **	Peseti dan malega travna namreč ..<• nagne k k< r.ert p * vi «. • » i• j
škega življenja, sveti 0< e! Kolikor 7.ark«-v i na v *'i zai• i. 1 / .	t t . 1 . ' .
naj jasnih i h spričevanj ravno t'' j>"-i-!»n<' mil<.-ti :-re i-	t	t * •.
ki se ni razlivala samo v sv. Cerkev, ampak j.a v -.s čioVaki r ■ i. o< 'o . , v t » : 1 | Tvoje papeževo vladanje, ki s- _ra /.•■ v p. to ] t: ti'.
Naj gorečnimi ljubezen do i»oga i:i bližuj*- 'a. raj st .novitn!: mi: .:!." . .	t
svet premaga, nepremagljiva	j^r • * z :.a	v :	.	:
"so izver.-tue zm< žuosti duha in uma, s kt«'ri ti 1 tr •• . i li	.. v . 1; . \	j «
^ in orodje svojega asmiljenja. < *ne so tistema Iv jema, po i ••» r i i
spomina vrednemu ,.Non p ssumus" Ne m ,r m" i i ; •	; a	, %	• , <
> peško vlado nehot«' morali sku 't: 71. *. •
ti>ti, kt"H!i j.oeenjar.je zlasti na t" 7' t.-/i. . .:	, -	?	1 ;
v J »odstavne načela, na kterih i družlo!.^ » / i , , i:. ; : —• ki bi ..... r •	% !
prekucnili ne Ie verski, ampak t :<!i «	r	J
,r	Tebi toraj, sv. 0&6j gvo v«'dna hvalaf da co ie Človeško občinstvo d •	m gl > obva
| rovati povodu j i tistega divja-1 va. kak -»,•*. • » «v . :. v«- jni ..»-: 1 .	ca.. . ii
moralo gotovo nasledovat? za takim 1	»•' " . » ■ ' 1 -e v u.;i »i v« - : J »• r i v
papeštvo prav očitno p- ia ? in 1 * r L . ; •	- • : ki j it • .r v ril 1 . /. ;
sebne veljave m^d učenim svet<>m v N -r .< ;h , <" "	1 a'-; \ r *, j • ini :. . ii -r. : . naair < :
,,Rrez f'<rkve l»i Mla K\r;a v« : • t:io /.o 7.a k .... v «/.nu>t, t«.r p«»»tala j • ■ i j * • iu-jt- -nehljivih puijav, ali cf! • r:, ng lska t-u* .va."
lil — da ' j	tir . i »e. kt ro ' t T v i vi.4 i, p v. Oe*«, v cerkveni ti> : i. i
popebno mesto odkazale, ž * zat < - -'i ; .r	-a 'r.iv 1 ;■>* pravici dan veselja, dan
raj slajšega radovanja. Katoliška dmžba sa K i »ko, s le v začetka raica t. L vstanovljena, želi torej s t« t ]-.sm' ni , kakor p» rvenc«.'m v« • lavi: -t:. Tvoji Svetosti postaviti .spominek r rimrjenega <li <•. 1 en**ni pa in v za-ravo i-	i 1' /.ni, k'<-ro imajo druž' i ki «: * 1 • be,
oni nikoli ne bodo premhali v g^re«*ih m .'. p •• l>(:!v*a v>ili dobrot, da j 1 -e lo % kedaj pot^m blagovoli p'i»ttti v mir. in c* r jeti . ve oe prebivaliaay ko bode dovet a ves Ijni zi>-r, k!<•? /a si ] "klieal, in b< » l'\< • i vi xv. -a. " llož;«- razodevati «e v preljub!je:4i materi Cerkvi, ka-.^r L> davno zrn.. > i:i s. . < \« »cije <<blia-ala od solačnega vzhoda pa do zahoda.
'j-3	IJiililjani, 1. nutle -a travna 1
T«
i	».	..	^	«	y	.	^	».	»/	1	"v	V	'• ,	1
>» i-A,* ' r,' • / • »,• > v ■ r
Vošilo do sv. Očeta, kakor je v latinskem jeziku.
Beatissime Pater!
Si sacrorum presbyteratus semisaecularium solemnitas passim quo rarior, eo carior: est profecto, quod tcnerrima in Deum gratitudine perfusus universas, qaa late patet, catholicus orbis jubilans exultet ad decimam, quae imminet, mensis Aprilis diem.
Decima etenim Aprilis vergit ad occasam quinquagesima Tua, Beatissime Pater, vitae presbyteralis anniversaria dies, rutilansque, qui ejusdem occasum concomitatur, splendor, quot remittit radios, totidem sane luculentissima exhibet documenta istius eximiae Dei ter optimi non in Ecclesiam tantum, sed et in omne genus humanum effusae clementiae, cujus pignus evidentissimum oque Tuus gloriosissimus jam quintum in lustrum pro-tractus Pontificatus.
Ardentissima videlicet, qua cor Tuum in Deum atque in proximum flagrat, charitas, firmissima spes, progerminans ex ea, quae mundum vincit, fide, invicta animi fortitudo conjuncta cum prudentia prorsus singulari : nae et ejusmodi eximiae, quibus Te ceu vas eiectionis et instrumentum miserationum suarum Deus triunus exor-naverat, animi ingeniique dotes isti Tuo universum orbem personanti aeternaque memoria digno „Non possumus" vim adeo efficacem tribuerunt, ut Pontificatum Tuum non potuerint non experiri tamquam vallum fortissimum ac antemurale prorsus inexpugnabile omnes ilIi, quorum molimina in id proprimis indesinenter directa, ut excusso legis evangelicae jugo destruetisque fundamentalibus, quibus vita socialis innititur, principiis, funditus, si unquam tieri posset, evertatur non religiosa solummodo, sed et civilis societas.
Tibi itaque, Beatissime Pater, nunquam non in acceptis referendum, quod societas humana hactenus praeservari potuerit prae inundatione illius barbariei, qualem, etsi pro habitu suo moderno subtiliorem non pos-sent non pedissequam habere ejusmodi in effectum deducta molimina, Tuusaue Pontificatus eximium vere in mo-dum confert ad collustrandam aeque ac confirmandam veritatem elogii, quod vir summae in orbe litterario inter Germanos auctoritatis nomine Herder, etsi a castris nostris alienus, non dubitavit enuntiare verbis: „Absque Ecclesia Europa probabiliter mancipata extaret despotismo, evasissetque campus continuarum rixarum, vel imo solitudo inongolica." Atque hinc — ut alia, quae Pontificatui Tuo, Beatissime Pater, singularem in historia Ecclesia-stica vindicabunt locum, praetermittamus momenta — atque jam hinc decima Aprilis dies jure merito dies laetitiae, dies jubili gratissimi, cujus monumentum hisce tabellis erectum Sodalitas Catholica pro Carniolia sub initium mensis Martii demum constituta Sanctitati Tuae offerre gestit ceu primitias fructuum suorum, simul autem et ceu pignus illius tcnerrimae devotionis, qua occupati sodales ejusdem non intermittent ferventissimas ad Largitorem omnium bonorum dirigere preces, ut tum demum Te in pace dimittere ac in aeterna recipere dignetur taberna-cula, quum ad finem adducto, quod convocasti, oecumenico concilio oculi Tui viderint salutare Dei, conspi cuum in triumphante exultanteque a solis ortu usque ad occasum praedilecta matre Ecclesia.
Labaci Calendis Aprilis 1869.
St. Očetu Piju IX
v ponižni poklon in spomin Njihove zlate maše 11. aprila 1869.
Katoličan, od kter'ga koli kraja, Na noge , koj napravi se sveti čno; Zaigraj , pevaj čast in hvalo mično, Zakaj veselja dan se dana obhaja! —
Sin, ki mu rojstni kraj je Sinigal'ja, Mlad sedemdvajset let, je novomaanik; Poslan je svečenik na dušni pašnik, — Let dvajset tri za papeža in kralja.
Ta sveti Oče ravno dans praznuje Petkrat deseto leto svoj'ga maštva; In ker je luč on svetega junaštva, Zvestobo verni vsak mu ponavljuje.
O blagi Pij, poprej Mastaj-Feretti! Poglej Slovence tudi nas proseče: Naj dolgo ie življenja vir ti teče; — Pred zmago slavno Bog ne daj ti umreti!
Ti vžil zares premnogo si terpljenja, Psovanje glupih tu, tam terdovratnih, Ne manj slepost otrok ti renegatnih: Oh, bodi „krii tvoj-4 vsim moč prerojenja!
Josip Furlani.
Svetemu Očetu Piju IX
v spomin Njihove zlate maše 11. mal. trav. 1869.
Sred molja ^alov dereeih, Sred brezboStva , hudobij , Sred laži, žaganj pretečih Mirno Skala — Oče Pij Nezmagljivo v bran stoji Pljusku strasti in laži.
Sveti Oče Pij deveti , Ljnbeznjivi naš Pastir, Ki ko zgodnja zvezda sveti Na pravic cerkvenih vir, Jagnje Božje na oltar V zlati dans poklada dar.
Svet zato se verni giblje, God prelep je praznovan, Serce se v veselju ziblje, O zares presrečni dan! Kjer le verni rod živi, Dans veselja glas doni!
K Tebi dvigajo se klici Danes vdanih Ti otr6k, Ki v ljubezni in pravici Milostljivih dal si rok Stati Piju sred nezgod Zmagovaje ,.strasti rod."
Ti mogočni Oče večni!
Milo Čuj proseči klic:
On, ki dar Ti zlati všečni
Dans dari veselih lic,
Naj še mnogo mnogo let
Srečen, blažen sme živet'!
Ti mu vso krepost podeli, Da cmagljivo doverši Slavno delo, ter veseli Kmalu zložni dan zori, Da bo z Rimom Tvojih del Jug in sever slavo peL Gerča.
Piju IX za zlato mašo.
Vernih sere na milijone
Veseli se dans povsod, Sveti Oče ! nove krone, Ktero Ti današnji god Zmagovito in s častjo Je posadil na glavo.
Se bojuješ za resnico
Mašnik petdeset že l£t, Terdia Cerkvi vso pravico,
Ce z zobmi tud' Škriplje svet; Prave sreče kažeš vir Vsim, vesoljni na« Pastir!
Od izhoda do zahoda.
In od juga, polnoči Ljudstvo vsacega naroda
Se nezmerno veseli, Ker se stavi dans spomin Piju — „možu bolečin."
Tebi vsa oblast je dana,
In zato si: „s križa križ," Cerkev ne bo spodkopana,
Ker na Skali z njo stoj iS ; Ne zmrači je černa noč, Ne zatre peklenska moč.'*
Bodi torej večna slava,
Tebi Kristusov ključar! Le pri Tebi vera prava
Je, vse cerkve Poglavar! — Dolge leta naj živi Sveti Oče papež Pij! —
S-v.
Čertiee iz HvifenfM zr. Očeta M*lfa IX
(Konec.)
(Spisuje A. Zakotkaijev.)
Vsak večer je hodil v „Tata-Giovanni," ali enkrat ga čakajo, čakajo, — pa ga le ni. Ubogi Biro tej i bo že žalostni in klaverno se vsedejo k večerji. Kar obstane prazna kočija pred hišo. Kočijaž berž pokliče hlapca in pravi, da je vidil ležati na ulicah mladenča, ki se je čudno zvijal in kerčevito valjal po tleh. „Zavoljo svojih konj, pristavi, mu sam nisem mogel na pomoč priti; berž pojdite, da ga kak drug voz ne povozi!" — Vratar zdajci vzame svetilnico in urno teče na omenjeno mesto, — in koga dobi? — Naš Mastaj je bil, božjast ga je bila spet vergla in kerč ga je neusmiljeno vil. Precej ga prinesč v sirotnico in polože na ravna-teljevo posteljo. Ko siroteji zvejo, da njihov naj ljubši prijatelj leži nezaveden v hiši, vsi povprek priletijo, vse ga hoče viditi, mu streči, se ga dotakniti. Toda berž jih odpodijo, ker za otroke ni dober tak pogled.
Hitro se je po Rimu raznesla ta žalostna novica in prijatelji njegovi so bili neizrečeno žalostni, ker mislili so, da se mu je skazila vsa prihodnjost. In res, tisti načelnik častne straže, ki ga napervo ni hotel med svoje sprejeti, gre k Piju VII in zahteva, naj se zdaj izbriše. (Ko so skoraj 30 lčt pozneje Pij IX na apostoljski prestol sedli, in se jim je oni načelnik skazal ter prosil, naj bi ga še prideržali, ga sv. oče na videz prav terdo primejo: „Da bi še ostali, je škoda govoriti, kajti vi ste me enkrat tako terdo odpodili, drugač bi bil jaz že zdaj častnik." — Stari mož se prestraši, ali Pij mu ljubeznjivo ponudijo roko, pa še nekaj, — in strah je bil preč.)
Ljubeznjivi sv. oče Pij VII so hoteli to reč mla-denču sami naznaniti, da bi se preveč ne ustrašil. Zato ukažejo, naj pride k njim, berž ko mu bo bolje. Ma-staju se je pač precej zdelo, zakaj je klican. Ves v solzah pade papežu k nogam in zakliče: „Kaj mi je početi? Vse pota v življenje so mi zaperte, za menipri-hodnjosti, zgubljen sem." „Utolažite se, moj sin, odgovore častitljivi starček," zmiraj je še človek za kaj, ako le to želi od Boga, da bi Njegovo voljo spolnil. Kdo je zmožen spregledati Njegove namene? Kdo ve, če Vam ravno zato ne zapira vsake poti, da bi Vas popolnoma n&se navezal ? Vi mislite, da Vas odverguje, ali znabiti Vas le rešuje! Le zaupajte v Njegovo vsega-mogočnostl Njegovi ljubezni se izročite. Kecite mu: „Moi Bog! Ti si mi dal življenje, dal premoženje, in glej! komaj sem stopil med svet, in že sem potert in ponižan. Moj Bog! vzemi me tako, kakor sem! Imej me za kar si že bodi! Le tega nikar ne dopusti, da bi mi v tvojih očeh brez koristi življenje preteklo! stori z menoj, kar koli hočeš! — Bog ni nikdar gluh za ta-košno molitev; Bog Vas ljubi, On Vas bo uslišal! On Vas bo uslišal, zlasti, če Marija, ki je tudi Vaša mati, ktere ime imate, svojo molitev z Vašo združi! K njej se zatecite!
Kakor prijetno hladilo so šle te besede mladenču do serca in čutil je, kakor bi mu bili dve debeli kaplji na čelo kanili. V tem trenutku je imel občutke, ka-koršnih še nikdar pred ne. Spomnil se je na sv. Pavla čudoviti padec! In jelje premišljevati, če tudi njemu ni kak glas govoril, ko se je po ulicah valjal. Večkrat je Piju VII roko poljubil in potolažen ves drugačnih misli odšel.
III. Nova maša Pija IX.
Tisto jutro, ko je Mastaj s Pijem VII govoril, je naenkrat izginil iz Rima. Nihče ni vedil, kam da je šel. Se le čez nekoliko mescev se je zopet prikazal pri svojih sirotah v „Tata Giovanni" in pri svojih drugih
prijateljih, to da ne več v svetni obleki, ampak ▼ duhovski, kakoršno nosijo v Rimu tisti, ki se pripravljajo za ta stan: Mastaj se je svetu popolnoma oapovedu in vsega se Bogu izročil. — Kaj pravite, kako in kje se je spremenil in potolažil tako? —
Besede, ki jih je slišal iz ust sv. očeta, so zopet močno obudile v njem nekdanje želje po duhovskem stanu in zdaj je zares sklenil duhoven postati, ako mu Bog le zdravje dd. Precej zapusti Rim, gre v Sinigalijo in naznani staršem svojo odločbo. Starši mu z veseljem dovolijo. Posebno pobožna mati je bila kaj vesela; sej se je njeno upanje vresničilo, sej so se spolnile njene serčne želje in goreče molitve, da bi se njen sin po-olnoma posvetil Božji službi. Le se ena skerb je bila, olezen, ki je napravila sinu in materi že toliko britkost, da bi se le še ta odstranila! Sv. Oče Pij VII so mu svetovali, naj pribeži k Devici Mariji, na Marijo ga je spominjala njegova pobožna mati, k Mariji ga je vleklo lastno serce. Marija mu zamore, Marija mu hoče, Marija mu mora pomagati.
Na sv. kraju, ne daleč od svojega rojstnega mesta, kamor je že čez pet sto let romalo več ko 150 milijonov kristijanov — med njimi papeži in svetniki, tolažbe in pomoči zadobilo v dušnih in telesnih potrebah, na tem svetem kraju, v sveti hišici*), kjer je svoje dni stanovala Devica Marija, kjer jo je angelj Gabriel pozdravil, kjer je od sv. Duha spočela Jezusa, Sinu Božjega, kjer je živel Jezus po svojem prihodu iz Egipta, dokler ni 30 let star očitno se prikazal, učil in čudeže delal: na tem sv. kraju, v Loreti, hoče tudi on poklekniti pred svojo milostno Mater, tu hoče povzdigniti roke proti njej in jih ne pred spustiti, dokler ne bo uslišala njegove prošnje, dokler mu ne bo od svojega Sina spro-sila zdravja, ali kar je še več, dokler mu ne bo spro-sila milosti, da bi postal vreden služabnik Gospodov. Kar si je bil namenil blagi mladeneč, je tudi spolnil. Z romarsko palico in rožnim vencem v roki se poda bledi in upadeni pa lepo oblečeni romar na pot. Ko pride v svetiše in zagleda čudovito podobo presvete Device Marije z Jezuškom v naročji, pade na kolena in globoko ginjen jame premišljevati: ,,Sveta, neomadeže-vana Devica Marija je živela v revni hišici v Nazaretu s svojim čistim možem Jožefom zmiraj v naj tesnejši zvezi z Bogom. Tukaj je tista hišica. — Milosti polna je molila v svoji izbici; Gabriel, viši angelj, ji
*) St. hiša (Časa santa) je bila pred v st. deželi, t Nazaretu, kamor je brez Števila pobožnih kristjanoT romalo; ie cesarica Helena. Proti koncu 13. stoletja pa zagledajo — kakor st. legenda pripoveduje — prebivavci krog Reke in Tersata v Dalmaciji, ko grejo 10. majnika 129! zjutraj na delu, blizo morja hiSico na takem kraji, kjer pred še ni nikdar nobeno poslopje stalo. Še bolj se začudijo, ko vidijo, da hiša nima temeljna, da kar tako sloni na tleh. Odprejo vrata; zid je rudečkast, dva čevlja debel; notri je lesen altar, podoba Matere Božje, ki ima biserni venec na glavi; v modrem plašču, v naročji ji sedi Jezušček, ki z desnico blagoslov deli, v levici pa svet derži; oba obraza sta že okajena. Strop štirivogeljne hiše je modro barvan, z zvezdicami nasejan. Nad hišico pa se vzdiguje mali zvonik. — Pa kako je prišla sem? Bolnemu škofu Aleksandru se prikaže Devica Marija in mu pove, da to jo tista hiša, t kteri je «na t Nazaretu živela, da naj bo zdrav in naj to spričuje. In res je ozdravel. Na to pošlje dalmatinski deželni oblastnik štiri zanesljive može, da naj narisajo hišico, jo zmerijo in dobro pregledajo kamen in opeko; potem naj gredo v Nazaret in tam pozvedo: 1. je li res zginila hišica Matere Božje? 2. je li še na tistem mestu hišni temelj v zemlji? in 3. naj poskusijo, če se mera in enakost v vsem vjema. Ti so vse tako našli in jokajoč jim tamošnji prebivavci naznanijo, da 10- majnika (1291) je hišica zginila. — Tri leta in pol so se od vsih strani romarji sem shajali. Pa tudi od tod je prešla. Angeljri so jo še v več krajev prenesli in poslednjič ▼ Loreto. Papež Bonifacij Vni se hoče še enkrat prepričati in pošlje 1. 1296 štirnaj*t zanesljivih, učenih mož najpred na Tersat, potem v Nazaret. Ali vse se je tako pokazalo, kakor pervič.
*
je oznanil, da je po volji naj Visega mati ZveliČarjeva	v valovje Njemu naproti planil. Zatoraj še enkrat prosi zvoljena, mati živega Boga, tukaj vidim tisto so-	za mašnikovo posvečenje. Tudi ta prošnja je uslišana bico in v njej sem zdaj. — Jezus, Sin večnega	ali gledč na njegovo bolezen le s tim pristavkom, da Očeta, je živel dvajset let, še čez, v tej mali hišici v	mu bo zmiraj še drug duhoven na strani stal. Ali Ma-Nazaretu, tu je bil, Kralj nebes, Stvarnik vesoljnega	staj v svojem terdnem zaupanji, da ga je Mariia v Lo-sveta, pokoren svojim staršem in je delal ž njimi; tu-	reti uslišala in svest si, da je že popolnoma zdrav, gre kaj — na te-le tla je stopala Njegova noga, je pokle-	kar sam k sv. Očetu prosit oprostenja. Prijazno ga prikovalo Njegovo koleno, kadar je za mene grešnika k	mejo za roke in pravijo: „Da, tudi to Vam hočem do-Bogu molil. Zdaj klečim v ravno taisti hišici,	voliti, ker tudi jaz sem preverjen, da v prihodnje Vas — Jezus, sliši in usliši moje prošnje in klicanje na tem	ne bode bolezen več napadla." In res od konca 1. 1818 kraju, kjer si Ti toliko časa živel. Sin Davidov usmili	do današnjega dne (že čez petdeset let) se ni božiast se mene! Sin Davidov usmili se me! Ti veš, da sem	nikdar več prikazala. — O kako je bil zdaj vesel, ker reven in ubog, slab na telesu, bolehen na duši. Za no-	so se mu spolnile po tolikih težavah njegove serčne beno, prav za nobeno stvar nisem. Svet me od sebe	želje! O kako se je pripravljal za ta imenitni dan! s odganja; cerkev ne mara za mojo službo. Kaj morem,	kako seraisko pobožnostjo je molil pri posvečevanji za kaj hočem ubožček početi? O Marija, pomagaj! Božja	škofom vso mašo — pervikrat v mašni obleki — spre-pomočnic?! Mati Božje milosti, Ti zdravje bolni-	jel iz škofovih rok sv. obhajilo in jim obljubil zvestobo kov, pomagaj, o pomagaj! o sprosi pri Vsegamogoč-	in pokoršino! —
nem, kterega si nekdaj ko malo dete na rokah nosila,	Mastaj je tedaj mašnik. Zdaj je pa vprašanje, kje
in ki Ti je bil tukaj v vsem pokoren in postrežljiv,	bo opravil svojo pervo daritev, svojo novo mašo? Na-
o sprosi mi pri Njem ozdravljenje od te hude bolezni,	vadno si novo posvečeni izvolijo take kraje, ki so iz
ki me tako muči, ki me večkrat kakor kakega obse-	kakoršnega koli vzroka za nje posebno znameniti, naj
denca na tla verže in za vsako reč nesposobnega dela.	raji svoj rojstni kraj. Velika svečanost mora biti, glasna
Marija, Mati Kristusova, tudi moja Mati, pomagaj!	godba in petje ter pok in streljanje; obilo prijateljev
Zdravje bolnikov, prosi za me! pomagaj mi! Sej	in žlahtnikov obdaja novega mašnika. Uganite, kje bo
veš, da sem Tvoj služabnik, Tvoj sin. Že od maternih	vendar naš Janez Marija Mastaj pervikrat daroval Je-
pcrsi sem Tebi posvečen: reši, o reši me. Sprosi mi	zusovo telo in kri? —Nepotrebno vprašanje! Grofovski
zdravje, pripravi mi pot do duhovskega stanu, in jaz	sin, iz tako imenitne stare rimske rodovine, — to se
hočem, o Brezmadežna, o brez madeža spočeta! Tvojo	samo o sebi ume — bo imel svojo novo mašo v kaki
slavo ozn^novati, kolikor koli zamorejo moje slabe usta!	bogato okinčani grajski kapeli ali pa v eni nar ime-
Pribežališe grešnikov! Pomoč kristjanov! Kraljica de-	nitniših rimskih cerkev v sredi grofov, knezov in veli-
vic! Ti naj čistejša, naj svetejša, neomadežana, Devica	kašev! — O ne tako, zmotili se ste! V borni kapelici
vsih devic, prosi, prosi za me!"	sirotnice „Tata Giovanni" je bila njegova perva maša
Tako je molil mladeneč dolgo, dolgo. Solze gorke	med nedolžnimi siroteji, ki so ga ljubili Kot svojega
so mu kapale iz očes. Tako se mu je zdelo, kakor bi	očeta, iz kterega nedolžnih ustic in čistih sere je kipela
mu angeljci šepetali: Tvoja prošnja je uslišana. Ko se	zanj molitev proti nebu, kakor dišeče kadilo,
še očisti v zakramentu sv. pokore in se okrepčd z an-	Ali poslusajmo raji Pija IX samega, kako so se
geljskim kruhom ter vse pobožno opravi, kar gre ro-	pogovarjali čez več let z nekim novomašnikom s Fran-
mar ju, vzame spet palico v roke in lahkega serca po-	coskega.
tuje k svojim staršem v Sinigalijo, kjer se pa kmali	— Predragi sin! pravijo ljubeznjivo sv. Oče, po-
spet poslovi in hiti nazaj v večno mesto.	delivši mu svoj blagoslov, vi ste zdaj mašnik in ste bili
Zdaj je bil dve in dvajset let star; z vso pridnostjo	že večkrat tako srečni, daritev sv. maše opravljati,
se loti bogoslovja in ga v treh letih tudi slavno in srečno	— Da! sv. Oče.
dokonča. Prešnja strašna bolezen se ni več tako šiloma	— In kje, moj sin, ste brali svojo pervo sv. mašo ?
povernila in sam je večkrat poznej s hvaležnim sercem	— Pri sv. Petru v Vatikanski cerkvi..
ozdravljenje Mariji Devici pripisoval. V pobožnosti	— Prav, prav ... Gotovo Vam je bilo to v veliko
in čednosti je enako napredoval, kakor nekdaj v Vol-	veselje, Vam prav Čestitam. — Kar mene zadeva, bral
teri. Goreča ljubezen do Boga in bližnjega in zlasti	sem svojo pervo mašo v „Tata Giovanni" med ubogimi
do svojih ubožcev ga je vodila povsod pri vsem po-	sirotami.... In pri teh besedah umolknejo nekoliko sv.
četji, in Marija prečista Devica je zmiraj ostala Kraljica	Oče, kakor da bi se globoko zamislili v presrečni spo-
njegovega serca in ga ohranila nedolžnega med toliko	min. Potem pa spet vprašajo: „In kje, moj sin, ste
nevarnostmi velikega mesta. Ker ga je bolezen čedalje	brali svojo drugo mašo?"
bolj popuščala in je bilo upati, da ga popolnoma za-	— Sv. oče, v cerkvi Santa Marija Maggiore. (M.
pusti, prejel je štiri nižje blagoslove z veliko pobož-	D. Snežnice)..
nostjo pc skerbnem pripravljanji. Ravno takrat seje	— O zares lepa, pobožna misel! „Santa Maria Mag-
imel v njegovem rojstnem mestu misijon napraviti in	giore," preljubeznjivo svetišče. Se enkrat Vam čestitam,
čast. očetje misijonarji ga vabijo seboj, kar je tudi z	moj sin. — Kar mene zadeva, bral sem svojo drugo
veseljem storil gotovo v veliko korist.	mašo v „Tata Giovanni!" — Ubogi otroci! In sv. Oče
Ali po dokončanem misijonu spet nazaj v Rim pridši	pripognejo glavo pri poslednjih besedah in še delj mol-
berž prosi za višje blagoslove, vsaj subdijakonat in di-	čijo, kakor popred. Potem se tretjič obernejo proti mla-
jakonat. In ker ga bolezen že dolgo ni nobenkrat več	demu mašniku in spet vprašajo: In kje ste brali svojo
napadla, je sprejel 20. decem. 1818 subdijakonat in 6.	tretjo maso?
marca 1811» dijakonat. — Kako se je zdaj srečnega čutil,	— Pri sv. Janezu v Lateranu.
da je smel tako blizo svojega Jezusa pred oltarjem Go-	— Prav dobro, prav dobro, moj sin, prav čudim se
spodovim služiti in kot levit pri maši streči. Pa tako	pobožnosti in srečni volitvi Vašega serca. Sv. Janez
blizo nar Svetejšemu biti in sam ne smeti darovati ne-	Lateranski je vstrič sv. Petra, in sv. Marija Snežnica
kervave daritve, brezmadežnega Jagnjeta, tega ni moglo	ena naj lepših cerkev katoliškega sveta. — Kar mene
več prenašati njegovo ljubezni plamteče serce in prav	zadeva, bral sem svojo tretjo mašo v „Tata Giovanni"
tako mu je moralo biti pri sercu, kakor takrat Petru,	in, pristavijo sv. Oče z mehkim glasom, tam sem bral ko je zagledavši svojega učenika po morji hoditi, kar svojo četerto, peto in poznejše maše. Moje serce je tudi
hrepenelo po tisti reči, ki ste jo Vi vživali, pa kaj sem se mogel odtergati od svojih ubogih otrok? Nisem li bil njihov oče! Kakošno veselje so pa imeli, me viditi pred oltarjem med seboj! Koliko zadostenje je bilo vendar to zame! —
O zares znameniti dan, 11. aprila 1819, ko so se nas nar visi pastir zaročili s sveto cerkvijo; koliko je bilo na tem dnevu ležeče, kako vse drugač se bo pisala zgodovina 19. stoletja znabiti ravno zarad tega odločiv-nega dneva! In še ta teden, v nedeljo, se bo obhajala petdesetletnica tega srečnega dneva. Ako je že za navadnega duhovna nar veča sreča in veselje za vso njegovo faro, ako je tako srečen učakati svojo zlato mašo, kaj še le za Pija IX, milega poglavarja vesoljnega katoliškega sveta, ljubljenega pastirja več ko 200 milijonov ovčic! — Zares zelo hudoben sin bi moral biti, ki bi se ne veselil, kadar njegov oče god praznuje , ali kadar celo svojo zlato svatovščino obhaja, ako je bil tako srečen je učakati. Zanašamo se, da tako nehvaležnih, kamnitih sere na Slovenskem ni: tedaj Slovenci, veselite se, radujte se, še to nedeljo bodo vaš sv. oče zlato mašo obhajali! O koliko tisuč in tisuč ljudi bo ta dan iz vseh strani sveta v Rimu, da bodo osebno vo-šili srečo nesrečnemu, pa vendar tako srečnemu starčku, ali da bodo vsaj pričujoči takrat tam! — Kako rad, kaj ne, bi bil tudi izmed nas vsak takrat tam, da bi le vidil milo in gin j eno obličje sv. očeta in mu kaj v dar izročil? Pa če ravno nas ločijo hribje in doline, vsak izmed nas lahko kaj za vezilo podari sv. očetu; vsak, pravim, naj bo malo dete ali sivolas, kruljev starček, pastir ali hlapec, mladeneč ali devica, gospodar ali berač, vsak, še celo zapuščeni bledi bolnik na mer-tvaski postelji, lahko kaj v dar prinese Piju IX. Ne mislim tu na denarne darove, v tej reči ste se že spet skazali vredne sinove in hčere nar vrednišega očeta, timveč v mislih so mi vsakoverstne dušne dobre dela. Keršanske družine! vsajen rožni venec v saboto zvečer ali v nedeljo ! In ve pobožne duše, ki imate prelepo navado, večkrat pristopiti k mizi Gospodovi, pristopite tudi to nedeljo in darujte sv. obhajilo v ta namen, sej vam je posebno znano, kolike vrednosti in potrebe so zlasti dan danes darivne in namestivne obhajila! Vi ubogi bolniki, ki britke bolečine terpite noč in dan, le en zdihljej in nekoliko poterpljenja za Pija! Vsak naj bo pobožno v ta namen pri sv. maši, po okolišinah še pri eni več kot druge krati, naj darček ubogim podeli, ali kaj druzega dobrega opravi, kakor mu že lastno dobro serce svetuje. Vsi pa molimo in prosimo, da bi nam Bog sv. Očeta še mnogo let ohranil, in zahvalimo Ga, da jih je do zdaj iz toliko in toliko nevarnosti ote-val; prosimo za spravo in razširjanje sv. katoliške cerkve; posebno pa tudi priporočujmo sv. Očeta presveti Devici Mariji, ki jih je že tolikrat rešila in zvesto sprem-ljevala po Golgoti, naj jim že vendar sprosi rešenje od zagrizenih sovražnikov in jih vsaj na stare dni pripelje na Tabor veselja in miru! —
Vera in njeni nasprotniki•
III.
Malomarnost.
V obeh poprešnjih odstavkih overžene misli imajo namen djansko načelo vstanoviti, kteremu se pravi malomarnost v veri. Ker smo pa obe poprešnji misli že overgli, smo ob enem tudi tej napaki pot zaperli. Vender pa, ker je malomarnost v veri naj veča rana družinskega življenja, ne more biti odveč, marveč prav koristno bo, da naravnost na njo oči obernemo.
1. Kaj je djanska malomarnost v veri? Ogleduj jo od ktere strani hočeš, vedno jo boš kot čudno
erdobo vidil. Stran, po kteri je še naj vabljivša, je mo-roslovna, kajti tak človek hoče nad druge povzdignjen biti, misleč, da ima jasnejši um memo navadno izobraženih ljudi. Malomarnost pa v modroslovji ni nič druzega kot neslana reč, kajti vera je v tem, da ni samo skupnost spoštovanja in vnetkov do najvišega Gospoda, temuč je tudi razodenje mnozih resnic, ki govore o Bogu in o nas, o sedanjem in prihodnjem življenji, o pravih dobrotah in o resničnih zlegih tega in prihodnjega življenja.
Kaj se pa pravi v veri malomaren biti? Pravi se za resnice, ktere so same po sebi veliko vredne in človeku neogibno potrebne, malo pečati se. Samo dvomiti nad ktero tacih resnic je že smert duše, ako se kdo le nekoliko čez navadne reči povzdigniti zamore. Malomarnost do resnice ima tudi nekaj neumnega v sebi, in da se v taki stan zabrede, mora človek popolnoma posveten biti, ter ne misliti na škodo take nevednosti in ne na veliko vrednost takih vednosti. Z drugimi besedami se to tako le glasi: Nič ni na tem ležeče, ali sera prepričan, ali verujem, da imam neumerjočo dušo, ali živim in konec storim kakor žival; vse eno je, ali je Bog vse te resnice razodel, ali imamo pa svojo slabo pamet za vodnico; ali se za prihodnjost nimamo nič bati, ali se imamo veliko bati; ali je res, da bomo kdaj družniki angelov postali, ali pa da se bomo v nič spremenili, iz česar smo vstvarjeni. Tako in enako govori malomarnež v veri o naj svetejših rečeh, ki se ozirajo na človeka, kakor tudi na Boga. Ce tedaj človek, ki se za vse take potrebne vednosti celo nič ne peča, za služi ime in slavo modroslovja, potem je res modro -slovje modro-oslovje!
Pa ne le zoper modroslovje, ampak tudi zoper navadno pamet se pregreši malomarnost v veri, ter se pokaže kot prava neslanost, če ne druzega. Ni mi treba pri nikakoršnem modroslovcu biti, pa bom gotovo spoznal in sprevidil, če mi je mogoče malomarnemu biti v reči, na ktero je zastavljena vsa moja sreča. Ako je hišni gospodar malomaren v pravdi, nad ktere izidom visi sreča ali nesreča cele hiše, kaj bo iz tega? Ali sme vojvod malomaren biti, če naj se imeniten griček obsede ali ne, na kterega posest je zastavljena zmaga? Ali zamore vladar malomaren biti proti temu, če naj se ravna zoper, ali za njegov prestol? Kdor bi kaj ta-cega terdil, smelo bi se mu reči, da ima eno kolesce preveč ali pa premalo v glavi. Malomaren v veri je še vse huji, kajti on se ne meni za zaklade, kteri so neskončno veči vrednosti memo imenovanih. Ce je resnično — in to je nedvomljivo —, da vera z eno roko človeka, z drugo Boga objema, ob eni strani na čas-nost, ob drugi na večnost meji, če je tudi (v tvojem umu) vse, kar se o veri govori in uči, negotovo in po-veršno vtemeljeno, mora vender vsaka zdrava pamet želeti, da se natanko, neoveržljivo in temelito preiskuje tako dolgo, da se čista resnica na beli dan spravi. Kaj je torej od tacih ljudi misliti, ki se za resnico ne pečajo, ko vender vidijo, da so ji naj veljavniši možje, naj bolj prebrisane glave neoveržljivo spričevalo dali?
Taka napačnost je brez mere, prekosi jo le še greh, ki v njej tiči. Vera ni samo dobrota za človeka, ampak je tudi pravica božja; to naj si vsak dobro v spomin vtisne. Pa ako bi nam vera tudi nikakoršnih dobrot ne obrodila, ako bi ne bila nič druzega kot tolažba sedanjega, in zveličanje prihodnega življenja, če bi tudi za človeka nič druzega ne bila kot naj težavniši žertva, vender vera vedno ostane naj svetejši dolžnost, kajti Bog ima pravico jo od nas tirjati. Dokler je Bog stvar nik človeka in družine in vladar obeh, naj viši in n^ omejeni Gospod, dokler se mu vsegamogočnost, pra vičnost, modrost, resnica, svetost, neskončna dobrota
prilastuje, je tudi naša dolžnost, njemu se klanjati, njega spoznati, njega v pomoč klicati, njemu se zahvaljevati in njega moliti. Vsako njegovo ime, vsaka lastnost nas veže z nerazvezljivo vezjo k veri in k njegovemu veličanstvu; zarad tega se pravi proti Bogu malomaren biti in njegove pravice zametovati toliko, kakor bi rekel: meni je vse eno, ali se obernem do Boga in ga častim in molim, ali pa da se od njega odvernem in ga preklinjam.
Še bolj se spoznA velikost takega preklinovanja, ako zgled iz djanskega življenja vzamemo. Misli si moža, ki bi svoji ženi rekel: meni je vse eno, ali živim s tabo ali s kako drugo! Misli si sina, ki bi očetu rekel: vas spoštujem, pa ne več kakor vsacega druzega moža! Misli si podložnega, ki bi djal: meni je vse eno, ali sem pokoren svojemu vladarju, ali pa njegovemu sovražniku! Kako bi ti tako mlačnost, tako malomarnost sodil, — ali bi tudi rekel, da tak pregrešek ni velik? Ali se sme primerjati očetovska ljubezen z ljubeznijo tujca, vladar s sovražnikom njegovim, in žena z očitno grešnico ? Kdo je tako nespameten! Ne stori pa mar tisti, ki versko malomarnost čisla, še vse kaj hujšega? Ako ti čiste neveste Jezusa Kristusa, svete cerkve, nič bolj ne ljubiš, kakor shodišče zmotnjav; ako imaš tisto spoštovanje do Lutrove, Kalvinove, Cvinglitove vere, kakor do vere aposteljnov, očakov in prerokov (ki je čisto shranjena v katoliški cerkvi); ako ti svete opravila sv. katoliške cerkve toliko čislaš, kolikor človeške znajdbe kake zmešane pameti, ako ti z obnašanjem pokažeš, da ti je v resnici vse eno: ali ni to pregreha, ktere velikost si komaj misliti zamoremo? Nekdo je djal, da taka nesrečna malomarnost zataji popolnoma kerščanstvo, in da pravi in resnični odpad od Jezusa Kristusa v sebi ima. Zamore se pa še dodati, da to ima djansko brezboštvo v sebi. Popolno taji kerščanstvo, kdor tako terdi, to je očitno, kajti kdor ima vsako vero za dobro, ne more verovati, da je razodenje; če pa je razodenje, misli, da na tem ni nič ležeče, ali razodenje poznd ali ne, in ali se po njem ravnd, ali ne; drugače bi ne premogel malomaren biti. Ako bi vojak rekel: mi je pač vse eno, ali grem na bojišče ali v šotoru ostanem, bi jasno pokazal, da ni morebiti nobenih ukazov od poveljnika prejel, ali pa da jim noče pokoren biti. Enako se mora o tistem misliti, ki pravi, da mu je vsaka vera enako dobra, kajti on terdi v djanji, da Jezus v tem oziru ni nobene zapovedi dal, ali da nismo zavezani njegovim zapovedim pokorni biti.
Ravno tako prepričanje pa je pravo zatajenje ker-ščanske vere in polen odpad od nje, kajti to resnico razodenja popolnoma izloči.	(Dalje nasl.)
Ogle*i po Siorenokem in dopiti.
Iz Ljubljane. Pripravljalo se je več posestnikov ter mestnjanov tudi iz Ljubljane v Rim na petdesetletnico ; koliko ravno jih je odrinilo in kteri, nam še ni znano, veselo pa je, da jih vender nekaj gre. Tudi smemo z zadovoljnostjo naznaniti, da se neko posebno veselje in dober duh po Ljubljani razodeva o tej lepi priliki tako redke papeževe slovesnosti.
— Tako lepe pisave je redkokrat viditi, kakor je vošilo, ki ga je „katoliška družba" napravila sv. Očetu. Pisano je na pergament in prekrasno vezano v rudeči svilnati žamet, obrob je umetno ozališan. Naslovni list je podoben pozlačenemu okviru, v kterem vse miglja v zlatih arabeskah. Zgoraj v sredi je papeževa trojnatakrona (tijara) z zlatima ključema med palmovjem. V* oglih sta mestni in kranjski gerb. Spodej je prav umetno s peresom zrisan Kristus, podavajoč ključe sv.
Petru, ki stoji pred skalo, na kteri je zidana cerkev. Napis je narejen z debelimi zlatimi čerkami.
Drugi list ima sreberno okinčanje z lovorikami ob krajih in s podobo ljubljanskega mesta zgorej, kakor se s pod Turna vidi. Tretja stran ima zopet zlate ob-krajke. V obrob četerte strani je vpletena od preč. o. Benvenuta sostavljena časopisnica:
Vox populi Xni. intonuit: Conserva Deus ovilis uniči Pium. Bilo je to prelepo delo nekaj dni viditi v pro-dajalnici pri g. Gerberji, kamor so ga Ljubljančani pridno hodili gledat.
Šole za silo in delavci v njih. Tudi v tem oziru se je za ljudstvo veliko storilo v konkordatni dobi, in sicer po duhovstvu, kar sleherni ve, kdor ni nalaš slep. V mehovski duhovnii na Dolenskem n. pr. (kakor smo zvedili) pred 13 leti skorej živ človek ni znal brati, zdaj pa mladost že veči del v cerkvi iz molitvenikov moli. Letos imajo 84 podgrajskib otrok v taki zasebni šoli. Le škoda, da šolskega primernega poslopja nimajo, ter jih mora duhovni pastir v starem na po) po-dertem farovžu učiti — dopoldne od 9—11 dečke, popoldne od 1—2 pa deklice. Plačilo se vč, so le strele, ktere kak „liberalec" nad duhovstvo razsuje. —
Od katoliške družbe. „Zlatomašnik sv. Oče Pij IX," družbine bukvice, so se 6. t. m. razposlale vsem družnikom katoliške družbe. Prečastiti gospodje, do kterih so poslane, naj jih blagovolijo po pri-djanem imeniku razposlati po duhovnijah, tako da jih družniki dobodo v roke do 11. t. m.
Družniki katoliške družbe v Ljubljani in po okolici dobijo bukvice pri g. bukvarji Gerberji ali pa v družbini pisarnici. Zamorejo pa družniki vzeti ali slovenske „Zlatomašnik Pij IX," ali pa nemške „Die tapferen Vertheidiger von Monte rotondo."
Letni doneski se sprejemajo v pisarnici „v gosposkih ulicah št. 214 v 1. nadstropji, dopoldne ob 10., ali pa pri g. Gerberju.
Marsikteri so v zmoti zastran vstopnic, torej naj povemo, da vstopnica se le takrat dobi, kadar kdo plača, in pa za toliko mescev, za kolikor je plačano.
Pri 1. shodu učiteljskega društva za Kranjsko v sredo 31. p. m. je bil izvoljen za pervosednika g. Andrej Praprotnik in za blagajničarja g. Matej Močnik. Odborniki sogg.: L. Belar, Gerkman, Tomšič, Raktelj, Šot, Govekar, Kuhar in Stegnar. O govorih in obravnavah ne moremo pisati, ne bivši pričujoči; sliši pa se, da je g. učitelj Močnik o razmeri učiteljstva do cerkve govore povedal marsiktero modro in praktično.
Maznaniio.
Iz množi h dopisov pozvedujem, da je večina volil-cev kranjsko-losko-teržiikega okraja nameravala namesti ranjcega gosp. Antona Kos-a ko poslanca v deželni zbor mene voliti.
Tega zaupanja sem sicer prav vesel in tudi prav hvaležen. Al prepričan o veliki važnosti in pa težavi poslanstva ravno v sedanjih časih, in želeč, da se odverne vsaka pomota med volilci, ne morem se zderžatiy da ne bi očitno tudi jez priporočal zmožnejiega in v vseh zadevah izverstno znajdenega, poštenega in vernega rodoljubaf po „Xovicah" in „ Daniciu priporočanega gospoda dr. Razlag-a. Prosim tedaj volilce vse: naj enoglasno namesti mene volijo njega! Boljšega zastopnika v naših mnogoverstnih potrebah m treba iskati in ga tudi ni lahko dobiti. Mož je, da Bog daj veliko takih!
V Ljubljani 6. aprila 1869.
Fr. Kramart korar.
li Maribora J. (Znamnja časa) Za katoličane je čas zlate maše sv. Očeta javni kazavec, ki na tanko
kaže, kako da stojimo s svojim katoliškim prepričanjem in z udanostjo do namestnika Kristusovega. Veseli glasi dohajajo iz vseh krajev sveta, kako da si verniki prizadevajo, kolikor le mogoče, pokazati sv. Očetu svojo ljubezen in udanost; kažejo se pa tudi žalostne prikazni vnemarnosti, še cel6 žolča in hudobije po drugod, kjer je mavtarstvo, ali husomanija, ali rovarstvo katoliško zavest podrilo in zvodenilo. — Kar zadeva lavantinsko škofijo, jih je, kakor po drugod, tudi pri nas mnogo podpisalo pismo, ki sv. Očetu o tem veselem prigodku srečo voši in udanost izreka; toda mesta naše so tudi o tej priliki pokazale, da v obče spadajo k kraljestvu pozemskemu, a ne nebeškemu, ter so skoraj čisto pre-zerle sv. Očeta. Tudi iz far& na kmetih je sem ter tje le malo imen, in še to tacih, da se očitno vidi, da mnogi možje, ki v srenjah zvonec nosijo, niso posebni prijatelji svetemu Očetu. V nekterih krajih ljudi nevednost moti, da se podpisanja boje, kakor bes križa; po druzih pa nemškutarski duh, napuhov brat, ki ima za družico duševno in versko vnemarnost, rodi pa greh in traparije. Denarja v pomoč sv. Očetu v njh veliki sili se je nabralo nekaj čez 2200 gl. Glede na to, da mestni prebivalci po večem nimajo ne serca, ne groša za kako sveto stvar, da n. pr. stolna marib. fara, dasi je tudi duhovščina svoj darek vložila, še 100 gl. ni zmogla, je oni znesek, sicer majhen v primeri z druzimi škofijami {sekovska je odposlala do 36.000 frankov); gledč na to pa, da je dar prostega, z davki in revami obloženega naroda, je vendar znamenit in lepo spričuje, da narod ni z onimi, ki so zoper sv. Očeta.
Tudi iz druzega ozira je sedanji čas prav zanimljiv. Koliko se je storilo o tej priliki po Nemškem, kako so nemški študentje na vseučiliščih z vso živahnostjo mladih sere svojemu duhovskemu Očetu v Rimu udanost in ljubezen lepo na znanje dali; pri nas v Avstrii pa, kjer niso katoličani tako silno s protestanti pomešani, kakor na Nemškem, kjer imamo univerzitet, ki so po ustanovitvi cel6 katoliški zdvodi, kako mlačno in vse drugač je pri nas! Le v Beču in Inomostu je našlo blago povabilo nemških študentov vsaj nekaki odziv; druge vseučilišča so ostale mertve, ali se pa preučeni profesorji in dohtarji temu naravnoč ustavljajo, kakor v Pragi; nekteri slovanski listi imajo s Husom preveč dela, ter ga pomagajo v eno versto s svetim Cirilom in Metodom postavljati; in slovenskim študentom že v mladosti visoka politika silo glave beli, ter podpisujejo nezaupnico slovenskim poslancem tudi zato, ker so le-ti preveč katoliški in nočejo regljati zoper sv. cerkev in nje pravice! — Vse to so prebritke prikazni vnemarnosti in jako puhle, kiljave olike, ki se izlega iz nemško-židovskega in njemu sorodnega liberalnega časnikarstva. Uboga domovina!
Iz Maribora imamo dopis o bivših volitvah, ki se anamo vsega dati tiskati, ker je mučno stare in dostikrat neprijetne reči na dan vleči. Ker se pa pogosto godi, da je treba poslanca tu ali tam voliti, naj v dotični poduk saj nekoliko povzamemo iz omenjenega daljšega dopisa. Pravi pa med drugim: „Da je duhovščina le še faktor, ki se mora v poštev jemati, to nam je „81. N." sam priznal. In k temu, ste brali program Dominkušev? Lep je ta program..., ali ste pa najšli v njem le eno besedico o veri, ali o Bogu, ali o cerkvi ? No, hvala Bogu, slovenski narod pa še vendar ni tako daleč prišel na potu »liberalizma", kakor bi nekteri gospodje radi... Vse to je bilo vediti že dolgo pred volitvijo . . . Zdaj ko je volitev že davno bila, se ni bati, da bi kaj skvariii, in rečemo torej: Če so slovenski konservativci doslej pasivni bili (se pri volitvah niso za nobeno stran pečali), treba bo zanaprej se dela lotiti, treba bo možato na noge stopiti. Že zdaj
se čujejo tu pa tam glasovi o „narodno katoliškem volilnem odboru," vender kaj več o tem drugokrat.
Iz Amerike. Wabashaw, Minn. Gotovo boste že popraševali, kaj je vzrok, da kar nič več ne pišem. V jeseni sem sicer dolg dopis za „Danico" poslal, ki se je pa po poti zgubiti mogel, ker se ni natisnil, obseg je bil — popotovanje v moje poprejšnje misijone. *) Pozneje sem imel pa vedno dovolj opraviti in nisem mogel na pisanje misliti. Delali smo majhno cerkvico v Mi-nejski, mesticu Vabaškega kantona. Stala je samo 120>> amer. dolarjev, — narejena je iz lesa 40 čevljev dolga in 30 široka, prav prijazna in dovolj prostorna za tako majhno čedico, kakor jo imam tam. Zdaj pa zopet za drugo pripravljamo v „Highland-u," ki bo tudi iz lesa, pa precej večja, 60 čevljev dolga in 30 široka, z lepim stolpom. Stala bo blizo 2000 dolarjev, ali malo manj kakor 4 tisuč goldinarjev. Vidite teJaj, kadar se tu o novih cerkvah piše, si nikdar ne smete domišljevati, da take cerkve delamo, kakor je postavim Vaša Teraovska, ali druge po Kranjskem; o ne, takih je tu le malo po velikih mestih, sicer po kmetih ali malih mestih pa le bolj lesene delajo. Vender tudi ne mislite, da nlode skupaj zlože, kakor na Kranjskem za skedne; ne, temuč imajo nalaš zato urezani les, ki se po posebnih pravilih, ki jih tesarji znati morajo, skupaj sklada tako lično, da ima cerkev ali hiša prav prijazen obraz. Take hiše delajo iz lesa, da marsiktera po 10 tisuč dolarjev stane, pa se veliko več. Take krasne palače iz lesa naredc tako umetno okinčane, da se Človek skoraj ne more na-gledati in načuditi umetnosti, ki si kaj tacega zmisli. Tako bomo cerkvd zdaj kmalo dosti imeli, da bi si le ljudje tudi bolj prizadevali, tempeljne prave Čednosti in pobožnosti v sercih zidati; toda žalibog, tu še veliko manjka. Marsikteri katoličani tu namestu Boga le ma-mona časte, — vsegamogočni dolar jim je bog in vse; — po bogastvu hrepenijo, za vse drugo so gluhi; le po imenu še katoličani ostanejo. Kadar pa bogati posta* ne jo, potem jim je še vera preborna, reč, ki je le za nevedne reveže, ne pa za bogatine, pred kterimi samo se Amerika uklanja. Bogatin je tu mož in gospod, ako bi prav oslovske ušesa imel; učenost in umetnost brez bogastva se rada le malo ceni. To je poseben vzrok neznanega hrepenenja po denarju. Marsikteri katoličani, ki že iz Evrope precej dobro mero prevzetnosti prinesejo in jo tu v prosti Ameriki do verha napolnijo — vsi pijani in vertoglavi napčnega zapopadka prostosti, kadar malo bogatejši postanejo, se ne zmenijo dosti več za duhovne in cerkev. Ako Kak tako imenovani katoličan včasi za malo minut v cerkev stopi, malo berke zaviha, okoli sebe zij&, in kadar ga zadene kaka beseda, ki ni ravno po njegovih prostih mislih, — jo pa iz cerkve pobere ubogo ljudstvo in duhovna milovaje, da še niso luči prave »kulture" in „aufklarunge" dosegli. Le to jim ne gre v glavo, zakaj cerkev skrivne družbe sovraži in zameta, ker, kakor pravijo, samo dobre ljudi vpisujejo. Jai jih imam tu v mestu cele kupe tacih odpadencev med Nemci (Irca pa ne enega ne, ker so bolj terdni v veri in vdani otroci kat cerkve), ki so pri skrivnih družbah, in vender mislijo, da so naj boljši katoličani, da jih duhoven k sv. zakramentom ne pusti, to je pa njegova krivica, naj tedaj sam gleda, kako bo enkrat odgovarjal za take „pobožne", „pravične" mav-tarje, ker jih k mizi Gospodovi ne pusti z ubogimi grešniki! Tako mi marsikteri očita. Se ve, da taki bi ne prejemali ss. zakramentov, ko bi prav cerkev tacih zakletih družb ne prepovedovala, — ker že prevzetnost bi jim ne pustila se ponižati. Kolikokrat se zgodi, da kak taki odpadenec za botra v cerkev pride in se pred
•) Res uisrao nič prejeli. Škoda!	Vr.
ljudstvom pokazati hoče, da še kaj do cerkvenih reči derii; pa kaka sramota za-nj in kako sitno za duhovna — mu pred vsim ljudstvom reči, da ga zato ne more sprejeti, ker se je iz cerkvene družbe izobčil, kadar se je v skrivno zapisal. Da mora duhoven v tacih okoliščinah sovražnike imeti, je več kakor gotovo, vender pa je celo dobro znamnje, ako ga taki sovražijo. Res je, da tu v mestu imam veliko veliko sitnost in težav, in tali me močno viditi toliko katoličanov v naročju nevere, skrivnih druib in pregrešnih veselic. Otroci ne vidijo dobrega zgleda doma, ki bi jih vterdil v ker-lanskem življenji, zunaj se pa med otroci iz vsih vetrov le hudobij učijo. Šola, ta še malo pomaga, da saj otroci zvejo, pn čem da so, ker doma jin ravno tako zredijo kakor psičke — brez molitve, brez spoznavanja pravega Boga. Otroci 12 let stari v šolo pridejo in se ie pokrižati ne znajo. Vender to le katoličanom v mestu velj&; po kmetih okoli mesta so pa dobri ljudje, vdani svojemu pastirju, tako da sitnosti in težave, ki mu jih odpadenci pripravljajo, ložej pozabi, ko vidi, kako mu je večina vdana.
Šola mi prav veliko veselje dela. Imeli smo 2e okoli 80 učencev, zdaj na spomlad se bo pa število zmanjšalo. Otroci so večji det od slabih katol*Sanov, ki se za cerkev le malo ali nič ne zmenijo, tedaj me jako veseli, da se saj otroci kaj od Boga učiti zamorejo. Le škoda, da pri toliko misijonskih opravilih le redko morem v šoli biti. — Zdaj sem zopet sam, č. g. Toplak je svoj lastni misijon dobil. Mil. ikof so mi obljubili, da bodo moj misijon razdelili v dva prihodnje poletje, potem bo pa že ložej. Zarad bolnikov je naj težavnejie, včasi sem ravno pripravljen v kaki daljni misijon iti, pa pride kdo po-me od ravno nasprotnega kraja. Ta teden sem bil eno noč trikrat k bolnikom klican, k dvema v mestu, k enemu pa tri ure daleč is mesta; posebno zdaj je prav veliko bolnih po mojih misijonih m vsako uro moram biti pripravljen. Ko bi ljudstvo skupaj imel, bi ie bilo, tako je pa težavno, ker so razkropljeni po deželi kakih osem ao deset ur v krogu.
Letos smo imeli kaj lepo zimo, nič mraza do zdaj, snefa le malo, zdaj ene dni je pa prav mraz, tako aa se vMi, da zima hoče svojo pravico imeti, akoravno pozneje. To leto je za vse prav revno; pienica je po ceni, tako da jo kmetje nočejo prodajati, čakajo ž njo do spomladi. To stori, da vse gre le počasi; kupčevavci, štacunarji, rokodelci imajo dovolj časa si počiti, kmet in njegova pienica je v Minesoti vapor (parnik), ki celo deželo goni, — ko ta zastane, pa vse stoji in dremlje. 4. t m. je novi predsednik zedinjenih deržav — general Grant kermilo vladanja v roke prijel. Od njega nimamo ravno veliko upati, ker se po sprideni, raai-kalski stranki ravnd; vender 4 leta bo treba £ njim poterpeti in gledati, kako se bo obnaSal. Grant ravno diplomat ni, tudi govornik ne, ampak izversten vojak, kakorinega se je v zadnji vojski skazal. — Ni mi treba omeniti, da novice iz Avstrije niso nič posebno mikavne za katoličane, in duhovni boste kmalo imeli več sitnost v kat. deželi , kakor jih imamo mi tu med meianico iz vsih vetrov. Še bi kaj pisal, pa je ravno čas za večerno molitev, ki jo imamo v postu vsaki večer v cerkvi.
Jak. Trobec.
Iz Amerike. Iz Marquette-a (Market-a) pišejo mil. Škot Mrak, da so 3. sušca nastopili svojo novo službo, vernivši se od vikšega škofa iz Cincinata v Marquette. Mislili so skrivaj priti, naznanjeno pa je bilo po telegrafu in torej je prišlo poslanstvo 4 ure daleč naproti in bilo je celo mesto na nogah, ko so prišli, in pa vsa cerkev čisto polna ljudstva, kterega so potem nagovorili in blagoslovili.
„Zdaj tedajpravijo novi škof, „imam tukaj na-
stopiti mesto prednika (Baraga), ki je bil kakor svetnik ; — težavna služba. Sam si nisem poprej mislil, da ga ljudstvo v toliki časti ima. V i.aj veči ceno stavijo, kaj od njega imeti. Popraievali so me po njegovem obrazu (portretu), pa jin ni več." Nato naročajo, da naj se jim vse Baragove podobe pošljejo v novi Jork, ktere so ie pri gosp. korarji Novak u. Poslali bodo tedaj preč. gosp. kanonik dr. Leben v kratkem Baragove podobe v Ameriko, in kdor je dosedaj nima, je potlej ne bode več lahko dobil.
V pismu je priložena fotografija prav lične stolne cerkve , ki so jo zidali ran j ki ikof Baraga. Zraven nje je ikofijsko stanovanje, ki je bila poprej cerkev, pa tako majhno, da jim bode treba novega zidati. Bil je ondi en duhoven in en itudent iz bratislavske ikofije, in napravili so bili 7. sušca pervikrat pontifikalno mašo. Market je precej veliko mestice in srenja ima angleike, francoske m nemike prebivalce. Torej se zaporedoma v enem trojnih jezikov naredi glavna pridiga, v druzih dveh je-zicih pa je le posnetek.
Kako učeni so tudi marsikteri amerikaoski časniki, kaže o tej priliki „Tribune" v Detroitu, ki pravi, da je gosp. ikof Mrak iz Španije domi. (He is a native of Spam and 60 yezrs ol age.)
Kraljici nebeški.
Čast Kraljici preponiini Na prestolu verh nebi, Čast Devici, naj bolj bližnji Pomočnici grelnika! Čast nevesti trikrat srečni V slavi nebeič&nov večni!
Ki pod križem si jokala Od presilnih bolečin, Te ljubesen pripeljala, Je do slave visočin! 8 sinom v raju vred krajjujei , Prošnje naše ualiiujei!
Ternje bolečin skeleče Kane vreže Ti v sercč, Ali rožice cveteče Se U ternja spremeni, Venec nevenljiv ovija Olavo Tebi, o Marija!
Srečni — Tebi ao enaki,
Ki s Teboj terpeli io,
Kterim tu nesreč oblaki
Boljši stan sakrivajo:
Saj z življenjem terpež mine —
Rož'ca raite iz temine.
Hrabroalav Perne.
Vstali!
„V a t a n i!" modri Stvarnik, Bog zavpije: In avitloba ae ko blisk raalge, Tud nebo t obokom ae zapira, Tu je zemlja, morje tam ae sbira, Greje solnce, ajje potlej lnna, dviga riba, peva tičja struna, Cv&te drevje, čversto klije trava, Živ je Adam, krasna vsa narava.
„Vatani!" zbuja Oče te po vesti; „Vstani!" daj ae sužnosti otresti! Glej, otrok moj: „Jaz sem pot, resnica;" Ti brez mene zbegana ovčica. — In ko grešnik rea iz apanja vstane, Bog ga sprejme, angelček poatane, Bel ko limbar, drag otrok je Boiji, Čin mu vsak lepoto dušno množi.
„V stani!" slednjič vsim Sodnik poreče. Križ zabliskne, grešnik že trepeČe, Plaho gleda, obupljivo vpije j Eden upa, drug roke si vije, Med-nje Švigne angelj pričujoči, Vse hudobne od poštenih loči; Bog pa ki v kraljestvo vabi srečne Grešne v teme stermoglavi večne.
Dragi, jeli boš na strani pravi? — Glej, da greh na levo te ne spravi! Jeli upaa večno saj življenje, Ali čaka vedno te terpljenje? — Zdaj premisli, — zdrami se, — ne odlagaj, Vzem' Čelado, z mečem se opažaj; Danes vstani, — jutri bo prepozno, Ko priklenjen boš na večnost grozno!
Josip Furlani.
Hn z g te ti po seetu.
V	dan zlate mase sv. Očeta bodo katol. družbe na Dunaju imele skupno obhajilo. — Duhovni praske nadškotije so sklenili poslati posebej zase lepo vošilo sv. Očetu. — Pruski kralj je pooblastil vojvoda Ratibor-skega, da naj s v. Očetu sporoči njegove vošila za zlato mašo. — Aled podpisi, ki so šli iz Saksonskega do sv. Očeta, je tudi podpis kralja in obeh kraljevičev. — Tudi darovi se pošiljajo od vsih krajev. — Tedaj tudi iz protestan-ških krajev se pošiljajo vošila za ta lepi god v Rim; čudno pa, da se nekterim katoličanom tako nevarno zdi, ako mladina svoje vošila izreče svojemu duhovnemu Očetu! Menda se dandanes saj ne boje več zjudivred, rekoč: „Yenient Romani et tollent nostrum locum et gentem!"
Red cerkvene slovesnosti v Rimu za prihodnjo nedeljo je ta-le: Sv. Oče bodo imeli sv. mašo zjutraj med 7-8. uro pri altarji sv. Petra. Pričujoči bodo kardinali, prelati, papežev dvor, diplomati, rimsko stara-šinstvo, vojaštvo, pa ljudstva gotovo polna velikanska cerkev sv. Petra z vesoljnega sveta. Proti poldnevu bodo sv. Oče v Vatikanu jeli sprejemati razne poslanstva. Popoldan se bodo sv. Oče podali v ubožnico „Tata-Ja-nez," kjer so pred 50 leti imeli novo mašo. Dopoldne proti 10 bode tudi papeževo vojaštvo pod generalom Kanclerjem razstavljeno pred Vatikanom. Zvečer bo vse mesto umetno razsvitljeno. O povračanji sv. Očeta iz ubožnice v Vatikan jih bode pri angelskem mostu pozdravilo papeževo mornarstvo in topništvo angelskega grada.
Adresa akadeniiškega starašinstva do svetega Očeta v Pragi je postala znamnje, kteremu se je mnogo zopervalo. V judovsko - nemški kazini v Pragi se je naj poprej zlegel protest za profesorje in doktorje, kterega so tudi nekteri podpisali; nekteri pa so pozneje podpise zbrisali. Veliki ponedeljek je pravniško doktor-stvo protestovalo zoper adreso; toda pri tem so se nekteri doktorji skazali za moške in verle katoličane, kakor ddr. Bružek in Petržilko in 20 glasov zoper 48 je bilo nasproti protestu. Veš pa, dragi bravec, da med 4* je bilo 25 judov, kakor se sliši, in koliko na protestantov, se ne ve. Se huji so bili medicinski aoktorji veliki torek, kjer tu sta bila le dva glasova zoper protest. (Ni dvomiti, da tukaj je bilo judov še veliko več, torej se počenjanju ni Čuditi.) „Fr. Vor." — Sploh je sedanja slovesnost v Rimu že do zdaj obilno skazala, kje so verne in katoliške misli, kje pa zoperkatoliške in sovražljive serca.
V	Pragi sta imela duhovne konferencije ali premišljevanja za gospode: g. o. Šmude v nemškem, g. o. Svotoda v slovanskem jeziku, pri kterih se je gospoda prav številno vdeleževala. Sklep je bil veliko nedeljo zjutraj s sv. Obhajilom med mašo. To je prava in spoštovanja vredna „inteligencija," ktera iše zakladov,
ki jih molj ne uje in daje tudi Bogu, kar je Božjega. - Razširjal se je po Pragi nekaj dni čudni glas, da pojde strašanska deputacija kardinala prosit, da naj jezuitom saj prepove po druzih cerkvah pridigati, razun v svoji, ako se že čisto odpraviti ne morejo; če pa to nič ne pomaga, da jih bo veliko k luteranom prestopilo. Zares pride velikonočni ponedeljek 300 gospodov pred kardinala. In kaj so rekli gospodu kardinalu vikšemu škofu? Prav priserčno so ga zahvalili za duhovne vaje, ki so jim bile dovoljene ter sta jih z njimi imela čč. oo. jezuita veliki teden. In prosili so, da bi se jim tudi naslednje leta ta velika dobrota dovolila. Tako, pripoveduje „Fr. Vor.," se je godilo ravno tisti čas, ko se je v „Doktorenkollegium-u" lomastilo zoper papeža in Cerkev.
V novem Orleann je 19. sveč. t. 1. v katoliško cerkev pretopila deržina dr. J. J. Colgin a, namreč žena s šesterimi otroci. Doktor sam je deržino k altar ju spremljal in je obljubil, da bode premišljeval nauke katoliške cerkve in razsvitljcnja prosil ter upa, da tudi on še postane katolik.
Civilni zakon. K merševemu vdeleževanju necer-kvenega ali civilnega zakona (ko je namreč skoz leto bilo samo 12 tacih žalostnih zakonov po Cislajtanii) pri stavlja „Kat. list": Skoda, da se nam ne povč, ktere vere so bi'e une dvanajstere glave. Morebiti „dcmi monde" z judi, judovka s protestantom, katolikinja z judom, gerkinja z luteranom, ne mara bogatini, ali kervni bližnji sorodovinci, kakoršnim katoliška cerkev ienitvo ne more dopustiti? Ali so bili katoličan s katoličanko, in koliko tacih, bi bilo vredno vediti, in dobro bi bilo, da katoliški listi vsaki primerljej posvetne ženitve na tanko zaznamnjajo in poišejo.
Iz Svete zemlje se slišijo marsiktere znamenite naznanila. Veliko se dela v katoliški namen , pa sem ter tje tudi nekako, da bi djal, odveč „liberalno". Posebno je milovanja vredno, da sc ob nedeljah in praznikih dela, kakor so delali mali Šmaren pri cerkvi sv. Ane pod francoskim arhitektom; delavcem so celo žugali, da jih bodo odpravili, ako jih v nedeljo ne bo delat. To je gerdo! Vse menda nekako med seboj vravnavata Francoz in Rus, čisto odrivajo latinskega patrijarha in Rim. — Cesta iz Jafe v Jeruzalem je Bkorej dogotovljena, vender ni še pošte. Nov merjevec (inženir) ne poterjuje, kar je njegov prednik naredil, in boje se, da bo na veliko krajih treba z novega delati. — Knezinja de la Tour d" Auvergne, ki ima Oljsko goro v oblasti, je menda francoski vladi odstopila po-dertine (Že komaj znatne) nekdanje cerkve, kjer je Kristus učil očenaš moliti. G. Nikolaj pa je redovnikom s v. Frančiška dal posestvo unkraj Oljske gore, kjer je bila hiša Marte in Marije Magd. Tudi mesto na Sijonu poleg dvorane zadnje večerje z imenom Marijna hiša, je nedavno prišlo v posest nekega Francoza. Na vseh teh krajih se bodo najberže zopet zidale katoliške cerkve in naprave, in tako katoličanstvo ondi zmiraj napredva, akoravno ima tudi marsiktere zaderžke. — Iz Avstrije zavoljo nemirnih časov letos o veliki noči ni bilo ro-marstva v Jeruzalem. Vodniki avstrijanskega gostiša v Jeruzalemu se vračajo čez dve leti v svojo domovino, preč. g. Fr. Hrovat, bivši fajmošter v Ljubljani, je pa želel še dalje ondi ostati in dobil k temu privoljenje , ker se je verlo dobro obnašal in je napravi prav veliko koristil. — V Bejrutu je ustanovljena gre-ško-zedinjena učilna naprava, v kteri se imajo učiti ravno tisti jeziki (skorej vsi znamenitiši jutrovi in za-padni), kakor v Gaziru ob Libanu. Že šteje 14.'» rc-jencev.
Praška adresa do sv. Očeta, prezalo opravljena šteje 3G.000 podpisov. Veliki ponedeljek jo je vzel se-
boj profesor in konzistorijalni svetnik Majer. Srečne se zamoremo šteti, pravi „Fr. Voran," da prelepi dan zlate maše sv. Očeta bode po vsem Češkem dan dobrih del. Koliko revežev bode blagrovalo ta dan, koliko maš in ss. obhajil se bode darovalo in Božjega blagoslova z nebes klicalo, koliko molitev se bo v nebo dvigalo! In res, tu se bere, da bodo celo otročiči pred sv. Kešnjim Telesom uro molili; tam, da bode občina cerkvi nove mašne bukve darovala, mladina imela skupno obhajilo, mladenči, device v ta namen rožni venec v cerkvi ob-molili, reveže razveselili. Praško semeniško predništvo je odmenilo 50 gl. v pobožne namene in lep znesek posebej za uboge. Zaznamnjani so darovi za šole s tem pristavkom, da ostanejo verske ali katoliške; drugi so pristopili v dobrotne družbe, bratovšine itd. — Pri nas na Kranjskem se posebno bratovšina ss. Cirila in Metoda za spreobernjenje ločenih bratov na Jutrovem ravno te tedne silno močno razširja. Te dni smo kar na en pot oddali 400 podobic.
V Polhovem gradcu se je ravnokar dokončani misijon prav dobro obnesel, — gotovo ne v majhno škodo za kraljestvo satanovo, ali ne mara tudi za kraljestvo „Tagblattovo", ki je unidan tako čenčal, da bi kmali kdo mislil, duhoven v Gradcu, napovedovajoč misijon, je ljudem prepovedoval delati med misijonom. Pa precej „T." morebiti poreče: „ultramontanska Danica se je prederznila nam to in to podtikati", — kakor undan, ko smo rekli, da ga je minister Giskra djal na laž. On namreč tako razlaga, da tisto ni bila laž, kajti je kaj druzega „odreja vradnikov" (kakor je Svetec rekel), ali pa „priskerbljenje zaloge za vradništvo" (kakor je neki Giskra djal). Še bolj prav, če res „T." ni lagal, bode saj en greh manj , sej jih že tako dosti ima. —
Rasne novice. Sv. Jožeta dan je v Rimu prestopil v kat. Cerkev grof Dragotin Šonburg-Glauchauski s svojo gospo vred. — Une dni se je iz Rima vernil na Rusko grof Valujev, nekdanji ruski minister, ki je obravnoval spravo med Rimom in Rusijo, pa ni nič opravil, ker Rusija ne privoli v pravične tirjatve sv. Cerkve. Morebiti jc vesoljnemu zboru kaj boljega prihranjeno. Sedanjo dobo je menda zlasti ruska z velikoknezom naslednikom na čelu stranka goropadno ,,omnipotenclerska," ki bi rada vse v en sam kalup zmlinčila in na ravno tisto kopito vse razpela, če gre ali ne. Car in Gor-čakov sta neki bolj človekoljubnih misel in želita, da se prijenja katoličanom in se z njimi sprava doseže. — Profesor Virchow v Berlinu zato ne more zapopasti, kako bi vsi ljudje od enega očeta izvirali, ker so za-murci černi. Vsak le malo skušen človek vč, da so ljudje toliko bolj zapekli in rujavi, kolikor bolj so pod vročim nebnim pasom; ali ni že Lah včasi kakor za-murec; pa tudi zamurci so silno različni v bolj ali manj černi barvi? Velikrat je človek toliko bolj zateleban, kolikor bolj je učen. — Na Dunaju išejo predsednika iuinisterstvu, ker Taafc mu neki nc mara več začasna glava biti ? — Deržavni zbor se je zopet pričel 6. t. m. — Muogo govorice je še zmiraj o tako imenovani poljski resolucii, to je, kaj in koliko bi se Poljakom privolilo, da bi ne bilo preveč. — Sprožila se je beseda, da svitli cesar to leto pojde na Poljsko. — V Parizu je 21. sušca umeri sloveči cerkveni pisatelj Jan. Alež Gaume, kanonik pri metropolitanski cerkvi. Imel je 72 let. Bog mu povračaj njegovo lepo djanje! —
li Ljubljane. Na čelu ljubljanske srenje so zdaj inožje „konštitucijonalnega društva": dr. Zupan župan, g. Dežman podžupan itd.
— „Tagblatt" je pisal, da se pri nabiranji udov za „katol. društvo" namesto vpisa sprejme tudi kak dar, da se s tem odkriža (als Abfertigung), kdor se ne mara zapisati. Gr. Wurmbrand, predsednik društva katoliškega, ga je poklical, da naj svojo terditev opraviči. „Tagblatt" še ni odgovoril. —
JMuhovske spremembe.
V	ljubljanski škofii. Č. g. Val. Ravnikarju, penzijonistu v Ljubljani, je podeljen Ravbarjev bene-ticium pri stoljni cerkvi. Čast. Jan. Klapšič, fajm. v Ovsišu, se podi v pokoj.
V	lavantinski škofii. C. g. Mart. Satler je postal fajmošter v Monspergu; čast. duh. svetovalstva podelila se je čč. gg.: j o ž. Bosini mestnemu fajmoštru v Slovenjem gradcu, in Jož. Jeraju, k. v. dvornemu kapelanu in konz. tajniku. — Umeri je čast. g. Vinc. Novak, fajmošter v spodnji Polskavi. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. G. M. s Predvora 1 gld. st. d. v sr., 1 tol. za 33 kr. st. d.; 1 st. dvajs. in 1 st. desetico.
—	Tri osebe 1 gld. in M. K. 1 st. dvajs. Vsi prosijo blagsl. za srečno zadnjo uro. — Lipoglavska fara s pastirjem vred v spomin zlate maše 8 gl., proseči sv. blagoslova. K temu mati, sin in hči 1 gl. s prošnjo blagsl. za srečno zadnjo uro, in neka oseba 1 star. avajs. — ravno tako. — Od sv. Duha 5 gl. s pristavkom: „Sv. Oče! spomnite se pri Svoji zlati sv. maši tudi fare sv. Duha v vel. Ternu." — Ž Bevk duhovni pastir in ov-Čice 15 gl. vmes 6 gld. sr. „Blagoslovite jih sv. Oče!"
—	Janez Kajžar 1 gl. za zlato mašo. Želi sv. blagoslova v ta namen , da bi se vse ovčice povernile v naročje Kristusove Čerkve, ki sta jih iz nje izpeljala Luter in Focij, in da sv. Cerkev zmaga, laži-liberalstvo in ma-sonstvo pa zgine. — Ana Kalan 50 kr. sr. — Iz Starega terga pri Poljanah: Gosp. J. Merzel fajm. n gl. 40 kr. in farmani 10 gld. 00 kr.: „Naj bi sv. Oče dan svoje zlate maše Boga prosili, da bi pastir in ovčice sveto živeli in srečno umerli, in se v nebesih z njimi veselili."
—	Lokalija Lučne 6 gl. — G. fajm. Ant. Čeme 10 gl.; duhovnija Gojzd 3 gld. 50 kr.; Marija Lončar 3 gla.; Neža Smolec 1 gld. — Iz Mengša po g. St. J.: Jera Pirnat 1 križavec za 2 gld. 12 kr. star. d. in G novih dvajset.; Marija Habat 1 terdnj. za 1 gld.; Marijana Ofacija 1 gl.; Jera Trojanšek 1 terdnj. za 1 gld.; St. J. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. st. den. Vsi prosijo blagoslova za milost prave^pokore in za srečno zadnjo uro. — Po preč. dekanii Smarski iz Višnje gore do-poslanih 18 gl., 2 st. dvajset, in 2 gl. V« kr. v drobižu. Med tem Fr. Močnik 2 gl. 15 kr. s pristavkom: ,,Sv. Oče, blagoslovite mene in mojo družino za srečno zadnjo uro," — in od g. fajm. s prošnjo: „Sv. Oče, blagoslovite pastirje in ovčice!" — V. 20 kr., Metka in Marija iz Ljubljane 2 gld., Neža K. 25 kr.: prosijo sv. blagosl. za srečno zadnjo uro. — Dr. Pavker 10 gl. — Gostač na dvojnih uzarah svojemu rimskemu Očetu, ki so že tudi na uzarah svojega življenja, 1 terdnj. za 2 gl. st. d. BI. V.
Za afrik. mis. (za l. 186K): Vis. č. g. kun. Jan. Ker«t. No vak 1 gl.; Martin Dolenec, Fani Šliber, Marija Žurga, Mit a Knitic.. skupaj 4 gld. — Iz Bohinjske Bistrice za afrikanski misijon 10 gl. O. M. Erjavec 1 gl.
Za škofa Mraka. Neimenovana iz Poljan 5 gl. Juri Tersin, njihov nekdanji součenec, 1 gl.
Pogovori s gg• dopisov are i.
O. L. Godee-n v Chieagi: Menjico prejeli; ostalo 5 gl. 10 kr., ki so že poslani Šinku v Prago. —
Odgovorni vrednik: Loka Jerail. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.