XIX - 87-88 - 1998 z lahkim srcem in brez pomislekov zame- njal starega terenskega z novim. Tudi ko sem kupil Jonssonovega ne. Priročnik doživljam kot učinkovit pro- tiudarec Britancev, katerim so pred tem Skandinavci z Jonssonom za kar nekaj let odvzeli vodilno meso pri priročnikih za določevanje. Zadnja leta je slednji pri vseh ocenjevanjih ornitološke literature premočno vodil (glej npr.: Anonimous (1995): The best field guides, Brit.Birds 88: 190-192). V nasprotju z vsemi dosedanjimi gre v resnici za žepni priročnik. Knjiga meri 18 x 12 x 1,8 cm, skoraj natanko toliko kot moja ornitološka beležnica. Na 300 straneh predstavlja 380 vrst. Kljub temu da v naslovu obljublja vrste severozahodne Evrope, zelo dobro pokriva tudi slovenske potrebe, saj jugovzhodno mejo obravnavanega Qbmočja predstav- ljajo naslednje držg:ve: Svedska, Nemčija, Ceška, Avstrija, Svica in Francija. Od slovenskih gnezdilk manjka edinole črnoglavi strnad Emberiza melano- cephala, za katerega so v preteklosti znani posamezni primeri gnezditve v Primorju. Od vrst, ki so bile doslej registri- rane v Sloveniji, jih manjka 26, vendar so bile med manjkajočimi le 4 v zadnjih 50 letih opažene v Sloveniji več kot dvakrat: pritlikavi kormoran Phalacrocorax pyg- meus, plevica Plegadis talcinellus, kralje- vi orel Aquila heliaca in rožnati škorec Sturnus roseus. Vrstam je namenjeno najmanj pol strani prostora, večini kar cela. Noben terenski določevalni priročnik, kar jih poznam, nima predstavljenih toliko raz- ličnih perij, saj je vsaka vrsta predstav- ljena s povprečno štirimi risbami. Risbe so kakovostne, nekako na nivoju Helmovih priročnikov. Pri veliki večini vrst so pred- stavljeni mladostni primerki, samci in samice pa celo pri vrstah, ki jih ponavadi štejemo za nedoločljive, npr. bela pastirica Motacilla alba, plavček Parus caeruleus in dlesk C.coccothraustes. Ob vsaki risbi je odstavek besedila, ki razlaga za določitev ključne podrobnosti. Kljub temu da je besedila več, kot je to v navadi pri določevalnih priročnikih, ome- njena razporeditev napravi knjigo zelo pregledno in prav nič dolgočasno, kar ACROCEPHALUS nekako živo. Resnično dobrodošla novost, ki sem je vesel posebno pri pevkah, je da so skoraj vse vrste prikazane tudi v letu. Ob risbi je vedno kupček besedila, ki opiše značilnosti leta in značilnosti ptice, ki se izrazijo med letom. Podobne vrste so vedno predstavljene na nasprotnih straneh in vedno v istem velikostnem razmerju, tako da je primer- janje kar najlažje. Večkrat so posebej težavne vrste predstavljene na isti risbi, skupaj z odstavkom besedila, ki nas opozarja na ločevalne značilnosti. V knjigi pogrešam kazalo z znanstveni- mi imeni vrst, pa ne preveč. Na notranji strani platnic je namreč zelo pregledno slikovno kazalo s 7 5 morfološkimi tipi ptic. V se so prikazane v istem velikostnem razmerju. Posebej za začetnike je takšno kazalo gotovo veliko vredno. Razširjenost je za vsako vrsto prikazana na malem zemljevidu, ki tokrat prikazuje le SZ del Evrope. Na zemljevidih so vrisane meje držav, kar olajša razbiranje meja arealov. V spodnjem desnem kotu kart je spodobno predstavljena tudi Slovenija. Z našega gledišča sta še najmanj zanimiva status in ocena številčnosti na britanskem otočju, ki sta v posebnem polju vedno predstavljena tik nad zemljevidi razširjenosti. Knjigo toplo priporočam vsem začetnikom, saj je na eni strani priročna, poceni (ca 3500 SIT) in nima predstavlje- nih preveč vrst, po drugi strani pa je prava mala določevalska mojstrovina. Verja- mem pa, da je bodo zelo veseli tudi stari mački. Priročnik ima pravzaprav le eno po- membno pomanjkljivost: ni napisan v slovenščini. Bogve, ali se ne bi splačalo te pomanjkljivosti odpraviti? Tomaž Jančar Lefranc N., T. Worfolk (1997): SHRIKES, a Guide to the Shrikes of the World. Pica Press, Sussex v lanskem letu je pri znani založbi Pica Press spet izšel nov monografski priročnik, tokrat o srakoperjih. Knjiga je ·klasičnega formata, podobno kot vsi dosedajšnji monografski priročniki, 75 ACROCEPHALUS ki so izšli pri založbah Christopher Helm in Pica Press. Ima 192 strani in 16 barvnih strani z odličnimi risbami, delo Tima Worf olka, v uvodnem delu pa je nekaj črno belih slik istega avtorja o morfologiji in ekologiji srakoperjev. Knjiga ne obravnava celotne družine srakoperjev, ampak le poddružino Lanii- dae, v katero uvršča rodove Lanius (27 vrst), Corvinella (2 vrsti) in Eurocephalus (2 vrsti). Avtorja sta v sistemu sledila najnovejšim izsledkom genetskih raz- iskav, delanih z metodo DNA-DNA hibri- dizacije. Po starejšem sistemu naj bi rod Eurocephalus pripadal drugi poddružini Prionopinae, vendar so v najnovejših raziskavah sistematike ptic na genetski osnovi ugotovili večjo sorodnost omenje- nega rodu s predstavniki poddružine Lanlidae. Od drugih novosti iz sistematike srakoperjev knjiga obravnava še na novo priznano evropsko vrsto srakoperja - južni veliki srakoper Lanius meridionalis, ki je bil pred tem obravnavan kot podvrsta veli- kega srakoperja Lanius excubitor. V uvodnem delu je predstavljena pro- blematika taksonomije, morfologije, seli- tev, habitatov, vedenja, prehranskih na- vad, gnezditvenih navad in populacijske dinamike srakoperjev (obravnava pred- vsem rod Lanius), dodano pa je še nekaj informacij o rodovih Corvinella in Eurocephalus. Sledi nekaj splošnih napot- kov za uporabo priročnika in nekaj po- membnejših naslovov Mednarodne sku- pine za srakoperje (International Shrike Group). Sledi klasičen slikovni pregled vrst s kratkimi opisi samca, samice in prvoletnih osebkov ter ponekod še opisov nekaterih podvrst, ki so tudi narisane . Narisano je veliko število podvrst, žal pa ne vse. Tako je pri rjavem srakoperju Lanius collurio narisana le soimenska podvrsta. Pri večini zelo variabilnih vrst pa so narisane prak- tično vse podvrste (naprimer pri bledem srakoperju L. isabellinus, orientalskem srakoperju L. schach, velikem srakoperju L. excubitor, južnem velikem srakoperju L. meridionalis, itn.) Slike so dobre in nazor- ne. Za slikovnimi stranmi sledi še klasičen obširnejši tekst o posameznih vrstah, ki obsega določanje, opis spolov in mladost- 76 XIX - 87-88 - 1998 nih osebkov, mere, razširjenost, geograf- ske variacije z zoogeografskimi in morfo- loškimi opisi vseh znanih podvrst, pri nekaterih možnosti križanja z drugimi vrstami, selitev, golitev, oglašanje, habi- tat, navade, prehrano in gnezdenje. Na koncu je dodan še seznam literature za vsako vrsto posebej. Teksti so opremljeni tudi z nazornimi zemljevidi, ki poleg gnezditvenega in prezimovalnega areala prikazujejo še areale posameznih podvrst ter pri nekaterih tudi selitvene poti. Knjiga je odličen priročnik za določanje in spoznavanje srakoperjev, ki, kot pravita avtorja v uvodu, ponazarjajo zelo očitno konvergenco z ujedami tako morfološko kot ekološko. Knjigo smo na januarski seji, ko smo obravnavali družino srakoperjev Laniidae, zelo koristno uporabili tudi pri terminološki komisiji. Al Vrezec Skrivnostna fotografija Mystery photograph Tokratna skrivnostna fotografija je spet bolj uganka kot problem, zato bo odgovor karseda kratek in površen. Ugibamo lahko zgolj zato, ker ptica na sliki skriva del telesa, v tem primeru kljun, po kate- rem jo najlaže prepoznamo. Resničen prepoznavni problem pa so seveda po- snetki, na katerih ptico vidimo v celoti, vzemimo da tudi v ugodni svetlobi, pa je kljub temu ne moremo z gotovostjo do- ločiti. Razlikovanje ima seveda korenine že v naravi, kjer se "ugankarska" ptica slejkoprej zasuče in pokaže skriti del telesa, medtem ko "problemska" ptica ostaja vprašljiva ne glede na to, ali pozira dalje, ali pa, kar je verjetnejše, odleti in nas pusti z dvomi in v najboljšem primeru s posnetkom v aparatu. Seveda je razlika tudi v učinkovanju: ob problemskih po- snetkih se učimo, ob ugankarskih zgolj zabavamo. Po kratkem repu , podrepni in trebušni belini domnevamo, da gre za pobrežnika - martinca ali prodnika. Ce po zelenem listu sklepamo, da je ptica na sliki v gnezdi-