I |CT '5
celoletno	(za	BR	MM	HK	BB	MB-im«	Gregorčičeva 23. Tel.
|H| TRffŽk	fl^^B	■	Wrafo	H	N^HR	H98)	Gregor-
90 din, za V* leta 45 din,	W	^RR	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska ^	Rokopisov ne vračamo. —
izdaja za celo leto 50 din.	_	* _	■	_	,	»g _	_	■_	.	«___ _■_a	X	m--—	Račun pri poštni hranil-
Plača in toži se v Ljubljani. CdSOPfS 23 frBOVIIIO« fflCV USf fl fO* ODIT III OGliaFflf SIVO nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja	Ljubljana,	ponedeljek	5.	februarja	1940_______________Cena	V50
Odprta vprašania
Vedno nova vprašanja se postavljajo pri nas, skoraj nobeno pa se ne reši do konca. Poslovni svet zato skoraj nikdar ne ve, kako naj uravna svoje postopanje, ker hipoma more nov predpis ovreči vse njegove račune.
Tako se je n. pr. razglasilo, da se bo izdala uredba o kontroli cen. Sestal se je tudi odbor, ki je začel to uredbo izdelovati. Komaj pa so prišle v javnost prve vesti o tej uredbi, je nastal proti temu načrtu uredbe tak odpor, da je moral ves načrt pasti. Sedaj se izdeluje ali je že gotov drugi načrt, ki pa enako ne Ik> zadovoljil, kakor se more sklepati iz raznih že objavljenih kritik. Med tem teče čas naprej in kontrola cen postaja vedno manj aktualna, kajti med tem so se cene že same od sebe nekoliko uravnale. Ni izključeno, da bomo dobili uredbo o kontroli cen baš v trenutku, ko bo že nastala nova situacija in bo uredba absolutno zakasnela.
Svoje dni je bilo veliko razburjenja zaradi načrta zakona o elektrifikaciji. Kar na lepem bi mnogi izgubili po tem načrtu svoje pravice. Odpor javnosti je tudi ta načrt vrgel, da j© nato vsa stvar zopet zaspala. Vendar pa je elektrifikacija potrebna in banovine jo tudi v skladu s svojimi finančnimi razmerami izvajajo. Ne pa tudi državne oblasti in niso redki primeri, da se celo v krajih, kjer so velike elektrarne, v državnih uradih uporablja petrolejka. Sedaj, ko smo omejili uporabo tekočih goriv, bi bil pač že čas, da bi takšne anahronizme odpravili in da se ne bi po nepotrebnem trošil petrolej, kjer je električna luč na razpolago.
Koliko anket, koliko konferenc in posvetovanj po vsej državi je že zahtevala novela obrtnega zakona samo v zadnjih dveh letih. Nobenega dvoma tudi ni, da je ta novela nujno potrebna, kljub temu pa do novele same ne pridemo, pa čeprav so prav za prav vse potrebne glavne spremembe obrtnega zakona med gospodarskimi organizacijami dogovorjene.
Uredba o krošnjarstvu je bila slovesno obljubljena gospodarskim ljudem že pred poldrugim letom. Kljub temu pa še do danes ni uresničena, čeprav se je med tem krošnjarsko vprašanje poostrilo do skrajnosti. Enako je s šušmarstvom. Dokazano je, da to šušmarstvo uničuje naše gozdno bogastvo. Treba bi zato bilo takoj in energično nastopiti proti temu šušmar-stvu, da se ne bo še naprej delala škoda. Toda nič se ne gane in šuš-marji morejo svobodno in v zasmeh vseh predpisov opravljati še nadalje svoje škodljivo delo.
Neštetokrat je bilo v naši javnosti načeto vprašanje zaposlitve tujcev. Neštetokrat tudi ugotovljeno, da se naši ljudje zapostavljajo zaradi tujcev in da so po vrsti v vseh podjetjih tujci za isto delo neprimerno bolje plačani od domačinov. Na splošen pritisk javnosti so se sicer tudi izdali neki predpisi proti zaposlovanju tujcev, toda v glavnem je ostalo vse pri starem in odrejena evidenca nad tujci je le na papirju.
A ne samo to, da se odpirajo vedno nova vprašanja, od katerih pa se nobeno ne reši, mora gospodarski svet prenašati še drugod popolno negotovost. Tako' je treba čakati na razsodbe državnega sveta tudi več let, da pride
gospodarski človek do svoje pravice. Nova davčna reforma pa vsebuje še težje določilo, po katerem bi davčna odmera šele po dveh letih postala definitivna, kajti dve leti bi imela finančna oblast pravico, da odmero ovrže. Jasno je, da bi s tem nastalo za davkoplačevalca čisto nemogoče stanje, ker ne bi nikdar vedel, pri čem da
prav za prav je. V to poglavje spada tudi pri nas že kar običajna praksa, da se uvedejo novi davčni predpisi tudi za nazaj. Kako naj pri takšni praksi sestavljajo gospodarski ljudje svoje knjige, je res nerešljiva uganka.
Mnogo preveč vprašanj se pri nas načenja, namesto da bi se najprej rešila stara vprašanja in ta
dobro, šele nato pa začela reševati nova. Tako pa imamo kljub enormnemu obsegu predpisov vedno več nerešenih vprašanj, da je gospodarski svet v vedno večji zadregi. Pri tern pa se je vprašanje naše upravne reforme tudi ustavilo, da o tej reformi, čeprav najbolj potrebni od vseh, ne smerno niti misliti.
Kartel /e odgovoril
Njegov odgovor pa je nezadosten
V beograjskem »Vremenu« sta odgovorili firmi Jugoslovenska Standard Vacuum Oil Comp. in Jugoslovenski Shell na odprto pismo trgovca Gustava Golla, ki je objavil svoje odprto pismo poleg v »Trgovskem listu« tudi v »Vremenu«.
Odgovor obeh firm se glasi:
Sklicujoč se na to odprto pismo izjavljamo, da stanje, kakor ga opisuje g. Goli ni v skladu z resničnostjo ter da izvirajo njegova izvajanja iz neinformiranosti in nepoznavanja pravega stanja stvari. Napadi na petrolejske družbe takšne vrste, kakor se od časa do časa pojavljajo v javnosti, ne samo ustvarjajo nepotrebno zmešnjavo v vrstah potrošnikov, temveč gredo tendenciozno tudi za tem, da bi se pokazala domača petrolejska družba v najslašbi luči.
Izjavljamo, ne zaradi g. Golla, temveč zaradi javnosti, da je celotno poslovanje petrolejskih družb pod stalnim nadzorstvom državnih oblasti, ki imajo v vsakem času in v vsakem pogledu popoln vpogled v poslovne knjige, opravljajo nadzorstvo nad občno poslovno politiko družb in končno izvršujejo učinkovito kontrolo pri določevanju cen.
Potemtakem smatramo ko dose-daj tako tudi v bodoče kontrolo pristojnih državnih oblasti za edino poklicano, da vpliva na poslovno politiko petrolejskih družb.
*
K temu odgovoru obeh družb pa dostavlja »Vreme« svoje silno neutemeljeno mnenje, da smatra s tem odgovorom kartela zadevo kot popolnoma razčiščeno. To tem bolj, ker bi morale državne oblasti, če bi držale trditve g. Golla, storiti potrebne ukrepe, a tega niso storile niti po objavi odprtega pisma g. Golla. Gre za podjetja, ponavlja »Vreme« za obema petrolejskima družbama, ki so pod najstrožjim državnim nadzorstvom in ki opravljata v naši državi silno važno in za naše gospodarstvo silno koristno funkcijo.
Popolnoma nezadosten odgovor
Trditve, ki jih je navedel gosp. Goli v svojem odprtem pismu, so bile čisto konkretne. Trdil je, da je petrolejski kartel kriv, če je bila Slovenija za Božič brez petroleja. Trdil je nadalje, da je rafinerija »Aquila« v Trstu prej prodajala petrolej v Sloveniji, da ga pa sedaj' ne prodaja več, ker ji je lani kartel odstopil 5% delež svojega dobička, da ne prodaja več v Sloveniji petroleja, bencina in olja.
G. Goli je trdil nadalje, da uprava državnih monopolov od 22. decembra 1939 dalje, ko je železnica zopet dopustila, da po-šljejo trgovci svoje cisterne v Romunijo, ni več hotela izdajati uvoznih dovoljenj.
G. Goli je nadalje trdil, da uživa kartel razne taksne in druge ugodnosti, da plača trgovec skupno 585‘64 din vseh terjatev, kartel pa samo 321.54 din. Zato trgovci ne morejo več nabavljati petroleja v tujini.
G. Goli je nadalje trdil, da ni kartel več hotel proizvajati petroleja, ter ga je zato zmanjkalo ter da je kasneje dosegel, da mu je bila dovoljena višja prodajna cena.
Končno je trdil g. Goli, da se kartel ne drži obveznosti, da bo povsod v državi prodajal petrolej po določeni ceni in da ga nekaterim trgovcem sploh ni hotel več prodajati.
Svoje trditve pa je g. Goli zaključil s pozivom, da ga kartel toži, da bi sc vsa zadeva razčistila pred sodiščem.
Jasno je, da bi bila po tem odprtem pismu
tožba najboljši odgovor.
Kajti nikjer drugje se ne bi mogla vsa zadeva tako objektivno
razpravljati kakor pred sodiščem. Nikjer pa tudi ne bi mogel dobiti bencinski kartel tako popolno zadoščenje kakor pred sodiščem, če trditve g. Golla ne bi bile pravilne. Nikjer pa tudi kartel ne bi mogel tako prepričujoče dokazati, da je pod najstrožjo državno kontrolo in da opravlja v naši državi zelo važno in za naše gospodarstvo zelo koristno funkcijo, kakor je tako lepo znalo povedati »Vreme«.
Če torej kartel ni hotel polemizirati z g. Gollom, potem bi pač storil najbolje, če bi vložil tožbo proti g. Gollu ter objavil, da ne odgovarja na odprto pismo, ker je stvar izročil v razsodbo sodišču.
Tega pa kartel ni storil, temveč objavil samo kratek odgovor, v katerem naglasa samo eno, da je vse njegovo poslovanje pod stalnim državnim nadzorstvom in da imajo državne oblasti stalen vpogled v njegove poslovne knjige ter da nadzirajo vse njegovo poslovanje.
Od 58 novih delniških družb ima 44 sedež v Beogradu
Lansko leto je bilo v vsej državi ustanovljenih 58 novih delniških družb, ki so imele skupno 136-1 milijona dinarjev delniške glavnice. Od teh ima sedež v Beogradu 44 družb s kapitalom 130‘5 milijona din. 95-8% vsega kapitala odpada torej na družbe s sedežem v Beogradu. Od teh družb ima Priv. družba drž. tovaren za svilo 30 milijonov din glavnice. Pri drugih družbah je udeležen samo zasebni kapital. Od teh družb je 7 družb z delniško glavnico 0-5, 17 z glavnico 1-9, 2 s 3, 1 s 3‘5, 7 s 5, 1 z 20 in ena družba z glavnico 30 milijonov din.
5 družb s sedežem izven Beograda je ustanovilo svoje podružnice v Beogradu, 5 družb pa je preneslo svoj sedež v Beograd. Zasebni kapital se vedno bolj koncentrira v Beogradu.
Beseda o državnem nadzorstvu
Mislimo, da je kartel vendarle preveč zaupal v magično silo državnega nadzorstva. Vsi karteli so pod državnim nadzorstvom, toda praktično to nadzorstvo ne pomeni mnogo in je navadno le na papirju. Morda je državno nadzorstvo nad petrolejskim kartelom bolj učinkovito, že zaradi narodno-obrambnih razlogov, toda v tem oziru je treba tudi povedati, v čem se praktično to nadzorstvo kaže. Ni zadosti, če se reče nadzorna oblast more vsak hip pregledati vse poslovanje in vse poslovne knjige, če se hoče kdo na to nadzorstvo sklicevati, temveč treba je čisto konkretno povedati, kdaj in po kom se je to nadzorstvo izvršilo in kakšen je njegov konkreten rezultat. Kartel se ne bi smel le sklicevati na teoretično možnost nadzorstva, temveč bi moral, če se hoče na to nadzorstvo sklicevati, pustiti besedo temu nadzorstvu.
Ne kartel, temveč tista oblast, ki nad kartelom izvršuje nadzorstvo, bi morala dati kartelu izpričevalo, da je njegovo poslovanje v korist države.
Ce se že vmeša v debato državna nadzorna oblast, potem gre njej beseda, nikakor pa ne more drug nastopati ali govoriti za to državno oblast. Vendar nihče ne trdi, da ne bi bilo državne kontrolne oblasti nad kartelom, zato tudi ni treba posebej poudarjati obstoj te oblasti. Pač pa gre za to, kako se ta oblast izvaja in kaj pravi ta oblast sama o trditvah g. Golla. Očitki g. Golla na vse zadnje zadevajo tudi državno oblast, ki ima zato tudi direkten razlog, da pove, kako je s trditvami g. Golla.
Ne bi pa padla krona z glave niti kartelu samemu, če bi odgovoril na konkretne trditve gosp. Golla in pojasnil, če so ali niso te trditve utemeljene. Vendar ne bi bilo kartelu prav nič težavno odgovoriti, če je res, da ne prodaja vsem trgovcem petroleja ali če bi na kratko demantiral vest o dogovoru z rafinerijo »Aquila«. Res je, da je bencinski kartel zelo velik gospod, toda na drugi strani pa je tudi res, da živimo v takšnih časih, da se javnost ne more zadovoljiti s tako lakoničnim odgovorom, kakor je odgovor kartela, kadar gre za tako velike interese vse javnosti.
Zato pričakujemo, da bo spregovorila tudi državna nadzorna oblast in nas prepričala, da moremo imeti v njeno delo popolno zaupanje, ker nam bo natančno povedala, kako in s kakim učinkom izvaja svoje nadzorstvo. Ko pa bo spregovorila državna nadzorna oblast, šele potem se more kartel na njen izrek sklicevati, če bo seveda ta izrek za kartel ugoden.
Na vsak način pa zahtevamo pojasnilo, zakaj je bila Slovenija za Božič brez petroleja!
Zvišanje cen železnim izdelkom
Kartel ključavničarske stroke in črne pločevine je s 30. januarjem zvišal cene ključavničarskemu blagu za 8 %, izdelkom iz črne pločevine za 14-5%, ambalažo pa bo zaračunal z 2-5% vrednosti blaga.
Nadalje so bile zvišane cene vijakom za 20—29%, žebljem za 65 par, trgovskim livom za 1-60 din, podkvam za 50 par, pile pa so se podražile za 15%.
Zaposlitev tujcev v naši tekstilni industriji
V Zagrebu se je ustanovilo Društvo tekstilnih mojstrov in pod-mojstrov v banovini Hrvatski, ki bo skušalo rešiti vprašanje zaposlitve tujcev v naši tekstilni industriji. Društvo je v ta namen že zbralo obširne statistične podatke. Nikakor se ne sme več trpeti, da bi bili v tekstilni industriji domačini zapostavljeni za tujci. To pa se danes dogaja in treba je samo primerjati plače tujcev in pa domačih ljudi. V ta namen je društvo že stopilo v stik z oblastmi. Društvo pa bo tudi skrbelo za strokovno izpopolnitev svojih članov.
Prizad bo prevzel uvoz riža
Potovanje tajnika v ministrstvu za trgovino in industrijo dr. Tomiča v Rim je v zvezi z ureditvijo vprašanja našega uvoza bombažnega prediva iz Italije. Kakor pa poroča »Jug. Kurir« bo dr. Tomič v Rimu razpravljal tudi o uvozu oluščenega riža. Ker se ni mogel doseči sporazum o tem vprašanju med italijanskim pristojnim zavodom in našimi trgovci in industrialci, ki uvažajo riž, se namerava določiti Prizad kot uvoznik oluščenega in neoluščenega riža iz Italije.
Do 7. februarja se morajo prijaviti terjatve proti Češko-Moravski
Devizna direkcija Narodne banke je izdala kominike, s katerim poziva vse izvoznike in uvoznike blaga iz češko-moravskega protektorata, da ji do 7. februarja prijavijo svoje terjatve oziroma svoje dolgove iz kupčijskih poslov s Češko-Moravsko.
Terjatve morajo prijaviti vsi, ki imajo kakšne terjatve brea ozira na to, kdaj so te terjatve nastale. To velja tako za naše državljane ko tudi za tuje firme, ki imajo sedež v Jugoslaviji.
Uvozniki morajo prijaviti vse svoje dolgove ko tudi podatke o načinu, kako so ti dolgovi nastali in kakšni so njih plačilni pogoji.
Te prijave imajo namen, da se uredi vprašanje plačila izvozni-ških terjatev.
Ne razumemo pa, zakaj se postavlja tako kratek rok. Več obzirnosti do poslovnega sveta ne bi nikomur škodovalo.
Obnovite naročnino!
Dobava v Nemčiji pred septembrom naročenega prediva
Čeprav se je oficialno že poročalo, da je to vprašanje popolnoma urejeno, se to vendarle ni zgodilo. Stroji in še nekateri drugi predmeti, ki so bili naročeni v Nemčiji pred 1. septembrom 1930., so že prišli, ni pa še bilo dobavljeno tudi naročeno tekstilno predivo. Baje zato, ker niso naša podjetja poslala še vseh potrebnih podatkov in se zato razdelitev na vsako podjetje pripadajoče količine prediva ni mogla izvesti. Zaradi tega sporoča naš trgovinski ataše v Berlinu naslednje:
Pri naših intervencijah pri pristojnih nemških oblastvih zaradi neizvršitve dogovorjeni dobav moramo za vsak posamezen primer imeti naslednje podatke:
1. Ime jugoslovanske firme, ki je naročila blago v Nemčiji.
2. natančen naslov nemškega dobavitelja.
3. kakšno blago je bilo naročeno in v kakšni količini.
4. dan naročila in
5. kdaj bi moralo biti blago dobavljeno.
ski pa so bili izdani za zboljšanje železniškega parka. Vsako leto se v Angliji obnovi 1450 milj železniške proge ter se v ta namen porabi 214.000 ton jekla in 4 milijone železniških pragov. Za barvanje vagonov se potroši na lelo 10.000
ton barve. Pred pričetkom vojne je železniška uprava rekvirirala vse zasebne železniške vagone. Teh je veliko, ker imajo zlasti vsi rudniki svoje vagone. Angleške železnice so eno največjih podjetij na svetu. Lastnice so 49.774 hiš
ter so največji lastnik hotelov na svetu. Imajo številne doke za popravilo ladij ter v 76 pristaniščih svoje pristaniške naprave. Vrednost angleških železnic se ceni na 1 milijardo funtov, nad 215 milijard dinarjev.
Državna podjetja
in njih
Potrebno /e več/e iamstvo za dobro vodstvo
teh pod
Plugi se bodo podražili
Ker je naša vlada pokazala pripravljenost, da zniža oziroma odpravi uvozno carino na pluge, so sedaj tuje tvornice plugov naročile svojim zastopnikom v Jugoslaviji, da takoj in čim bolj na tiho zvišajo cene plugom za 25%. Na ta način bi tuje tvornice dosegle, da bi ostala cena plugom kljub odpravi carine ista. Z drugimi besedami se pravi to, da bodo dobiček od carine pobasale te tovarne, ne pa kmetovalci, zaradi katerih hoče vlada odpraviti carino.
Da bo vse poglavje še bolj zanimivo, treba dostaviti, da se je sedaj začel še boj med Prizadom -in zadrugami, kdo bo dobavljal te brezcarinske pluge. Tudi ta boj ne bo pocenil kmetovalcem plugov.
Uprava monopolov je nabavila zadostne količine soli in nafte
Uprava drž. monopolov sporoča, da je nabavila zadostne količine soli, da bo prebivalstvo popolnoma preskrbljeno. Uprava je nabavila po 20.000 ton soli v Egiptu in Turčiji, 50.000 ton v Italiji in 40.000 ton v Romuniji. Že te količine z domačo proizvodnjo krijejo domačo potrošnjo. Poleg tega pa se uprava pogaja še z Nemčijo zaradi nabave drobne soli.
Kar se tiče bencina in uvedbe bencinskih kart bo vse pripravljalno delo v kratkem končano. Uprava monopolov je bencinske karte že poslala vsem sreskim načelstvom ter tudi določila kvote za vsa motorna vozila. Čaka se samo še na to, da dovrši delo glede kart banska uprava v Zagrebu. Kakor hitro bo to delo končano, bo objavljena naredba trgovinskega ministra o določitvi bencinske kvote za vsa motorna vozila.
Nabava petroleja je nekoliko otežkočena zaradi sedanjih razmer v Romuniji ter zaradi ustavitve prometa po Donavi. Vendar pa se je posrečilo nabaviti nekatere ko ličine v tujini. Tako je prišla v soboto v Dubrovnik ladja »Apolonija« z 2000 tonami petroleja. V kratkem pridejo še večje količine petroleja, plinskega olja in surove nafte, da bodo v državi zadostne količine tekočih goriv.
Angleške železnice
Blagovni promet na angleških železnicah se je zaradi vojne dvignil za 20%. Dvig je tudi posledica omejitve potrošnje tekočih goriv Ker pa so se angleške železnice vedno dobro vzdrževale, so mogle železnice zvišanje prometa tudi dobro zmagati. Za popravilo želez nic je bilo v zadnjih letih izdano 20 milijonov funtov. Še večji zne
Zagrebški »JugoslovenskiLloyd« je načel zelo važno in tudi nujno potrebno vprašanje o državnih gospodarskih podjetjih in njih upravnih ter nadzornih odborih. V naši državi se je namreč v zadnjih letih ustanovila cela vrsta velikanskih podjetij, od katerih imajo nekatera tudi po več sto milijonov dinarjev delniške glavnice. Da imenujemo samo nekatera teh podjetij: Družba »Silos«, »Šipad«, »Jugoslovenski Čelik«, »Celuloza«, sladkorne tovarne, nekatere kovinske in kemične industrije, drž. denarni zavodi itd.
Vsa ta podjetja so bila ustanovljena z državnim denarjem, t. j. z denarjem davkoplačevalcev, ki imajo zato vso pravico zahtevati, da se ta podjetja tudi dobro upravljajo in da dajo državi oni dobiček in ono lcoTist, ki sta bila razlog za njih ustanovitev. Če bi se izpolnile vse one nade, ki so se navajale ob ustanovitvi teh podjetij, bi se mogla korist teh podjetij zelo močno poznati ne le v državni blagajni, temveč tudi v vsem našem gospodarstvu. Teh ugodnih posledic pa javnost žal v posebno veliki meri ne vidi. »Jug. Lloyd« pa tudi navaja, zakaj teh ugodnih posledic ni ter pravi:
Nič ni čudno, če se mnogi vprašajo, kako in kdo upravlja ta tako važna državna podjetja? To vprašanje je napotilo tudi nas, da smo sestavili seznam članov upravnih in nadzornih odborov teh podjetij, kakor so jih objavili uradni in neuradni listi. Kot ljudje pa, ki ne sodijo vse le po imenih, smo se zanimali in informirali tudi o preteklosti, zvezah, poklicih, znanju, moralnih in materialnih razmerah one gospode, ki ima čast in srečo, da sedi v upravnih in nadzornih odborih posameznih državnih podjetij, ki so večinoma organizirana na delniški podlagi. Po vsestranskih in podrobnih informacijah smo se morali — milo rečeno — začuditi! Če bi pa objavili vse to, kar smo na podlagi vestnih informacij zbrali — bi javnost zastrmela.
Vedeli smo že od davno, da sede v upravnih in nadzornih odborih drž. podjetij ljudje, ki se morajo za ta svoj položaj večinoma zahvaliti samo svojim negospodarskim zvezani in zaslugam. Nikdar pa nismo mogli niti v sanjah misliti, da še danes velikanski odstotek teh sinekuristov ne spada niti po svoji preteklosti niti po svojem znanju v uprave in nadzorstva podjetij, v katerih bi morala biti tehnična in komercialna sposobnost edini kriterij, ki bi dajal pravico, da kdo odloča in razpravlja o poslih, premoženjih, pogonih in interesih teh podjetij, v katera smo vložili težke stotine milijonov in ki so usodne važnosti za interese države in naroda.
List pravi dalje, da ne trdi, da ne bi bili v teh upravah in nadzorstvih tudi dobri, sposobni ljudje. Takšni so n. pr. iz vrst urad-ništva, ki so imenovani kot vrhovna kontrola. Tudi iz meščanskih vrst je imenovan tu pa tam kakšen strokovnjak, toda ti so v naravnost velikanski manjšini. Kaj n. pr. ve o težki kovinski ali lesni industriji ter trgovini kakšen podeželski na čelnik, strankarski agitator, arhivski uradnik, penzioniran uradnik ali skrahiran trgovec, ki nikdar niso imeli opravka s posli, ki jih
opravljajo ta podjetja. Upravni in nadzorni odbori drž. podjetij imajo mnogo preveč teli neizbranih ljudi ter so se zaradi tega zgodile tudi razne »nesreče«, od katerih je bila največja ta, da so mogli nekateri posamezniki delati tudi brez vsake kontrole. Če pa so se odkrile razne nekorektnosti, ni bil nikdar kdo teh ljudi poklican na odgovornost.
Zato je treba končati s tem sine-kurskim sistemom in v uprave teh podjetij smejo priti samo ljudje, ki so strokovno in komercialno za takšne posle tudi usposobljeni. Tej zahtevi se pridružuje v celoti vsa gospodarska javnost, ki mora zahtevati, da se v državna podjetja vloženi velikanski zneski tudi dobro obrestujejo, da dajo državi to. kar država od njih potrebuje, ne
pa da hirajo, ker so postala pre-skrbovalnice za ljudi, ki niso v svojem življenju dokazali nobene druge sposobnosti, kakor da imajo dobre zveze.
Hkrati z vprašanjem članstva v upravnih in nadzornih odborih drž. podjetij pa je treba prečistiti še drugo vprašanje, če je namreč sploh dobro, da se ustanavlja pri nas tako veliko državnih podjetij, ko pa je vendar notorično, da je uprava državnih podjetij vedno neprimerno dražja in slabša ko v zasebnih.
Ali ne bi bilo zato mnogo bolj umestno, če bi se tudi že obstoječa državna podjetja prepustila domačim podjetnikom, ki bi samo na davkih dali državi več, ko pa dobi danes od vsega podjetja!
Razsodba
državnega
Kdaj se uslužbenski davek všteje v osnovo družbenega davka
Pri odmeri družbenega davka je bil nekemu industrijskemu podjetju vštet v davčno osnovo znesek, ki je bil plačan na naslov usluž-benskega davka. Na tožbo podjetja je državni svet z razsodbo št. 6174/39 razveljavil ta odlok iz naslednjih razlogov:
»S toženim odlokom je bila vnesena v davčno osnovo po točki 2. člena 82. zakona o neposrednih davkih vsota 74.776 din, kolikor je cenzurna oblast ugotovila, da je podjetje plačalo namesto svojih nameščencev uslužbenskega davka.
Podjetje trdi v svoji tožbi, da to sporno vsoto ni plačalo namesto svojih nameščencev, temveč da jo je plačalo za svoje nameščence in na račun njih plače ter je zato mnenja, da se ta vsota ni smela vnesti v davčno osnovo. Zato zahteva, da se toženi odlok razveljavi kot protizakonit iz razloga, ki je naveden v tožbi.
Potem ko je državni svet proučil izvajanja obeh strank, je razsodil:
Za presojo vprašanja o davčni zavezanosti sporne vsote je odločilno to, če je plačalo podjetje sporno vsoto namesto svojih nameščencev, kakor se trdi v toženem odloku ali pa za svoje nameščence in na račun njihovih plač, kakor to trdi podjetje v tožbi. Ker pa ta činjenica, da je podjetje plačalo sporno vsoto namesto svojih nameščencev, ni ugotovljena niti v toženem odloku niti v navedenem zapisniku z dne 18. avgusta 1937., oziroma ni v njih povedano, na podlagi katerih činjenic se sklepa, da pomeni sporna vsota uslužbenski davek, ki ga je podjetje plačalo namesto svojih name-
ščencev, kar pa bi morala cenzurna oblast v toženem odloku v skladu s § 107. in 109. zakona o občnem upravnem postopku naglasiti. Ker pa se ta činjenica ne more ugotoviti niti na podlagi priloženih aktov, je bil toženi odlok izdan
po nepravilnem postopku in na podlagi nezadostno ugotovljenih činjenic v bistvenih točkah, zaradi česar se je moral kot nepravilen v smislu člena 26. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih razveljaviti kot nasproten zakonu s tem, da pristojna davčna oblast v smislu prednjih razlogov in navedenih zakonskih predpisov postopa ter da o davčni zavezanosti sporne vsote izda nov odlok.«
K tej razsodbi dostavlja »Pri-vredni pregled«:
Zavezanci uslužbenskega davka so samo nameščenci podjetja in to samo zadržuje od njihovih plač davek ter ga izroča davčni oblasti. V kolikor torej podjetje na ta način zadržuje uslužbenski davek in ga izroča davčni oblasti, ni za ta znesek zmanjšan dobiček podjetja, s tem pa tudi ne davčna osnova. Zato se ta vsota ne bi smela pribiti davčni osnovi samega podjetja. Če pa plačuje podjetje iz svojih dohodkov uslužbenski davek svojim nameščencem, tedaj se dohodek podjetja zmanjša in plačani uslužbenski davek se mora pribiti davčni osnovi podjetja.
*
K vsemu temu pa bi dostavili mi, da je torej podjetjem prepovedano čutiti socialno do svojih nameščencev. Vsekakor bi bi o pravilno samo eno, da se pla ati uslužbenski davek v vsakem pi i-meru odbije od davčne osnove.
Ukrepi italijanske vlade za pospeševanje tujskega prometa
Da bi se čimbolj razvil tujski promet, namerava italijanska vlada dovoliti hotelom znatne davčne olajšave, nekateri hoteli pa bodo dobili tudi državno pomoč. Vlada bo nadaljevala svojo akcijo za modernizacijo hotelov ter povečanje njih komfora. »Banca del La-voro« bo dajala za nove stavbe do 50% potrebnega stavbenega kre-
dita za notranjo opremo hotelov pa do 25% vseh stroškov po ugodnih pogojih. Ustanovila se je nadalje tudi posebna organizacija, ki bo skrbela za strokovno naobrazbo hotelskega naraščaja.
Madžarsko-jugoslovanska trgovinska pogajanja,
ki bi se morala v kratkem pričeti, so odpovedana. Vsa vprašanja so bila namreč med tem že rešena diplomatskimi pogajanji.
Bolgarsko stališče z ozirom na konferenco Balkanske zveze je bilo z odločujočega bolgarskega mesta razloženo dopisniku agencij« Stefani takole: Bolgarska bo nadaljevala svojo politiko miru ter varovala svojo striktno nevtralnost v sedanjem konfliktu, čeprav je Bolgarska pripravljena sodelovati z vsemi svojimi sosedi, se svojim nacionalnim zahtevam ne odreka. Bolgarska ne bo vstopila v Balkansko zvezo tako dolgo, dokler države clanice B. z. ne rešijo na zadovoljiv način vsa sporna vprašanja med balkanskimi narodi. Bolgarska je prepričana, da bi rešitev teh vprašanj učinkovito pripomogla k ohranitvi miru in nevtralnosti v južnovzhodni Evropi. Svoje mednarodne odnosa j e hoče Bolgarska čim bolj razviti z vsemi državami, toda le na temelju absolutne enakosti.
»New Chronicle« poroča iz Carigrada, da pripravlja romunska vlada zakon, s katerim bo dobila Do-brudža avtonomijo. Bolgarska vlada da je pripravljena smatrati to kot dokaz dobre volje Romunije.
Drž. podtajnik italijanskega letalskega ministrstva general Pri-cono je objavil članek, v katerem sporoča, da bo letos podvojeno število italijanskih letal in pilotov. Vsi stroji v italijanskih tovarnah letal bodo obnovljeni. Zgrajenih bo mnogo novih letalskih oporišč v Italiji in v kolonijah.
Veliki posveti vojaških poveljnikov vseh vrst orožja so bili zadnje dni pri Hitlerju. Listi poročajo, da so ti posveti v zvezi z veliko ofenzivo, ki jo pripravlja Nemčija hkrati na morju, v zraku in na suhem. Ofenziva bi se začela takoj, ko bi nastopilo ugodno vreme. Listi računajo s tem, da bo sedanjega zatišja na zapadni fronti v kratkem konec.
Predsednik finske republike Kallio je izjavil v parlamentu, da Vodi Finska vojno samo zato, ker je v to prisiljena, da pa želi čim prej skleniti časten mir. Potrjuje se vest, da je predsednik Kallio že začel delati na to, da bi Finska sklenila mir. Kljub tej pripravljenosti Finske za mir, pa ni njen odpor niti najmanj popustil, kar je zlasti dokazala zadnja brezuspešna ofenziva sovjetskih čet.
Sovjetske čete so ponovno skušale prodretiMannerhcimovo obrambno črto in so se pri tem posluževale nove taktike. Pred tanki so vozili velike jeklene plošče, za katerimi je bila pehota varna pred finskimi strojnicami. Obdali so oklopna vozila tudi z dimom. Po hudih bojih pa se je Fincem posrečilo vendarle ustaviti s proti-ofenzivnimi sunki tudi to prodiranje. Ker sovjetske čete v zadnjem času mnogo bolje nastopajo, sodijo, da jim pomagajo nemški inštruktorji.
Letalski bombni napadi na finska mesta se ponavljajo dan na dan z nezmanjšano silo, čeprav so izgube sovjetskih letal pri tem precej velike. Tako je 54 sovjetskih letal napadlo mesto Rovaniemi in vrglo nad 200 bomb, ki so podrle več hiš in napravile veliko škodo. Tudi mnogo civilistov je bilo ubitih.
Iz Finske prihajajo novi pozivi za pomoč v moštvu in materialu, ker je premoč sovjetskih čet prevelika, da bi mogli Finci sami vzdržati ves boj. Dosedaj so na Finskem tri tuje prostovoljske brigade, od katerih je posebno odlično opremljena švedska.
Šef belgijskega generalnega štaba Deem Bergen je nenadoma odstopil. Odstop je splošno presenetil, vendar pa se iz obveščenih krog zatrjuje, da ni bilo nobene®a ireso-glasja poUtične narave, ki bi povzročilo odstop.	„
Iz Helsinka se poroča ob pričetku tretjega meseca vojne, da so imele sovjetske čete v prvih dveh mescih vojne okoli 250.000 mož izgub, in sicer mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov. Uradno poročilo nadalje trdi, da so izgubili sovjeti okoli 270 letal ter okoli 500 tankov.
Na Poljskem nameravajo uvesti Nemci prisilno delovno službo. En milijon Poljakov bodo prepeljali v Nemčijo, kjer jih bodo uporabili za poljska dela. Prvi transporti teh mobiliziranih Poljakov že prihajajo ter jih pride do aprila v Nemčijo okoli 400.000. »Vsa nemška zemlja mora biti letos čim bolj intenzivno obdelana,« jo izjavil načelnik kmetijskega oddelka v gospodarskem ministrstvu, ki je sporočil novinarjem uvedbo prisilne
g V^Švici**je°bila odkrita velika šnionažna afera, v katero je zapleten tudi bivši polkovnik Fonjalaz. Aretirana je bila že cela vrsta
ljudi.	.	,. . -
Konferenca med japonskimi in sovjetskimi delegati v Harbinu zaradi določitve meje med Sovjetsko Rusijo in Zunanjo Mongolijo je bila pretrgana.
Denarstvo
Likvidacija Slovenske banke
Lansko leto je banska uprava izdala odločbo, da se Slovenska banka d. d. v Ljubljani razpusti in likvidira njeno premoženje. Odločba je bila izdana na podlagi mnenja sodnih izvedencev v kazenski zadevi proti Miroslavu Jan-koletu. Izvedenca sta namreč ugotovila, da je Slovenska banka že
1.	1927. izgubila vso svojo delniško glavnico in da je od takrat njena prezadolžitev še narasla. Proti odločbi o razpustu se je Miro Jankjole pritožil na trg. ministrstvo, ki pa je njegovo pritožbo zavrnilo in je s tem postala odločba banske uprave pravnomočna.
Promet na zagrebški borzi nazadoval
Po uradnih podatkih je znašal
t	(
Ves promet v devizah je znašal 45'2 milijona, za 116 milijona več ko prejšnji teden.
Mednarodni devizni trg
Na curiški borzi je pretekli teden močno narastel tečaj madžarskega penga, in sicer od 79 na 87 švic. frankov. Gibanje drugih tečajev na curiški borzi kažejo na
na zagrebški borzi promet			v mi-
lijonih din:			
dinarske obveznice	1939	1938	1937
	47*6	35*1	28'9
obveznice v tuji			
valuti	19T	19'3	14*2
delnice denarnih			
zavodov	1*1	0*5	07
delnice industrij-			
skih podjetij	6'G	1*2	2‘1
devize 1563*3		1661‘5	1767'2
valute	4*8	8'2	10'2
blagovni promet	18*5	26*5	23*5
skupno 166T2 1752‘4 1846*9
Uradni tečaji za februar
Finančni minister je predpisal za februar naslednje uradne tečaje:
din 350-— „	39830
„ 210— ,,	55	—
„	5480
„	14-80
915 ..	8	70
285 „ 216 — „ 215— „ 1860 „	12-40
1-25 „	34—
„	124—
„ 1235— „ 22880 „ 2915— „	4550
„	30—
„ 1105— „ 1270— „ 1245— „ 430—
1 napoleondor
1 zlata turška lira .
1	angleški funt	.	.
1	ameriški dolar	.	.
1	kanadski dolar	.	.
1	nemška marka	.	.
1 belga ......
1 psngo......
1 brazilski milreis .
1 egiptovski funt . .
1 palestinski	funt	,
1 urugvajski	pezos	.
1 argentinski pezos .
1 čilski pezos .	.	.
1 turška papir, lira .
100 francoskih frankov 100 švicarskih frankov 100 italijanskih lir .	.
100 nizozem. goldinarjev 100 bolgarskih	levov	.
100 romunskih	lejev	.
100 danskih kron	.	.
100 švedskih kron	.	.
100 norveških kron	.	.
100 pezet ..............
100 drahem................... 40 —
100 čeških kron ...	„	150 50
100 finskih mark	.	.	„	108 —
100 le-tonskih lat............ 740—
100 iranskih (perz.) rialov „ 100-—
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim«).
Tendenca na beograjski borzi mlačna
Tečaji drž. vrednostnih papirjev so ostali pretekli teden na beograjski borzi skoraj brez spremembe. Ponudbe so še vedno zelo omejene, kar vpliva ugodno na stabilnost tečajev. Javna roka se le malo udeležuje v kupčijah. V glavnem so skoraj vsi papirji ohranili svoje tečaje. Značilno je, da se dolarski papirji sploh niso po-
slednje številke:	21. 1.	3. 2.
Pariz	10*07	10-05
London	17*77	17-73
Ne\v York	446—	446—
Bruselj	75-40	75-60
Amsterdam	236-80	236*75
Berlin	178*70	178-70
Milan	22*51	22-51
Stanje Narodne		banke
Izkaz Narodne banke z dne		
razvidno iz naslednje primere:		
	26. I.	2. II.
2*5% vojna škoda	425—	422-50
7% investicijsko	98*—	98-50
4% agrarne	53*50	53-50
6% begluške	76-25	76-75
6% dalm. agr.	70*50	70-75
6% gozdne	68*50	68-50
7% Blair	88*—	88-0
8% Blair	95-50	95*50
7% Seligman	101—	101—
7 % stabilizacijsko	97-50	97-50
»moivuiljc npi C
membe (Vse številke v meliionih din):
Kovinska podloga se je povečala za 6,9 na 2.010,0. Od tega je zlata v tujini 10,6 ter je ostala ta vsota neizpremenjena.
Devize izven podloge so se povečale za 21,4 na 772,7.
Vsota kovanega denarja v srebru, niklju in aluminijevi bronci je narasla za 41,5 na 353,7.
Skupna vsota posojil se je zmanjšala za 52,3 na 1.954,6, in sicer so se menična posojila zmanjšala za 54 na 1.878, dočim so se lombard-na posojila povečala za 1,7 na 76,9.
Zapiski finančnega ministrstva so se povečali za 5,3 na 839,4, eskont bonov vojnega ministrstva pa za 82 na 1.316.
Razna aktiva so se zmanjšala za 85,1 na 2.505.
Obtok bankovcev se je povečal za 198,5 na 9.797,5. Skupna vsota obvez na pokaz se je zmanjšala za 147,5 na 2.120,4.
Skupno kritje znaša 26,98%, samo zlato pa 26,84%.
Obrestna mera je ostala še nadalje neizpremenjena.
Novi obračunski tečaj za drahmo
Med našo Narodno banko in Grško banko je bil določen tečaj 250 drahem za 100 din. Ta tečaj se bo uporabljal za izplačila in vplačila po računih A in B.
Ustanovitev posebne zbornice za banke in zavarovalnice v Zagrebu
je bila odložena, dokler se ne reši vprašanje finančne samostojnosti banovine Hrvatske ter dokler se ne doseže sporazum med Zagrebom in Splitom glede izstopa bank in zavarovalnic iz tamkajšnjih trgovskih zbornic.
Turčija je devalvirala svoj funt v razmerju do dolarja za 25%, da bi mogla prodati svoj tobak Združenim državam Sev. Amerike.
Predlog za ustanovitev gospodarske stranke
Ves promet je znašal le 1,646.673 din, za 674.028 din manj ko prejšnji leden, ko je bil promet že itak majhen.
Delnice Narodne banke so bile 7.450, delnice PAB pa po 191-50.
Na svobodnem trgu je bil angleški funt po 218*88, New York po 55-—, Ženeva po 12‘33, Pariz po 123-82, Bruselj po 933*31 in Amsterdam po 2919-86.
Nemška klirinška marka je bila po 14-80 din.
V nekaterih gospodarskih, zlasti industrijskih krogih prodira v zadnjem času prepričanje, da bi se morali gospodarski ljudje organizirati v lastni politični gospodarski stranki. Vidno se je manifestiralo to naziranje v uvodniku »Ju-goslav. gvoždjara« v številki z dne 24. januarja. V naslednjem podajamo glavne misli tega uvodnika.
Danes živimo v času, ki nalaga vsakemu sloju dolžnost, da resno prouči svoje posebne dolžnosti in naloge pri ustvarjanju socialnega in gospodarskega ravnovesja. To ravnovesje je silno važen element za našo zajednico in od njega za-visita javna morala in državna stabilnost.
Gospodarski stanovi imajo pri tem posebno važno vlogo, ki se nikakor ne sme podcenjevati, paš v sedanjem času smo priča, kako postaja gospodarstvo žarišče največjih in najusodnejših borb za obstanek. To se kaže tako pri oskrbovanju narodov s potrebnim blagom ko tudi pri oboroževanju. Položaj gospodarstva pa pri tem ni niti najmanj zaviden, ker se od njega zahtevajo izredne žrtve.
Tmajoč vse to pred očmi, se skušajo gospodarski stanovi organizirati, da bi premagali vse težave, katere se jim postavljajo. V naši državi kot nevtralni pa se morajo rešiti še druge težave. Na eni strani mora naše gospodarstvo prenesti vse reperkusije vojne, na drugi strani pa tudi naše notranje razmere zahtevajo od gospodarskih stanov posebne napore, da bi se mogli uspešno upreti vsem posebnim zahtevam proti gospodarskim ljudem.
V vsakdanjem življenju vidimo skoraj vsak dan pojave, ki ovirajo redno delo. Te pojave tudi časopisje beleži, a dostikrat tudi na škodo gospodarskih stanov in tudi vsega gospodarstva. Zaradi tega prihaja gospodarstvo, a tudi posamezni gospodarski ljudje v zelo težaven položaj. Zato je potrebno, da gospodarski ljudje mislijo na to, kako bi uredili svoje delo in svoje potrebe s splošnimi interesi. To vprašanje je danes zlasti važno, zlasti še, ker ni niti enostavno niti lahko rešljivo. To vprašanje postavlja velike zahteve ne le posameznikom, temveč vsemu gospodarskemu organizmu. 0 vsem tem se tudi v resnici med gospodarskimi ljudmi mnogo razpravlja.
Nekateri predlagajo, da se mora gospodarstvo sodobno organizirati, da se bo moglo upreti navalu vedno večjih težkoč. Ta organiziranost pa mora dobiti nove oblike, ?e ta^° posamezni gospodarski ljudje kakor tudi njih organizacije zavedajo, da te za sedanje razmere ne zadostujejo. Tu je potrebno mnogo močnejše orožje, da bi se mogle spraviti v sklad vse gospodarske in socialne diference, tudi o tem je bilo izrečenih že
več predlogov. Ne le strokovni in stanovski gospodarski listi, temveč tudi dnevni listi so zahtevali in predlagali, da se koordinira delo na gospodarskem polju med državnimi oblastmi in gospodarstvom na ta način, da se izvolijo gospodarski ljudje v posvetovalne, strokovne in izvrševalne odbore pri vseh javnih ustanovah. Ta misel je našla mnogo pristašev, ker bi se z njeno realizacijo odpravila mnoga nesoglasja, država pa obvarovala pred škodljivimi eksperimenti. čeprav pa so se za to zdravo misel izrekli gospodarski ljudje in tudi oblasti, vendar še niso bili doseženi vidni rezultati.
V zvezi s tem se je govorilo tudi, da bi bilo potrebno, da bi gospodarski ljudje sodelovali v našem politifno-strankarskem življenju in da bi tudi kandidirali. Tudi ta misel ima mnogo pristašev ter ni niti nova, ker je v naprednih državah že davno prišla do izraza. Tudi pri nas se ni ta misel zametovala.
V zadnjem času pa se je šlo še naprej in pojavila se je tendenca, da gospodarski ljudje sami nastopijo v delu za preureditev države kot samostojna celota. Več predlogov je bilo izrečenih, da začno gospodarski ljudje ustanavljati svojo lastno politično stranko. Na ta način bi postalo gospodarstvo pomemben činitelj. Pa tudi za dvig vsega gospodarskega življenja v državi bi bila takšna stranka pomembna. Če bi stranka obstojala, potem se ne bi moglo dogajati, da bi se prezrle zahteve gospodarskih ljudi ali pa celo izdajali gospodarstvu direktno škodljivi predpisi, ker bi gospodarski zastopniki v skupščini ali v saboru
branili pravice gospodarskih ljudi ter bi s tem narodno predstavništvo postalo v resnici oni regulativ, ki bi vskladil javnopravne in zasebnopravne interese.
Misel lastne gospodarske stranke ima mnogo upravičenih razlogov. Tudi zakonski predpisi ne ovirajo ustanovitve takšne stranke. Zato pa tudi ni razloga, zakaj gospodarski ljudje o tem vprašanju ne bi razpravljali. Čas sam zahteva od gospodarskih ljudi samoobrambo, katero bi jim gospodarska stranka tudi dala. Zato je le pravilno, če gospodarski ljudje o tem razmišljajo.
Z ustanovitvijo lastne gospodarske stranke bi. se oprostilo gospodarstvo mnogih skrbi, ki vedno bolj pritiskajo gospodarske ljudi Poleg tega pa bi dobili s takšno stranko novo konstruktivno enoto, ki bi vse svoje delo uravnala le z ozirom na dejanske in resnične potrebe gospodarstva. Zato je čas da povedo gospodarski ljudje o ustanovitvi lastne gospodarsk stranke svoje mnenje.
*
Podajamo te misli, da tudi naši gospodarski ljudje povedo svoje mnenje. Pri tem pa poudarjamo, da ne objavljamo tega predloga, da bi zanj agitirali, temveč samo zato, da se najdejo pota, kako bi se mogli gospodarski stanovi našem političnem in javnem življenju čim bolj uveljaviti, da bi bili interesi našega gospodarstva zavarovani ne le pred demagogi jami z leve in desne, temveč tudi pred nesposobnim birokratizmom ki dobiva danes tem večjo moč čimbolj se stopnjuje zunanjepolitična napetost.
Napoveduje se zvišanje tene za opeko
Stanie v hrvatski opekarski industriji
Naša opekarska industrija ima zadostno surovin, le stroje je morala do zadnjega časa uvažati, večinoma iz Nemčije. Sedaj pa je začela izdelovati za opekarsko industrijo potrebne stroje Daruvar-ska livnica in tovarna strojev. Seveda pa ta tovarna še ne izdeluje vseh strojev, ki so potrebni opekarski industriji.
Opekarske industrije uporabljajo različna goriva za ^ogon, za žganje surovin pa se uporablja izključno domači premog.
Kartel opekarske industrije
Na Hrvatskem je približno 350 opekarn z letno kapaciteto 400 milijonov kosov opek. Lani je dosegla potrošnja opeke komaj polovico te kapacitete. Zlasti od leta 1931. dalje, ko se je začela gospo-
darska kriza in ko je stavbena delavnost silno padla, je nastala med opekarnami močna konkurenca In so nekatere ponujale opeko kar pod ceno. Mnoge so zaradi tega prišle tudi v zelo težaven položaj. Da bi se ta škodljiva konkurenca preprečila, se je večkrat poskušal ustanoviti kartel opekarn. Toda šele leta 1938. se je to posrečilo, toda le deloma, ker se za Hrvat-sko ustanovljeni kartel omejuje le na Zagreb in Karlovec. V zadnjem času se opaža močno prizadevanje, da se ta kartel razširi tudi na Varaždin, Sisak in druga hrvatska mesta. Podobni opekarski karteli so še v Beogradu, Novem Sadu in Sarajevu. Vsi ti karteli imajo le lokalen pomen in ni med njimi skoraj nobene zveze. To pa je tudi razumljivo, ker so prevozni stroški za opeko tako visoki, da je na večje razdalje vsaka konkurenca
v normalnih razmerah med opekarnami izključena.
Zato je tudi uvoz, ko tudi izvoz opeke zelo redek. Že leta dolgo nismo uvozili iz tujine niti ene opeke, ker to preprečuje tudi naša uvozna carina, ki je prohibitivna. Pač pa se je iz Slovenije lani zadnje mesece pred vojno zelo mnogo opeke izvozilo v Nemčijo. Pred leti pa smo izvažali opeko tudi v dežele Severne Afrike.
Gibanje cen
Po ustanovitvi kartela so se cene opeke na Hrvatskem dvignile od 430 na 457 din za 1000 kosov navadne opeke. Še v večji meri so bile dvignjene cene za strešno opeko od 600 na 680*— din. Za boljše vrste je bila cena dvignjena še v večji meri.
Z novim letom so se cene znova popravile zaradi zvišanja davka na poslovni promet od 2*7 na 3%. Računati pa je s tem, da se bodo cene z začetkom gradbene sezone dvignile še za 10 do 15 odstotkov. To zvišanje je naravna posledica višjih davkov, višjih mezd, podražitve premoga in drugih stroškov. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so bila delavska gibanja v opekarski stroki precej pogostna, ker so bile mezde tudi v resnici nizke.
Nadaljnji razvoj opekarske industrije je odvisen od stavbene delavnosti. Na Hrvatskem upajo, da bo zaradi iniciative banske oblasti ta živahna. V drugih banovinah pa so ljudje manj optimistični.
Organizacija hrvatske opekarske industrije
Na Hrvatskem sta dve združenji opekarn: Zveza opekarn za banovino Hrvatsko, ki zastopa obrtuo-industrijske obrate ter strokovno obvezno združenje industrialcev opekarske stroke v Zagrebu, ki je bilo ustanovljeno s posebnim odo-brenjem banske oblasti. Odločilna za pripadnost k eni ali drugi organizaciji je kapaciteta podjetja. Združenje industrialcev bi hotelo imeti čim več članov in zato predlaga, da se meja, ki loči industrijska od obrtniških podjetij, zniža od letne kapacitete 2 milijonov na 1 milijon.
V banovini Hrvatski je danes 295 opekarn z letno kapaciteto 369,4 milijona opek. Od teh je industrijskih podjetij 36 z letno kapaciteto 185,6 milijona opek, dočim 259 obrtniških podjetij more izdelati le 183,8 milijona opek. Če bi se znižala meja za pripadnost k industriji od 2 na 1 milijon opek, bi se zvišalo število industrijskih podjetij na 86. Samo 4 podjetja morejo napraviti več ko 10 rniii-jonov opek, kapaciteta največje opekarne pa dosega 40 milijonov opek letno.
Terjatve proti Nemčiji znatno padle
Izkaz o stanju naših kliringov dne 31. januarja navaja, da so naše terjatve proti Nemčiji padle za 29,4 na 97,2 milijona din, zato pa se povečale terjatve proti Češko-Moravski za 9,7 na 70,7 milijona Kč. Znatno je narasel tudi naš dolg Italiji. Gibanje kliringov je razvidno iz naslednjih številk (vse v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:	31.1.	22.1.
Bolgarska din	0,53	0,89
Nemčija RM	6,57	8,55
Češko-Moravska Kč	70,76	61,06
Španija pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:		
Belgija belg	1,42	1,42
Italija din	68,20	53,96
Madjarska din	27,21	33,81
Poljska din	26,89	26,89
Romunija din	27,25	30,02
Turčija din	0,08	6,03
Slovaška Ks	1,70	1,48
Francija fr.	0,29	0,28
Franc, kolonije fr.	0,03	
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini in obrestuje nove vloge po 4—5%.
Nova pogajanja z Nemčijo
Stalni nemško-jugoslovanski gospodarski odbor se sestaja dvakrat na leto: spomladi in jeseni. Letos se sestane že ta mesec v Zagrebu ali Ljubljani, ker se s 1. aprilom vključi Ceško-Moravska v nemško carinsko ozemlje. Zato protektorat ne bo imel več svojih posebnih kontingentov ne posebnega klirinškega računa. Da bi se izvršil prehod na novi režim brez vsakega zastoja v medsebojni zamenjavi blaga, zato se tudi sestane že prej nemško - jugoslovanski stalni odbor.
Katera druga vprašanja se bodo na zasedanju odbora še razpravljala, ni znano. Pač pa se ve to, da se bo govorilo o cenah naših izvoznih predmetov, ker so te sedaj prenizke.
Začela pa so se tudi pogajanja zaradi naših predvojnih dolgov Nemčiji. V decembru je sicer bil o tem v Beogradu že dosežen sporazum, sedaj pa se bo razpravljalo še o nekih preostalih dolgovih (posojila za vicinalne železnice in njih obrestovan je). Te dolgove bomo plačevali z izvozom naših proizvodov.
Na februarskem zasedanju stalnega odbora bo tudi govor o tran-sportiranju našega izvoza vodnim potom.
Balkanske države bodo varovale svojo visnost
Uradno sporočilo o beograjski konferenci
Proizvodnja živega srebra na Slovaškem
Živo srebro se na Slovaškem predeluje v rudarskem zavodu v Koterbachu, ker vsebuje tamkajšnja železna ruda tudi živo srebro. Za Handlovo je to največji zavod za proizvajanje živega srebra. V rudniku Mariabana sta dve veliki peči s kapaciteto 40 ton zemlje. Dnevna proizvodnja živega srebra znaša 240 kg. Ta zavod je v francoskih rokah ter se sedaj slovaška vlada pogaja s francoskimi lastniki, da bi prešel v slovaške roke, nakar bi se proizvodnja povečala.
Turčija je prepovedala izvoz bombaža
Lani v oktobru je bil dosežen s Turčijo sporazum, da plača svoj klirinški dolg nam na ta način, da nam dobavi bombaž. Na podlagi tega sporazuma so začeli naši uvozniki kupovati v Turčiji bombaž, čeprav je bil precej dražji ko na drugih trgih. S tem so omogočili našim izvoznikom, da so po 2 do 3 letih čakanja prišli do svojega denarja. Vse je kazalo, da je s tem vprašanje bombažnega uvoza iz Turčije popolnoma urejeno. Pred kratkim pa je turška vlada naenkrat prepovedala vsak izvoz bombaža. S tem je nastala nevarnost, da naši uvozniki ne bodo dobili niti onih količin bombaža, ki so jih ne le že naročili, temveč tudi plačali. Naši uvozniki torej ne bi dobili njim silno potrebnega bombaža, poleg tega pa bodo morali čakati še silno dolgo, da dobe svoj denar povrnjen, ker se je ta med tem porabil za plačilo terjatev naših izvoznikov.
Ta primer zgovorno opominja uvoznike, da so silno previdni, kadar gre za plačilo vnaprej za klirinške države.
Pripomnili bi še, da so Turki zvišali ceno bombaža tako zelo, da je turški bombaž za 50% dražji ko najboljši bombaž na velikih svetovnih trgih.
Konferenca držav Balkanske zveze, ki se je pričela 2. februarja in za katero je vladalo povsod po svetu največje zanimanje, se je v nedeljo zaključila. Da je bilo zanimanje za konferenco res veliko, dokazuje najbolj to, da so skoraj vsi večji svetovni listi poslali v Beograd svoje posebne poročevalce, čeprav imajo v Beogradu svoje stalne dopisnike. Uradno sporočilo o rezultatu konference je bilo prečitano pred 200 novinarji in so bili pri tem tuji v večini.
Glavni predmet vseh razprav je bila ohranitev nevtralnosti in obvarovanje balkanskih držav pred tem, da bi bile vmešane v evropski konflikt. Hkrati pa je šlo prizadevanje konference za tem, da se zboljšajo odnošaji med vsemi balkanskimi državami. Uradno sporočilo kaže, da sta bila ta cilja tudi dosežena. Bilo je seveda tudi nekaj intrig, ki pa niso dosegle svojega namena.
Po zaključku konference so podali vsi štirje zunanji ministri držav Balkanske zveze daljše izjave, ki znova poudarjajo popolno solidarnost balkanskih držav ter njih odločno voljo, da obvarujejo Balkan pred vojnimi zapletljaji. Balkan, nekdaj ognjišče nemira, je danes žarišče miru, kakor je naglasil v svoji izjavi turški zunanji minister Saradžoglu. Ni pa bilo na konferenci nobenih senzacij, kar je poudaril v svoji izjavi predsednik konference Gaicncu, temveč je delala konferenca mirno in v popolnem soglasju. S posebnim zadoščenjem je sprejela javnost tudi izjavo grškega ministrskega predsednika Metaksasa, da more po konferenci izjaviti, da bo ostal mir v tein delu Evrope popolnoma ohranjen. Uspešno delo balkanske konference bo ugodno vplivalo tudi na vse druge države Podonavja, kakor je izjavil naš zunanji minister Cincar-Markovič.
tem je tudi posebni pomen konference.
Ze v 24 urah
barva, plesira in kemično sna ti obleke. klobuku itd. ftkrohi iD svetlnlika srajce, ovrat nike in manšete. Perc. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenhurgova ul 3 Telefon št. 22-72.
Po zaključku konference je bilo izdano naslednje
uradno sporočilo:
Stalni svet Balkanskega sporazuma je zasedal v Beogradu 2., 3. in 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zun. minister; Romunijo Grigorc Gafencu, minister za zunanje zadeve; Turčijo Šukri Sa-radzoglu, minister za zunanje zadeve; Jugoslavijo pa Aleksander Cincar-Markovič, minister za zunanje zadeve. Iz izmenjave mnenj v ozračju prisrčnosti in polnem zaupanju morejo člani stalnega sveta soglasno ugotoviti:
1. Skupni interes štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope;
2. svojo trdno odločnost, nadaljevati odločno miroljubno politiko držeč se točno svojih stališč glede današnjega spopada, da bi obvarovali pred strahotami vojne ta del Evrope;,
3. svojo voljo, da ostanejo združeni v krogu sporazuma, ki zasleduje samo svoje lastne cilje in ki ni naperjen proti nikomur ter da skupno skrbe za ohranitev pravic vsake članice do neodvisnosti in do nacionalnega ozemlja;
4. svojo iskreno željo, ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednjimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega delovanja;
5. potrebo, da se izpopolnijo in napravijo čim tesnejše gospodarske in prometne zveze med balkanskimi državami, pri čemer naj se organizirajo posebni trgovinski odnošaji v okviru sporazuma;
6. podaljšanje1 Balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let začenši z 9. februarjem 1941;
7. sklep štirih zunanjih ministrov ohraniti medsebojne tesne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega sveta, ki bo v Atenah februarja 1941.
Nemčija "od Italije veliko vsoto svobodniJh d^viz.
Podpisana 'je bila iii»v» trgovinska pogodba med Francijo in Grčijo. Z novo pogodbo se bodo trgovinski odnošaji med obema državama znatno povečali.
Bolgarska vlada je določila kredit 1100 milijonov levov za razširjenje železniške mreže.
V Romunijo so prišli egiptski, sirijski in palestinski veletrgovci, da bi nakupili večje količine celuloze in papirja, ki so ga doslej kupovali na švedskem. Tudi večje količine romunske moke nameravajo nakupiti.
Romunska je zvišala kredite za premiranje izvoza živine in mesa za 40 milijonov lejev.
Uprava romunskih železnic je zvišala prevoznino za petrolej za 15%.
Grška vlada je odredila popis vseh zalog bombaža.
Naša trgovinska bilanca v 1. 1940.
Najbolj se je lani povečal naš uvoz iz Nemčije, ki se je povečal za 650 milijonov din ali za 28'66 odstotkov. V trgovini z Nemčijo smo postali zato visoko pasivni, za več ko pol milijarde din. Tudi iz Italije se je naš uvoz znatno povečal, za 112‘2 milijona, istočasno pa se je povečal tudi naš izvoz v Italijo, da smo ostali z njo vendar še aktivni. Kako smo bili s posameznimi državami v primeri z
1.	1938. aktivni ali pasivni, kažejo naslednje številke (vse v milijo-
		1939		1938
Ceško-Moravska	+	4602	—	131-6
Belgija	+	292-9	+	289*6
Anglija	+	124-7	+	53‘8
Madžarska	+	118-8	+	51-9
Švica	+	108*5	—	12-2
Grčija Francija	+ +	77-3 43-4	+	64*0 66*7
Egipt	+	41-2	+	0-3
Nizozemska	+	35*7	+	50-2
Švedska	+	30*4	—	3*0
Italija	+	26-5	—	120-3
Tunis	+	34*1	+	29-8
Albanija	+	28-1	+	28*9
Nemčija	—	506-1	+	195*7
Bolgarska	+	0-3	—	2-3
Romunija			65-1	—	543
Poljska	—	53*4	+	37-3
Albanija	+	281	+	28-9
Brit. Indija	—	50-9	—	70-8
Brazilija	—	50-6	—	42-3
Urugvaj	—	14-3	—	39*9
Avstralija	—	11-8	—	13-6
Nizoz. Indija	—	11-5	—	29*5
Turčija		- 4-4	+	6-0
Položaj	na	l
poln nasp
Možnosti za prodajo lesa v tujino I ko prevoz iz Jugoslavije do Špa-so danes dobre, kar je bilo tudi I nije. Povpraševanje po našem lesu
razvidno iz poročil o stanju na raznih lesnih trgih, ki smo jih objavili v prejšnjih številkah.
V praksi pa nastaja za lesni izvoz vse polno ovir. Predvsem treba omeniti sedanje vreme. Pota so zatrpana s snegom, a tudi železniški promet trpi zaradi snega. Če pa se je spravil les na železniško postajo, se dostikrat pripeti, da ni vagonov. Če pa se dobe tudi potrebni vagoni, potem dostikrat manjka prostora na ladji. Če pa se prostor dobi, je prevoznina mnogokrat mnogo predraga. Pri tem je tarifa čisto neenaka, da se pride do najbolj nemožnih stvari. Tako je n. pr. prevoz z ladjo iz Jugoslavije v Južno Ameriko cenejši
je živahno in cene so dobre, kar dokazuje tudi to, da se na dražbah običajno dosezajo višje cene. Gospodarski pogoji za uspešen in živahen lesni izvoz so dani, niso pa ugodne prevozne možnosti.
V zadnjem času se opažajo tudi bolj pogostna mezdna gibanja. Pri urejevanju teh vprašanj bi morali delodajalci in delojemalci gledati predvsem na to, da se dela. Če se bo na to gledalo, se bo našla tudi podlaga za ureditev mezd. Seveda pa se težko pride do soglasja, če nekateri vidijo le konjunkturo, ne pa tudi zvišana davčna bremena. Če pa imajo eni ko drugi pred očmi interes podjetja, bo kompromis gotovo dosežen.
Zunanja trgovina
Direkcija za zunanjo trgovino se
bo ustanovila koncem februarja ali najkasneje v začetku marca. Vsi devizni posli v zvezi z zunanjo trgovino pa bodo ostali še nadalje pod kompetenco Narodne banke.
Devizna direkcija Narodne banke je na podlagi sklepa deviznega odbora uvedla poseben tečaj za uvoz kave, začimb, banan in pomaranč. Uvodniki tega blaga so dosedhj plačevali dolar po 60 din, odslej pa ga bodo morali plačevati po 75 din oz. za 25 odstotkov draže.
Devize za plačilo ekstraktov, ki so potrebni za strojenje kože, se
morejo odslej kupovati svobodno in ne več po posebnem tečaju na podlagi 60 din = 1 dolar.
V Beogradu se mudi posebna slovaška delegacija, ki se pogaja glede nabave masti in slanine. Slovaki ponujajo kot kompenzacijo opremo in stroje za silose ter so v ta nanSfen že stopili v zvezo z družbo »Silos«.
Zadnja dva meseca se je silno povečal izvoz mesa iz zagrebške klavnice. Dočim se prej ni skora' nič izvozilo, se je v zadnjih dveh mesecih izvozilo nad 700.000 kg mesa.
Nemški gospodarski delegat dr, Clodius je podpisal v Rimu protokol o oceni premoženja nemških emigrantov iz Južne Tirolske. Od tega premoženja bo dobila sedaj
Doma in po svetu
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je dal ob obletnici ustanovitve svoje prve vlade obširno izjavo, v kateri je podal glavna načela svoje vlade. Naloga njegove vlade je bila doseči konsolidacijo notranjih razmer. To je bilo dosegljivo le na ta način, da se je obnovilo zaupanje med Hrvati in Srbi. Svojo nalogo je razumel z vso resnostjo in iskrenostjo ter tudi z upoštevanjem mednarodnega položaja. 2e v svoji prvi deklaraciji je naglasil, da se morajo opustiti metode preteklosti in brezplodno kritiziranje. Nato je v proračunski debati naglasil, da je sporazum mogoč le, če se Hrvatom da resnična enakopravnost. Min. pred sednik je nato omenjal, kako so nekateri sprejeli njegova prizade vanja s skepticizmom, mnogi pa tudi s polno vero. Podlaga vsega sporazuma sta bila zaupanje in pravičnost in že prvi sestanki z dr. Mačkom so dali upanja, da bo sporazum dosežen. Nato je govoril o sporazumu samem ter naglasu podporo, ki jo je dobil na jem mestu. O pomenu sporazii pa je dejal: Po zaslugi razumeva^ nja dr. Mačka smo v najbolj kri
tičnih časih mednarodne situacije
mogli odločno in da je naša domovina složna in duhovno zedinjena .in pripravljcna, da brani svoje meje. V tem je naj-večli pomen sporazuma, Ko bo zgodovina presojala pomen sporazuma, bo morala priznati, da sva dr. Maček in jaz storila svojo dolžnost. Morejo se kritizirati nedostatki, ki jih ima sporazum, toda eno je gotovo: brez sporazuma in sodelovanja Srbov, Hrvatov in Slovencev ne bi mogel funkcionirati naš državni mehanizem in mi ne bi bili zadostno pripravljeni. Min. predsednik je nato poudaril, da je sporazum omogočil izvrševanje velike
jugoslovanske misije. Tudi dr. Maček je potrdil svojo jugoslovansko orientacijo. Mnogo važnejša ko debata o mejah banovin je naša skrb, da branimo zunanje meje Jugoslavije. Svojo izjavo je zaključil min. predsednik Cvetkovič, da je neobhodno potrebno, da se izvede temeljita reforma naše politike.
Delegacija madžarske manjšine je obiskala predsednika vlade Cvetkoviča ter mu predložila svoje želje. Predsednik vlade je izjavil, da bodo pravice madžarske manjšine spoštovand. Izjava predsednika vlade je bila od budimpeštan-skega tiska sprejeta z velikim zadoščenjem. Pri volitvah bo nastopila madžarska manjšina skupno z JRZ.
»Seljački dom«, glavno glasilo
HSS, piše, da zahteva predsednik dr. Maček volitve tako za hrvatski sabor ko tudi za beograjsko skupščino ter da je v tej zahtevi ves hrvatski narod z njim solidaren. Volitve za hrvatski sabor so potrebne, da bi se pospešila ureditev banovine Hrvatske. Volitve v skupščino pa so potrebne, ker ni brez njih mogoča dokončna notranja preureditev države. Mnenje nekaterih srbskih politikov, da se morajo še pred volitvami določiti meje med Hrvatsko in Srbijo, ni pravilno, ker se mora o tem zaslišati prava narodna volja, za kar pa so potrebne volitve.
Akcija za združitev vseh radikalov bo najbrže propadla, ker delajo razna osebna vprašanja prevelike težkoče.
Banska uprava v Zagrebu bo ustanovila posebno poverjeništvo za kontrolo cen. V njem bodo poleg zastopnikov banske oblasti tudi zastopniki gospodarskih organizacij.
Objavljena bo uredba o ustanovitvi Hrvatskega Rdečega križa, ki bo imel svoj glavni sedež v Zagrebu, njegov pododsek pa bo v Splitu. Zveza z beograjskim Rdečim križem bo samo reprezentativna.
Domače tvornice za steklo so zvišale cene za 15%.
V banovini Hrvatski se je lani pokadilo tobaka za 470 milijonov din.
Tvomica metel in krtač v Vel. Gorici je pogorela. 50 delavcev je ob delo.
Sladkorja so proizvele nase sladkorne tovarne v kampanji 1939./40.
11.939 vagonov, v prejšnji pa le 8565 vagonov.
Proizvodnja oljčnega olja v Dalmaciji znaša letos 200 vagonov, od katerih je bilo domačim podjetjem prodanih 50 vagonov.
Vodja avstrijskih legitimistov baron Wiesner je umrl v Wurzburgu v starosti 70 let. Wiesner je bil po zasedbi Avstrije najprej od nar. socialistov prepeljan v koncentracijsko taborišče v Buchenwaldu, kasneje pa konfiniran v Wura-burgu.
Bivši avstrijski podkancelar knez Starheomberg je vstopil kot prostovoljec v francosko vojsko.
Na Poljsko so prišli zastopniki ameriškega Rdečega križa, da nudijo pomoč poljskemu prebivalstvu. Zastopniki Rdečega križa so bili sprejeti od generalnega guvernerja, ki jim je obljubil, da bo podpiral prizadevanje ameriškega Rdečega križa.
Prebivalci nekaterih okoliških krajev pri Pragi so dobili od oblasti poziv, da se preselijo v druge kraje, ker bodo v okolici Prage naseljeni baltiški Nemci, da bo Praga obdana od močnega obroča nemškega prebivalstva.
Danski ministrski predsednik je izjavil, da ima Danska zaradi vojne velikansko škodo, ki je skoraj nepopravljiva. Danska je zato v silno težavnem gospodarskem položaju.
Cordell Hull je v razgovoru z novinarji izjavil, da ‘i^r^Brltoniln orvvinsk-i snorazum z Vel. Britanijo
« totall-
narode. Znova se morajo obnoviti načela svobodne mednarodne trgovine. Prepričan je, da bodo ta načela tudi zmagala.
V Italiji nameravajo uvesti enotne obleke, nogavice, srajce in čevlje, ki bi se proizvajale le iz domačega materiala ter le v dva do tri tipe. Cene te tipizirane obleke in obutve bi bile v vsej Italiji enotne, če se ta predlog izvede, bo marsikateri obrtnik brez posla.
Londonska vlada se pogaja z grškimi ladijskimi lastniki za zakup okoli 60 grških trgovskih ladij. Zakupnina bi znašala od 17 do 21 šilingov za tono.
V ladjedelnicah Združenih držav Sev. Amerike grade sedaj 222: vojnih ladij s skupno tonažo i,io/.3b5 ton
347 radijskih postaj je v Ameriki ter nad 33 milijonov rajdijskih naročnikov. 34% rodbin ima v svoji hiši več ko en radijski aparat.
Iz krompirjevih olupkov so začeli v Nemčiji izdelovati časopisni papir.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, trnka tiskarna »Melkur«. d d., men predstavnik Otmar Mihalek. vri v Ljubljani