KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. |>„ b.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 53	CELOVEC, DNE 30. DECEMBRA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Uspeh koroških kulturnih dni
Novi glavni tajnik OZN dr. Kurt Waldheim
Ves svet je pozdravil izvolitev dr. VVald-heima. Glavna skupščina se je odpovedala poimenskemu glasovanju.
V sredo, dne 22. decembra 1971, zvečer, je glavna skupščina OZN potrdila sklep Varnostnega sveta, ki je dan poprej izvolil avstrijskega veleposlanika pri Organizaciji združenih narodov dr. Kurta VValdheima za četrtega glavnega tajnika OZN. Na predlog njegovega protikandidata, Argentinca Orti-za, se je glavna skupščina odpovedala poimenskemu glasovanju, in je potrdila VValdheima za novega glavnega tajnika svetovne organizacije soglasno s ploskanjem. Zaprisega in njegova zahvala sta bili deležni splošnega odobravanja navzočih predstavnikov 132 članic.
Takoj po odločitvi Varnostnega sveta je VValdheim v New Yorku izjavil, da je OZN primerna ustanova za ohranitev miru. Če Organizacija združenih narodov ne more priti do pozitivnih rezultatov, ne zadene nobena krivda svetovne organizacije, marveč le njene članice. VValdheim je nadalje dejal, da ima o opravljanju svoje službe kot glavni tajnik OZN čisto konkretne in jasne predstave. Glavni tajnik ima v mejah karte Organizacije združenih narodov veliko oblast in moč za ohranitev miru in varnosti na svetu. VValdheim je poudaril, da se bo potrudil po svojih močeh, da bi bil kos misiji, ki mu jo nalaga tako važno mesto kot je glavni tajnik svetovne organizacije.
„Težko breme11
Imenovanje za glavnega tajnika je bilo prav na njegov 53. rojstni dan. K temu dogodku je dr. VValdheim pred žurnalisti izjavil: „To je bilo moje rojstno darilo, ki pa pomeni težko breme11. Novi glavni tajnik OZN se je zahvalil avstrijski vladi za njeno Podporo, svojo izvolitev pa je imenoval kot ..osebnostno izvolitev", pri kateri je seveda igrala glavno vlogo trajna nevtralnost Avstrije.
Po tiskovni konferenci v glavnem štabu Organizacije združenih narodov, je novi glavni tajnik obiskal U Tanta v njegovih uradnih prostorih, v katerih bo od novega leta dalje sam uradoval. Še pred tem je VValdheim preživel božič z družino v New Vorku, nato pa dopust na Floridi.
Kot glavni tajnik Organizacije združenih narodov bo letno zaslužil okoli 1,6 milijona šilingov. VValdheim bo ostal v svojem uradu Pet let.
Osebnost novega glavnega tajnika OZN
Novi glavni tajnik svetovne organizacije dr. Kurt VValdheim se je rodil 21. decembra 1918 v mali vasici St. Andra-VVordern blizu Dunaja. Je diplomiran pravnik, po končani drugi svetovni vojni je stopil v diplomatsko službo. Najprej je bil tajnik veleposlaništva v Parizu, nato vodja osebnega oddelka v zunanjem ministrstvu, 1955 opazovalec Avstrije v OZN, veleposlanik v Kanadi, politični direktor na Ballhausplatzu.
Leta 1965 je predstavljal Avstrijo v Združenih narodih. 1968 ga je tedanji kancler dr. Klaus poklical, da vodi v njegovem kabinetu zunanje ministrstvo. Leta 1970, ko je Avstrijska ljudska stranka izgubila na volitvah, se je VValdheim vrnil v New York. Bil je tudi kandidat za avstrijskega predsednika pri volitvah, na katerih je tesno zmagal njegov socialistični tekmec Franz Jonas.
Skorajda že tradicionalni koroški kulturni dnevi so bili v ponedeljek v znamenju zgodovine in umetnosti ter jezika.
Dr. Pavel Apovnik, eden izmed članov pripravljalnega odbora, je mogel uvodoma pozdraviti v dvorani celovške delavske zbornice generalnega konzula SFRJ Bojana Lubeja, mil. g. prelata Aleša Zechnerja, kot zastopnika dekana ljubljanske Filozofske fakultete univ. prof. dr. Frana Zvvitterja ter zastopnike Koroške in Celovca dr. Bau-manna in Marschnerja.
Nato je spregovoril prof. dr. Bogo Grafenauer, ki ga poznamo kot izvrstnega poznavalca koroške in slovenske zgodovine. Za temo si je izbral »Mitologijo koroške zgodovine pri Slovencih in Nemcih11. Po razčlembi raznih možnosti pristopa do zgodovine — znanstvenega, šolskega in poljudnega — je podrobno analiziral mit v zgodovini koroških Slovencev. Med take mitološke predstave je štel nazore o nastanku narodov, o vseslovanski jezikovni vzajemnosti (ki jo je zagovarjal tudi Slomšek v svoji znameniti binkoštni pridigi), o kmetu kot edinemu nosilcu in ohranjevalcu narodne bitnosti, Trunkove izjave o tolikšni potvorbi plebiscitnega rezultata, da se je obrnil Avstriji v prid, predvsem pa je omenil težko travmo o tragičnem položaju koroških Slovencev, ki jo najdemo v zgodovinopisju.
Nemška mitologija se pa opira predvsem na teze zgodovinarja VVutteja, ki zagovarja poseben vindišarski narod na Koroškem, trdi, da je običaj o ustoličevanju koroških vojvod docela nemškega izvora itd. V diskusiji, ki se je dotaknila raznih vprašanj, je prof. Grafenauer tudi omenil najnovejša de-
la zgodovinarjev Neumanna in Kromerjeve ter dodal, da je osnovna hiba vseh teh, da slovenskega jezika ne obvladajo in tudi ne upoštevajo v zadostni meri slovenskih virov.
Dvojezičnost — korist za oba naroda
Drugi dan 3. koroških kulturnih dni je bil posvečen socialnim in gospodarskim problemom dvojezičnega ozemlja na Koroškem.
Dr. Andrej Moritsch, asistent na dunajski univerzi, je na podlagi katastrske občine Št. Pavel na Zilji pojasnil tiste so-cialnogeografske tendence, ki so bile odločilne za razvoj prebivalstva imenovane občine v preteklih 150 letih. Predavatelj je dejal, da je bila za zanemarjenje slovenskega jezika in s tem njegovo nazadovanje kriva socialna zaostalost ljudi, kar pa bi se dalo, po mnenju dr. Moritscha, preprečiti tako, da bi morale oblasti poskrbeti za množična komunikacijska sredstva na Koroškem, to je da bi morale opozoriti na praktično in kulturno vrednost dvojezičnosti.
Nato se je predstavil avditoriju tako imenovani raziskovalni kolektiv, ki ga sestavljajo študenti, člani kluba slovenskih študentov na Dunaju: Avgust Brumnik, Theo-dor Domej, Janko Malle, Jože Messner, Mirko Messner, Vida Obid, Štefan Pintar, Valentin Sima, Kristijan Schellander, Marjan Šturm, Lojze VVieser in Vinko VVieser. Le-ta je podal socialno-ekonomsko in prostorsko analizo južne Koroške na primeru štirih vasi.
Kot zadnji referent drugega dne je bil dr. Pavel Apovnik, ki je obravnaval pravne in manjšinsko-pravne aspekte nameravanih
zložitev občin na Koroškem. Pri tem je predavatelj poudaril, da bi taka zložitev nasprotovala sedmemu členu avstrijske državne pogodbe, če bi se morale združiti dvojezične občine s čisto nemškimi.
Zvečer pa je bil v modri dvorani Doma glasbe literarni večer sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev na Koroškem.
Avstrija šteje 7.456.745 L prebivalcev
Po popisu prebivalstva 12. maja letos šteje Avstrija 7,456.745 prebivalcev, kar je za 5,4 odstotka več kot pred desetimi leti. Dunaj (1,614.841) ima 13.000 ljudi manj. Gornja Avstrija je prehitela Štajersko in je za Dunajem in Nižjo Avstrijo tretja najmočnejša zvezna dežela. Na začelju sta Pred-arlska in Gradiščanska. Število državljanov pa uradno še ni določeno.
KRATKE VESTI
•	Na Dunaju je za hongkongško influenco umrlo že 13 ljudi. Epidemija je nevarna zlasti za otroke. Pred dnevi je na Du-najum zbolelo čez 40 tisoč ljudi.
•	Glavna skupščina Organizacije združenih narodov je na svoji zadnji seji (22. decembra) v letošnjem zasedanju svetovne organizacije, odobrila doslej največji proračun. Rekordni proračun za prihodnje leto znaša 213 milijonov dolarjev, to je za 9,5 odstotka več kot letos.
•	Kubanski ministrski predsednik Fidel Castro je po televiziji obtožil ameriško vlado, da s skupinami kubanskih protirevolu-cionarjev odkrito deluje pri prevratnih akcijah, ki so naperjene proti Kubi.
•	Ljubljanska banka in šahovska zveza Slovenije sta sklenili, da se bosta potegovali za izvedbo za svetovno šahovsko prvenstvo med Borisom Spaskim in ameriškim velemojstrom Bobbyjem Fischerjem. Dvoboj naj bi bil na Bledu.
® Pakistanski predsednik Ali Buto je odredil, naj odvzamejo potne liste 22 najbogatejšim družinam v Pakistanu.
•	Delegacija zagrebškega založniškega podjetja »Liber11 je izročila papežu Pavlu VI. fotokopijo glagolskega misala, natisnjenega leta 1483. To je prva hrvatska tiskana knjiga. Dva nepopolna izvoda hranijo v Zagrebu, dva v vatikanski knjižnici, enega pa na Dunaju.
•	Zvezna republika Nemčija in Alžirija
sta ponovno navezali diplomatske stike, ki so bili prekinjeni leta 1965.
•	Umik ameriških čet iz Indokine je pogoj za popuščanje napetosti v Aziji, je izjavil kitajski ministrski predsednik Ču En-laj.
•	Le malo je manjkalo, pa bi na Severnem Irskem, tako kot na primer v Vietnamu, morali uvesti božično premirje. Iz strahu pred napadi privržencev Irske republikanske armade so oboroženi stražarji spremljali tiste britanske vojake, ki so nakupovali darila v belfaških trgovinah.
•	Denarni sporazum o napeljavi naftovoda med Sueškim prekopom in Aleksandrijo bodo podpisali januarja prihodnjega leta. Pogajanja so se uspešno končala med egiptovsko vlado in zastopniki držav, ki sodelujejo pri financiranju projekta.
6 Petindvajsetletni Everett Hold je 24. decembra ugrabil ameriški »Boeing 707“ s petintridesetimi potniki in člani posadke. Letalo je letelo iz Minneapolisa v Chicago. Ugrabitelj je hotel 300.000 dolarjev odkupnine in dve padali. Ko so mu uslužbenci neke chicaške banke na letališču prinesli odkupnino, je potnike izpustil, posadka pa je ušla. Policija ga je potem prisilila, da se je vdal.
Sv. oie Pavel VI.: Nasilje ne prinaša uspeha
Resen opomin vsem vojskujočim voditeljem — K problemom o Cerkvi in svetu
Zelo resne in svarilne besede je naslovil svetu sv. oče Pavel VI. v svojem božičnem govoru: „Z uporabo sile ne bomo nikdar dosegli zanesljivo in trajno rešitev sporov, temveč le s priznanjem in spoštovanjem pravic posameznika kot tudi družbe.11
Poglavar katoliške Cerkve, ki je govoril v Vatikanu zbranim kardinalom, je v nadaljevanju svojega nagovora obžaloval krvav spopad med Indijo in Pakistanom, nadaljevanje vojske v Vietnamu, nasilje v Severni Irski in napeto ozračje na Bližnjem vzhodu. »Če hočeš mir, potem delaj za pravičnost,11 je zaključil papež svojo temo. Še prej pa se je sv. oče bavil izčrpno s problemi, ki zadevajo cerkvena vprašanja.
Življenje Cerkve je dandanes še zmerom v znamenju zadnjega koncila. To »prilagajanje življenja Cerkve modernemu času",
Slovenska skupnost v Italiji
Na zadnji seji Slovenske skupnosti se je njen predsednik dr. Zorko H a r e j spomnil obletnice razsodbe posebnega sodišča in ustrelitve petih slovenskih junakov na Opčinah pred 30 leti.
Politični tajnik d r. Drago Štoka je nato razvil daljše poročilo o delovanju Slovenske skupnosti v tem letu. Omenil je tudi spomenico vladnemu predsedniku Colom-bu in sprejem slovenske delegacije. Od izročitev spomenice do samega sprejema pri predsedniku Colombu je Slovenska skupnost obravnavala in rešila mnogo zadev. Dr. Drago Stoka je omenil tudi svoj nastop v slovenščini po italijanski televiziji, boj za primerno zastopstvo v rajonskih kon.zultah
se kaže na različnih področjih: v liturgičnih reformah, v kolegialni zavedajoči se odgovornosti škofov, v obnavljanju duhovniškega in redovniškega življenja, kakor tudi v rastoči odgovornosti laikov v Cerkvi.
»Pri vseh reformah in hotenju po obnavljanju Cerkve pa moramo skrbno spoštovati tradicionalne verske vrednote,11 je poudaril papež Pavel VI. V tej zvezi se je sv. oče odločno postavil proti nekakšni »dvoumnosti v interpretaciji koncila11. Posebno jasno je katoliški poglavar kritiziral »zavrnitev cerkvenih izročil, odpor proti cerkveni avtoriteti, kakor tudi stremljenja, da bi se v Cerkvi vpeljalo mlačnejše krščansko življenje11. Taka stališča in nazori motijo in ranijo verska čustva.
Iz visokih nalog, ki jih mora izpolnjevati katoliški duhovnik, je jasno, da se mora ohraniti tudi celibat.
in podporo slovenskim kulturnim in prosvetnim organizacijam pri sestavi osnutka za zakonsko zaščito Slovencev. Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje, da so Slovenci pri Colombu nastopili kot subjekt ter kot predstavniki političnih skupin in kulture. Tajnik je še posebno naglasil, da Slovenska skupnost pri prihodnjih tržaških občinskih volitvah napne vse sile za izvolitev še drugega svojega svetovalca za občinski svet. Zato je potrebno, da se vsi Slovenci zavejo, da je edino v samostojnem nastopanju napredek naše manjšine. Tudi druge slovenske organizacije bi se morale tega zavedati in odkrito podpreti napore Slovenske skupnosti.
Komorni zbor iz Radovljice v Svečah
V	nedeljo, dne 26. decembra 1971, je gostoval na Koroškem komorni zbor „Anton Tomaž Linhart" iz Radovljice. Moški zbor je nastopil z obsežnim sporedom narodnih in umetnih pesmi v Svečah v Rožu, kjer se je zbralo pri Adamu mnogo ljubiteljev slovenskega petja.
Med gosti iz Radovljice so bili visoki predstavniki kulturnega življenja, tako primarij dr. Jurij Zalokar, ki je povabil že pred leti sveške pevce v radovljiško občino, kjer so nastopili doslej trikrat pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga z lastnim koncertom v Begunjah.
V	nedeljo so se prireditve v Svečah udeležili tudi: predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti g. Jošt Role, predsednik pevskega društva „Anton Tomaž Linhart" iz Radovljice, g. Franc Jere ter predsednik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij za področje Radovljice, g. prof. NikoRupelin seveda pevovodja Slavko Bole.
Poleg gostov iz Radovljice je pozdravil predsednik Slovenskega prosvetnega dru-
27. Siomtski pies
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni ples, ki bo v soboto, 8. januarja 1972, s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu.
Sodelovali bodo: Kvintet bratov Avsenik iz Ljubljane — Instrumentalni Trio „Kivado“ z Bleda — Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple.
Vstopnice po 35 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v pisarni SPZ ter pri večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
štva „Kočna" dr. Valentin I n z k o tudi oba predstavnika bistriške občine, in sicer podžupana Francija Beguše h a in podžupana Francija Stefan e rja. Izrazil je veselje nad tem, da sta se oba predstavnika občine odzvala povabilu Slovenskega prosvetnega društva. Dr. Inzko je v tej zvezi spregovoril o kulturnih nalogah, ki jih morajo vršiti kulturne ustanove v občinah dvojezičnega ozemlja. Poleg duhovnega oblikovanja posameznika in družbe je njih glavna naloga v tem, da vršijo med prebivalci občine ali fare funkcijo povezovanja in zbližanja. Temu name-
nu naj bi služilo tudi pevsko srečanje iz Radovljice.
Gostom je zapel nato v pozdrav moški zbor Slovenskega prosvetnega društva „Kočna", pod vodstvom prof. dr. Antona Feiniga. Zboru se pozna, da ima redne vaje ter da je nastopil v preteklih letih večkrat že z lastnimi pevskimi koncerti doma in drugod. Da je sledilo sedaj ob samostojni kulturni aktivnosti sveškega pevskega zbora tudi gostovanje moškega zbora iz sosednje Gorenjske, je treba pozdraviti. To srečanje je bilo prisrčno in domače, kar je zasluga predvsem odličnih pevcev, pevovodje, prirediteljev in udeležencev, ki so z veliko hvaležnostjo in zanimanjem sledili izvajanjem radovljiškega komornega zbora. Posamezne pesmi je povezoval z izbranim besedilom učitelj Franc Černe. Kot solista sta večkrat izstopala tenorist Ivo Govedič in baritonist Stanko Eržen.
Kaj naj povemo še o koncertu? Poslu-
Vesti stanovskega urada od 1. septembra do 1. decembra 1971
Rojstva: Rojstev v vseh treh mesecih ni bilo nič registriranih, ker so vse matere odšle po novorojenčke v celovško bolnico in so jih tam zapisali. Zvedeli pa smo zanje pri blagajniku občine g. Kappu, ki jim izplačuje tako imenovani dojenčkov paket, v vrednosti 150.— šilingov. Ta paket so dobile le matere, zato očetje niso zraven zapisani. Znano pa je ime otroka. Navajamo jih po vrsti:
Marija Trobej, Komlski vrh, za hčerko Johano; Kušej Justina, Blato 43, za sina Emilijana; Trinkaus Zofija, Vogrče 46, za hčerko Brigito; Daniel Marija, Libuče, Šolska pot 8, za sina Anton Mihaela; Nachbar Ljudmila, Vogrče 37, za hčerko Anemarijo; VVaitschacher Irmgard, Pliberk, Guštanjska 9, za sina Haralda; Feunik Marija, Cirkovče 11, za sina Huberta Maksimilijana; Pajančič Ljudmila, Drveša ves 70, za sina Gerharda Mihaela; Grobelnig Christl, Libuče, Šolska pot 12, za sina Klausa; Jop Kristina, Vogrče 24, za sina Guntherja; Berchtold Ana, Drveša ves 42, za hčer Aleksandro; Paulič Marija, Libuče, Mežiškogorska 38, za sina Hermana; Wolf Helga, Pliberk, Kolodvorska 4, za sina Martina Rudolfa; Steharnig Johana, Blato 21, za hčerko Silvijo; Kert Margareta, Dob 19, za hčerko Veroniko; Pitsch-ko Angela, Vidra ves 40, za sina Štefana.
šalci iz Sveč in okolice so bili dobri poznavalci zapetih pesmi. Domala vse pesmi so poznali — bodisi narodne ali umetne. Seveda so najbolj užgale domače koroške, ki so zmeraj zanimive in ganejo v dno srca. „Čej so tiste stezice?" se vprašuje marsikateri zrelejši človek, ko gre čez polje ali skoz gozd. Vse je zaraslo, včasih tudi pota do src sosedov in bližnjih. „Pojdam u Rute" je čisto pesem naše okolice. S kako preprostimi besedami izraža najgloblja čustva Rožanov! Kako so ji prisluhnili poslušalci! Tudi pesmi o planinah, lovu, mlatičih so pritegnile občinstvo prav tako kot nežne ljubezenske ali vesele Kernjakove.
Ob koncu koncerta je izročila dijakinja Slovenske gimnazije v Celovcu pevovodji šopek nageljnov, prof. dr. Janko Zerzer pa se je zahvalil kot podpredsednik Krščanske kulturne zveze, sam domačin in član sveškega pevskega zbora, pevovodji in Radovljičanom za obisk in lepo uspelo koncertno prireditev.
Ob mraku smo se razšli pevci in poslušalci, vsi s prijetno zavestjo, da smo doživeli lep domač popoldan.
Poročili so se: Rudolf Jammer, zidar, Pliberk—Libuče, Šolska pot štev. 18, z Marijo Moniko Miklautz, delavko iz Dvora 11; Johann Karl Leikam, šoferski učitelj, Klein St. Paul štev. 27, z Rozalijo Mervva, delavko, Pliberk, VVascheplatz 7. Gerhard Georg Logar, stavbeni tehnik, Železna Kapla 226, z Gabrijelo Schvvartzl, hčerko gostilničarja in mesarskega mojstra v Pliberku, Glavni Trg 20; Pavl Andrej, monter v Breški vesi 15, z Berto Motschnig, sezonsko uslužbenko, Libuče, Cerkvena pot 3.
Umrli so: Johana Kuhar, privatnica, Pliberk, Brunngasse 5, stara 83 let. Ana Mes-ner, roj. Tomažej, upokojenka, pd. Rešetar-jeva mati v Dobu 14, 76 let stara.
Franc Hudi, pd. Obermanov uje na Blatu, star 67 let. Ta mož je bil znan kot zelo dober živinorejec. Na hlevskih vratih pri Ober-manu je pribito pet častnih tablic, dve naznanjata, da je bilo dve leti zaporedoma namolženo tukaj več kot 5.000 litrov mleka od krave, trikrat pa po 4.000 litrov na leto kot hlevsko povprečje. Tudi drugače je bil dober človek in zaveden Slovenec. Pri Obermanu ga bodo zelo pogrešali pri delu, sosedje pa kot priljudnega in šegavega pripovedovalca. Bog mu daj dobro na onem svetu, tukaj pa naj bi našel posnemovalce kot živinorejec in Slovenec.
Apolonija Košutnik, roj. Obertantsch, žena rentnerja v Drveši vasi 63, stara 74 let. Terezija Pepevnik, roj. Lipnik, pd. Kranjči-nja v Vidri vasi, stara 67 let.
Avgust Čebular, pd. Čebvarjev oče v Vo-grčah 13, star 77 let.
Filomena FleiB, roj. Pirker, užitkarica v Cukovčah pri Braku, stara 84 let.
Jožef Kužnik, bivši mlinar v Svečevem mlinu v Dobu, štev. 33, star 79 let.
Albin Bergler, avtobusni podjetnik v pokoju, iz Nonče vasi 26, star 67 let.
Jožef Nachbar, pd. Nachbarjev oče v Vo-grčah 37, star 77 let.
Margareta Stropnik, roj. Pungratnik, upokojenka v Čirkovčah 30, stara 62 let.
Rajni naj vsi počivajo v miru!
Zakoncem želimo veliko sreče v življenju!
Novorojenčki pa naj lepo uspevajo in nadomestijo umrle občane. Želimo, da bi jih mlade matere naučile tudi slovenskega jezika.
O občinskih zadevah
Na zadnjih dveh občinskih sejah so občinski odborniki sklepali o sledečih zadevah:
Živinorejski zadrugi občina priporoča prošnjo za dosego obrtnega dovoljenja za gostilno na zadružnem posestvu pri Stiber-ju v Belšaku, štev. 3. Lokalna potreba je dana, posebno poleti, ko je na Vrhu Kome-Ija vedno več turistov. Zadružni pašniki so primerni pozimi tudi za smučanje.
Za boljše pospeševanje turizma v Podjuni pristopi tudi pliberška občina k interesni skupnosti vseh občin okraja. Namen te skupnosti je, da bi odprla pogorje Pece, Obirja in Svinje planine turizmu; da bi pospeševala gradnjo pokritih toplih kopalnih bazenov za zimske goste. V ta namen bo vsaka občina letno prispevala gotov znesek v skupni sklad.
Občinski odbor je bil mnenja, da nima pomena priključiti samo občino Suho k Pliberku. Če hočejo pri deželni vladi občino
Pliberk povečati, potem naj pride zraven tudi cela bistriška občina, tako bi bila potem občina enaka kot sodnijski okraj Pliberk.
Zaradi zložitve šolskih okolišev so sklenili, da tega sedaj še ni mogoče izvršiti in naj se s tem še počaka. Če pa bi kdaj do tega prišlo, je treba šoli pri Božjem grobu zagotoviti štiri razrede.
Za oddajo del so sklenili, da se morajo vsa dela, ki presežejo vsoto 300.000 šilingov javno razpisati. Dela in dobave, ki so pod to vsoto, pa lahko razpišejo omejeno, to se pravi, da lahko povabijo ponudbi omejeno število obrtnikov. Če vsota del in dobav 40.000 šilingov ne doseže, lahko dela oddajo tudi brez razpisa. Enako tudi v slučaju katastrofe.
Sin trgovca Blažeja, Valentin, bi rad ustanovil pogrebni zavod, si nabavil lastni mrliški voz in postavil lopico — mrtvaški oder. Prosi občino, da bi mu odstopila predpravico za ustanovitev pogrebnega zavoda. Občinska odbornika Krof in Stockl stavita predlog, da naj se veččlanska komisija poda na poučno potovanje in pri sličnih zavodih poizve, kako imajo urejene pogrebne zadeve. Ko bo tozadevno poročilo podano, naj občinski odbor spet sklepa o tem, dotlej naj se ta točka dnevnega reda preloži. Predlog o preložitvi je bil soglasno sprejet.
Sklenili so prodati bratoma Kuehs OHG v Pliberku za bencinsko črpalko primerno parcelo štev. 436/10 za ceno 250.000 šil. Kupcema so dali olajšave pri odplačilu.
V Št. Jurju sta posestnika Anton Prutej in Alojz Ižep zgradila vsak po en most. Občina jima bo prispevala 50 odstotkov k stroškom.
Sklenili so še tri uredbe, ki se tičejo ograj ob javnih poteh, barvanje zunanjih sten poslopij in o reklamnih deskah. Vse je pred začetkom del treba javiti občini. Enako tudi kdor bo napravil centralno kurjavo v etažah (nadstropjih). Upeljali so tudi odvažanje smeti za mesto Pliberk, Drvešo vas in naselbino v Libučah. Marofška jama je polna. Odslej naj se smeti vozijo na Blato v opuščeno Pongračevo jamo za gramoz.
»Podjunska glasbena skupina" vas prav
prisrčno vabi na
VESELI POPOLDAN ki bo v nedeljo, 9. januarja 1972, ob 14. uri popoldne v gostilni Rutar v Žitari vasi.
Tam naj vlada red in se bo nekoga postavilo, da bo odganjal otroke in ljudi, ki brskajo in odnašajo predmete iz jame.
Sklepali so tudi o velikem načrtu za čiščenje odpadkov (Abvvasser) v Pliberku.
Dokler ni generalnega načrta, se tudi delna kanalizacija novih naselbin ne more začeti. Tak načrt mora delati civilni inženir in bo morda stal kakih 400.000 šil. Čistilna naprava pa do 10 milijonov. Mestna občina sama ne bo zmogla tako ogromnih sredstev, sklenili pa so, da bodo dali napraviti načrt, da bodo vsaj kanalizacijo lahko izvedli tam, kjer je še ni. Dozdaj se izlivajo vsi kanali v bistriški potok. V zvezi s tem je treba določiti tudi širino poti in pa višino kleti v novih naselbinah, da bo prostor za kopanje kanalov in bo voda imela dovolj padca za odtok.
Več prosilcem se je ugodila prošnja za preimenovanje kmetijske zemlje v gradbeni ali podobni namen.
V Nonči vasi je občina z lastnimi delavci zgradila zgradbo za občinski strojni park. Samo tesarska, krovska in ključavničarska dela je bilo treba oddati drugim. Izbrali so najboljše ponudnike in bo stavba morda že letos pod streho.
Med zložitvijo zemljišč v Libučah in Ponikvi je preostalo 1.30 hektarja veliko zemljišča, ki ga nihče ni hotel, ker je tam opuščena gramoznica. Ponudili so ta svet občini v nakup. Ta ga je res kupila skupno z občino Bistrica. Nameravajo ga preurediti v otroško igrišče. Nanj mislijo zvoziti vso odvišno prst, ki jo bodo dobili pri kopanju nove struge libuškega potoka, ko ga bodo prestavili izven vasi, kjer ga ne potrebujejo več, saj dela ob povodnji samo škodo po kleteh.
Občina potrebuje vedno več denarja, saj je vse dražje. Sklenili so povišati pristojbine in oddaje. Za psa bo treba drugo leto plačati: 15 šil. za varuha, 60 šil. za kakega drugega psa, za tretjega psa pa 20 šil.
Krajevno takso od gostov so zvišali na (Dalje na 8. strani>
Občni zbor okrajne
V	ponedeljek dopoldne so se zbrali v Kmetijski zbornici v Celovcu na ustanovni občni zbor izvoljeni mandatarji celovškega okraja.
Kot gostje so bili navzoči: okrajni glavar za celovški okraj dr. Marko, deželni poslanec Hanzej Ogris in predsednik Kmetijske zbornice za Koroško Štefan Sodat.
Najprej so volili novi odbor. Za predsednika okrajne kmetijske zbornice Celovec je bil ponovno izvoljen Lorenz Schelander, za prvega podpredsednika so določili kmeta Grinschitza iz Št. Ruperta pri Celovcu, za drugega podpredsednika pa kmeta Pavla Krušica iz Bilčovsa.
Na dnevnem redu občnega zbora je bil tudi govor predsednika Kmetijske zbornice za Koroško Štefana Sodata, v katerem je obširno poročal o položaju kmetijstva na Koroškem oziroma v Avstriji. K besedi se je oglasil tudi okrajni glavar dr. Marko, ki je najprej čestital Lorenzu Schelandru k ponovni izvolitvi za predsednika, nato pa je izrazil željo, naj bi novi odbor demokratično reševal vse probleme, ki tarejo in zadevajo kmetijstvo in kmečki stan na Koroškem.
V	nadaljevanju ustanovnega občnega zbora so nato predstavniki vseh frakcij poudarili pozitivno delo in sodelovanje vseh v tem odboru izvoljenih mandatarjev.
Kot nam je znano je bil v okrajno kmetijsko zbornico Celovec izvoljen tudi slovenski zastopnik Tone Krušic, pd. Rupej iz Velinje vasi pri Bilčovsu. Le-ta je za Skupnost južnokoroških kmetov podal tole izjavo:
Gospod predsednik, gospod načelnik,
dame in gospodje!
kmetijske zbornice
Že drugič mi je dana priložnost in naloga
—	na temelju izida kmečko-zborskih volitev
—	da zastopam interese in zadeve mojih poklicnih prijateljev na dvojezičnem ozemlju našega okraja. Pri tem bi rad na današnjem ustanovnem občnem zboru našega okrajnega odbora izrazil veselje in zadovoljstvo, ker so bili predsednik in drugi funkcionarji našega stanovskega zastopstva soglasno izvoljeni. Zaradi tega bi rad najprej prisrčno čestital g. Schelandru k ponovni izvolitvi za predsednika, prav tako pa moram k izvolitvi čestitati tudi obema namestnikoma in zapisnikarju. Novoizvoljenemu odboru bi rad na tem mestu izrazil mnogo sreče in uspehov pri njihovem odgovornem delu.
Pred nami imamo kopico nalog in dolžnosti, ki nas postavljajo pred težke probleme, katere moramo izpeljati in rešiti. To pa bo mogoče le, če bomo, navkljub raznim stališčem, pri našem delu složno sodelovali. Jaz, osebno bom vsa taka prizadevanja in pozitivno ter uspešno delo naše o-krajne kmetijske zbornice, zmerom podprl z vsemi svojimi močmi.
Vsem znancem srečno in blagoslovljeno novo leto 1972
odgovorni urednik
Janko Tolmajer
z družino.
Pestro je življenje v Pliberku
Zakaj zmaguje
Prav v teh dneh se ves športni svet spominja najboljših športnikov in športnic. Razne tiskovne in poročevalske agencije so organizirale ankete o najboljšem športniku v letu 1971. Tako je n. pr. poročevalska agencija »United Press« tildi letos organizirala tako anketo za najboljšega športnika. V tej anketi so sodelovali novinarji največjih časopisov vzhodne in zahodne Evrope.
Med moškimi je z velikim naskokom zmagal Belgijec Eddy Merckx. Dvakratni svetovni kolesarski prvak in trikratni zmagovalec dirke »Tour de France« je tako na dveh kolesih »prehitel« Angleža Jackija Steivarta, ki se je kljub svojim, stotinam konjskih moči na štirih kolesih uvrstil »šele« na drugo mesto.
Zakaj je Merckx, ta šestindvajsetletni superšampion, ki zmaguje na vseh najvaž-nih kolesarskih dirkah, nepremagljiv, skoraj bi lahko rekli — neuničljiv?
Bežen pogled na desno, bežen pogled na levo in še eden nazaj, da bi se prepričal, ali ni nikogar tik ob njegovem kolesu — in Eddy Merclix se požene.
Gimondi, ki mu je počila zračnica, in Poulidor, ki si daje opravka s prestavami, nista ničesar opazila. Belgijec je že napravil vrzel. Pred njim poganja kolo z vso svojo elegantno močjo proti alzaškemu Ballonu popolnoma sam Rudi Altig, piva rumena majica Toura. Nenadoma se požene nadenj Merckx. Ob vznožju gorskega prelaza Schluchta je njegova prednost že 2’40”.
Ne da bi se vzpenjal naravnost brez sedenja v sedlu, temveč težko nihaje z ene noge na drugo In s popolno obremenitvijo svojih ledvic, pride na vrh s štirimi minutami in enaindvajsetimi sekundami prednosti pred favoriti!
Vozi dalje, ne da bi se obrnil, in obleče v Belfortu rumeno majico v splošni uvrstitvi, zeleno majico v uvrstitvi po točkah in belo majico v kombinaciji ter se tako postavi na čelo gorske nagrade.
Prvič v zgodovini francoskega Toura je isti tekmovalec na čelu vseh uvrstitev hkrati.
AFERA
Tri tedne poprej še ni vedel, ali bo tekmoval. Njegova izključitev iz Gira je bila najhujši udarec v njegovi kratki karieri. Še se spominjamo afere: kontrola ob koncu neke nepomembne etape, tedaj, ko je nosil rožnato majico, odkrije v njegovem seču prisotnost dopinga.
On zatrjuje, da je nedolžen in da je žrtev spletkarjenja. Razburjen se vrne domov in izjavlja, da bo opustil kolesarjenje. Pismonoša njegove vasi Woluwe Saint Pierre odloži v njegovo Poštno omarico deset tisoč pisem privržencev, ki mu pravijo: treba je oprati žalitev. Toda Merckx nima več pravice tekmovati.
Eddy Merckx?
Diskvalificiran je. Šele osem dni pred začetkom francoskega Toura je kazen zbrisana. Tedaj spet zbere svojo ekipo in se v peklenskem diru z 200 prevoženimi kilometri na dan pripravlja ves teden. Boubaix je določen za odhod. Drugi dan vstopi Tour v Belgijo. Od tega drugega dne se polasti rumene majice in jo kot trofejo prevaža po svoji maščevani domovini.
Zakaj je torej ta šestindvajsetletni superšampion nepremagljiv, skoraj bi lahko rekli neuničljiv? Ali je koval svoj neuklonjivi značaj kot Van Looy, Bobet, Aguetil in van Stenbergen v težavni ali celo bedni mladostni dobi?
Nikakor ne, kajti njegovi starši, premožni lastniki špecerijske trgovine, ga spremljajo na njegovih prvih dirkah in mu omogočajo, da se preoblači, ne kot njegovi tekmeci v kaki kavarniški stranski sobi, temveč v njihovem ogromnem, z zavesami opremljenem avtomobilu. Sicer pa, ali bo postal kolesarski dirkač?
Kaže toliko atletskih vrlin, da ima mnogo uspeha v nogometu kot srednji napadalec ali vratar, da zmaguje tudi na teniških turnirjih in da zmaga pri štiirnajstih letih celo v ringu s knockoutom. Treba je iskati odgovor drugje.
POTEGAVŠČINA
„Lepo potegavščino bi napravili kakemu kardiologu, če bi mu pomolili pod nos Merckxov elektrokardiogram, ne da bi mu povedali, da je njegov. Takoj bi mu zaradi brezpogojnega mirovanja ukazal leči v posteljo in mu predpisal koronarne dilatatorje (zdravila, ki širijo koronarke — žile, ki hranijo srce)“.
Kot poročamo na drugem mestu je med športniki daleč spredaj Belgijec Eddy
Merckx.
Takole izgleda lestvica:
MOŠKI
1.	Eddy Merckx (Bel.) kolesar.	210
2.	Jackie Stevvart (VB) avtomobilizem 144
3.	Vasilij Aleksejev (SZ) dviganje uteži 137
4.	Pat Matzdorf (ZDA) atletika	130
5.	Juha Vaatainen (Fin.) atletika	121
6.	Mark Spitz (ZDA) plavanje	104
7.	Joe Frazier (ZDA) boks	99
8.	Gustav Thoni (It.) smučanje	44
9.	Lee Trevino (ZDA) golf	41
10.	Valerij Borzov (SZ) atletika	36
ŽENSKE
1.	Shane Gould (Avstral.) plavanje 234
2.	Evonne Goolagong (Avstral.) tenis 201
3.	Ilona Gusenbauer (Avstrija)
atletika	185
Doktor Lemoine, ki spremlja Tour, pripravlja razpravo o srcih šampionov. Zanj ni nikakršnega dvoma: Merckx je — prav kot Bračke, Aimar, Pingeon itd. — koronarni bolnik. Njegova diagnoza: „slaba razporeditev srčnega ožilja, ki povzroča zastoj krvnega obtoka." Pri Belgijcu opaža ishemične valove in predinfarktoidne proge. Skratka, za Merckxa in še nekatere je sreča, da se niso posvetovali s specialistom, preden so začeli dirkati.
Toda to še ni vse. Merckxov krvni pritisk 17/7 kaže bradikardijo, težnjo k počasnemu bitju srca: med počitkom mu srce udari le oseminštiridesetkrat v minuti.
„To je fant, s kakršnimi ni lahko delati," pravi njegov manager Guillaume Driessens. „Mlad je, vedno hoče voditi in vedno zmagati. Kadar ga brzdam, se mu to zdi smešno. Skratka, eno samo težavo imamo z njim, to je, da bi mu zmanjšali hitrost."
Po deveti etapi je imel približno 5 minut prednosti. Ker se mu to ni zdelo dovolj, je hotel na prelazu Galibier še enkrat napasti. Driessens ga je moral pri tem zadržati. „Ru-mena majica, ki ima 5 minut prednosti, ne napada." Po svoji preobčutljivosti spominja Merckx včasih na Bobeta. Ponosen je prav kot on, plah človek je, ki se sprosti na kolesu.
Ko je neki italijanski časnikar trdil, da ni sposoben kot Coppi odpeljati sam in zmagati ločeno od drugih, je takoj po flandrijskem touru po osemdesetih kilometrih na koncu pobega pustil za seboj vse svoje tekmece za 8 minut!
Vendar je enkrat, samo enkrat v Touru, .zagozdil’. To je bilo na prelazu Forclaz pred prihodom v Shamonix. Na startu v Pingeonu je — in to je zanj nenavadno — zaostal za 10 sekund. Ali je ta slabost naznanjala polom? Pojasnilo je preprosto. Da bi bolje .zavijal’, je dal montirati na svoje
(Dalje na 4. strani)
športnika leta 1971
LEPO 3. MESTO
4.	Faine Melink (SZ) atletika	123
5.	Annemarie Proll (Avstrija) smuč. 97
6.	Hildegard Falck (Z. Nemčija) ati. 91
7.	Heide Rosendahl (Z. Nemčija) ati. 53
8.	Ljudmila Turiščeva (SZ) telovadba 44
9.	Renate Stecher (Z. Nemčija) ati. 39
10.	princesa Ana (VB) konjski šport 32
HOČEJO Mc CARTNEYA Ameriška pop skupina »Bloond Siueat and Teas«, si je zagotovila mesto v vrhu ameriške pop top liste. Prav sedaj se pripravljajo, da bi izdali svoj peti album. Za producenta pa so si izbrali nekdanjega Beatlesa Paula McCartneya. Skupina je pripravljena sprejeti vse pogoje nekdanjega Beatlesa. Pripravljeni so priti celo na snemanje v f-ondon, če McCartney ne bi odgovarjala pot v Združene države Amerike.
CplLm - CjfžlLfn - C^iLm
NOVO UDEJSTVOVANJE
Frank Sinatra se je v vrh ameriške družbe prebil iz dna in po mnenju mnogih dosegel v življenju največ, kar se da doseči: slavo in denar. Toda sam. Sinatra ne misli tako. Do popolnega uspeha mu manjka še oblast. V kratkem bo potekel mandat njegovemu prijatelju Ronaldu Reaganu in Sinatra je napel vse sile in zveze, da bi zasedel njegovo mesto guvernerja Zvezne države Californije.
PRODUCENT
Slavni mojster groze Alfred Hitchcock po dvajsetih letih spet snema v Veliki Britaniji. To bo njegov 52. film. V veliko Britanijo je prispel z letalom. Takoj se je na letališču srečal z londonsko policijo. Ker v njegovem potnem listu piše »producent«, ga je mož postave vprašal, kaj proizvaja.
»Kurjo kožo na tekočem traku,« je hitro opravil z njim Hicthcock.
HONORAR
Richard Burton nastopa v jugoslovanskem filmu »Sutjeska«. Prejel bo za film kar precejšnjo vsoto, to je 250.000 dolarjev. Toda če pogledamo z njegove strani, je jasno, da vloge ni prejel le zaradi denarja, saj je že dolgo njegova cena — 1,000.000 dolarjev.
REŽIM
Marsikdo si predstavlja življenje in delo filmskih igralk preveč rožnato. Tako vsaj meni igralka in princesa Ira von Fiir-stenberg:
»V filmskem poklicu nisi nikoli dovolj privlačen in dovolj dober igmlec. Zato se moram tega znova in znova učiti. Živim po strogem režimu in pazim na svoj ugled. Vsak večer ležem zgodaj in prebiram knjige. Zjutraj pa vstajam zgodaj, da lahko vsaj eno uro telovadim na svežem zraku. Nikoli ne pijem, ne kadim in se strogo držim diete. Pa naj še kdo reče, da je tako življenje rožnato. Kako težko se včasih odrečem paštašute!«
ZLATI DEČEK
»Nobenemu kraljevskemu otroku se ne godi tako, kot mlademu Cipiju.« To so objavili časopisi, in imajo kar prav. Čeprav je še tako majhen, je že neznansko bogat, vzgajajo ga le najboljše vzgojiteljice in tudi lepa mama Sopfija Loren neprestano bedi nad njim. Lansko leto so za njegov portret plačali celo premoženje, letos pa sta slavna starša Ponti naročila v draguljarni v Dusseldorfu dečkovo masko iz zlata.
Merckx in Gouldova -
ILONA GUSENBAUER
....................................................
I Otrokova, daritev j
| Priredil Franc Kolenc	1
iiiimiiiimiim.........im........................n...
Naslednje pismo je prišlo čez pol leta — meseca maja.
Prijatelj!
Položaj ni bil dalje vzdržen. Rajmond je spoznal, da sem njegove brezbožne nazore hladno poslušala. Postal je pozoren. Pretekli mesec je bilo zelo hudo. V otrokovi sobi je namreč našel „Mali katekizem". V prvem trenutku je otrpnil od začudenja, potem je pa raztrgal knjižico. Otrok ga je strahoma gledal. Ves se je tresel. Po očetovem odhodu je začel bridko jokati. Potolažila sem ga z obljubo, da bo dobil novo knjigo.
Ko je otrok zaspal, sem šla v Rajmondovo sobo in sem mu očitala njegovo grdo dejanje. Zarjul je nad menoj. Zapretil mi je, da me bo nagnal, če se ne bom ravnala po njegovi volji. Odgovorila sem mu, da zelo rada odidem, če mi prepusti otroka. To ga je še bolj razkačilo. „Otroka ne boš dobila nikdar!” je zavpil nad menoj. „On je moj! Vzgojil ga bom za prosvetljenega človeka, prostega vseh predsodkov."
Prosila sem ga, naj se usmili otroka in mene ter naju pusti. Vse prošnje so bile zaman! Mož je ostal trd ...
Tako moram ostati v ozračju, ki me duši. Čuti moram nad svojim ubogim, nedolžnim otročičem!
Z Bogom! Marija.
Sledeče pismo je prišlo meseca decembra. Marija je poročala o svojem velikem trpljenju ter o borbi za otroka. Ona ga je skrivaj še naprej vzgajala v verskem duhu, mož pa mu je vbijal v glavo svoje materialistične nazore.
Mihael je dobil od Marije še eno pismo. Uboga žena mu je med drugim sporočila:
Pred dvema dnevoma sem srečala Vašega tovariša iz ministrstva, ki mi je povedal, da se boste čez nekaj tednov vrnili. Oh, kako si Vas želim! Borba je vse hujša.
Otroka večkrat peljem v cerkev. Nekoč sva prišla ob uri, ko je g. župnik poučeval otroke v verouku. Janezek se je pridružil otrokom in poslušal. G. župnik je ravno govoril o prvem svetem obhajilu.
Ko sva prišla iz cerkve, me je mali vprašal, kaj je sveto obhajilo. Povedala sem mu. Nekaj časa me je gledal, potem spet vprašal: „Mama, ali jaz ne smem k svetemu obhajilu? Saj vendar ljubim Jezusa!"
Zbodlo me je pri srcu. Šele sedaj sem se zavedal tega, kako ubog je Janez. Kako bi mogel iti k svetemu obhajilu, ko ni bil niti krščen!
To spoznanje me je potem preganjalo noč in dan. Vest me je priganjala, naj otroku pojasnim vse ter mu čimprej preskrbim sveti krst. Boj je trajal več dni. Ko sem bila že čisto obupana, sem šla k duhovniku.
G. župnik Renal me je ljubeznivo sprejel. Z očetovsko dobrotljivostjo me je poslušal. Vem, da bi mu morala odkriti vse svoje življenje,- a tega si nisem upala.
Ko je zvedel, kdo sem je nekoliko osupnil. A se
je kmalu zbral. „Vaš mož nam v resnici zelo škoduje s svojimi govori, članki in dejanji, a če je otrok tak, kakor ste ga opisali, smemo upati, da bo božje usmiljenje premagalo tudi očeta."
Naslednjega dne sem peljala otroka h g. župniku. Ta ga je izpraševal. Pri slovesu je dejal: „Go-spa, pazite na to cvetko ... Ta otrok bo popravil očetove grehe!"
Moje trpljenje se je povečalo. Duhovnikova dobrota me je priganjala, da bi se izpovedala, a bila sem preslaba. Kdaj bom toliko močna, da si bom upala priznati svoje grehe?!
O Bog, usmili se me! Varuj mojega otroka, da bo mogel zadostiti za dve grešni duši...
OTROKOVA KALVARIJA
Dne 10. avgusta se je Mihael vrnil v prestolnico. Med ostalimi pismi ga je čakalo tudi tole pisemce:
Gospod!
Zelo me bo veselilo, če bi mogel z Vami govoriti pred 15. avgustom. Prosim, obvestite me, kdaj bi me mogli sprejeti — po možnosti proti večeru.
Z odličnim spoštovanjem vdani župnik
Renal.
Župnik Renal. Ali ni tisti, ki ga je Marija omenila v zadnjem pismu?
Mihael se je hitro odločil. Še istega dne popoldne se je oglasil v župnišču. Župnik ga je z veseljem sprejel in se mu zahvalil, ker se je osebno potrudil k njemu. Ponudil mu je stol in takoj začel z izpraševanjem.
„Poznate gospoda Rajmonda?"
„Od mladih nog. Slutil sem, da bo govor o tej družini.
(Dalje prihodnjič)
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 2. januarja: Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 3. januarja: 13.45—14.30 Informacije — Ljudske pesmi iz okolice Gorenc — Božič v Ameriki (V. Zaletel). — TOREK, 4. januarja: 9.30—9.55 Perhtvanje v Ziljski dolini (Reportaža) — 13.45—14.30 Informacije — Šport od tu in tam. — Marco Polo — sedem stoletij njegovega popotovanja. — SREDA, 5. januarja: 13.45—14.30 Informacije — Poper in sol. — ČETRTEK, 6. januarja: 7.10—7.40 Dr. France Vrbinc: Prisvetila je zvezda. — PETEK, 7. januarja: 13.45—14.30 Informacije — Glasbena Skrinja: W. A. Mozart — Koncert za klavir in orkester v C-molu. (Komentirana oddaja). — SOBOTA, 8. januarja: 9.00—10.00 Rubrika za jugoslovanske delavce — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
ČETRTEK, 6. januarja: 12.25 do 15.00 Smučarski skoki v Bischofshofnu — 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: Razbojniški poglavar Fridolin Schneck, I. del 16.30 Za otroke od 11. leta naprej: Jezik živali — 17.40 Za družino: Danes muziciramo — 18.25 Mačji Peter, oddaja za lahko noč, za najmlajše — 18.30 Pot na znotraj —
19.00	Veselje za glasbo — Kvartet VVeller —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Posojevalec na zastavo, igra — 21.35 Čas v sliki — 21.50 Cirkus Fleying.
PETEK, 7. januarja: 11.00 Program za delavce: Hrepenenje po Djamili — 18.00 Orientacija — 18.25 Mačji Peter, oddaja za najmlajše, za lahko noč — 18.30 Avstrija-slika — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport —
20.15	Arsene Lupin, skupina oddaj o sleparju gentlemanu — 21.10 Tiskovni pogovor — 22.10 čas v sliki — 22.25 Prvi april 20.00 film.
Peyton — 12.25 Obersdorf: Smučarski skoki —
15.30	Cirkus na j^du — 15.50 Tarzan in njegova prijateljica — 17.25 Sedem pevcev, sedem popevk — 17.50 Sedem obrazov, sedem voščilnic
—	18.35 Po domače z Avseniki — 19.05 Čestitke sosedu — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zimska pravljica — 21.10 A. de Musset: Beneška noč — 21.50 Glasbena oddaja — 22.05 Sedemkrat srečno — 23.05 Poročila.
PONEDELJEK, 3. januarja: 10.00 Otroška matineja — 17.00 Zvezdica Zaspanka — 18.00 Poročila — 18.05 S kamero po svetu: Bally, otok templjev — 18.35 Sto žensk na Triglavu — 19.00 Zdravo, mladi — 19.30 Nastop ansambla „One in oni“ — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Mladi za mlade — 21.15 Nastop Olivere Katarine — 21.35 Zabava vas Mija Aleksič — 22.15 Poročila —
TOREK, 4. januarja: 17.55 H. CH. Andersen: Deklica z vžigalicami — 18.05 Risanka — 18.20 Obzornik — 19.05 Računalniki: Postopoma naprej — 19.30 Mikroekonomika: Uvodna oddaja
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Moja draga Klementina — 22.10 Poročila-.
SREDA, 5. januarja: 13.30 Smučarska FIS tek-
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
NEDELJA, 2. januarja: 12.25 do 15.30 Smučarski skoki v Obersdorfu — 16.00 Za otroke od 6. leta naprej: Lolek in Bolek — 16.10 Pan Tau — 16.45 Daktari: Mala levinja — 17.35 Glasba razvedruje. Večer v koči na Sončni planini —
17.55	Klovn Pipo, za lahko noč — 18.00 Patrulja v kamnito dobo, film — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Zvezdniki v maneži — 21.40 Čas v sliki — 21.50 Šport.
PONEDELJEK, 3. januarja: 12.55 do 14.30 Veleslalom za ženske v Oberstaufnu — 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Mačji Peter, za lahko noč — 18.30 Avstrija-slika — 18.55 Stan Laurel in Oliver Hardy. Dick in Doof — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in kultura-aktu-alno — 20.06 šport — 20.15 Zrcalni refleksi — 21.10 Poštni predal 7000 — 21.25 Olimpija na ognjeniku — 22.30 Čas v sliki.
TOREK, 4. januarja: 9.55 do 11.30 Slalom za ženske v Oberstaufnu — 1. spust — 12.55 do
14.30	Slalom za ženske — 2. spust — 18.00 Mlad biti, lep ostati — 18.25 Mačji Peter, za lahko noč — 18.30 Avstrija-slika z Južno Tirolsko —
18.55	Grof Luckner — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — kultura-aktualno — 20.06 šport — 20.15 Usodni čas — 21.05 Avstrijski film po vojni — 21.55 Čas v sliki.
SREDA, 5. januarja: Program za delavce: Ca-labuig — 12.35 Olimpija na ognjeniku — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Čudežni dežnik —
17.15	Za otroke od 11. leta dalje: Elba — iskra v Sredozemskem morju — 17.40 Mednarodni mladinski magazin — 18.00 Pozimi ne spijo vsi medvedi — 18.25 Mačji Peter, oddaja za lahko noč — 18.30 Avstrija-slika — 18.55 Dragi stric Bill — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — kultura-aktualno — 20.06 Šport — 20.15 Imenitna glasba — 21.05 Salto mortale — smrtno nevaren skok. Zgodba cirkuške družine — London — 22.05 Čas v sliki — 22.20 Neznani obraz, kriminalni film.
Pestro je življenje v Pliberku
(Nadaljevanje z 2. strani)
3 šil. in takso od nočnine na 1.50 šil. Tudi prispevek staršev za otroški vrtec so povišali na 120 šil. na mesec za otroka.
Za prihodnje leto ostanejo isti uradniki in nameščenci kot lani, le nekaterim bodo postavno povišali plače in dali dodatke kot vodji uradov g. Milavecu in matičnemu u-radniku Gregoriju Hudlnu. Tudi upravna vajenca dobita 1972 več odškodnine, saj se učita že tretje leto. Avgusta Potočnika bodo nagradili njegovemu delu primerno.
V devet stanovanjski občinski hiši je prosto stanovanje. Med tremi prosilci so izbrali poročenega VValterja Košutnika, ki ima tudi otroka, dočim samske žene prosilke niso bile upoštevane.
Prošnji prosilcev iz Vidre vasi za napeljavo občinskega vodovoda trenutno ne morejo ugoditi. Skušali pa bodo dobiti subvencijo in podaljšati cevi od Božjega groba dalje proti severu, do Doba in Bregov, če bo dovolj interesentov, ki bodo vzeli vodo.
Z najboljšimi željami za praznike in novo leto so se občinski očetje razšli.
M. Kumer
Milka Hartman:
Jllvzia /e
neomka hie
Da, hlevček bi dober bil, da nas bi grel in kril!
Nam bridko je v duši,	p
ko kamen za kamnom	I1
od staje domov ja se kruši...	,
Prezir iti sovraštvo	p
— vemo — ne gradi!	11
Brez luči toplote nas pelje pot skozi adventne noči.
Neonska luč laže, slepeče in mrzlo žari; hinavsko le kaže smer v mrzle noči.
Kje zvezda nam, revnim pastirjem gori?
O, Betlehem mrzli, še danes stoji...!
Temno nam je v duši ko iščemo poti k pravici, dobroti; mogotci ne dajo gradiva za stajo pastirsko, za svobodo naših ljudi.
O naj bi vse ruše izdanih pradedov in babic, vseh bratov izgnanih, družin razdejanih zravnane gomile tulile, tulile v brezčutnost v nižini —
in naj bi viharji božične Ljubezni pregnali viharje prezira, zidove, gradove sovraštva razd’jali!
Mogotci naj dali bi prostor pastirjem (v manjšini!) — na gmajnici rodni —
kot milostni hlevček je jasli dal sveti Družini!
J
!
S
!
SOBOTA, 8. januarja: 15.10 Koncert ORF —
16.00	Za otroke od 5. leta dalje: Hišica — 16.25 Za otroke od 11. leta dalje: Mladi junak Filip — 16.40 Za družino: Naš prijetni dom — 17.05 Gozdna simfonija. Mladi jelen doživlja svoje o-kolje — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Mačji Peter, oddaja za najmlajše, za lahko noč —
18.30	Kuitura-posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer —
19.30	Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Rudi Carell — revija — 21.20 Šport — 21.50 Čas v sliki — 22.05 Mož iz del Ria.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
PETEK, 31. decembra: 17.15 Dedek mraz pri nas: Vanilijev sladoled — 17.35 L. Suhodolčan: Babične rože — oddaja iz cikla Naočnik in očalnik — 18.30 TV kažipot — 19.00 Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 21.00 Novoletni spored — Ljubljana in Beograd.
SOBOTA, 1. januarja 1972: Novoletna čestitka in napoved sporeda — 10.15 Risanke — 10.35 D. Gorinšek: Rdeča kapica — 11.40 Rdeči balon — barvni film — 12.15 Dunaj: Novoletni koncert dunajskih filharmonikov — prenos v barvah — 13.24 Medigra — 13.30 Garmisch: smučarski skoki — barvni prenos — 15.30 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka — 16.15 Stan in Olio na Divjem zahodu — 18.05 Čudovito popotovanje nilsa Holgerssona — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Zlata ribica — Zabavno glasbena oddaja — 21.35 D. Radovič: Dve Budali — 22.05 Zabava vas Čkalja — 22.45 Oddelek S — 23.35 Poročila.
NEDELJA, 2. januarja: 9.40 Po domače — 10.10 Kmetijska oddaja — 11.00 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Risanka — 11.30 Mestece
movanje za moške — prenos iz Kranjske gore
—	17.20 Doktor Dolittle — 18.00 Hokej: Olimpija-Medveščak — 20.00 TV dnevnik — 20.35 A. Še-noa: Diogenes — I. del — 21.25 Angleške in-presije — Novosadski komorni orkester — 22.15 Poročila.
ČETRTEK, 6. januarja: 15.30 Smučarski skoki
—	barvni posnetek iz Bischofshofna — 17.45 Veseli tobogan: Slovenska Bistrica — I. del —
18.15	Obzornik — 18.30 Boj za obstanek —
19.00	L. Bernstein predstavlja: Študij intervalov
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi
—	21.35 G. Boccaccio: O vrvici in ljubosumnem možu — 22.10 Poročila — 22.15 Smučarska tekmovanja v Kranjski gori v Bohinju.
PETEK, 7. januarja: 13.30 Smučarska FIS tekmovanja za ženske prenos s Pohorja — 17.45 L. Suhodolčan: Bolniška soba — 18.30 Mlada Evropa: Donovan — 18.45 Vzgojni problemi: Razvada ali motnje — 18.55 Smučarska šola —
19.00	Mestece Peyton — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Jacgues Tati: Kratek film — 20.55 Praznik
—	francoski film — 22.25 Nastop plesnega orkestra RTV Zagreb — 22.50 Poročila.
Vsem znancem srečno in blagoslovljeno novo leto
Karl Puijkoviritzer
avtotrgovina in mehanična delavnica odvlačilna služba
9100 VOLKERMARKT—VELIKOVEC Jauntalvveg 2, telefon 0 42 32/519
LEONE — NOVI ITALIJANSKI PREDSEDNIK
Po doslej rekordnem glasovanju, 23. po vrstnem redu, je italijansko volilno telo 1010 članov — poslancev, senatorjev in regionalnih izbrancev — s 513 glasovi, torej s 13 glasovi navadne večine, izvolilo za novega predsednika republike za naslednjih sedem let krščanskega demokrata Giovan-nija Leoneja, ki je doslej večkrat reševal vladne krize kot predsednik tako imenovane ..uradniške administracije" prehodne narave. — Tako se je končal 16 dni trajajoči boj, ki sta ga pričela De Martino kot kandidat levice in Fanfani kot kandidat krščanske demokracije in njunega bloka. Novi kandidat levice, znani socialist Pietro Nenni, mu je odvzel „le“ 408 glasov. Razpored sil v parlamentu pa je dokaj jasen. Za Leoneja so poleg večine krščanskih demokratov glasovali socialni demokrati, liberalci, in republikanci, in člani južnotirolske ljudske stranke, njemu pa so dali tudi podporo monarhisti in fašisti. Nenni je dobil glasove socialistov, komunistov in drugih skrajnih levih skupin. To tudi pomeni, da se je levo krilo krščanskih demokratov odreklo „svoje poti" in se bolj podredilo zahtevam strankinega vodstva.
• Uradno so sporočili iz Seula, glavnega mesta Južne Koreje, da je strahoten požar v velikem turističnem, luksuznem hotelu terjal 157 človeških življenj, 60 oseb pa je lažje in huje ranjenih. Ko je izbruhnil požar je bilo v hotelu 250 ljudi, ki so v zmedenosti skakali skozi okna.
Zakaj zmaguje Eddy Merckx?
(Nadaljevanje s 3. strani) kolo za tisti dan za pol centimetra daljše pedale.
Ta novotarija, ki ni bila prej pripravljena, ga je prisilila, da je spremenil svoj položaj, in mu povzročila krče. S ključem, ki so mu ga podali, je moral kar med vožnjo spremeniti višino sedeža. Ta izkušnja pa je pomagala, in naslednjega dne se je ponovno znašel, še bolj nedosegljiv kot kdaj prej.
„Eddy je v enem tednu dozorel za deset let,“ pravi Guillaume Driessens.
Tisti, ki ga dobro poznajo, so presenečeni nad spremembami, ki so nastale v njem po Giru. Brž ko prekorači črto na cilju, izroči svoje kolo, ki ga nikoli ne položi na tla, svojemu italijanskemu mehaniku, in nikomur drugemu.
Ne odgovarja na intervjuje, da ne bi izgubljal časa in da se ne bi dekoncentriral. Vrne se v hotel in se zapre s ključem pod stražo svojega managerja, ki bojevito preprečuje časnikarjem dostop do njegove sobe. Okoplje se v topli vodi in se potem za tri četrt ure prepusti rokam svojega švicarskega maserja.
Proti 19. uri gre s svojimi tovariši k večerji. Da nekaj avtogramov in izgine, toda nikoli ne gre naravnost v svojo sobo. Vsak večer zavije skozi garažo, kjer so spravljena njegova kolesa. Videti je, da so mu od vsega na svetu najdražja.
Ne pije alkohola, ne kadi, ne igra kart, ne rešuje križank, kajti vse to mu draži živce. Če kaj bere, so to le pisma, ki jih je prejel istega dne.
Ko se prebudi, si po zajtrku in ponovnem obhodu v garaži da opravka z oskrbo za poživitev. Na voljo ima majhen prenosni hladilnik, ki se ga ne sme nihče dotakniti in v katerem sam razmešča svoje čutare.
Med dirko ima oči povsod, pogosto se obrača, ne pusti se zapreti, in — da bi se izognil vsakršnemu presenečenju — se postavlja vedno na čelo. S svojo vožnjo daje tekmi obliko. Od tovarišev v svoji ekipi zahteva mnogo, toda nikoli se ne obotavlja sam ,oditi iskat’ tekmeca, ki ga je prehitel.
„ Presenetljivo za nas je to, da ste presenečeni vi,“ pravijo tisti, ki spremljajo Merckxa od njegovih prvih nastopov. Že trideset let so Belgijci, ki so dali svetu nekaj največjih šampionov kolesarstva, v francoskem Touru vedno odpovedali — včasih za nekaj sekund kot Ockers ali kot Bračke.
Merckx je danes videti kot pričakovani junak, edini sposoben maščevati to sramoto. „Ne tekmuje za denar," pravijo njegovi prijatelji, „v dirko ga žene njegov flandrij-ski ponos." To je pravljični ponos, ki pa je iz Merckxa vendarle napravil kolesarskega Kreza: danes zasluži 100 milijonov frankov na leto.
Vlas tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik , Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA In ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radiše. o. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.