58
Kako se robida v gozdu zatare.
Marsikateri posestnik kupil je teško 1000 ali še več smrekic in nasadil goljavo v* gozdu. Meseca avgusta šel je v gozd, da bi se prepričal, s kakim vspe-hom je sadil. Na svoje veliko začudenje najde celi gozdni delež z robido zaraščen, srarekice moral je iskati med goščo robide, pa jih je le malo našel, ker so še v gostem robidovji zadušile.
Kmetic jame premišljevati, na kak način bi zatrl robido in sklene, koj v spomladi izkopati ta škodljivi gozdni plevel.
In res v spomladi koplje več dni in izkoplje vso robido. Ko pozneje delo bolj natanko pregleduje, zapazi, da je zraven robide tudi veliko mladih drevesec izkopal. Sčisteni prostor zasadi v drugič s smrekovimi sadikami. V jeseni zopet pogleda in vidi, da je nekoliko manj robide, vendar še veliko preveč, da bi mogle vsajene smrekice vspešno rasti.
Premišljuje in spozna, da robide na ta način ne bode mogoče zatreti, kajti on ima peščeno ilovnato njivo, katera je bila uže tolikokrat preorana, a robida se ni zatrla.
Po naključji pride gozdar k njemu. Kmet mu potoži zlo o robidi. Vešči gozdar mu nasvetuje: „Pore-žite konec julija ali začetek avgusta stebelca robidi prav pri tleh in videli boste, da je bode drugo leto komaj še eno četrtinko ostalo, kar jo je zdaj. Ako potem še to porežete, ne bode več rastla."
Kmetovalec je poslušal gozdarja in storil, kakor mu je svetoval. Prec drugo leto meseca avgusta gre v gozd in poreže robibo.
Zlesenena stebelca dene na kupe, pride po-nje z vozom in reče ženi, naj, ko bode pekla kruh, z robi-dovimi šibicami zakuri. Žena ga uboga in še prav dobro se ji zdi, ker robidin les tako svitlo gori.
Vsadi kruh. Ko je pečen, zapazi nenavadno prijeten duh na kruhu. Ugiblje, od kod bi moral ta duh priti in spozna, da je nenavaden kruhov duh od ro-bidnega lesa, s katerim je gromado kurila.
In tudi v gozdu se je nasvet gozdarjev dobro ob-nesel, kajti, ko je kmetic v drugo robido porezal, ni rastla več in danes je celi prostor lepo s smrekami zasajen, katere čvrsto rastejo. Lejte no, če bi ne bil gozdarja poslušal in še kopal robido, pokončal bi bil veliko rastečega mladega drevja, lesa bi ne bil mogel za kurjavo porabiti in robide ne zatreti.
Dobro, da sem poslušal gozdarja!                   P.