Št. 267 (15.368) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi. __________________________
TRST - Ul, Montecchl 6 - Tel. 040/7796600__
GORICA - Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
7500 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50%
CISALPINA GliSTIONI
SjiA
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TOREK, 3. OKTOBRA 1995
Manjšim odgovatja, motka se izgovarja
Bojan Brezigar
Res veliko Število ^ so se sredi popolt včerajšnji delovr zbrali pred sedi Rdečke banke v Goi
i.?"92’ da Slovenc: bji razumejo komi upravo v tej banki
Ue kot tehnični ukrep državne banke. To ugotovitev bi lahko podkrepili z navajanjem prisotnosti, jd so krile ves pohtični in ideološki spekter Slovencev v Italiji. Se bolj pa jo je podkrepila sama prisotnost goriskega župana, Človeka, ki je odraz sre-dinsko-desnicarske volilne koalicije in na volitvah ni prejel veliko slovenskih glasov, a se je kljub temu včeraj izpostavil, ne samo s prisotnostjo, am-pak tudi z besedami, ki so, kakorkoli jih obrnemo, izzvenele kot kritika na račun Banke Italije in kot Podpora sedanjim lastnikom - delničarjem Rdečke banke.
Na včerajšnji manifestaciji je tako prišla do izraza volja Gorice in Goričanov, da KmeCka Danka ohrani svojo vlogo gospodarskega dejavnika d povezovalca dveh gospodarstev v mestu, ki si le že pred desetletji kljub težavam in odporom izbralo povezovanje Cez dejo za eno najpomembnejših nalog.
Tej volji očitno naspro-tuje volja državne birokracije, ki je udarila po RdeCki banki z neprimerno večjo težo, kot po dm-gih italijanskih bankah, ki se nahajajo v bistveno slabšem finančnem stanju. Tako Se zdaleč ni dogoce verjeti v trditev, da gre zgolj za finančne ukrepe, ampak je ozadje dnogo bolj megleno, nedvomno politično (Črno) obarvano, z lovkami, ki dorda sežejo tudi Cez mejo.
Manjšina je na ta napad odgovorila odločno in predvsem enotno, prepričana, da gre za proble-de, ki so za slovensko skupnost v Italiji življenjskega pomena. Zal pri tem prizadevanju zaenk-dt ni deležna enake podpore matične domovine, ki je sicer deklarativno na strani manjšine, ko je Slo za konkretno odločitev pa dnogo manj. To pa je negativna poanta, katere senca je legla tudi na sinočnjo manifestacijo. Pojasnilo urada slovenske vlade za informiranje lahko torej razumemo le kot zvonenje po toCi. Upati je, da bo vsaj zaleglo kot šola za prihodnjič.
GORIČANI SO SE ZBRALI PRED OSREDNJIM SEDEŽEM DENARNEGA ZAVODA
Iz Gorice enotna zahteva: Vrnite Kmečko banko!
Množična manifestacija proti sklepu, da se podaljša komisarska uprava v Kmečki banki za nadaljnjih šest mesecev
GORICA - Pred glavnim sedežem Kmečke banke v Gorici je bila vCeraj popoldne protestna manifestacija zaradi podaljšanja komisarske uprave za nadaljnjih Sest mesecev. Protestni shod, ki se ga je udeležilo veliko število pripadnikov slovenske manjšine, pa tudi mnogo goriških Italijanov, je priredilo skupno predstavništvo slovenske manjšine v Italiji, ki je v resoluciji, ki so jo udeleženci sprejeli z aplavzom, zahtevalo prekinitev komisarske uprave in vrnitev Kmečke banke njenim lastnikom -delničarjem, pri čemer je bilo Se zlasti poudarjeno, da mora Kmečke banka ohraniti svojo zgodovinsko vlogo. Med udeleženci je bilo mnogo predstavnikov oblasti, med temi tudi goriški župan Gaeta-no Valenti, ki je v kratkem nagovoru poudaril zahtevo, naj se KmeCka banka vrne Gorici in naj tako ponovno postane protagonist gospodarskega razvoja te: ga mesta.
Na 3. in 11. strani.
Sporočilo slovenske vlade o TKB
LJUBLJANA - Urad za informiranje slovenske vlade je sinoči izdal »pojasnilo« v zvezi s »pisanjem nekaterih medijev« o problematiki povezani s Tržaško kreditno banko. V pojasnilu, ki ga bomo v celoti objavili v jutrišnji številki, je med drugim rečeno, da slovenska vlada nasprotuje različnim poskusom, tudi s strani italijanskih institucij, da bi se zmanjšala ali celo povsem izničila materialna in gospodarska osnova slovenske manjšine v Italiji. Pojasnilo nato vsebuje nekaj tehničnih podatkov o sklepu vlade, ter navaja zahteve, ki jih bo vlada postavila slovenskim bančnim institucijam v zamejstvu, Ce bo z njimi sodelovala. Obenem izraža »pričakovanje, da sedanji vlagatelji v teh institucijah ne bi izrabili takšne intervencije in umaknili svoje kapitalske vložke iz teh bank.« Ob koncu vsebuje pojasnilo trditev, da je slovenska stran vsekakor pripravljena pomagati manjšini in da je pripravljenost »razvidna iz sklepov vlade.«
Prav zaradi te razvidnosti bi bilo zelo koristno poleg pojasnila urada vlade za informiranje, objaviti tudi sklep vlade v celoti.
Dmgi
jedrski
poizkus
PAPEETE, PARIZ - Francija je včeraj izpeljala drugi podzemni jedrski poizkus z močjo skoraj 110 kiloto-nov na atolu Fanga-taufa v Francoski Polineziji. Kot ob prvem je včerajšnji poizkus vzbudil val ogorčenja po svetu. Avstralija, Nova Zelandija in Japofiska so francoskim veleposlanikom izrazile ostro nasprotovanje. Južnopaci-fiski forum je zagrozil, da bi Francijo izključili iz zveze, ZDA so izrazile obžalovanje, Evropska unija pa bo o tem danes razpravljala v Luksemburgu.
Na 16. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Informolski gusarji v FJK
Informatski gusarji so vCeraj vdrli v računalniški sistem deželne uprave in za nekaj ur onesposobili delo tiskovnega urada.	Stran 5
Priziv šolnikov na DUS
Solniki, ki jim je ministrstvo za Šolstvo dejansko onemogočilo poklicno izpopolnjevanje v Sloveniji, se bolo pritožili na Deželno upravno sodišče.
Stran 6
Gostje iz Evrope na naših šolah
Slovenske Sole na Tržaškem je obiskala skupina izvedencev za manjšinska vprašanja iz vse Evropa
Stran?
Začetek srečanj v sredo
Ciril Zlobec bo prvi gost niza Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti, ki ga prireja Skupina '85 v sodelovanju s tržaškim odborništvom za kulturo. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri v muzeju Revoltella.
Stran 8
Pasolini in Slovenci
Osrednje svečanosti ob 20-letnici nasilne smrti Pier Paola Pasolinija, ki je bilo v Casarsi, rojstnem kraju Pasolinijeve matere, se je udeležila tudi Pina Kalc, mladostna umetnikova prijateljica.	1 „
VLADA PRED TEŽKO PREIZKUŠNJO
MILAN / PREISKAVA O PODKUPNINAH
Finančni zakon: začetek v senatu
Leva sredina in Liga sta na Dinijevi strani Politični vrh desnosredinskega zaveznišlva
RIM - V senatu se bo danes pričela parlamentarna pot finančnega zakona in državnega proračuna. Temeljna vladna dokumenta bo predstavil ministrski predsednik Lamberto Dini, ki je včeraj dobil zeleno luč načelnikov senatnih skupin levosredinske koalicije in Severne lige. Vladna večina se je, kot kaže, že sporazumela tudi za nekatere popravke k finančnemu zakonu, medtem ko Se ni popolnoma jasno stališče, ki ga bo v zvezi s tem v parlamentu zavzel Kartel svoboščin.
Berlusconijeva desna roka Gianni Letta je pred pričetkom sinočnjega vrha desnosredinske koalicije dejal, da bo desnica po vsej verjetnosti ocenila finančni zakon po današnjem posegu ministrskega predsednika. Gre za stališče, ki bistveno popravlja prvo Berlusconijevo izjavo, da bo desnica, tako v senatu kot v zbornici, glasovala proti finančnemu manevru. Izjavo vodje Forza Italia je kasneje nekoliko ublažil'Gianfranco Fini, ki je rekel, da bo Kartel svoboščin podprl finančni zakon pod pogojem, da bo Dini osvojil nekatere bistvene popravke desnice.
Načelniki senatorjev levosredinske koalicije in Severne lige so, kot rečeno, izrazili dokaj povoljno mnenje o predlogu finančnega zakona in proračuna. Kaže, da je na včerajšnjem sestanku Dini privolil v nekatere kolikor toliko pomembne popravke vladnega zavezništva, ki ima vse-
kakor v senatni skupščini - z razliko od zbornice - za sabo čvrsto večino. Do odločilnega boja o usodi finančnega zakona bo torej prišlo v poslanski zbornici.
Dini se bo danes srečal s koordinacijskim odborom županov večjih mest, ki so bili takoj po odobritvi s strani ministrskega sveta zelo kritični do osnutka finančnega dokumenta. Upravitelji glasno očitajo vladi, da je skoraj vse breme za prepotrebno sanacijo javnih blagajnj naložila krajevnim upravam, posebno občinam, ki bi morale v zameno za to znatno povišati občinske davke. Med bojevitimi župani in vlado pa je, kot kaže, prišlo do otoplitve, potem ko so nekateri gospodarski ministrski dali jasno razumeti, da so
pripravljeni'na kompromis oziroma na politični sporazum s krajevnimi upravitelji.
Kritični do finančnega zakona ostajajo naravovarstveniki in zeleni, ki očitajo Diniju, da je popolnoma spregledal pomembnejše ukrepe za zaščito okolja. Vsedržavni koordinator Zelene liste Carlo Ripa di Mea-na je napovedal, da bodo zeleni glasovali proti finančnemu zakonu, marsikdo pa je mnenja, da se bodo nato premislili in na koncu vendarle podprli vlado.
Finančni zakon pa ”z zanimanjem" ocenjuje Krščansko-demokratski center, ki nasprotuje predčasnim volitvam in se zato izogiba vsakršni prenagljeni potezi proti Dinijevi vladi oziroma proti predčasnemu razpustu parlamenta.
Sef tožilstva Boirelli skuša utišati polemike
Čudni tatovi »obiskali« odvetnike Bettino Croxijo
MILAN - Milansko tožilstvo skuša omiliti polemiko z beneškim, ki jih je izzvala objava prepisov Craxijevih telefonskih pogovorov. Včeraj je vrč vode na ogenj polemike skušal politi šef milanskega tožilstva Francesco Saverio Borrelli.
Boirelli, ki je že v nedeljo pozval k umirjenosti, je včeraj dodal, da je tožilec Paolo lelo med procesom navedel samo tiste telefonske pogovore, ki so mu služili za proces o črnih skladih Montedisona.
Borrelli je tudi dodal, da je prisluškovanje Craxijevega telefona dovolilo milansko sodišče, tožilstvo pa je med obravnavo izročilo celotno gradivo, ker tako določa zakon. Zato milansko tožilstvo ni hotelo izzvati spopada z
beneškim tožilstvom, še zlasti pa ni hotelo pred javnim mnenjem »očrniti« tožilca Carla Nordia (omenjen je v pogovoru, v katerem odvetnik Salvatore Lo Giudice pojasnjuje Craxiju, kako je preiskava o rdečih zadrugah koristna). Nordia je tudi obvestilo o problemu, toda beneški kolega naj ne bi bil zainteresiran za prepis pogovora.
Borrelli je dodal, da milansko tožilstvo ni vedelo, kdo je »Salvatore« in je odkrilo, da gre za sina odv. Lo Giudiceja, ki brani bivšega tajnika PSI samo, ko je slednji to osebno povedal.
Toda s tem šef milanskega tožiltva ni pomiril beneškega kolega, M je tudi včeraj branil svoje delo, predvsem pa polemično očital milanskim kolegom
»nedopustno prisluškovanje« pogovoru med preiskovano osebo in njenim zagovornikom. »Lahko bi prispevali k razčiščenju, ne da bi dah v javnost vse tiste govorice, ki ne vplivajo na proces, ampak samo blatijo mene in brescian-skega kolega Fabia Sala-moneja,« je dejal Nordio. Dodal je tudi, da je njemu uspelo začeti preiskavo ob problemu, pri katerem se je milansko tožilstvo ustavilo.
Vode pa so precej razburkane tudi na beneškem tožiltvu, kjer vsi ne soglašajo z nedeljskim sporočilom šefa tožilstva Viataliana Fortunatija ih Carla Nordia. Včeraj se je od tega sporočila javno ogradil drugi človek v tožilstvu Remo Smitti, ki je kolegoma očital, da nista
zahtevala uradnega prepisa telefonskega pogovora preden bi polemizirala z Milanom. Smitti je tudi krepko pohvalil Francesca Saveria Borrellija in mu priznal velike zasluge za uspešnost preiskave »čiste roke«.
Sef milanskega tožilstva je v pogovoru z novinarji tudi zavrnil očitke Silvia Berlusconija, da milansko tožilstvo usmerja brescian-skega in da je on osebno ideološko soroden Demokratični stranki levice. »Večkrat sem povedal, da sem se navdihoval pri Be-nettu Croceju in sem zato-veliko bliže klasičnemu liberalizmu kot dialektičnemu materializmu,« je dejal BorreUi.
Predsednik dvodomnega parlamentarnega odbora za nadzorstvo nad obveščevalnimi službami Mas-simo Brutti je povedal, da je njegov odbor zahteval izročitev dokumentov obveščevalnih služb, ki so jih milanski preiskovalci našli v Crarijevem rimskem uradu. Povedal je, da bo treba najprej preučiti gradivo, šele nato bo lahko ocenil, ali gre za kršitev zakonskih določil. Vprašal pa se je vekakor, čemu je Craxi hranil tako gradivo.
V včerajšnjem dogajanju je treba še zabeležiti dokaj nenavaden dogodek. Grajaj e vi odvetniki so povedali, da so jih v noči na ponedeljek obiskati tatovi, ki so odnesli gradivo o procesih proti bivšemu tajniku PSI. Crajdja pa je napadel tajnik Severne lige Umberto Bossi, po katerem je bivši tajnik PSI »režiser puča proti Lambertu Diniju«.
Polemična klima ne popušča.
PODKUPNINE / ZADEVA ENI-MONTEDISON
600 milijard lir črnih sredstev
Tožilstvo zahtevalo formalno obtožbo za 127 preiskovancev
MILAN - Državno tožilstvo v Milanu je končalo preiskavo o »črnih« skladih podjetja Montedison. Gre za dejavnost podjetja v obdobju 1989-92, v katerem naj bi podjetje protizakonito ustvarilo za okoli 600 milijard lir črnih sredstev. Tožilec Francesco Greco je zahteval formalno obtožbo in proces za 127 ljudi, med katerimi so bivši tajnik PSI Bettino Crajd, bivši tajnik KD Amaldo Forlani, bivši minister Paolo Cirino Pomicino, podjetniki Gianni Varasi, Mario Schim-berni, Carlo Sama in Franco Reviglio, bivši upravitelj KD Severino Gitaristi in neapeljski funkcionar bivše KPI Bernardo Impegno. Osumljeni so ponarejanja računovodstva, korupcije, goljufije in protizakonitega finansiranja strank.
Po dosedanjih izsledkih naj bi iz črnih sredstev KD dobila 6 milijard lir, PSI pa 32. Cme sklade so podjetja kon-
cerna Eni in Montedison oblikovala v evropskih in latinskoameriških državah predvsem z ustanavljanjem firm off-shore.
Tožilec Francesco Greco je povedal, da je prav ta preiskava dala tožilstvu ključ, da je razvozlala podkupninsko afero. Preiskovalci so namreč ugotovili sistem, s katerim so upravitelji koncerna oblikovali črne sklade na tujem. Odkrili pa so tudi, na kakšen način so predsedniki koncema Mario Schimber-ni, Giuseppe Garofano in Raul Gardini ponarejati računovodstvo.
Milansko tožilstvo je prosilo tuje sodnike za 370 zasliševanj, toda na 90 odstotkov teh vlog še ni dobilo odgovora. O obsežnosti preiskave priča tudi dejstvo, da so preiskovalci zbrali okoli milijon dokumentov, ki so jih spravili v 355 svežnjev.
NOVICE
Protest pred sedežem francoske letalske družbe
RM - Skupina parlamentarcev in krajevnih upraviteljev Zelene tiste je sinoči demonstrirala pred sedežem fiancoske letalske družbe "Air France". Nekateri so tudi vstopiti v predstavništvo in se tam ukle-niti. Protestirati so zaradi ponovnega francoskega jedrskega poskusa v Tihem oceanu. Med demonstranti je bil tudi vsedržavni koordinator zelenih Ripa di Meana. Med protestnim shodom ni manjkalo gesel proti Dinijevi vladi, češ da pasivno sprejema atomske poskuse francoskega predsednika.
Milan: mlada ženska žrtev spolnega nasilja
MILAN - 3 3-letna ženska je bila včeraj ob belem dnevu žrtev spolnega nasilja v središču Milana. Zvečer je policija na osnovi pričevanj same žrtve aretirala dva romunska državljana, ki sta utemeljeno osumljena, da sta posilila mlado žensko, ki je nasilje prijavila policiji na prigovarjanje zaročenca. Žensko so posiliti v nekem zapuščenem gradbišču v bližini železniške postaje Porta Garibaldi.
Od danes nove norme za vozniška dovoljenja
RM - Včeraj je stopil v veljavo zakon, ki zelo poenostavlja način in postopek za izdajanje vozniških dovoljenj. Po opravljenem vozniškem izpitu bo dovoljenje na razpolago intersenta v roku nekaj dni, medtem ko je moral prej na dokumente čakati po več tednov, če že ne mesecev.
Zakon torej končno odpravlja vse birokatskeb zaplete, ki so doslej spremljali izdajanje vozniških dovoljenj.

H
RIM / PREISKAVA
Spet zahteva po sodnem postopku proti Gregantiju
RIM - Nove sodne »nevšečnosti« za nekdanjega turinskega voditelja KPI Prima Gregantija. Rimska sodnika Aurelio Galasso in Francesco Mi-sani sta zahtevala uvedbo sodnega postopka proti njemu, proti bivšemu upravnemu tajniku KPI Renatu Polliniju in drugim šestim ljudem zaradi vrste kaznivih dejanj. Obtožnica jih bremeni protizakonitega finansiranja strank, podkupovanja in poneverbe.
Greganti in Pollini sta se znašla v škripcih zaradi izjav vodje finančne družbe Saf Factor Giulia-na Peruzzija. Slednji je preiskovalcem izjavil, da naj bi Pollini in Greganti leta 1988 in 1989 zahtevala več sto milijonov lir od njegove družbe. Ta denar naj bi končal v blagajni KPI. Z njim naj bi si nekatere zadruge »zagotovile« vpis v sezname podjetij, ki naj bi sodelovale pri licitacijah za oddajo v
zakup nekaterih javnih del. Slo naj bi za javna dela na železnici in v okviru NATO. Finančni stražniki naj bi ugotoviti, da je tisti denar resnično »izšel« iz blagajne Saf Factor. Rimska sodnika sta zahtevala uvedbo sodnega postopka tudi proti samemu Peruzziju, proti nekdanji Gregantijevi družici Gabrielli Valentini in proti nekdanjemu socialističnemu poslancu Nevolu Querciju ter še proti dvema osebama.
Včeraj je bilo slišati tudi glas v bran delavskih zadrug. Predsednik zveze zadrug iz Reggio Emilie VVilliam Golli je izjavil, da ne bo sodstvo našlo nobenega dokaza o nepravilnostih zadrug. Kljub temu ne izključuje možnosti, da bo sodstvo uvedlo preiskavo proti vsem združenim zadrugam. teh je skoraj 270 z več kot 400 tisoč člani in približno 14 tisoč zaposlenimi.
RIM / PO PODATKIH ISTATA
Število prebivalstva pada
V lanskem letu kar20.675 več umrlih kot novorojenih
RM - Lansko leto je bil naravni saldo italijanskega prebivalstva negativen in to že drugo leto zapored; število umrlih oseb je bilo namreč za 20.675 enot višje od števila rojstev, ki so tako padla na zgodovinski minimum 527.406 enot. Kvocient gostote števila rojstev je torej padel z 9, 4 promilov v letu 1993 na 9, 2 promila v lanskem letu, medtem ko je indeks skupne rodnosti zdrknil z 1, 21 na 1, 19 otrok na vsako žensko (po začasni oceni).
Podatke je včeraj objavil Istat; slednji potrjujejo, da tudi demografski dualizem med severno in srednjo Italijo na eni strani in južno na drugi še vedho obstaja: v srednje-se-vernih deželah je namreč naravni saldo negativen v višini 2,3 promila (število mrtvih je za 82.497 enot višje
od števila rojstev), medtem ko je saldo na jugu države še vedno pozitiven v višini 3 promila (četudi se niža v primerjavi s 3,5 promilov v letu 1993).
Na vsedržavni ravni -vedno v letu 1994- je število mrtvih še dodatno naraslo in sicer kot posledica stalno višjega odstotka ostarelih med prebivalstvom. Število primerov smrti je namreč naraslo s 543.433 enot leta 1993 na 548.081 enot v lanskem letu z rahlim poviškom kvocienta umrljivosti (od 9, 5 do 9, 6 promilov). Kljub temu pa se dolgoživost italijanskih državljanov stalno veča: po ocenah za leto 1994 o povprečni življenjski dobi so moški dočakali 74,7 leta starosti, življenjska doba žensk pa se je ustalila na 81,7 leta. Ponovno se tudi niža število otrok, ki so se rodili že
mrtvi; leta 1994 so jih našteli 2316: kvocient že ob rojstvu mrtvih otrok se je torej znižal od 4,6 na tisoč rojenih v letu 1993 na 4,4 na tisoč rojenih leta 1994. Znižalo se je tudi število otrok, ki so umrli v prvem letu življenja: teh je bilo 3.498, ali 439 manj kot leta 1993. Kvocient otroške umrljivosti se je torej znižal od 7,3 na 6,6 na tisoč živih rojenih otrok in se tako približal podatkom najbolj naprednih država severne Evrope.
Na teritorialni ravni so kvocienti o rodnosti na Jugu še vedno za tri točke višji od kvocientov v srednji in severni Italiji: 11,3 promila proti 8 promilm, medtem ko pa so kvocienti o umrljivosti nižji za dve točki (8,3 proti 10, 3 promila); na Jugu pa je otroška umrljivost še vedno višja (7,8 proti 5, 7 promila).
GORICA - Kmečka banka Etora ostati to, kar je bila v vseh dosedanjih 86 letih obstoja: banka slovenske narodnostne skupnosti, nenadomestljiv temelj njenega
Gospodarstva in nnmpmlien
Enoten poziv: Vrnite Kmečko banko Gorici!
dejavnik goriskega gospo-darstva nasploh. To zahtevo )e včeraj odločno in dostojanstveno izpričala veC *°t tisocglava množica, ki Se J"e na poziv skupnega predstavništva Slovencev v daliji zbrala pred glavnim sedežem banke na demon-strarti;	—i.....
necko banko Gorici”.
Ob obletnici uvedbe ko-dusarske uprave in na pred-VeCer obiska predsednika republike, ki ni našel časa, da bi sprejel slovensko dele-Sacijo, je slovenska narodnostna skupnost strnjeno iz-Pncala svojo odločno voljo, da se zoperstavi krivici in da napne vse sile, da z ohranitvijo gospodarske samostojnosti ohrani tudi svojo narodnostno istovetnost in samobitnost. Pomembno je, da so ob skoraj tisoč Slovencev vseh starosti in vseh slojev, ki so napolnili go-riski Korzo od ljudskega vrta pa do vhoda mestne tržnice, sodelovali na manifestaciji Številni italijanski demokrati in izvoljeni predstavniki zaCenSi z goriskim županom Valentijem. Gre ža edinstven primer v Italiji, saj je - kot je zabeležila tudi tiskovna agencija ANSA -Prvič, da se v Italiji civilna dnizba mobilizira za rešitev neke banke.
Igor Komel, ki je sprego-voril v imenu skupnega Predstavništva, je odločno žavrnil podaljšanje komisar-
ske uprave.»Prisilna uprava je kljub strogim merilom preverjanja po enem letu ugotovila, da banka ni v stečajnem položaju in da razpolaga s potrebnimi rezervami. Zato se nam zdi podaljšanje komisarske uprave za nadaljnih Sest
Župan Gaetano Valenti: Kmečka banka je sestavni del goriškega gospodarstva
Sinočnje manifestacije se je udeležil tudi 8°riski župan Gaetano Valenti, ki je, kot poročamo na drugem mestu, tudi kratko sprego-voril. Po koncu manifestacije smo ga prosili za kratek razgovor.
Gospod župan, vaSa Prisotnost na tej mani-festaciji je bila zelo opazna. Zakaj ste prišel na zborovanje pred Kmečko banko?
Prišel sem, ker živim v Gorici in sem prvi meščan tega mesta. To mesto je, kot vsi vemo, zelo razvejano, vendar je goriško gospodarstvo samo eno in skupno. Kmečka banka je sestavni del tega gospodarstva in je ena temeljnih točk za trgovske in industrijske operaterje v Gorici. Prav je torej, da je Zupan prisoten prav vaskokrat, ko je neka ustanova v težavah.
AH ste podrobneje seznanjen s stanjem v Kmečki banki in ocenjujete, da bi se komisarska uprava lahko končala?
Moja vloga mi ne dopušča, da bi se spuščal v tehnične aspekte in prav zaradi tega nisem hotel osebno posegati v to vprašanje. To žehm narediti kot Zupan, ne kot gospodarstvenik, ampak kot človek, ki mora skrbeti za gospodarski razvoj vsega mesta.
Nekateri govorijo o možnosti, da bi v Kmečko banko pristopile banke, ki delujejo izven dežele. Kaj mishte o tem?
Kot sem razumel, bi bilo treba v banko vključiti nekega družabnika, ki bi banko sofinanciral. Ge bo to potrebno, mislim, da bi morali člani banke izbrati sopotnika, ki jim najbolj ustreza.
Mishte torej, da bi morah o tem odločati elani in ne komisarja?
Seveda, če gre za zdravo telo, lahko samo člani izbirajo partnerja. Sam pa o tem ne želim dodati nič drugega, kajti, kot sem že dejal, ne poznam finančnega stanja banke in zato o njem ne morem dajati nobene ocene.
mesecev nerazumljivo in izzivalno. Ocenjujemo ga kot provokacijo in paradoks, saj je razvidno, da banka nazaduje ravno s komisarsko upravo in je doslej že utrpela precejšnjo poslovno škodo, «je dejal.
Slovenci v Italiji ne morejo in ne smejo pasivno spremljati dogajanja in sprejemati krivice, je naglasil Komel.»Nasa moralna dolžnost je, da reagiramo. Slovenska skupnost v Italiji ne namerava, to mora biti jasno vsem od Rima do Ljubljane, braniti le svojih kulturnih, šolskih in športnih ustanov, ampak se bo odločno postavila v bran svoji gospodarski osnovi, brez katere nima perspektive razvoja če ne v bedni folklorizaciji.«
Govornik je pokazal na sumljivo pretirano strogost in neutemeljenost ukrepov, ki jim je bila pred enim letom podvržena Kmečka banka in ki moCno spominjajo na dogajanje v dvajsetih in tridesetih letih tega stoletja. Zaskrbljeno se je vprašal, ali niso tudi ukrepi državne banke politično pogojeni in vodeni, saj v zadnjih dveh letih opažamo, da ima italijanska država manjšino za talca v odnosih s Slovenijo. Toda mi smo delavni in lojalni državljani, želimo si sožitja, miru in razvoja na tem teritoriju, zahtevamo pa spoštovanje nase specifičnosti in enakopravne možnosti razvoja. To velja tudi ljubljanskim političnim in gospodarskim krogom v zvezi z dogajanjem okrog Tržaške kreditne banke.
»S tega prostora«, je zaključil Komel,»kličemo goriškemu mestu, komisarski upravi, osrednjemu bančnemu zavodu in vsem odgovornim, ki odločajo o
nečem našem:	Vrnite
Kmečko banko Gorici!«.
Skupno izjavo slovenskega predstavništva je nato prebral David Grinovero. V dokumentu vse komponente slovenske manjšine izrekajo zaskrbljenost zaradi podaljšanja komisarske uprave, ki je videti povsem neutemeljena in kaze biti prej izsiljevanje sedanjih elanov kot pa ukrep usmerjen v sanacijo zavoda. Izjava spominja na zgodovino Kmečke banke, na njeno vlogo in pomen za slovensko skupnost in ves goriski prostor. Vsiljevanje rešitev, ki bi povsem spremenile značaj in vlogo banke, vse preveč spominja na ukrepe iz fašističnega
-	da Kmečka banka ohrani svojo zgodovinsko vlogo banke slovenske skupnosti v Italiji in ne postane le okence “za Slovence” kakega bančnega koncerna, ki bi hotel poceni pridobiti nove tržne kvote;
-	da se komisarsko upravljanje zaključi v najkrajšem možnem času z vrnitvijo banke njenim sedanjim članom, ki edini lahko legitimno izbirajo partnerja, s katerim nameravajo nadaljevati dejavnost;
-	da se rešitve za Kmečko banko sprejemajo sporazumno s sedanjimi člani brez vsiljevanj, pritiskov in izsiljevanj, ki so v demokratični državi nesprejemljivi in za katere ni nobene pravne osnove;
Izguba Kmečke banke zaradi njene dejanske likvidacije ali preko vsiljevanja novih “gospodarjev” bi bila ogromen madež v odnosih Republike Italije z njenimi državljani, ki pripadajo slovenski skupnosti.
dvajsetletja, ko so Slovencem v Italiji uničili gospodarsko osnovo. Zato skupno predstavništvo zahteva, da Kmečka banka ohrani svojo vlogo denarnega zavoda slovenske narodne skupnosti, da se cimprej zaključi komisarska uprava in da se odločitve o bodoč-
nosti banke sprejmejo sporazumno s elani. Zahteve skupnega predstavništva objavljamo v celoti.
Goriski župan Gaetano Valenti je nato dejal, da sodeluje na manifestaciji v trojni vlogi gospodarskega operaterja, Goričana in prvega meščana Gorice. Pou-
Na slikah: pod naslovom del udeležencev včerajšnje manifestacije;
spodaj levo župan Valenti (foto Davorin Križmančič/KROMA); spodaj manifestacija goriških dijakov (foto Studio Reportage)
daril je vlogo Kmečke banke za gorisko gospodarstvo ter dejal, da je ta banka globoko zakoreninjena v gorisko stvarnost. Banki Italije je sicer priznal pravico, da izvaja nadzor nad bankami, vendar pa je dejal, da si dovoljuje»opo-zoriti na nujnost rešitve, ki bi banko vrnila mestu in ki bi Kmečki banki omogočila, da postane ponovno protagonist razvoja Gorice.«
DeCelni svetovalec SKP Roberto Antonaz je pozdravil v imenu deželne svetovalske skupine Stranke komunistične prenove ter opozoril, da v drugih podobnih primerih banka Italije ni ukrepala tako dra-' stično, obenem pa je izrazil obžalovanje, da predsednik republike Scalfaro ob današnjem obisku ne bo sprejel skupnega predstavništva Slovencev v Italiji.
Zadnji pa je spregovoril podpredsednik Slovenskega	gospodarskega
združenja iz Gorice Drago TomsiC, ki je opozoril na tradicijo slovenskega bančništva v Gorici, ki sega že v prejšnje stoletje, sama Kmečka banka pa je bila ustanovljena leta 1908, preživela je fašizem in se razvila v sodobno banko. Komisarja, ki vodita banko, sta dosegla podaljšanje mandata in izgleda, da želi-ta»vsiliti kmečki banki družabnika, ki je pogodu komisarjema, «Ceprav gre za banko, ki je že prisotna na goriskem trgu.»Pošteno pa bi bilo, da bi si lastniki sami izbrali partnerja, «je Se dejal TomsiC.
Tako se je manifestacija končala. Ljudje so se mirno razšli, mimo velikega poslopja Trgovskega doma, ki so ga Slovencem v Gorici odtujili v Času fašizma in ga manjšini Se niso vrnili, v brk demokratični ustavi in tisočkrat poudarjenim načelom.
Marko Marinčič
Dijaki: ne bomo dopustili, da uničijo naše gospodarstvo in našo manjšino
Dijaki slovenskih višjih srednjih Sol v Gorici so se včeraj
odločili za protestno stavko za Kmečko banko in razloge za protest utemeljili v sledeči izjavi:
»Komisarska uprava, ki je pred enim letom prevzela vodstvo banke po nasilnem razpustu vodilnih kadrov, je povzročila
ogromno škodo, ki se je med mandatom še poglobila. Komisarji so bili namreč poklicani, da z računovodskim postopkom vodijo banko in jo rešijo pred izgubo, do katere bi po mnenju inšpektorjev prišlo zaradi posojil, ki so bila podeljena brez zadostnih jamstev. Pri tem pa so inšpektorji spregledali poslovno orientacijo, na kateri je Kmečka banka gradila v prejšnjih letih svoj razvoj.
Šestmesečno podaljševanje mandata prisilne uprave, ki ga komisarji zahtevajo, pomeni nov udarec za naše gospodarstvo. Ce k temu dodamo dejstvo, da hočejo italijanske bančne oblasti lastnikom Kmečke banke vsiliti točno določenega poslovnega partnerja, ki si ga niso izbrati zakoniti lastniki - delničarji, in da ne dovoljujejo vstopa v članstvo takih zavodov, ki bi znali
spoštovati narodni karakter banke, se nam kaže zgovorna slika položaja, v katerem se je znašel naš denarni zavod. Jasno je. da je že od vsega začetka šlo za politično potezo, s katero so italijanski nacionalistični krogi, ob sodelovanju slovenskih, hoteli uničiti slovensko manjšino. Zelo učinkovito sredstvo je izničenje manjšinskega gospodarstva, ki je imelo ravno v Kmečki banki najbolj zglednega pokazatelja razvoja, ki ga je le-to doseglo v povojnih letih.
Zavedamo se, da je gospodarska osnova predpogoj za obstoj in razvoj same narodne skupnosti. Zaradi tega ne moremo molčati in dopustiti, da bi Kmečko banko odvzeti iz slovenskih rok. Naša dolžnost je, da reagiramo, kajti gre za našo prihodnost. Mi mladi smo prihodnost naše skupnosti in zato se postavljamo odločno v bran našega denarnega zavoda.
Tudi mi dijaki smo moralno zadolženi, da prispevamo naš delež v tej akciji, kajti dokazati moramo, da je naš skupni nastop izraz naše moči in trdne volje do dostojanstvene bodočnosti.«
Lepo bi bilo, da bi v miselnosti in praksi odpravili besede matica in zamejstvo, Ce ju uporabljamo v kontekstu nekakšnega zapečatenega protislovja in paternalizma na eni strani ali bolezen z virusi asimilacije na drugi. Protislovja je vselej bilo toliko, kolikor smo ga sami omogočali, paternalizem pa ne bo omogočil Slovencem v Italiji samostojnega ustvarjanja. Glede asimilacije se postavja zanimiva domneva, koliko odstotkov Slovencev iz Soške in Vipavske doline bi se asimiliralo že v prvih petih letih, Ce bi tista območja upravljala Italija. Morda bi bili trendi celo višji od sedanjih v Italiji.
• Neprekinjena prostorska in vsebinska povezanost ljudi, ki živijo na tem ozemlju, je potrebna, da se ne bo poglabljala zareza, ki izvira iz različnih bivanjskih izkušenj. Dvajset in tridesetletniki govorijo slovnično sicer isti jezik, po izkušnjah in Čustvovanju, zgodovinskem spominu in vsakodnevnem življenjskem ritmu pa so si že zelo ra-
Možne poti čezmejnega sodelovanja
Aldo Rupel
zliCni.
Hoteli ali ne, sedanja družbenopolitična in upravna razčlenjenost v R Sloveniji predstavlja prevelik napor za slovenske javne delavce vseh stopenj in z vseh področij v Italiji v primerjavi s preteklostjo. Na ravni goriškega, kraš.ko sežanskega in obalnega območja se kaže potreba o sestavi uskaljevalnih struktur - komisij informacijsko posvetovalnega značaja, na katere bi se slovenske ustanove in organizacije iz Italije naslanjale s srednjeročnimi predlogi in naCrti, o katerih bi komisija obveščala vse pristojne organe, odbore in plejado novih funkcionarjev, ki jim je potrebno znova in znova razlagati zgodovino, razčlenjenost, namene, organigrame in celo imena slovenskih krovnih organizacij v Italiji.
Ob dejstvu, da mnogo ali le nekaj zadnjih let poteka vrsta povezav, pobud in priložnosti za tkanje spoznavne mreže na področju telesne kulture, kulture sploh, publici-
stike, šolstva, raziskovanja, javnih uprav in družabnosti, so razvidne tudi široke vrzeli.
Ni dovolj stikov med osnovnošolskimi otroki posebej in med dijaki na sploh, ki bi jih spremljale igre, nastopi, skupne raziskave okolja in izročila, • navadni klepeti in ogledi šol.
Konzulta za slovenska vprašanja pri goriški občinski upravi ni bila nikoli vključena v posvetovalne medobčinske komisije, ki se dogovarjajo, kadar se, o usklajevanju prostorskih, služnostnih ali gospodarskih vprašanjih.
Celo pomembnejši dogodki so medijsko slabo kriti in se dogodi, da ima pasja razstava veC prostora na ekranu ali na časopisu kot Čezmejna regata na Soči. Na istem področju je revija Isonzo-SoCa, proslo-vensko usmerjen dvojezičen medijski unikat, skoraj nepoznana v Novi Gorici, kaj šele v Solkanu, Šempetru, Vrtojbi, Mirnu, Kanalu ali na Dobrovem.
Zelo koristno bi bilo strokovno usposabljanje slovenskih goriških
srednjih in višjih kadrov raznih profilov v Novi Gorici, da bi bolje obvladali slovenski jezik. To je pogoj, da bo slovenska narodnostna skupnost sposobna opravljati nalogo posrednika ne le na področju avtoprevozništva in trgovinske izmenjave temveč tudi v postterciarnih storitvah.
Ob vsem tem je nujno, da se spremenita mišljenje in praksa, da sta Slovenija in zlasti obmejna regija itak vselej Slovencem iz Italije na razpolago, Ce le pridejo, Ce le prosijo, Ce le predlagajo, saj bi sicer vsaka pobuda izpadla kot vmešavanje Slovenije (-prej Jugoslavije) v italijansko notranje zadeve. Mnogokrat je takšno premišljanje alibi za status quo. Želimo si, da postane zanimanje vzajemno. Res pa je tudi, da na tej strani meje nimamo oblastvenih vzvodov in smo mnogokrat šibkejši od struktur v novonastalih obmejnih občinah. Zato je potrebno pobude usklajevati in se izogibati kampanjskemu pristopu.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF. Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, visina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mah oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena; 1.500 UT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo; mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registiiran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
PISMO UREDNIŠTVU
Zakaj PD ni poročal o uspehu Pahorjevega romana?
Ljubljansko Delo je poročalo o velikem uspehu, ki ga v Parizu doživlja roman Printemps dif-ficile, to je francoski prevod romana Spopad s pomladjo, ki ga je napisal tržaški pisatelj Boris Pahor. Francoski kritik Jean - Luc Douin je dejal, kakor poroča Delo, da so s tem prevodom francoski bralci odkrili »eno največjih stvaritev slovenske literature.«
V zamejskem tisku sta o mednarodnem uspehu slovenskega tržaškega avtorja poročala Katoliški glas in Novi list, Primorski dnevnik pa je izid prevoda prezrl. Ali se Vam ne zdi, da bi moral edini slovenski zamejski dnevnik o tako pomembnem kulturnem do-
godku poročati na prvi strani? Gre namreč, kot je danes v svojem intervjuju radiu TS A dejal Evgen Bavčar, za zmago slovenske tržaške literature, ki je bila toliko desetletij zamolčana.
Prav lepo Vas pozdravljam.
Metka Kacin Beltrame
Pripis uredništva
Primorski dnevnik tiskovnega sporočila o pariški predstavitvi Pahorjevega romana Printemps difficile ni prejel kot (očitno) ostali mediji, zato o dogodku ni mogel takoj poročati. Vsekakor pa se je kulturno uredništvo že dogovorilo z uglednim sodelavcem, da v čim krajšem roku pripravi recenzijo knjige (uredništvo ni prejelo recenzijskega izvoda) in po možnosti še razgovor z avtorjem.
________OLGA PETELIN____
Je bila to mladost?
Martina zgodba o trpkem kruhu, krhkem srcu in črnem času
V Trstu, zima 1924 - poletje1926
11.
Bila je sobota, ko sem preko delovnega Časa še krpala vreče.
»Glej, da bodo krpe držale. In zgani se, lenoba!« je kričal Crnuh in pogledoval na uro.
-	Seveda, sobota je, kmalu bo mrak, in gospodu škvadristu se mudi. Njegovi pajdaši ga Čakajo. Spet pripravljajo kak ustrahovalni, razbijaški pohod po okoliških vaseh. Prekleti...! -
»Che bella cosaaa, na jumataaa e soleee.« je brezskrbno prepeval južnjak Bruno in poCasi razvrščal kartone.
-	Njega nihče ne preganja, ker je Italijan! - sem pomislila in se spomnila na pridnega Jožeta, ki so ga kar tako odpustili.
»Marta, telefon!« je zaklicala šefinja.
Zame? Kaj takega!
»Pozdravljena, Marta! Jaz sem,« mi je zazvenel Renzov glas v ušesu.
»Lepo pozdravljen,« sem presenečeno zajecljala.
»Pravkar sem prišel, a ne utegnem do vas. Bi se lahko dobila jutri od treh pred cerkvijo sv. Antona? Bo prav, Marta?«
»Drži, hvala vam!« sem urno pritrdila in odložila slušalko.
Zahvalila sem se in hotela oditi, pa me je šefinja z ostrim pogledom zadržala:
»Počakaj, Marta, in si dobro zapomni!« mi je nervozno rekla. »Moram te opozoriti, da ti kot mladoletnici ni vse dovoljeno. Za tokrat naj bo. Sicer ti pa prepovedujem, da bi se posluževala naslova ali telefonske številke našega podjetja,« je odsekala in si živčno vtikala bleščeči glavniCek v sivo pričesko.
Hotela sem se opravičiti, pa mi je presekala besedo:
»Vsaka beseda je odveč. Pojdi in pazi, da se kaj takega ne ponovi!«
V magazinu, vsaj tako se mi je dozdevalo, ni bilo nikogar veC. Jezno sem pograbila vrečo in jo zabrusila v kot.
-	Ne bom veC dolgo krpala vreC. Renzo mi bo pomagal. Vrnil se je! - sem se tolažila in vzela metlo, da bi prostor počistila.
Zaropotalo je. Nasproti meni se je tedaj pojavil južnjak Bruno. Bil je v škvadristiCni uniformi. Postavil se je v pozor, stegnil roko v fašistični pozdrav in zaklical: »A noi!«
Potem je ponosno odkorakal skozi vrata.
Gledala sem za njim in strah me je bilo. Crnuh Mario je hitro potegnil svoje niti: mladega preprosteža je takoj "vpoklical" v škva-dre, ki se znašajo nad Slovenci. Take tipe je bilo lahko pritegniti.
Obšla me je tesnoba. Vse bolj je bilo jasno, da visijo nad nami težki oblaki, ozračje je postajalo iz dneva v dan bolj zadušljivo. Sistematično nas hočejo zatreti. Oblast je razkazovala svojo moč in sredstva, s katerimi se bo rešila vseh nezaželenih oseb, predvsem pa »tujerodcev«".
Tudi zato mi je toliko pomenilo, da se je Renzo vrnil. Gotovo mi bo na kak način lahko pomagal. Kako? Tega si sploh nisem znala predstavljati.
Bila je lepa, sončna nedelja. Z
izgovorom, da me je Pina povabila k morju, sem se po kosilu odpravila zdoma.
-	Ravnam prav? Kdo je pravzaprav Renzo? - sem spotoma ugibala in kot običajno so prevladovali v meni dvomi in skrbi. - Paziti se moram, ne smem se prenagliti! -sem sama sebi naročala, in v glavi se mi je oglašalo mamino svarilo: »Paziti se je treba, ovaduhov ne manjka!«
-	Da bi bil Renzo špijon... ovaduh? Nikoli, nemogoče! - sem odločno odvrnila od sebe Crni sum in trepetaje pospešila korak.
Prispela sem toCno. V zvoniku pri sv. Antonu novem je odbilo tri.
Polna nemira in dvomov sem se pred Verdijevim spomenikom razgledovala naokrog in se prestopala. Tedaj le opazim Renza, ki je pravkar izstopal iz kočije in pohitel nato proti meni.
Malce v zdregi se mu stopila naproti.
»Pozdravljena, Marta!« mi je s svojim iskrenim pogledom pregnal sleherni dvom in me pomiril.
»Čeprav je vreme še tako lepo... kaj bi izgubljala čas s sprehajanjem! Vem za kotiček, kjer naju ne bo nihCe motil. Tja greva... prosim. Danes si imava veliko povedati... važne stvari...« Tako je hitel praviti in me urno odvedel proti Korzu.
Tu je mrgolelo ljudi. Lepo vreme jih je zvabilo na promenado ali na sprehod po nabrežju. Vsa ponosna sem hitela ob elegantnem Ren-zu in vsakdanja mizerija in pomisleki so bili v hipu pozabljeni.
Kmalu sva bila preko Glavnega trga in v ulici Gavana, po njej pa zavila v Judovsko četrt, v geto sredi starega mesta.
Tu še nikoli nisem bila. Z veliko radovednostjo sem si ogledovala prastare hišice z malimi okenci, ozke, nemarne ulice, polne stojnic - zdaj so bile pokrite - pa vozičkov in druge šare.
»Tu Judje trgujejo in se bavijo še z vsemi drugimi posli: dogovarjajo se glede kupčij, izterjujejo stanarine, preprodajajo starine in podobno.« Rinila sva skozi gnečo, Renzo pa me je spotoma seznanjal z življenjem v getu.
Pri cerkvi sv. Antona starega sva krenila še malce navkreber in se pri prastari hišici ustavila.
»Tega dela mesta torej nič ne poznate?« je vprašal.
Odkimala sem in vse bolj me je mučila radovednost, kam me vodi.
»Ker je dobro, da človek vedno še pridobi kaj znanja, bova danes zavila v tole Mladinsko knjižnico. Pozanimal sem se, tu nama bodo postregli s knjigo, ki vam bo v veliko pomoč. Z njo si boste lahko izboljšali svoj položaj. Saj sem prav ravnal?« je pristavil in povlekel za zvonec.
Stara vrata so se odprla. Precej kratkovidna Črnolasa gospa naju je vljudno sprejela in odhitela v ozadje. Nisem vedela, kaj bi. V zadregi sem se razgledovala po Čudnem prostoru in ugibala, kaj je hotel Renzo s svojimi besedami.
»Takoj nama jo prinesejo!« mi je zašepetal in me pospremil v nekoliko mračen kotiček. Odložila sva plašč in sedla k mizici.
(Se nadaljuje)
DAN PRED OBISKOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE V GORICI
GORICA / PREDSEDNIKOV OBISK
Informolski gusarji so vdrli v računalniški sistem FJK
Odgovornost za vdor si lasti somozvona "Oborožena falanga"
TRST - Samozva j?f-Upina "Falange arma
'•vojCas grozila nekate ^dnim osebnostim ii astila odgovornost za katere atentate ter us kovalne akcije, je vdrli
--pure.	i._ir___
. ack-outom“ je spus infonnatsko mrežo sj Cl!°’ s katerim si pri °dgovomost za vdor nika vsakršno vpletč Pri podobni akciji v pa d Italia in, kar je ni !e> napoveduje s * stalno navzočnost« vnih upravah ter im ciiah 7	—ji----j
r'pga je prišlo daj °uiskoin predsedn: Publike Scalfara v sp seveda ukvarjaj c 0'sti in sodniki.
Da nekaj ni v red punalniki deželne v
Ki je o tem tak stila načelnika
S1R TTl	i,
seznanil osrednji krad deželne vlad kovinar Guidc kiedtem lahko že ka ekranu sporoč rožene falange, 1 Polnoma blokirali iormacijski sistem . V birokratski, italijanščini, ki Pod drobnoglede skovalcev, se nez Sec Oborožene fal stancira od po vdorov v računah steme, za katei Prevzela odgoi prav ta samozvan ka. Pravi pa, da j ka sposobna te' dobnih ’■
pravzaprav lahko stalno nadzoruje vse računalniške in informatske sisteme raznih ustanov in inštitucij.
Baggi je povedal, da so računalniki tiskovnega urada v nedeljo ob 13.uri, ko je odšel iz delovne pisarne, pravilno in brezhibno delovali, tako da je do vdora najbrž prišlo v noči na ponedeljek. Sistem deželne tiskovne agencije Regione Cronac-he s sedežem v Trstu, ki posreduje občilom informacije o delovanju deželnega sveta in odbora, je preko modema povezan z uredništvi v Gorici, Vidmu in Pordenonu. Do vdora bi lahko zaradi tega prišlo tudi iz notranjosti sistema, tehniki, ki so popoldne popravili "okvaro", pa menijo, da je skoraj gotovo šlo za zunanji vdor najbrž precej izkušenih informatskih gusarjev. Normalno stanje so vzpostavili nekaj pred 17.uro, ko je uredništvo Regione Cronache spet začelo oddajati svoja poročila.
Gusarji so se, kot rečeno, lotili računalniškega sistema tiskovnega urada deželne uprave, kar pomeni, da so hoteli s to vandalsko potegavščino seznaniti širšo javnost. Do podobnega vdora je prišlo pred meseci, ko so si še neidentificirani gusarji privoščili vsedržavno tiskovno agencijo ADN-Kronos. Tudi za to akcijo, ki je za nekaj časa popolnoma onesposobila dejavnost omenjene tiskovne agencije, si je odgovornost prevzela Oborožena falanga, ki očitno zelo dobro obvladuje odmevnost (in ranljivost) množičnih občil.
k Matere v banko in morda v Trst...
TRST - Za vdor v informatski sistem Banca dTtalia, ki je v nedeljo močno odjeknil v javnih občilih, so odgovorni računalniki Centra za geodezijo in vesoljske raziskave v Materi. To so ugotovili preiskovalci, ki pa so tudi prepričani, da omenjena ustanova ne nosi pri tem nobenih direktnih odgovornosti, saj je bila tudi sama žrtev podobnega vdora neznanih gusarjev. Center v Materi je torej samo neke vrste posrednik med in-formatskimi gusarji in osrednjim bančnim zavodom, ki pa, kot kaže, zaradi tega ni utrpel posebne škode.
Odgovornost za vdor v Banca dTtalia si je takoj prevzela "Oborožena falanga", ki pa je včeraj s spo-
ročilom tiskovnemu uradu Furlani-je-Julijske krajine zanikala to gusarsko početje. Ne gre torej izključiti posrednih ali neposrednih povezav med dogodkom v Materi in včerajšnjimi vznemirljivimi tržaškimi dogajanji.
Vdor v računalnike osrednje državne banke so prijavili sodstvu sami predstavniki znanstvene ustanove iz Matere. Neznani gusarji, ki so se predstavili kot pripadniki "Obrože-ne falange", so v soboto preko mednarodnega Interneta vdrli tudi v računalniške sisteme Vsedržavnega inštituta za jedsko fiziko, v dve mlečni industriji ter v njune podružnice, ki so posejane širom po Italiji.
UKREPI DEŽELNE SKUPŠČINE
Zakon za električna vozila
Svet je odobril tudi novo zakonodajo za gorske vodnike
TRST - Deželni svet je včeraj pod predsedstvom Giancarla Cruderja (na sliki) odobril zakonski ukrep za promocijo in ovrednotenje vozil na električni pogon. Zakon je obrazložil poročevalec Ennio Vazzoler (Furlanska avtonomistična liga), odobren pa je bil s soglasno ob vzdržanju svetovalcev Nacionalnega zavezništva in Stranke komunistične prenove.
Skupščina je nato odobrila zakon, ki urejujejo oziroma posodablja poklic gorskega vodnika. O njem je poročal predstavnik Ljudske stranke Claudio Cudin. Zakonski predlog je bil odobren ob nasprotovanju Nacionalnega zavezništva ter ob beli glasovnici svetovalcev Zelene liste.
Predsednik Cruder je uvodoma prebral dokument o odnosih med osrednjo in krajevno oblastjo, ki so ga pred nedavnim odobrili predsedniki deželnih svetov. V tem dokumentu pozivajo vlado in parlament, da se pred vsakršno reformo v prid federalizma obvezno predhodno posvetujeta z deželnimi upravami. Dokument so soglasno odobrili na plenarni skupščini predsednikov v Cagliariju.
Scalfaro ne bo sprejel manjšine: odločen protest svetovalcev
TRST - Stranka komunistične prenove zelo obžaluje dejstvo, da predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro med svojim današnjim ter jutrišnjim obiskom na Goriškem ne bo sprejel predstavništva slovenske manjšine. Deželni svetovalci SKP Gi-anluigi Pegolo, Fausto Monfalcon, Roberto An-tonaz in Elena Gobbi zato pozivajo predsednico Dežele Alessan-dro Guerro, naj predsednika osebno opozori nad to hudo pomanjkljivostjo in naj ga tudi seznani z nerešenimi problemi slovenske manjšine.
Deželni predstavniki SKP so mnenja, da je Scalfarova nerazumljiva poteza tudi v nasprotju
z napori uprave Furla-nije-Julijske krajine v korist sožitja in enakopravnosti vseh jezikovnih in narodnih komponent deželne realnosti. Monfalcon in somišljeniki vsekakor še vedno upajo, da se bo državni poglavar v zadnjem trenutku le premislil in sprejel Slovence. Bojijo pa se, da se za odklonilnim odgovorom Kvirinala skrivajo tudi razlogi, ki so na nek način tesno povezani z zastojem v pogajanjih med Italijo in Slovenijo o vprašanju pridruženega članstva le-te v Evropski zvezi.
Predsednica deželnega odbora se bo s Scalfa-rom srečala danes popoldne na goriškem gradu.
NOVICE
Novi družabniki v Solariju
VIDEM - Podjetje Solari, ki je bilo do pred nedavnega pod komisarsko upravo, ima nove družabnike. Po sporočilu podjetja so deželna finančna družba Friidia in trije menedžerji Roberto Fidel, Gior-gio Segato in Marco Zoratti prodali del delnic finančni družbi Ljudskih bank iz Veneta Arci mer-chant. To je bil prvi korak v dokapitalizacijo podjetja. Sedanjo glavnico 500 milijonov bodo dvignili na 6 milijard lir. Glavni delničar je predsednik Maramo Paniccia (36%), Aca merchant in Friulia pa imata vsaka po 25%, manjše kvote pa drugi delničarji.
Predsednik Paniccia je dejal, da bo podjetje v kratkem zaposlilo še nekaj ljudi, uspeh na tržišču pa bo pravi izziv s katerim se bodo pomerili delničarji in novi upravni svet.
Raziskovanje in inovacija
VIDEM - Raziskovalna dejavnost in inovacija sta bili osrednji temi srečanja, ki so ga priuredili včeraj na zvezi industrijcev v Vidmu. Prireditelji so hoteli obvestiti podjetnike o prispevkih razvojnega sklada, obenem pa jih tudi spodbuditi naj vladajo v raziskovanje in inovacije.
"CTiNFORMATIKA / VPRAŠANJE VARNOSTI
Najbolj zaščiteni so računalniki bank
Informatski »pirat« tvega do 8 let zapora
RIM - Vdori Oborožene falange v kompjuterske sisteme Banke Italije in včeraj v računalniški sistem deželne novinarske agencije FJK so spet opozorili na vprašanje varnosti računalniških sistemov. Po oceni izvedencev Popolne varnosti nekega računalniškega sistema ni mogoče zagotoviti.
Se najbolj učinkovito je stalno spreminjanje in razvijanje varnstnih prijemov, tako da zastarijo tehnike vdiranja informatskih piratov.
Ob tej splošni ugotovitvi pa je trena vendarle reči, da so že v veljavi
“ vciiuctiie reci, ua so ze v veljavi nekateri varnostni ukrepi, ki ščitijo hardver (računalnike) in programe. Te varnostne prijeme je mogoče razviti, in doslej so dosegli že zadostno raven, da v večini primerov piratom ne uspe več prodreti do osrčja sistema. Nekaterih ovir pirat ne uspe prehiti, s čimer naj bi bili zaščiteni vsaj najbolj pomembni podatki.
Kot v skoraj vseh državah, so najbolj zahtevne in najtežje ranljive varnostne sisteme tudi v Italiji razvile banke, ki skušajo preprečiti, da bi
lahko kdo od zunaj vnesel v sistem lažne transakcije. Poddirektor Zavoda za varnost informatike Fulvio Berghella je časopisni agenciji Ansi povedal, da pride v Italiji vsako leto do 5 ali 6 hujših vdorov v informatske sisteme. Glavne žrtve so industrije in univerze, ki so najbolj ranljive, medtem ko naj bi bilo skoraj nemogoče vdreti v računalniške sisteme bank.
Ob nevarnosti vdorov se je v Italiji razvilo tržišče varnosti, ki ima okoli 400 milijard lir prometa. Od teh je polovica namenjena oblikovanju varnostnih programov, ki dvigujejo raven zaščite, polovica pa dodatnim napravam, ki otežujejo vstopanje v sistem.
Od lanskega leta ima tudi Italija zakon, ki kaznuje pirate informatike in prepoveduje ponarejanje programov in vdiranje v računalniške sisteme. Kdor vdira v sisteme tvega do 8 let zaporne kazni, kdor vnaša viruse v programe pa tvega dve leti zapora in 20 milijonov lir globe.
PORDENONE / PO ATENTATU
Preiskava doslej neuspešna Našli nov peklenski stroj
Karabinjerjem ga je v nedeljo prinesla neka ženska, ki je imela veliko sreče, da ji ni eksplodiral v roki
PORDENONE - V Pordenonu in po vsej okolici se nadaljuje iskanje atentatorja, zaradi katerega je 70-letna Anna Pignat izgubila roko in sedaj hudo poškodovana leži v bolnišnici. Na srečo se je njeno zdravstveno stanje precej popravilo, tako da bi morala biti že izven smrtne nevarnosti. Delo preiskovalcev pa je težavno, saj tragičnemu dogodku ni nihče prisostvoval, tudi ostali elementi, ki jih imajo v rokah, so dokaj skromni: za peklenski stroj so namreč uporabili odtočno cev, kot jo lahko najdemo kjerkoli, eksploziv pa povezali z baterijo. Čeprav so se podobni atentati pričeli že več kot pred letom dni (doslej so jih našteli sedem), storilec (ali storilci) za sabo ne pušča nobenih drugih sledi. Običajno je svoj smrtonosni izdelek, ki ga je večkrat napolnil tudi z železnimi kroglicami, da bi bila škoda še večja, namestil v krajih, kjer se je zbralo veliko ljudi, kot na primer na tradicionalni »ša-gri ptic« v Sacileju ali ob pustnem sprevodu v Azzanu. Vendar ga je skril tudi med grmovje pred neko cerkvijo, tako da je eksplodiral med mašo. V Pordeno-
nu se je prvič pojavil decembra, bila je sobota, a soboto si je izbral tudi za svoje zadnje kriminalno početje: Pignatova je pometala pločnik pred svojim domom in zagledala cev, a ko jo je dvignila, ji je eksplodirala v roki v roki.
Preiskovalci so za pomoč zaprosili tudi nekega psihiatra: njegov odgovor je bil, da gre za človeka, ki ima teror pred množico, proti kateri se morda obrača z nasiljem. Sile javnega reda, karabinjerji, policija, so se seveda obrnili do prebivalstva s pozivom, naj bo izredno pozorno na kakršenkoli sumljivo cev ali druge neobičajne in navidez zapuščene predmete. Opozorili so ljudi, naj se takih predmetov ne dotikajo, temveč naj obvestijo pristojno osebje. Tega navodila se ni držala ženska, ki je v nedeljo prinesla karabinjerjem podoben peklenski stroj (vodovodna cev z maticama na obeh straneh ter povezanega z baterijo). Karabinjerji so se poslužili robota, ki pa ga ni uspel odpreti, tako da so ga izročili minercem. Zenska je imela srečo, saj kaže, da stroj ni eksplodiral zaradi napake pri izdelavi.
Po prepiru je prileten upokojenec z nožem ranil ženo
VIDEM - Po hudem prepiru je zabodel ženo. Protagonist družinske drame, ki bi se skoraj prevesila v tragedijo, je 68-letni upokojenec Silvano Menazzi iz Varma pri Vidmu, žrtev pa njegova žena Ana Ma-lahodki.
Po dosedanjih izsledkih preiskave je Menazzi napadel ženo po ostrem prepiru. Z žepnim nožem jo je osemkrat zabodel v tilnik in v hrbet. Zenska pa se mu je kljub ranam izvila nasilnežu in mu zagrozila s kuhinjskim nožem. Med begom se je nesrečnica spotaknila in padla po stopnišču. Njene krike na pomoč je slišal sosed, ki je poklical policijo.
Malahodkijevo so sprejeli na zdravljenje v videmsko bolnico, Menazzi pa je bil aretiran.
NOVICE
ŠOLSTVO / PROTI UKREPU
NABREŽINA / REDNA SEJA
Drevi v Kraškem muzeju predavanje o vinarstvu
Strokovna služba Kmečke zveze prireja drevi ob 20. uri v Kraškem muzeju v Repnu strokovno predavanje izvedenca mag. Mirana Vodopivca o novostih v vinarstvu.
Tema bo za naše vinogradnike, zlasti v tem časovnem obdobju, nedvomno zanimiva in koristna, zato vabi strokovna služba KZ k čim večji udeležbi.
Propedevtični tečaj ruskega jezika
Italijansko kulturno združenje EUROest obvešča, da so še prosta mesta za drugi propedevtični tečaj ruskega jezika, ki bo od 9. do 13. t.m. (od 19. do 20. ure) na sedežu združenja v Ul. DelTEremo 10. Tečaju ruščine bodo sledili še naslednji brezplačni tečaji: kitajščine (od 16. do 20. t.m.), srbo-hr-vaščine (od 23. do 27. t.m.), češčine (od 30. t.m. do 3. nov.), madžarščine (od 6. do 10. nov.) in japonščine (od 13. do 16. nov.).
Pomorstvo: predstavitev tečajev za usposabljanje
Na sedežu Friulie bodo v prisotnosti Gianfranca Borghinija (odgovornega vladnega odbora za koordiniranje pobud za zaposlovanje) jutri predstavili tečaje za usposabljenje, ki sta jih pripravili družbi Friulia in lal v sodelovanju z Odborom za koordiniranje pobud za zaposlovanje in s Fincan-tieri. Namen tečajev je usposabljanje strokovnjakov za koordiniranje in načrtovanje na pomorskem področju.
Gibanje »Nord Libero« in najemninska afera
Občinska svetovalca »Nord Libero« Laura Tamburini in Giorgio Marchesich sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala prizadevanja, ki jih je njuno gibanje vložilo v odkrivanje domnevnih »najemninskih afer« v našem mestu, pri čemer sta bila zlasti kritična do občinske uprave (zlasti do odbornika Damianija), češ da si ne prizadeva za jasnost in prozornost. Omenimo, da je glede »najemninskih afer« namestnik državnega pravd-nika Frezza od vseh javnih ustanov v Trstu, ki imajo nepremičnine, zahteval sezname stanovanj, imena najemnikov, višino najemnine ter velikost zasedenega stanovanja (v poštev so prišli Itis, Občina, Pokrajina, Inail, Inps, lacp in drugi).
Občinski davek na odpadke
V uradih na Largo Granatieri 2 (IH. nadstropje) so na razpolago obrazci za izjavo, s katero lahko gospodarski operaterji zaprosijo, da jih oprostijo davka na odpadke v primeru, da na lastne stroške odstranjujejo tiste odpadke, ki jih izenačujejo z mestnimi. Kror je odstranjevanje teh odpadkov poveril javni službi, ni dolžan predstaviti nobene prijave ali izjave. Uradi so odprti od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. V ponedeljkih in sredah uradi poslujejo tudi od 14. do 15. ure, v sobotah pa od 8.30 do 10.00. Zainteresirani se za informacije lahko poslužijo tudi telefona (6754829 ali 6754830), po možnosti izven in, ki so namenjene javnosti.
Štipendije za šolnike: nov priziv na DUS
Ministrstvo za šolstvo je dejansko onemogočilo izpopolnjevanje šolnikov v Sloveniji
Nov pravilnik sveta Občine Devin-Nabrežina
Občinski svetovalci odobrili tudi nekaj sprememb statuta
S knjigo nad knjigo, je pozival Mitja Ribičič v ne prav davni preteklosti. Z odlokom nad odlok, mu odzvanjajo slovenski šolniki v ne prav lahki sedanjosti. Odloki, nad katerimi se hudujejo, so tisti, ki omejujejo delovanje slovenskih šol. V zadnjem času se jih je nabrala že cela vrsta: najprej ministrski odlok o združitvi nižjih srednjih šol v Rojanu in na Proseku, nato odlok o ukinitvi sindikalnih dopustov Sindikatu slovenske šole, nazadnje še odlok o dejanski ukinitvi štipendij za izpopolnjevanje slovenskih šolnikov v Sloveniji. V prvem primem so starši obeh šol vložili priziv na Deželno upravno sodišče (TAR), ki bo o zadevi odločalo 19. januarja. Sindikat slovenske šole in enotni šolski odbor sta se odločila, da bosta pravico do sindikalnih dopustov iskala na istem sodišču. Sedaj se je tudi skupina osmih slovenskih šolnikov (učiteljev in profesorjev) izrekla za podoben postopek.
O zadevi smo pretekli teden že pisali. Ministrstvo za šolstvo je tudi letos de iure priznalo šolnikom štipendije za
poklicno izpopolnjevanje v Sloveniji, de facto pa jih je onemogočilo, ko je v odlok o priznanju štipendij pripisalo, da se morajo šolniki za časa štipendije odreči mesečni plači. Podobno je ukrepalo že lani in predlanskim, obakrat (in tudi letos) v brk mednarodnim dogovorom, ki jih je italijanska država podpisala z nekdanjo Jugoslavijo (in ki jih je nova slovenska država prevzela).
V preteklih letih so predstavniki slovenskih šolnikov posegli pri Vsedržavnem šolskem svetu in na ministrstvu; tudi slovensko veleposlaništvo v Rimu je poslalo italijanskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto o kršenju mednarodnih obvez Italije, a nič ni zaleglo.
Letošnji prosilci štipendije so se zato odločili, da ukrenejo edino, kar je v pravi pravni državi mogoče. Vložili bodo priziv (rok za vložitev zapade 19. novembra) zoper ministrski odlok z zahtevo, naj ga odlok Deželnega upravnega sodišča razveljavi. Hudo pa je, da se morajo slovenski šolniki v Italiji še vedno boriti za že pridobljene in nato poteptane pravice.
Devinsko-nabrežinski občinski svet ima nov pravilnik. Sinoči so ga odobrili devinsko-nabrežinski občinski svetovalci, vendar ne soglasno. Zanj se je izreklo 12 predstavnikov skupine Skupaj-Insieme, proti so bili trije predstavniki Nacionalnega zavezništva, svetovalka skupine Citta-dini pa se je vzdržala. (Predstavnik SL Carli je bil odsoten.)
Pravilnik na novo in dokaj podrobno ureja življenje devinsko-na-brežinskega občinskega sveta v vseh njegovih aspektih, od tega, kaj so in kako se obravnavajo svetovalska vprašanja, pa do ustanavljanja in delovanja svetovalskih komisij. Kot je bilo pričakovati, pa se je raz-
H VČERAJ PREDSTAVITEV h
Na pobudo Konzorcija MIB »Masler« o prevozih
Konzorcij MIB iz Trsta, s katerim sodelujeta tržaška univerza in ISTTEE, je včeraj v kom-prenzoriju pri Sv. Ivanu odprl prvi »Master« v Italiji na področju prevozov, medmodalnosti in logistike, M so ga poi-menovah »Milt«. Razvijali bodo zlasti tri področja, ki so jih tematsko tako ločili: prevozi (organizacija in možnosti razvoja prevoznih sistemov itd.); medmodal-nost in logistika (med-modalnost in integracija prevoznih sistemov, logistika in MTO - Multi-modal Transport Opera-
tor); ekonomija in uprava prevoznih podjetij.
Odprtja so se udeležili predsednik Konzorcija MIB Tombesi, odgovorni za znanstvena vprašanja MILT Borru-so, znanstveni ravnatelj šole Nanut, ki so v prisotnosti župana Illyja, komisarja na Pokrajini Mazzurca, predsednika ACT Megne in predsednika EZIT Slocovicha poudarili, da nova pobuda sledi že uveljavljenemu Master in International Business in drugim tečajem, ki jih Konzorcij MIB že leta organizira.
SPOROČILO TRŽAŠKE ŠKOFIJE
Na Inštitutu za verske vede se začenja novo šolsko leto
Na Inštitutu za verske vede tržaške škofije se bo jutri začelo novo šolsko leto. Zavod skrbi predvsem za pripravo veroučiteljev ter nudi osnove teološke kulture, obrača pa se tudi na laike, katerim daje možnost, da poglobijo poznavanje katoliške vere. Studij traja tri leta ter zajema predvsem filozofske in teološke vede. Uradno odprtje novega šolskega leta bo v škofijskem semenišču v Ul. Besenghi 16 z začetkom ob 17.30, še prej pa bo maša. Ob priliki začetka šolskega leta bodo tudi
predstavili delovanje in cilje Inštituta ter učni program novega šolskega leta.
Lani je tečajem sledilo kakih sto oseb, porazdeljenih med redne in izredne študente ter slušatelje. V zadnjih dneh letih pa je študij dokončalo 16 študentov, katerim bo v sredo, 18. oktobra, škof Bellomi izročil diplomo iz verskih ved.
Tržaška škofija sporoča, da je vpis v Inštitut možen od 4. do 20. oktobra, predavanja pa se bodo redno začela že v petek, in sicer ob 16.40.
prava dejansko dotaknila ene same točke, in sicer vprašanja, ali je prav, da so zapisniki sej zapisani v italijanščini in slovenščini ali pa je dovolj, da so le prevedeni v slovenščino. Zupan Depan-gher je pri tem nekoliko zakolebal, po opozorilu svetovalcev Antonija in Breclja, da je bilo vprašanje že rešeno v občinskem statutu z zagotovitvijo enakopravnosti obeh jezikov, pa je na koncu le obveljalo stališče, da morajo biti zapisniki napisani v obeh jezikih.
Se pred tem je devinsko-nabrežinski občinski svet s podobno večino odobril nekaj sprememb občinskega statuta. Slo je v glavnem za tehnične popravke in dopolnila. Največjo novost prav gotovo predstavlja dejstvo, da bodo po novem statutu občinski odbor lahko sestavljali tudi samo zunanji odborniki, medtem ko je doslej veljala omejitev, da morata biti najmanj dva od štirih odbornikov člana občinskega sveta.
Seja se je kot ponavadi pričela z odgovori na svetovalska vprašanja. Največ je bilo govora o problemih doma za ostarele v Sesljanu. Na predlog odbornika Gašperčiča pa je občinski svet odobril tri sklepe. Prva dva urejata občinski davek na reklamo, s tre j im sklepom pa so devinsko-nabrežinski občinski svetovalci prilagodili proračunska predvidevanja dejanskemu finančnemu stanju. V bistvu je šlo za izvajanje finančnih ukrepov Dinijeve vlade.
________NA POBUDO TRGOVINSKE ZBORNICE__________
Možnosti za vlaganja na Kitajskem
Z delegacijo kitajske pokrajine Fujian se je srečal tudi deželni odbornik Degano
Sestanek
vodstva
ANCI
V UL. COSTALUNGA
Na paikirišču ob pokopališču vse več tatvin v avtomobilih
Možnosti za vlaganja in sodelovanje med našim področjem ter kitajsko pokrajino Fujian so bila v ospredju srečanja med tukajšnjimi podjetniki ter kitajsko delegacijo, ki jo je vodil Wang Jian Shuang, namestnik guvernerja omenjene pokrajine. Za pobudo se je zavzela tržaška Trgovinska zbornica in sledi nedavnemu obisku njenega predsednika Donag-gia na Kitajskem, kamor so ga povabili politično-gospodarski krogi v Fujia-nu. Donaggio je uvodoma poudaril, da se tujim vlagateljem odpirajo številne priložnosti, medtem ko je viceguverner podrobno orisal razmere v pokrajini Fujian, ki je velika kot tretjina Italije in ima okrog 35 milijonov prebivalcev, nahaja pa se blizu Tajvana. Bruto notranji proizvod označuje velik porast (kar 12,8% letno), bila pa je tudi med prvimi, ki se je odprla zu-
nanjemu svetu, tako da se je doslej že 15 tisoč tujih podjetij odločilo za vlaganja. Wang Jian Shuang je predstavil okrog 80 projektov, ki se nanašajo predvsem na infrastrukture, železniško in cestno omrežje, industrijo, poljedelstvo, gradbeništvo.
pristanišča in hidrocentrale.
Kitajsko delegacijo je sprejel tudi deželni odbornik za prevoze Cristia-no Degano, ki je poudaril, da je naša dežela tradicionalno odprta prometu in mednarodnim odnosom, tako da ima več stičnih
točk s Fujianom. Degano je tudi izrazil prepričanje, da bo kitajski obisk postavil temelje za medsebojno sodelovanje. Z delegacijo se je srečal tudi tržaški prefekt Moscatelli.
Na sliki (foto KROMA) kitajska delegacija na Trgovinski zbornici.
Finančni zakon Dinijeve vlade bo ena glavnih tem na dnevnem redu sestanka deželnega vodstvenega odbora ANCI, t.j. Vsedržavnega združenja italijanskih občin. Sestanek bo jutri popoldne na tržaškem županstvu ob udeležbi predsednika ANCI za Furlanijo - Julijsko krajino Luciana Del Freja, tržaško občino pa bosta zastopala župan Riccardo Illy in pooblaščeni odbornik Giorgio Zanfagnin.
Kot rečeno, bo glavna točka dnevnega reda posvečena finančnemu zakonu za leto 1996, ki ga je Dinijeva vlada pravkar pripravila, oziroma pobudam, ki jih občine načrtujejo v tej zvezi. Povezano s tem je vprašanje federalizma oziroma avtonomije občin v odnosih do dežele, na seji pa bodo preučili tudi osnutek zakona o urnikih trgovin in javnih lokalov. *
Novo parkirišče v Ul. Costalunga, za pokopališčem, je precej osamljeno, kar pridno izkoriščajo razni nepridipravi. Ob parkirišču pred starim vhodom pri Sv. Ani imajo svoje stojnice številne prodajalke cvetja, na samem vhodu so čuvaji in tako je manj možnosti, da nedovoljeno početje ostane neopazno. V Ul. Costalunga pa je prodajalk malo, a še te so v spodnjih prostorih, dejansko ne vidijo, kaj se nad njimi dogaja. Polg tega je tudi parkirišče samo precej veliko. Nepridipravom zadostuje, da pazljivo opazujejo osebe, ki se pripeljejo, pustijo vozilo in se namenijo na pogreb: v nekaj minutah opravijo svoj posel, vdrejo v avto in odnesejo, kar morejo. Kaže vsekakor, da se je število takih tatvin v zadnjem času zaskrbljujoče povečalo. V takih primerih velja en sam nasvet: kdor tamle parkira,
naj na sedežih ne pušča nič takega, kar bi lahko privabilo pozornost tatov. V vsaj navidez prazen avto običajno ne vdirajo.
Zgorel ji je avto
Neka mlajša ženska je včeraj zjutraj s svojim avtomobilom Y10 zapeljala proti domu, v Androna Almerigo d’Este 5, ko je na sprednjem delu, kjer je motor, opazila iskre, nakar je slišala še eksplozijo. Ustrašila se je, pobrala ključe in skočila iz malega vozila. Pred tem je sicer pritisnila na zavore, vendar se avto ni ustavil, na ročno zavoro pa je verjetno pozabila. Vozilo se je začelo premikati in se ustavilo v neki odprti garaži, v kateri je bila še vespa. Prišlo je do novbe eksplozije, nakar so se dvi-gnili plameni, ki so kljub posegu gasilcev avto poiv-sem uničili. Gost dim je zajel tudi stopnice v poslopje, v katerem pa na srečo tedaj ni bilo nikogar.
ŠOLSTVO / OBISK
SV. IVAN / KOMPRENZORIJ PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Popotovanje gostov iz Evrope po naših šolah
Prireja ga Urad za manj razširjene jezike ES
Kako majhen je včasih sirni svet evropskih rnanjsin! Profesor Vivian Urbh Eachach je prispel v nedeljo v Trst iz daljne Irske, da bi si ogledal, kako deluje slovensko šolstvo v daliji, med včerajšnjim nbiskom na nižji srednji s°b Sv. Cirila in Metoda Pri Sv. Ivanu pa se je Počutil... kot da bi bil do-nia. Na hodniku je prebral napise v iršcini, ko si je ogledal videofilm, je v njem opazil znane obraze, Pa tudi med pogovorom s slovenskimi profesorji je Ugotovil, da poznajo njegove prijatelje na Irskem.
Profesor Ulbh Eachach, jnutko pristriženi lasje in jopic, zelen kot otok, s ka-erega prihaja, je eden od rzvedencev za šolska vprašanja manjšin, ki se te dni mudijo v naših krajih, da bi spoznali značilnosti naših manjšinskih sol in institucij. Obisk prireja Urad za manj razširjene je-zike pri Evropski skupnosti v sodelovanju s komisije pri Evropski uniji. Skupino sestavlja enajst Predstavnikev manjšin z vseh evropskih vetrov, od Valizanov do Kataloncev, °d Valoncev iz Belgije do dragoncev in Ircev. Pri nas se bodo ustavili do Pptka, ko bodo tudi pripravili vsak svoje poročilo o tem, kaj so videli in slišati.
oročilo bo romalo v Bru-Selj, da bodo imeli evropski možje verodostojno sliko o položaju manjšin-skega šolstva v Italiji.
Popotovanje evropskih uianjsinskih izvedencev P° naših šolah se je začelo vderaj zjutraj v slovenskem občinskem vrtcu pri v. Ivanu. Gostje so sledili jnini vzgojni urici. Med-601 ko so jih otroci raz-
Med svojim popotovanjem so gostjeobiskali tudi osnovno šolo O. Zupančiča (f. KROMA)
nežiti, so v pogovoru z vzgojiteljicami in italijansko ravnateljico izvedeli za »resne zadeve«. Ena od teh jih je še posebej zanimala: ati slovenski in italijanski vrtec, ki delujeta v istih prostorih, sodelujeta, in ati se italijanski malčki učijo slovenskih pesmi. Ravnateljica jim je povedala, da so odnosi med italijanskim in slovenskim vrtcem pri Sv. Ivanu dobri, obenem pa je priznala, da stiki na drugih vrtcih niso idealni.
Gostje so svojo včerajšnjo turo po slovenskih šolah nadaljevali na osnovni šoli Otona Zupančiča. Pouku so slediti kar »v živo«. Po dva in dva so vstopiti v posamezne razrede in prisostvovali pouku. Se najbolj živahno je bilo v petem razredu, kjer je bila na sporedu ura tujega jezika. Irec in Va-ližan sta kot bi trenil priskočila na pomoč učiteljici angleščine Dunji Grgič, saj,
seveda, angleščino dobro obvladata. UCenci so tako slediti izredni učni uri, ki jih je tako prevzela, da svojih gostov kar niso hoteti spustiti iz razreda.
Svoj dopoldanski tour de force so gostje iz Evrope zaključili nadstropje više na nižji srednji šoti Sv. Cirila in Metoda. Tu je prišel prof. Vivian Uibh Eachach na svoj račun. Sola je namreč aprila letos v okviru Slovenske evrošole ’95 gostila dijake z Irske. Na hodniku je bil spomin na tisto nepozabno srečanje se živ, zaživel pa je tudi na platnu, saj je ravnatelj Marjan Kravos predstavil gostom videofilm, ki so ga posneti ob letošnji Slovenski evrošoti. Seveda je pogovor stekel tudi o značilnostih šole, o pouku in vzgoji, ki jo Sola nudi dijakom.
Popoldne sta bila na sporedu še dva obiska. Gostje so si najprej ogledati Narodno in študijsko
knjižnico, izvedeli so za njeno delo, prejeti so v dar stensko abecedo (tiste lepe lepake z risbicami in črkami: A kot avto...); spraševati so o knjigah in učbenikih v slovenščini, o Časopisih, revijah. Zatem je bila na vrsti glasbena šola. Obiskati so sedež Glasbene matice, kjer jih je sprejel ravnatelj Bogdan Kralj, ki jim je spregovoril o velikem in bogatem delovanju šole, a tudi o velikih težavah, v katerih se naša glasbena šola nahaja.
Danes Caka goste iz Evrope nov, natrpan dan. Agilni vodja obiska Peter Rustja jih bo popeljal na zavod IRRSAE, na licej Franceta Prešerna, v Slovenski dijaški dom, na Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje; srečati se bodo še z vodstvom Sindikata slovenske šole. Skratka; tudi danes bodo se bodo seznanili s sladkostmi in grenkobami našega šolskega sistema.
Predstavili načrt o mestnem parku
Pripravil ga je Laboratorij za valorizacijo in zaščito tega svetoivanskega področja
Vprašanje celovite uporabe komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu in velikega parka, ki jo obkroža, je že dalj Časa v središču obširne razprave. Kronološko zadnji je načrt za zaštito in valorizacijo parka, na osnovi katerega bi psihiatrično bolnišnico spremenili v mestni park. Načrt so vCe-raj predstavili v Deželnem študijskem centru za umsko zdravje v kom-prenzoriju bolnišnice v okviru manifestacij pod zgovornim naslovom »Meje« in na pobudo Združenja voluntariata »Franco Basaglia«.
Na javnem zasedanju, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno svetoivanskemu prebivalstvu, so tako predstaviti načrt, ki je sad
obširne raziskave Laboratorija za zaščito in valorizacijo bivše psihistriCne bolnišnice, ki je svoje delo opravil med septembrom lanskega in junijem letošnjega leta po zamisli Studijskega in raziskovalnega sklada Benetton. V načrtu se predvsem ugotavlja, da je treba za valorizacijo parka in njegove okolice najprej drugače urediti promet v samem parku in v njegovi neposredni okolici. Drugo vprašanje -narekujejo ga dosedanje izkušnje- je njegovo upravljanje: na osnovi študije je treba v parku osredotočiti vsa operativna telesa, ki bodo skrbela za urejanje parka na osnovi programa; slednjega bodo morale sprejeti odgovorne oblasti.
Kar sedemdeset let je bil park z vsemi svojimi poslopji le umobolnica, v zadnjih dvajsetih letih pa je komprenzorij postal središče eksperimentalne psihiatrije z raznimi socialnimi službami; na osnovi novega nacrta pa bi lahko s svojim parkom pridobil na kakovosti, ki je pohebna za vse tiste, ki v njem živijo in se v njem zdravijo; koristen bi tako lahko postal tudi za vse tiste, ki v njem študirajo; skratka: park bi lahko postal zelo važen za celotno mestno skupnost. Te pozitivne spremembe pa bo mogoCe doseči le v primeru, da bodo opcije o njegovi uporabi jasne. Prav s tega vidika se je Laboratorij lotil dela, ki ga je včeraj predstavil svetoivanskemu prebivalstvu.
OKROGLA MIZA S POSLANCEM VITO
DSL o krizi občil
Tema javnega obveščanja sodi trenutno med najbolj žgoče teme, ki vzbujajo pozornost javnosti Furlanije-Ju-lijske krajine. Dnevnika Piccolo in Messaggero Veneto sta že nekaj Časa v središču pozornosti zaradi načrtov založnika Carla Melzija, ki skuša poenotiti njuno vsedržavno in mednarodno kroniko; Primorski dnevnik se zaradi hude finančne stiske nahaja pred zelo nejasno usodo; tržaška televizijska postaja Teleantenna je pred kratkim prepustila mesto prodajalcem preprog in gospodinjskih pripomočkov; deželni sedež RAI je v vrtincu polemik zaradi strankarskih in drugih lotizacij.
Problemov na tem področju je, kot vidimo, še in še, zato se je Demokratična stranka levice odločila, da o teh vprašanjih sproži širšo politično ak-
cijo. V ta namen bo jutri na obisku v Trstu poslanec D’Alemove stranke Vincenzo Vita, ki v okviru vsedržavnega vodstva DSL odgovarja za vprašanja medijev ter javnega obveščanja. Vita se bo med jutrišnjim obiskom sreCal s sindikalnimi predstavništvi nekaterih uredništev, ob 11.uri pa bo sodeloval na javnem srečanju v Novinarskem krožku (Korzo Italia 13). Na srečanje so vabljeni novinarji in vsi, ki se na razne načine poklicno ukvarjajo z informiranjem javnega mnenja.
Tržaški poslanec ”Forza Italia" Gual-berto Niccolini pa je včeraj predlagal županu Riccardu Illyju, naj v občinski sejni dvorani skliče javno skupščino, na kateri bi obravnavati zaprtje Teleanten-ne in nejasne perspektive osrednjega tržaškega dnevnika.
Ameriška letalonosilka priplula v nedeljo
OB URADNEM ODPRTJU NOVEGA SEDEŽA V UL. D’ALVIANO
»America« v tržaškem pristanišču
Na ladji je vkrcanih več kot 5000 mož - Odplula bo v četrtek
V nedeljo se je ob 7. Pomolu tržaškega pristanišča zasidrala letalonosilka America. Na krovu )e nad 5 tisoč mornarjev, Marincev in pilotov, ki
so že preplavili tržaške ulice in trge v iskanju razvedrila po dolgem križarjenju. Ameriška letalonosilka, ki je sodelovala pri Natovih napa-
dih na položaje bosanskih Srbov, bo odplula iz tržaškega pristanišča v Četrtek, 5. oktobra.
(Foto Križmančic/ KROMA)
Gasilci bodo imeli praznik
V soboto 7. oktobra bodo tržaški gasilci praznovali otvoritev novega gasilskega doma. Glavni sedež (na sliki) bo odslej na Ul. D’ Alviano in je pravzaprav odprt že skoraj leto dni, saj je bilo gasilcem na starem sedežu zaradi prostorske stiske onemogočeno delo, zato so se predčasno preselili. Orjaška zgradba na ulici D’ Alviano premore glavno stavbo, v kateri' so spalnice, uradi, menza in predavalnice, v pritličju pa so zelo dobro opremljene avtomehanične delavnice, poleg tega razpolaga tudi s številnimi garažami, kjer so parkirani gasilski avti, tovornjaki, gasilska brizgalna sredstva in ba-gerji.
Slavnost se bo začela ob 10.30 s srečanjem pristojnih oblasti, sledil bo blagoslov, prestriženje traku, na sporedu so tudi gasilske vaje. Jutranji del proslave se bo zaključil z zakusko. Ob 15.30 se bo iz gasilskega doma odpeljal sprevod prvih gasilskih kamijo-nov iz začetka našega stoletja in celo kočij, ki so bile opremljene z brizgalnimi napravami. Ti imajo veliko zgodovinsko vrednost in so si jih tržaški gasilci sposodili pri drugih gasilskih enotah in pri raz-
nih muzejih, zato bo v primeru slabega vremena sprevod po glavnih mestnih ulicah odpadel in bodo stari vozovi na ogled le v prostorih gasilskega doma. Svečanost se bo zaključila ob 20.30 z nastopom mestne godbe G. Verdija pod vodstvom dirigenta Springica. V nedeljo bo novi sedež odprt publiki od 9. do 17. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledati že omenje-
na stara gasilna sredstva, najno-vejse naprave, ki so sedaj v rabi in razstavo slik številnih nevarnih reševalnih akcij.
Krotilci ognja imajo končno primeren sedež, od koder lahko še hitreje pridrvijo na kraj, kjer se je pripetila nesreča ali razmahnil požar in vas »goreCe« vabijo na otvoritev!
L.G.
OD JUTRI / TRIKRAT V SREDO OB SLOVENSKI IZVIRNOSTI
Ciril Zlobec prvi gosi niza srečanj
Pobudnik je Skupino '85 ob sodelovanju odborništva za kulturo tržaške občine
S poklonom pesniku, prevajalcu, kulturnemu in političnemu delavcu Cirilu Zlobcu se jutri v avditoriju muzeja Revoltel-la začenjajo srečanja Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti. Glavni pobudnik niza je krožek Skupina ’85, ki želi s tremi večeri posvečenimi slovenski poeziji in zgodovini odmevno skleniti prireditve ob desetletnici obstoja. Krožku, ki si že od nastanka prizadeva za predstavitev slovenske stvarnosti italijanskemu delu Trsta in za vzpostavljanje vezi med eno in drugo kulturo, je tokrat priskočilo na pomoč tržaško odborništvo za kulturo. Prav tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Da-miani je na predstavitveni konferenci niza podčrtal, da si šteje v čast, da bo srečanja uvedla tako relevantna osebnost, ki je ob umetniškem ustvarjanju vtisnila svoj pečat tudi političnemu dogajanju ob nastanku slovenske države. Po Damianijevi oceni pa je velikega pomena tudi Zlobčeva posredniška vloga med slovensko in italijansko poezijo, saj je Zlobec prevedel veliko italijanskih mojstrovin v slovenščino. Med številnimi naslovi in priznanji, ki jih je Zlobec doslej prejel, pa velja omeniti tudi častno članstvo v prestižni akademiji dei Lincei.
Prvo srečanje v sredo, ki se bo začelo ob 18. uri, bo uvedel Ro-
Ciril Zlobec bo jutri gost muzeja Revoltella
berto Damiani, ki ga na Cirila Zlobca vežejo tudi osebni spomini. Pri tem je zanimivo tudi dejstvo, ki ga je Damiani izpostavil na že omenjeni predstavitveni konferenci, da se je z znastvom s Cirilom Zlobcem pred 25-20 leti pravzaprav začelo tudi njegovo odkrivanje slovenske kulture nasploh in bolj specifično na Primorskem oz. na Tržaškem. Pred srečanjem, ki ga je organizirala literarna revija La Battana, je Damiani in z njim še veliko drugih italijanskih tržaških intelektualcev bil zelo površno seznanjeno s slovensko kulturo.
Po oceni članov Skupine ’85 pa je imel Trst do Cirila Zlobca, ki je pred kratkim slavil 70-letnico rojstva in več desetletij plodnega ust-
varjanja, dolg, ki ga bo skušal poravnati prav s sredinim srečanjem. Na njem, ki nikakor ne bi smel izveneti kot nekakšen dolžnosten poklon, bodo predstavili tudi zadnjo pesnikovo bero. Po uvodni besedi podžupana Damia-nija bosta o ustvarjalnem opusu Cirila Zlobca in prevodih njegovih verzov v druge jezike govorila Miran Košuta in Grytzko Mascioni. V slovenščini bo svoje pesmi bral sam avtor, prevedene v italijanščino pa igralka Lidija Kozlovič. Pesniku bodo lahko prisotni tudi nazdravili, saj bosta na srečanju sodelovala tudi proizvajalca Lupine in Parovel, ki bosta ob tej priložnosti predstavila domača vina z zaščitenim poreklom.
Devinski
zavod
ima
dvojčka na Norveškem
Število Zavodov združenega sveta je naraslo za eno. Na Norveškem so namreč pred kratkim slovesno odprli deveto takšno preduni-verzitetno vzgojno-izo-braževalno ustanovo, in sicer »Red Gross Nordic College« (»Severni zavod rdečega križa«). Zavod stoji v deželi fjordov v krajih Fjaler, So-gn in Fordane, njegovo ustanovitev pa je omogočilo kar 8 nordijskih držav, in sicer Danska, Finska, otočje Faoeroe, Grenlandija, Islanda, Norveška, Švedska in Aland. V njem je letos 100 dijakov iz 67 držav. Vsi so bili izbrani na osnovi selekcije ter imajo brezplačen študij.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležila tudi norveška kraljica Sonja, ki je zdaj predsednica zavodov združenega sveta, ter veliko uglednih gostov, med temi jordanska kraljica Noor. Jadranski zavod združenega sveta iz Devina je zastopal rektor David Sutcliffe. Takšni zavodi so danes še v Wallesu v Veliki Britaniji, v Kanadi, Sin-gapuru, Svvazilandu, Novi Mehiki, Venezueli in Hong Kongu. Zdaj se pripravljajo na odprtje desetega tovrstnega zavoda v Indiji. Omenimo naj, da v teh zavodih študirajo študentje zadnjih dveh letnikov višjih srednjih šol, njihova značilnost pa je, da se zavzemajo za preseganje rasnih, narodnostnih in kulturnih razlik in za boljše poz-navanjeuned pripadniki različnih kultur..
TRI NOVE POBUDE ZDRUŽENJA DE BANFIELD
Dva posveta o problemih oskrbe ostarelih in regata za več kot 60 let stare jadralce
Program združenja predstavili včeraj na tiskovni konferenci - Prvi posvet bo v četrtek
Tržaško združenje Goffredo de Banfield za zaščito in srbstvo nesa-mozadostnih ostarelih bo konec tega tedna že sedmo leto zapored priredilo niz pobud, da bi opozorilo na te večkrat zanemarjene člane naše družbe. Spored prireditev sta včeraj predstavili na tiskovni konferenci na tržaškem sedežu agencije ANSA podpredsednica združenja Maria Teresa Squarcina ter koordinatorka Rita Cian.
V četrtek, 5. t.m., bo v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu strokovni posvet na temo »Humanizacija in kakovost zdravstvenih služb«. Strokovno srečanje se bo pričelo ob 9.15 z nagovorom deželnega odbornika za zdravstvo in skrbstvo Giampiera Fasole. Nato bodo govorili predsednik Inštituta za socialno raziskovanje iz Milana Emanuele Ranci Ortigosa, zdravnika bolnišnice S. Maria Nova iz Reggia Emilie Franco Prandi in Elvira Ga-nassi, predstojnik Deželne šole za socialne delavce iz Milana Gianni del Rio ter Sandra Blasotti, Dolores Grando in Tullio Zearo od socio-zdravstvenega okraja iz Humina. Po splošni razpravi bo simpozij zaključil znani tržaški zdravnik Ser-gio Nordio.
Dan pozneje, t. j. v petek,'6. t.m., pa bo z začetkom ob 16.30 na sedežu Združenja de Banfield okrogla
miza na temo »Socio-zdravstveni okraji v Trstu: kako je z oskrbovanjem ostarelih na domu«. Govorili bodo Franco Rotelli in Ernesto Veronesi v imenu Podjetja za zdravstvene storitve Trst 1 ter Gianni Pe-col Cominotto in Adriano Marson v imenu Občine Trst.
V nedeljo pa bo tradicionalna regata za jadralce stare več kot 60 let za trofej Challenge baron de Banfield. Kdor se je želi udeležiti, se mora obrniti na Yacht Club Adriati-co, Pomol Santorio, Trst, tel./faks 040-304539. Vpise sprejemajo do petka, 6. t.m., on 19. uri. Omenimo naj, da morajo posadke jadrnic obvezno sestavljati krmarji stari več kot 60 let.
Združenje Goffredo de Banfield je nastalo leta 1988. Za zdaj skrbi za nesamozadostne ostarele izključno v dveh mestnih četrtih, in sicer pri Stari in pri Novi mitnici. Lani jih je oskrbovalo natanko 151, in sicer z redno zaposlenim osebjem, ki ga sestavljajo socialna asistentka, 5 specializiranih bolničark, 2 splošni bolničarki, fizioterapist, psiholog in onkolog. Poudariti velja, da se združenje vzdržuje izključno z zasebnimi prispevki in torej nikakor ne bremeni državnih blagajn. Njegova največja dobrotnika sta zavarovalnica Generali iz Trsta in združenje Finney iz Rima.
Vpetek in soboto v dvorani Tripcovich koncerta ob 50-letnici Mascagnijeve smrti
Jesensko simfonično sezono gledališča Giuseppe Verdi bosta obogatila koncerta izven abonmaja. V petek, 6. oktobra ob 20.30 in v soboto, 7. oktobra ob 21. uri bosta v Dvorani Tripcovich koncerta posvečena Pietru Ma-scagniju, letos poteka namreč petdesetletni-
ca smrti velikega skladatelja iz Livorna. Pod vodstvom Tiziana Severi ni j a bosta zbor in orkester gledališča Verdi predstavila sugestivne simfonije iz najbolj znanih Masca-gnijevih del.
V petek, 13. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich in v soboto
14. ob 21. uri v videmski stolnici, bosta orkester in zbor pod vodstvom Juliana Ko-vatcheva izvedla Dvoržakov »Stabat Mater«, ki bo konec leta izšel v CD-ju. Vstopnice dobite pri blagajni Dvorane Tripcovich (na Trgu Li-bertaj.
R’KIKNCA JE BILA NEKOČ ŽIVAHEN DEL VASI
Kal v Saležu bodo počistili in uredili
Zgoniška Občina je v teh dneh izpeljala načrt, o katerem se je že več let razpravljalo, in nato odlašalo zaradi birokratskih zapletljajev. Gre za bonifikacijo R’kiknce, t.j. tipičnega kraškega kala v Saležu, ki je zanimiv tudi zaradi svojega položaja. Leži pač na razpotju, kjer se srečujeta steza, ki vodi v hribe, pot iz Koludrovce, stara steza iz gradišča in seveda cesta do vasi. Nekdaj z vodo bogato založeni kal je predstavljal pomembno oporo za Sa-ležane, ki so se preživljali z živinorejo in s poljedelstvom. Zid je ločeval R’kiknco na dva dela: na enem koncu so pastirji napajali živino, zid je zadržal od krav skaljeno vodo, tako da so lahko ženske razpolagale s čisto vodo in nemoteno prale »gvant«, otroci pa so se v vročih poletnih dneh v kalu celo kopali, skratka, bil je eden iz-
med bistvenih delov vasi. Kal se je pred leti skoraj popolnoma izsušil, blatna usedlina na dnu namreč ni zadržala več vode. Se pred nedavnim so krave stalno teptale dno, in ga tako utrjevale, ko je bila suša so vaščani zamašili razpoke z ilov-co, zato da bi se ob
deževnem času nabralo veliko vode. Gasi so se hitro spreminjali, spremenile so se tudi razmere na vasi in, medtem ko so se hlevi polagoma spraznili, se je nižala gla'dina vode v R’kiknci. Plitvo kotanjo so pora-stle močvirnate trave, na obrobju pa je robida raz-
prostrla svoje trnate lovke, kot vidimo na sliki (foto KROMA).
S pomočjo občinske denarne podpore in s prispevkom Gorske skupnosti bo kal končno preurejen. Sedanje žabje kraljestvo bodo delavci tvrdke »II giardiniere« v teku jeseni vrnili k pr-
votnemu videzu.
Strokovnjaki so izvedli vrsto geoloških in botaničnih raziskav, zato da bi ugotovili, ali se da prostor preurediti, in ravno zaradi spoštovanja naravnega ciklusa bo delo dokončano v jesenskem času, ko je narava v regresivni fazi. Načrtu sledi Studio arhitektov Domino, delo pa je v celoti poverjeno tvrdki »II giardiniere«, ki bo najprej očistila dolino. Delavci bodo nato uredili dno kala, s tem da ga bodo prevlekli z ilovico in šele zadnja faza projekta predvideva popravilo zida in stopnic, ki so vodile do vode neudmdljive saležke ženske.
Hvalevredna pobuda navsezadnje ne pomeni samo ovrednotenja nekega naravnega pojava, ampak tudi pogled v bližnjo preteklost, do katere mogoče čutimo mlade generacije preveliko oddaljenost. (LG)
H PADRIČE / V ČETRTEK SESTANEK h
KD Slovan pripravlja tečaj slovenščine za Italijane
»V našo vas se je v zadnjih letih preselilo veliko število tujcev, najpogosteje Italijanov. Ko smo v lanski sezoni obnovili delovanje kulturnega društva, smo tako spoznali, da bi bilo primemo, ko bi v svoje vrste vključili tudi tiste, ki so postali Padričarji šele pred kratkim. Po drugi strani pa je seveda prav, da se društvo ne odpove svoji narodni identiteti. Zato smo prišh do zamisli, da poskrbimo za tečaj slovenščine.« Po sledi nekaterih uspešnih tečajev po drugih kraških vaseh in v mestu samem, bo torej odslej mogoče slediti pouku slovenščine tudi na Pa-dričah.
Ker je bilo seveda nesmiselno, da bi s tečajem začeli ob koncu lanske sezone, so člani kulturnega društva Slovan počakali na novo sezono, na jesen. Prvi informativni sestanek s tistimi, ki bi jih zanimalo učenje slovenščine, so sklicali za četrtek, 5. oktobra. »Zelje
tečajnikov bodo morda različne od naših predvidevanj, zato je še najbolje, če se kar skupaj z njimi domenimo za trajanje tečaja, dan in uro.« Lekcije bodo namenjene začetnikom, torej ljudem brez vsakršnega znanja slovenskega jezika. »Ce bi se javilo nekaj ljudi, ki že obvladajo osnove slovenščine ali ki jo vsaj razumejo, čeprav se sami ne vedo izražati, bi lahko sestavili skupino, ki bi sledila tečaju srednje težavnostne stopnje,« menijo odgovorni pri društvu Slovan. Seveda se lahko pobudi društva pridružijo tudi prebivalci vseh okoliških vasi in mesta.
Vsi, ki bi se torej želeli naučiti osnov slovenskega jezika, lahko pridejo na predhodno srečanje, ki ho v četrtek ob 20. uri. Srečanje, kot tudi nadaljnji pouk, bo v osrednji stavbi nekdanjega begunskega taborišča (takoj na začetku vasi v smeri iz Bazovice proti Opčinam).
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Volčiči in veverice začenjajo z delom
Najmlajši člani skavtske družine posnemajo Kipih govega Mov/glija, ki se je znašel sam v džungli
Pred dvema tednoma je Slovenska zamejska skavtska organizacija imela redni (dvodnev-m) delovni občni zbor. To obliko občnega zbora so si vaditelji zamislili, da bi laže načrtovali delovanje v organizaciji, se posebno pa zaradi tega, da bi bile smernice delovanja podobne za vse tri starostne veje, ki sestavljajo organizacijo. Občni zbor je navadno tudi začetek skavtskega leta, cas, ko se odpirajo šolska vrata in začnejo otroci obiskovati razne tečaje in športne treninge.
Z rednim delovanjem začenja tudi veja najmlajših, volčičev in veveric. Glavna naloga te veje je ypeljati mlade volčiče in veverice v vzdušje skavtske organizacije. Najmlajši spoznavajo svet skozi lastna, doživetja, še najbolj pa si stvari zapomnijo, če se jim te predstavijo kot igra. V veji volčičev in veveric je zato zelo živahno. Voditelji se trudijo, da bi bili programi originalni in vsako leto
vnesejo vanje kaj novega. Oblikovanje značaja pri volčičih in vevericah poteka na osnovi Kiplingove Knjige o džungli. Mladiči v skavtski organizaciji posnemajo mladega dečka Movvglija, ki se je znašel sam v džungli in so ga nato vzredili volkovi. Deček je bil zelo mlad, a je kljub temu moral spoštovati pravila gozda in poslušati nauke stareka volka. Mali volčiči in veverice poslušajo na tedenskih sestankih voditelja-ake-lo in se skupaj učijo skavtskih zakonov, gozdnih spretnosti, družabnih iger in se pripravljajo na poletni tabor, najlepše doživetje in višek letnega skavtskega delovanja. Med letom imajo volčiči in veverice poleg tedenskih sestankov s svojo skupino-šestori-co tudi skupna srečanja vseh krdel na Tržaškem, ki se ponavadi vršijo ob božiču in veliki noči. Skupaj praznujejo tudi pust in hodijo ob nedeljah na krajše izlete. Konec aprila praznujejo vsi
skavti svojega zavetnika sv. Jurija. Zberejo se na travniku, kjer po masnem obredu sprejmejo v svojo sredo skavte-novince. S skavtsko obljubo dobi novinec ruto, simbol, ki ga bo spremljal na vsakem skavtskem srečanju.
Delo voditelja seveda ni lahko, vendar je polno zadoščenj. Otroci znajo biti zelo hvaležni, če se z njimi ravna z ljubeznijo in razume-vajem. Zato so v vrste volčičev in veveric vabljeni vsi tisti otroci, ki bi radi bili v družbi, ki si želijo novih prijateljev in novih izkušenj, takih, ki pomagajo k odraščanju v samostojnosti.
Skavtizem ni le iz-venšolska dejavnost. Je oblikovanje posameznikovega značaja, je spoznavanje pravil družbe skozi igro, je raziskovanje narave in dogodivščin v njej, je odgovornost do mlajših in pomoč bližnjemu, je spoštovanje osnovnih človeških vrednot in je način življenja. (M.B.)
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Goldonijev trg (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
19.30,	22.00 »I ponti di Madison. County«, i. Clint Eastvrood, Meryl Streep.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45,	20.30,	22.15
»Dredd, la legge sono io«, i. Silvester Stallone.
EKCELSIOR AZZURRA-17.50, 19.55, 22.00 »L’uo-mo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore.
AMBASCIATORI
15.30,	17.50, 20.10, 22.30 »WaterworId«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Ormond.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15. 22.15, »Gonge«-
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline, Jean Ren o.
NAZIONALE 4 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 00.15 »L’isola dell’ingiustizia«.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »La moglie indecente«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Scemo e piu scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Carrington«, r. Ch-ristopher Hampton, i. Enima Thompson, Jonathan Pryce.
LUMIERE - 17.00, 18.45,
20.30,	22.15 »Piccoli omi-cidi tra amici«.
H ČESTITKE
NEVENKA za tvoj rojstni dan: lepa so ta mlada leta, ki cvetijo ti sedaj, ko pa minejo ta leta jih želela boš nazaj! Iskrene Čestitke mama, tatko in sestra Vesna.
_ TRGATEV / NA KRASU IN V BREGU
Grozdje je že pospravljeno
Skoraj vsi naši vinogradniki, večji in .tem ko je količina zaradi neugodnih Tanjši, tako na Krasu kot v Bregu, so v vremenskih razmer nekoliko nižja kot nydeljo končali s trgatvijo. Kot smo že prejšnja leta. Gornjo sliko je Mario Ma-Pisali, so z letošnjim pridelkom še kar gaj n a posnel v nedeljo pri Sv. Martinu Zadovoljni, vsaj glede kakovosti, med- v Dolini.
VČERAJ-DANES	-1---PRIREDITy.i
Danes, TOREK,
3.	oktobra 1995
EVALD
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43 - Dolžina dneva 11.38- Luna vzide ob 14.44 in zatone ob 1.15.
Jutri, SREDA,
4.	oktobra 1995
FRANČIŠEK
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1023,3 Tb narašča, brezvetrje, vlaga 7l-odstotna, nebo pooblaCe-no, morje mirno, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Pier Lui-gi Guerin, Alessandro Gi-naldi, Števen Stazedonig, Veronica Cernecca, Martina Monticolo, Andrea Cal-legaris, Francesco Colasan-to, "Lia Hrovatin, Milena Legiša, Natalia Fiocco, Matteo Cimiani, 91-letna Margherita Viterro, 82-let-ni Rinaldo Lotta, 65-letna Aurora Fantoma, 32-letna Marina Todesco, 89-letna albina Zlatic, 82-letna lo-landa Valentich, 74-letna Stefania Schrei, 64-letni Alfredo Bergamin, 72-letni Romano De lob, 86-letni
Bruno Sponza, 57-letni Giuseppe Tognetti, 86-let-na Ida Carli, 71-letna Marcelin Rados, 83-letni Antonio Guacci, 55-letna Gio-vanna Stocca, 40-letna Florida Bonati, 72-letni Mario Dongetti, 56-letni Giuseppe Ligato, 76-letni Onorato Zorni.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 2. do NEDELJE, 8. oktobra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
KD ROVTE-KOLONKO-
VEC, Ul. Monte Sernio 27, v sodelovanju s Kmečko zvezo vabi vrtnarje in vrtičkarje na predavanje o trti, moštu in drugih pridelkih v soboto, 7. oktobra, ob 20. uri. VeCer bosta vodila agronoma dr. Mario Gregorič in dr. Magda Sturman.
(3 OBVESTILA
ODBOR za vzpostavitev Agrarne skupnosti Bazovica, v zvezi s pobudo za vračanje premoženja, ki se nahaja na ozemlju Repu-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1995-96
Aishil
SEDMERICA PROTI TEBAM
Prevod ALOJZ REBULA, režija MARJO URSIC
Premiera v petek, 6. oktobra, ob 20.30 ABONMA RED A
nikom ali ostareli osebi.Tel. St. 213287.
NAMESTITEV TV antene za vidljivost RAI 3 slovenski program. A. Colja-Kontovel 134, tel.225471.
S ČETRTKOM, 5. t. m. Bibc v Križu je zopet odprt.
PRISPEVKI
Rado Jagodic
nas dober sodelavec, ki opravlja pri nas civilno sluzenje vojašekga roka je z odliko diplomiral iz grafične stroke.
Gojenci in delovni kolektiv Slovenskega dijaškega doma mu iskreno Čestitajo
blike Slovenije agrarnim skupnostim, nujno potrebuje dvolastniške, ki jih je izdala zavezniška vojaška uprava po postavitvi meja. Zato pozivamo vse, ki še hranijo te dvolastniške, da jih prinesejo v originalu ali fotokopiji jutri, 4. t. m. od
20.30	do 21.30 v Bazovski dom.
2PZ TABOR bo imel vajo jutri, 4. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabimo vse, ki bi rade pele iz Opčin ali okoliških vasi, da se nam pridružite.
KRUT sporoča, da je odhod avtobusov za plavanje v Strunjanu in Gra-dežu sledeči: Strunjan - torek, sreda in Četrtek ob
14.30	iz Trsta - trg Ober-dan (deželna palaca); Gra-dež - torek, ob 8. uri in ob
18.30	ter petek ob 8. uri iz Trsta, trg Oberdan (deželna palaca).
KRUT obvešča udeležence zdravljenja v zdravilišču na Ischii, da je zborno mesto v petek, 6. oktobra, ob 21. uri na železniški postaji v Trstu (pred kavarno pri peronih). Vljudno prosimo za točnost.
SKD LIPA - prvo srečanje nadaljevalnega tečaja za pripravo narodne noše bo jutri, 4. oktobra, ob
20.30	v Bazovskem domu.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta sporoča, da bodo od oktobra dalje uradne ure ob Četrtkih od 16. do 18. ure, v Ul. Mazzini 46/1.nad., tel. št. 631203.
SKD VIGRED prireja TEČAJ	VEZENJA
(stikanja). Vpisovanje, sestanek v društvenih prostorih v Sempolaju danes, 3. oktobra, ob 20. uri.
SKD VIGRED obvešča, da bo danes , 3. oktobra, ob
20.30	v društvenih prostorih v Sempolaju vpisovanje, sestanek za ŠIVILJSKI TEČAJ vseh stopenj z Adriano Regent.
PLESNA SKUPINA VIGRED, obvešča, da je prva vaja jutri, 4. oktobra, v društvenih prostorih v Sempolaju ob 19. uri za 1. skupino in ob 20. mi za 2. skupino.
OTROŠKI PEVSKI ZBORČEK VIGRED vabi v svoje vrste. Prva vaja bo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Sempolaju.
KROŽEK Yoga Siddhar-ta Osho Meditation Center sporoča nove urnike tečajev yoge in meditacije: yoga: ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do 19.30 in od 20. do 21.30, meditacija: ob torkih in petkih od 20. do 21.30. V prvem tednu meseca oktobra bodo tečaji potekali na dose-
DAR0VE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
danjem sedežu na Opčinah, Bazoviška ul. 29/13. Od ponedeljka 9. oktobra dalje pa se bodo razne dejavnosti vršile na sedežu kulturno-rekreacijskega društva Dom BrišCiki v BrišCikih. Informacije tel.št. 040/327488.
ZBIRAMO stare fotografije, slike, pisma in drugi material, ki zgodovinsko osvetljuje življenje Slovencev pri sv. Ivanu. Lastnike, ki bi bili voljni odstopiti to gradivo naprošamo, da se oglasijo na tel. št. 575752 ( družina Rustja) ali št. 575145 ( družina KorsiC).
ALI rad poješ? Pridruži se pevcem otroškega zbora Kresnice od Sv. Ivana. Pokličite v večernih urah na tel. št. 567851.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu sporoča, da je že v teku vpisovanje za zimovanje in silvestrovanje v Kranjski gori, ki bo potekalo od 26. decembra do 2. januarja 1996. Vpišejo se lahko mladi od 6. do 18. leta starosti. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. St. (040) 573141.
E_____________IZLETI
SPD - Trst prireja v nedeljo, 8. oktobra avtomobilski izlet na Prsivec. Zbirališče ob 6. uri pred Prosvetnim domom na Opčinah. Izlet vodi Zvonko Vidam
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi v nedeljo, 15. oktobra in ne 8. kot je bilo prvotno najavljeno, na izlet v Rezijo. Spoznali bomo kraj, ljudi, plese in glasbo te zanimive doline med gorami. Okusili bomo tudi rezijansko kuhinjo. Prijave sprejema Vesna Tul tel. 271862 v opoldanskem Času.
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 7. oktobra na izlet na izredno zanimivo razgledno točko Zaplaz na Dolenjskem, v vas Čatež ter na vabljivi hrib Ku-reSCek. Vpisovanje in navodila v trgovini Fortuna-to, Ul. Paganini 2 v Trstu do 3. oktobra. Pohitite z vpisi!
SE DO 6. OKTOBRA
sprejemamo prijave za izlet v Mathausen. Osebno v občinski knjižnici v Saležu ali tel. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pohitite.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
SZ BOR prodaja odlično ohranjen mlin za mletje vej, pod ugodnimi pogoji. Ogled in informacije na društvenem sedežu v Trstu, Vrdelska cesta 7, v uradnih urah (tel.51377).
SAMOJEDO mladice z rodovnikom prodam. Tel. na št. 040/229213.
POHIŠTVO KorsiC, Ul.
S.	Cilino 38 - Trst, tel. št. 54390- razprodaja. Imamo še na razpolago dve kuhinji, nekaj sedeženih garnitur in razne posamezne kose.
NUJNO išCem stanovanje v najem ali nakup: 2 spalnici, kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico po zmerni ceni. Klicati ob uri obedov tel. 417596.
GOSTILNA v Dolini nujno išče sposobnega kuharja. Tel. 227076.
IŠČEMO bivše odbojkarske igralke za dvakratno tedensko rekreacijo. Tel. St. 410967.
BOLNIČARKA nudi zdravstveno pomoč bol-
Ob 2. obletnici smrti Al-da Rebule daruje Ivanka Tomec-Vremec 100.000 lir za popravila v novem sedežu SK Brdina.
Namesto cvetja na grob bratranca Srečka Sedmaka darujejo sestrične Cvetka, Marica, RinCi, Zofi, Mari, Eda, LuCana, Ada in Liana 135.000 lir za Center za rakasta obolenja.
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
lolanda Valentič vd. Bertok
Pogreb bo jutri 4. t.m., ob 10.30, iz kapelice ul. Costalunga na Prosek, naravnost v cerkev.
Žalostno vest sporočajo brat Leopold Vatovac z ženo Anico, hčerka Gioconda in Marisa ter ostalo sorodstvo.
Trst, 3. oktobra 1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Tiho nas je zapustila draga žena, mama in nona
Antonia Calzi por. Cesar
Pogreb bo v četrtek, 5. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Posebna zahvala dr. Petru Starcu.
Žalostno vest sporočajo mož Anton, sinova Albino z ženo Vojko, Claudio z Anno in ostalo sorodstvo Opčine, 3. 10. 1995
Draga nona Tončka! Vedno boš ostala v naših srcih
Elisabetta z Andrejem, Martina, Cristina in Ketty
3. 10. 1993	3. 10. 1995
Dve leti sta minili, odkar si nas zapustila ljubljena
Ervina Kral -Ludvik
Z vsem srcem se te spominjajo
mama Vera, mož Sergio, hčerka Astrid in brat Giordano z družinami
Domjo, 3. 10. 1995
AFERA COOP / PO DVEH ODLOŽITVAH VČERAJ ZAČETEK SOJENJA DVANAJSTIM OBTOŽENCEM
^3 OBVESTILA
Vrsta proceduralnih zapletov že napoveduje dolg proces
Obtožencu Bresci (Breščaku) dodeli prevajalca - Razprava spet danes
Javni tožilec Trotta (stoje) med včerajšnjo obravnavo (Fotostudio Reportage)
Po dveh odgoditvah zaradi poletne stavke odvetnikov, se je včeraj pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem pričelo sojenje zaradi "afere Coop”, ki je izbruhnila februarja leta 1993, tik pred napovedano otvoritvijo nove samopostrežne trgovine v ulici Lungo Isonzo Argentina. Zaradi domnevne kršitve urbanističnih predpisov, zakonov o izdajanju dovolilnic za trgovinsko poslovanje, izrabljanja pooblastil in še nekaterih drugih kaznivih dejanj, se je na zatožni klopi znašlo dvanajst oseb. Obtožnica, ki so jo včeraj po začetnih proceduralnih zapletih vendarle prebrali, ob tem velja posebej navesti, da je sodišče upoštevalo zahtevo ob-
toženca Breščaka (Brescie), da se v postopku poslužuje pravice do rabe slovenščine in poskrbelo za prevajalca in zapi-sničarko, zajema kar sedemnajst točk. Kazniva dejanja, ki jih pripisujejo obdolžencem so precej različna od primera do primera. V zadevo so namreč vpleteni podjetniki, načrtovalci, nekdanji občinski upravitelji, funkcionarji: 44-letna Marilisa Bombi, 52-letni Bruno Brunello, 72-letni Mario Del Ben, 55-letni Pietro Rinci, 64-letni Giorgio Ciani, 53-letni Mario Brescia, 40-letni Giorgio Trevisani, 41-letni Ignazio Spano, 56-let-ni Sergio Brunetta, 56-let-ni Erminio Tuzzi in 52-letni Pierraimondo Cap-pella.
Med preiskavo, ki je trajala razmeroma dolgo, so zasegli kopico raznih dokumentov, vključitev dodatnega gradiva pa je na včerajšnji prvi obravnavi zahteval državni tožilec, kar je sodišče deloma sprejelo. Nekaj novega gradiva pa so predstavili tudi zagovorniki. Slo naj bi, kakor so že včeraj izjavili zagovorniki, za proces, ki temelji predvsem na dokumentarnem gradivu, ne glede na veliko število prič. Vseh je namreč preko 64.
V prvem delu včerajšnje obravnave so najprej razrešili predhodne proceduralne zadeve. Največ je imel sicer povedati javni tožilec dr. Mat-teo Trotta, poskrbeli so za imenovanje prevajalca in tudi (vsaj načelno) rešili tudi na videz lahko logistično vprašanje: dvorana namreč ni opremljena za tolikšno število obtožencev in zagovornikov; do prihodnje obravnave bodo ustrezno poskrbeli. Upajmo, kajti včeraj je bila na sodišču prava prostorska stiska.
Javni tožilec dr. Matteo Trotta je v uvodnem pisnem dokumentu izpostavil potek dogodkov in opozoril na odgovornosti ter predlagal, da se dokument vključi med akte. Zadeva se začenja s prodajo zemljišča in stare stavbe (last Goriške hranilnice) podjetniku Rin-ciju v prvi polovici leta 1991, skoraj sočasno pa že teče postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, še pred tem, zmeraj po besedah tožilca, naj bi bil Rinci v stiku s predsednikom potrošniške zadruge Tolloyem.
Zadeva se zaplete ob pridobivanju raznih dovoljenj, kar skušajo nekateri obtoženci iz vrst občinskih upraviteljev in funkcionarjev urediti in uskladiti in pri tem, po presoji tožilca, zagrešijo vrsto kaznivih dejanj direktno ali pa s svojim ravnanjem zavedejo tudi druge. Težave naj bi skušali obiti po politični poti, kar je po mnenju tožilca mogoče razumeti tudi iz financiranja pozicijskih in opozicijskih strank na deželni ravni.
Medtem ko si v zadevo vpleteni obtoženci prizadevajo za ureditev in premostitev težav, kakor izhaja iz navedb tožilca, že teče preiskava. Preiskava se začne na osnovi informacij, ki jih posreduje Giorgio Grossi, predstavnik Severne Lige. V poštnem nabiral-
niku sedeža omenjene stranke, naj bi namreč našli gradivo s specifičnimi obtožbami na račun nekaterih oseb, ki so danes na zatožni klopi.
Sodišče je zahtevo tožilca, tudi po odločnem nastopu obrambe, zavrnilo.
Razprava se je zatem za dobri dve uri prekinila. V popoldanskem delu so imeli glavno besedo zagovorniki in skušali razgraditi obtožnico. Napovedali so glavne cilje obrambe in tudi predložitev nove dokumentacije, od primera do primera. Nekaj teh dokumentov (Sanzin) je bilo že predloženih.
Pomisleke nad takim postopkom je takoj zatem izrazil tožilec Trotta in sam postavil dodatno zahtevo: gre za povsem ali domnevno nove ele-
mente, ki jih je treba preučiti in prosil za primerno časovno odgodi-tev. Tudi zato, da se lahko posluša magnetofonski posnetek seje go-riškega občinskega sveta z dne 2. novembra 1992.
Predlog je predsednik sodišča sprejel. Časa za preverjanje in poslušanje pa bo presneto malo, saj se razprava nadaljuje že danes ob 9. uri, ko bodo predvidoma zaslišali tudi prvo skupino prič. Sodišče je sprejelo tudi predlog obrambe, da se, če treba, vnovič zasliši tudi obtožence.
Vse kaže, da bo, tako kakor je malo za šalo malo zares, na včerajšnji razpravi dejal predsednik sodišča, Colarieti, sojenje trajalo precej dolgo - morda tako kakor sojenje Andreottiju - in da se utegne še marsikaj zaplesti.
MITTELMODA / SINOČI ZADNJI VEČER NA RAZSTAVIŠČU
KINO a ŠOLSKE VESTI
Ugoden obračun letošnjega goriškega modnega sejma
Naval a tudi razočaranje zaradi hitrega "bega" Anne Falchi
Sejem Mittelmoda se je sinoči sklenil s koncertom ansambla “II gruppo italiano” in z izborom “Super miss poletje‘95”. Organizatorji so z letošnjo izvedbo izredno zadovoljni, tudi če nimajo še dokončnega obračuna. Občinstvo je vsekakor v velikem številu in z zanimanjem sledilo dogajanju, ki je.bilo res raznoliko. Gotovo je k uspehu pripomogla tudi prisotnost znanih televizijskih zvezdnikov, med katerimi je gotovo izstopala Anna Falchi. Zadržala se je sicer le malo časa, toliko, da si je ogledala defile poročnih oblek in da je sodelovala pri podelitvi nagrad natečaja “Conto donna”, ki ga je priredil goriški denarni zavod CRG.
Anna Falchi (druga z leve) je le za kratek čas osrečila goriške oboževalce (f. Reportage)
GORICA
VITTORIA 17.20-19.40-22.00 »II primo cavaliere«. Igrajo Sean Connery, Richard Gere, Julia Ormond. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-12.00-22.00 »Congo«.
M PRIREDITVE
KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabi na srečanje s predsednikm SKD Lojzetom Peterletom na temo Slovenija in njeno približevanje Evropi. Srečanje bo v komorni dvorani SCGV Emil Komel v Katoliškem domu, drev. XX. septembra, v četrtek, 5. oktobra, ob 20. uri.
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj mest za tečaj za dodeljene upravnemu vodenju podjetij. Tečaj traja 600 ur. Vpisovanje na sedežu, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA 95-96
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do četrtka, 5. 10., od 10. do 13. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Tel. 33288).
Vpisovanje novih abonentov od petka, 6. 10. dalje.
SKUPINA 75 začenja novo sezono s sestankom, ki bo danes ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah. Vabljeni vsi dosedanji člani in ljubitelji fotografije.
REKREACIJSKI ODSEK SD SOVODNJE organizira telovadbo vsak torek in petek ob 21. uri. Prvo srečanje bo nocoj ob 20.45 v telovadnici v Sovodnjah. Telovadbo bo vodila vzgojiteljica Tanja Sokol.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 8. oktobra v jezercu Furlan v Romansu društveno tekmovanje v lovu postrvi. Prijave pri Bruno-tu v Rubijah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM obvešča, da bodo danes, 3. oktobra, pričeti z vajami rekreacijske telovadbe. Vaje bodo ob torkih in četrtkih ob 14.45. Društvo vabi člane, da se dejavnosti udeležijo v polnem številu.
KRUT prireja plavalne ure v termalnem bazenu v Gradežu za odrasle in starejše. Informacije pri gospe Anamariji, ul. Malta 2, tel. 531644.
ODBOR SEKCIJE VZ-PI/ANPI na Vrhu sklicuje redno sejo v četrtek, 5. oktobra, ob 19.30, v kultur-no-športnem središču Danica.
SEKCIJA VZPI/ANPI DOL-JAMLJE priredi 15. oktobra ob 13. uri tradicionalni partizanski piknik pri Marjotu Pahorju v Jamljah. Prijave sprejemajo Mario Croselli, Karlo Kobal in Ettore Moro. Vpisovanje se zaključi ob oddaji razpoložljivih mest.
^ RAZSTAVE
SKD KREMENJAK obvešča, da bo v Jamljah ponovno na ogled razstava starega kmečkega in rokodelskega orodja in fotografska razstava kraške arhitekture tri nedelje zapored 8., 15. in 22. oktobra med 16. in 18. uro.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane. Razstava je na ogled do 8. oktobra ob dečlavnikih (9.00-13.00) in v večernih urah med prireditvami.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE razstavlja svoja dela slikar Krištof Zupet. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Ogled po umiku knigame.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Mag-gio 94, tel. 790338.
LEKARNA V SOVODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 76, tel. 882578.
POGREBI
Danes v Gorici: 9.00, Albina Krohnje iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Pia Marini, por. Bressan iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku; 12.30, Secondo De Cecco iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
GORICA
Torek, 3. oktobra 1995
KMEČKA BANKA / MNOŽIČEN ODZIV MED MLADIMI
GORICA / OBISK OSCARJA L. SCALFARA
Preprečiti izničenje našega gospodarstva
Dijaki so že dopoldne demonstrirali pred šolskim centrom
Sinočnja manifesta 2a Kmečko banko, ki je enajstLh letih z dostoja v°m, strnjenostjo in od kostjo vec kot tisoCgl množice oživela duh riškega Travnika in
, njenim zako šstnikom (o manife
h-	ni ona
®dini protest zope ^jasnje komisarske ye v. slovenski ge Dopoldne so shrali dijaki slove višjih srednjih sol tskem- centru v Ul. Pr 9- gimnazije-liceja P
^lbar. IronircViVi rzo-
^cuiKar m z er Pedagoškega 1
moti	T
UMlcali stavko in shirali pred solsl iscem, da bi prei oansko manifest
oogajan Kmečke banke, t Se udeležili prav
u trenutnem Perspektivah sle denarnega za dijakom sprego Komel. Pohvalil zavzetost za prot
Pripadnika nas sine skupnos nskerti in naspi nato Pa je dijal heje seznanil z i
dmgim je poi “anke za ce’ carstvo v gor
m in škodo, k
dela ne a marveč vsem gospodarstvu. Se do ta škod Vanjem kc
uPravljanja Si
in stopnjevala tudi v prihodnjih mesecih.
Ob včerajšnji stavki in protestni manifestaciji so dijaki napisali in nam dostavili izjavo, v kateri so navedli razloge zaradi katerih so se odločili za protest. Le-ta se seveda ni omejil na “Spricanje” Sole, saj so res Številni dijaki sodelovali tudi na popoldanski manifestaciji pred sedežem Kmečke banke, kamor so prišli s svojimi transparenti.
V izjavi dijakov slovenskih višjih srednjih Sol je med drugim zapisano, da je komisarska uprava, ki je pred enim letom prevzela vodstvo banke po razpustu vodilnih organov bančnega zavoda, povzročila ogromno škodo in da se je ta Skoda med mandatom komisarjev Se poglobila. Komisarji so bili poklicani, da z računovodskim postopkom vodijo banko in
jo rešijo pred izgubo. Pri tem pa so inšpektorji spregledali poslovno orientacijo, na kateri je Kmečka banka gradila v prejšnjih letih svoj razvoj. »Šestmesečno podaljševanje mandata prisilne uprave, ki ga komisarji zahtevajo«, ugotavljajo dijaki, »pomeni nov udarec za naše gospodarstvo. Ce k temu dodamo dejstvo, da hočejo italijanske banCne oblasti lastnikom Kmečke banke vsiliti točno določenega poslovnega partnerja, ki si ga niso izbrali zakoniti lastniki - delničarji, in ne dovoljujejo vstopa v članstvo takih zavodov, ki bi znali spoštovati narodni karakter banke, se nam kaže zgovorna slika položaja, v katerem se je znašel naš denarni zavod. Jasno je, da je že od vsega začetka šlo za politično potezo, s katero so italijanski nacionalistični krogi,
ob sodelovanju slovenskih, hoteli uničiti slovensko manjšino. Zelo učinkovito sredstvo je izničenje manjšinskega gospodarstva, ki je imelo ravno v Kmečki banki najbolj zglednega pokazatelja razvoja, ki ga je le-to doseglo v povojnih letih.«
Dijaki Se ugotavljajo, da je gospodarska osnova predpogoj za obstoj narodne skupnosti, zato so se odločili za včerajšnjo stavko in so se s transparenti udeležili tudi skupne manifestacije pod geslom “Vrnite Kmečko banko Gorici”.
Ob tem so slovenski dijaki v svoji izjavi izrazili tudi nezadovoljstvo nad dejstvom, da predsednik italijanske republike Oscar Luigi Scalfaro ob priložnosti svojega današnjega obiska v Gorici ne sprejme slovenske delegacije.
Pričakovanje za prihod predsednika
Danes srečanja s krajevnimi upravitelji, jutri z avstrijskim predsednikom - Omejitve prometa
Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo danes prišel v Gorico na dvodnevni obisk, ki bo jutri obsegal tudi srečanje z avstrijskim predsednikom Klestilom. Državni poglavar bo previdoma ob 10. uri priletel na ronsko letališče in se nato takoj podal na prefekturo, kjer mu bodo predstavili župane in druge krajevne osebnosti ter politične predstavnike. Zatem bo Scalfaro odšel na županstvo, kjer se bo ob 11.10 srečal z goriskimi občinskimi upravitelji. Popoldne je ob 17. uri napovedan obisk na gradu in ogled razstave “Ottocento di frontiera”. Na gradu bo imel predsednik srečanje s predsednico pokrajine in elani pokrajinskega odbora, še prej pa naj bi se srečal s predsednico deželne uprave Guerrovo. Današnji uradni del obiska se bo sklenil s koncertom gojencev goriske glasbene šole in polifon-skega zbora iz Rude ob 18. uri v stolnici.
Jutri dopoldne je napovedano srečanje s predsednikom avstrijske republike Thomasom Klestilom. Skupaj bosta najprej počastila spomin padlih avstrijskih in italijanskih vojakov v Redipugli. Simbolično spravno dejanje bosta nato predsednika opravila ob 10.3C na LoCniškem mostu na Soci. V reko, ob kateri so se pred osemdesetimi leti bili težki boji, bosta predsednika v spomin na vse žrtve vojne vrgla cvetje. V cerkvi na Travniku se bosta ob 11. uri udeležila verskega obreda, ob koncu obiska na Goriškem pa bosta predsednika Scalfa-
ro in Klestil v grofovi dvorani na gradu podala izjavi za tisk. V prvih popoldanskih urah bosta odpotovala.
V zvezi z obiskom predsednika Scalfara se bodo goriški občani morali sprijazniti z vrsto omejitev v prometu in-parkiranju avtomobilov. Pri tem velja opozoriti, da je občina najela “pajka”, ki bo odstranjeval morebitne nepravilno parkirane avtomobile. Parkiranje ne bo dovoljeno: v Alfie-rijevi ul. danes od 7. ure do prihoda predsedniškega sprevoda; na Travniku, med prefekturo in Mamelijevo ul., od 7. ure danes do 13. ure jutri; na Občinskem trgu od 7. ure danes do konca srečanja; na trgu Seghizzi na gradu od 7.30 danes do 13. ure
jutri; na gradu pred pokrajinskim muzejem od 13. ure danes do konca obiska; na ploščadi pred stolnico danes od 13. do 20. ure. V naslednjih ulicah bo prepovedan prehod: drevored D’An-nunzio od križišča z Raš-telom od 7.30 danes do 13. ure jutri; na ploščadi pred stolnico in v ul. Co-lobini danes od 17.30 do konca koncerta; na LoC-niskem mostu, v Mame-lijevi ul. in na Travniku jutri od 10.30 do konca srečanja.
Nekaj omejitev bo tudi v urniku poslovanja uradov na županstvu in prefekturi. Uradi na županstvu bodo danes za javnost odprti samo do 11. ure. Na prefekturi pa bodo danes uradi odprti samo od 8.30 do 9.30.
NOVICE
Delegacija občine Poljan na shodu na Vrhu (Ulrischsberg)
Zupan Poljana Franco Visintin najbrž ni bil obveščen o pobudnikih in ciljih vsakoletnega shoda avstrijskih vojnih veteranov na Vrhu. Na srečanje je odšla delegacija občinskih upraviteljev. Visintin pravi, da je na shodu spregovoril o miru in da je bil deležen odobravanja. “Na Vrhu so znova poveličevali vojno” smo zapisali v včerajšnjem dnevniku. Polemike se bodo predvidoma nadaljevale tudi spriCo napovedanega “spravnega” srečanja med predsednikom ScaUarom in predsednikom Klestilom. Del srečanja bo potekal tudi v občini, kjer je Visintin župan. Prav zato mnogi kritizirajo njegovo udeležbo na manifestaciji pri Celovcu.
Lestvico suplentov na srednjih šolah bodo objavili 12. t.m.
Zavlačevanja glede objave lestvic suplentov, za kar naj bi bile krive težave v računalniku, je menda konec. Goriško Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo dokončne pokrajinske lestvice za triletje 1995 - 98 suplentov na višjih srednjih šolah objavljene 12. oktobra 1995.
GORICA / NOVI URNIKI ZA OBČINSTVO
POKRAJINA / POGODBA Z REKTORJEM VIDEMSKE UNIVERZE
Na občini in pokrajini so uvedli kratki teden
Uradi dvakrat tedensko odprti tudi popoldne
Od včeraj dalje so na goriški obt Pokrajini v veljavi novi umiki posle adov v skladu z zakonom St. 724 94 ter s 39. členom občinskega s ayna novost je, da se bodo uslu; vakrat tedensko vračali v službo Poldanskem Času, bodo pa prosti i °lah; občani pa bodo imeli na razj ujade tudi v popoldanskih urah ir ob Ponedeljkih in sredah. Urnik skusno v veljavi, to pomeni, da so r spremembe na podlagi predlogov nov šamih preko obrazcev, ki jih je na v ta namen pripravila.
Rd ponedeljka do petka bodo i Najpomembnejši občinski uradi oc
0	12.00 ter ob ponedeljkih in sred
1	°d 16.00 do 17.45. Semkaj sodij( Za odnose z občani, ekonomat, d Urad, protokol, arhiv, županov ura Ništvo, urad za osebje, pravniški
Knjigovodstvo.
Tehnični uradi bodo odprti od deljka do petka od 11.00 do 12.00 Ponedeljkih in sredah od 16.45 do ogrebni urad bo deloval od pone o sobote od 10.30 do 12.00; za oig
cijo pogrebov pa od 8.30 do 13.30.
Matični urad (v prvem nadstropju) in urad za šolstvo bosta obratovala od ponedeljka do sobote od 9.00 do 12.00 ter ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.45; v matičnem uradu bodo ob sobotah sprejemali samo prijave rojstev in smrti ter bodo možne poroke.
Tudi na pokrajini so včeraj spremenili umike. V glavnem bodo uradi poslovali od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00, ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.00; urad za lov in ribolov bo v popoldanskem Času odprt v ponedeljek in torek; uradi za informacije, upravljanje deželnega zakona 19/88, razlastitve In imovino, okolje, prevoze in ekonomat bodo obratovati tudi ob sobotah od 9.00 do 13.00. Knjižnica in arhiv v Attemsovi palači bosta odprta od ponedeljka do petka od 9.30 do 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16.30. Pokrajinski muzeji na gradu bodo ohranili običajni umik do zaključka razstave “Ottocento di frontiera” in sicer vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30.
Študentje bodo sodelovali z društvoma Lipizer in Seghizzi
Delovna praksa pri urejanju arhivov in drugih dejavnostih
Včeraj so na Pokrajini rektor videmske univerze prof. Marzio Strassoldo, predsednik glasbenega združenja Lipizer prof. Lorenze Qualli in predsednik zborovskega društva Se-gJuzzi Ubaldo Agati podpisali protokol o sodelovanju. Na podlagi pogodbe bodo študentje goriskega oddelka videmske univerze, ki obiskujejo tečaj za operaterje kulturnih dobrin za doku-mentariste ter na področju glasbenih dobrin, opravljali delovno prakso pri združenjih Lipizer in Seghizzi. Ukvarjali se bodo z urejanjem knjižnega in arhivskega gradiva, urejali in tiskali bodo kataloge, informativne biltene za natečaje in posvete, zbirali bodo dokumentarno gradivo in sodelovali pri promociji prireditev obeh združenj.
TOR SRE ČET PET PON
1607,8 1607,9	1616^	1611,7	16100
NOVICE
Albanian Airlines začela s poleti
TIRANA (STA/ATA) - V Albaniji je v petek s 30-minutnim poletom nad državo začela delovati albanska letalska družba Albanian Airlines. Družba, katere letala bodo letela v Muenchen, Rim, Bologno, Istambul in Skopje, je tudi lastnica več hotelov v tej državi. Prvega poleta Albanian Airlines so se udeležili namestnik albanskega premiera Dashamir Shehi, ministrica za trgovino in promet Suzana Panariti in več drugih pomembnih predstavnikov albanskega političnega življenja.
IMF razmišlja o podaljšanju pomoči Rusiji
VVASHLNTON (STA/AFP) - Neki visoki predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je izjavil, da ta finančna ustanova preučuje možnosti za podaljšanje programa pomoči Rusiji za novo triletno obdobje, potem ko je letos tej državi nakazal stand-by posojilo v višini 6, 7 milijarde dolarjev. »Leto 1996 bo že drugo leto pozitivne rasti v državah vzhodne Evrope in prvo leto rasti v Rusiji. To dokazuje, da program MDS deluje,« je dejal predstavnik MDS. Podaljšanje programa bo oblikovano že čez nekaj tednov.
Agencija za promocijo turizma na Bližnjem vzhodu
JERUZALEM (STA/AP) - Izrael, Palestinci in arabske države so se prejšnji teden dogovorili, da bodo ustanovili regionalno agencijo za spodbujanje turizma na Bližnjem vzhodu. V projektu bodo sodelovali Egipt, Jordanija, Maroko, Tunizija in Ciper, ki bodo z Izraelci in Palestinci sporazum podpisali konec oktobra. Tiskovna predstavnica izraelskega ministrstva za turizem Orly Doron je dejala, da se bodo projektu lahko pridružile tudi Sirija, Libanon in zalivske države, seveda v primeru, če se bodo mirovna pogajanja na tem območju nadaljevala.
Pomanjkanje infrastruktur ogroža razvoj azijskih držav
SINGAPUR (Reuter) - Azijske države se bodo morale resneje spoprijeti s težavami na področju financiranja gradnje infrastrukture, sicer bo njihova gospodarska rast resno ogrožena, menijo izvedenci s tega področja. »V nekaterih azijskih velemestih je pomanjkanje kapitala, namenjenega infrastrukturi, negativno vplivalo na gospodarsko rast. Zato si tamkajšne oblasti prizadevajo, da bi ublažile posledice,« pravi Gary Bond, višji analitik pri Mednarodni finančni korporaciji (IFC). »Največ zasebnih naložb je po podatkih IFC prav v azijskem gospodarstvu,« je izjavil Bond na konferenci, kjer so razpravljali o vlaganjih v energetsko infrastrukturo azijskih držav. Maheš Koteča, izvršilni direktor družbe CapMAC v New Yorku, meni, da bi azijske države za gradnjo infrastrukture do leta 2000 potrebovale deset milijard dolarjev, od tega bi za energetiko namenile 277 milijard dolarjev. »Zmožnosti komercialnih bank, izvoznih posojilnih agencij, dobaviteljev in mednarodnih posojilodajalcev so omejene,« pravi Koteča in dodaja, da so tudi tradicionalne oblike financiranja drage.
Vodilni azijski državi na področju vlaganja zasebnega kapitala v gradnjo infrastrukture sta Filipini in Malezija. Zasebni vlagatelji so s kapitalom podprli 32 projektov, predvsem gradnjo energetske infrastrukture, medtem ko so v Maleziji začeli izvajati 24 novih projektov na področju pridobivanja energije, transporta in nadaljnje obdelave odpadnih vod.
»Zadnje leto smo priče pospešenemu vlaganju zasebnega kapitala v gradnjo infrastrukture tudi v drugih azijskih državah,« pravi Bond. V Indoneziji nameravajo kar 75 odstotkov kapitala, potrebnega za gradnjo tamkajšnje infrastrukture, dobiti s pomočjo zasebnih vlaganj.



I





jjj
VČERAJ NA TRGIH
Negotovost na boni v pričakovanju finančnega zakona
Liro se je včeraj najprej, okrepila, potem pa ošibila
VVASHINGTON / OCENA
Mednarodni denarni sklad zadovoljen s krepitvijo dolarja
MILAN - Spodbudne besede predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada glede možnosti lire, da se priključi evropskemu denarnemu sistemu so v začetku včerajšnjega dne nekoliko pripomogle k okrepitvi lire, za katero je Banca d’Italia dala vrednost 1123 lire za marko. Kasneje se je ta optimizem razblinil in v popoldanskih urah je bilo treba za eno marko odšteti 1128 lir. Italijanska deviza pa se je nekoliko
okrepila do dolarja, ki je v primerjavi s petkom izgubil dve liri.
Nič bolj spodbudno ni bilo zasedanje milanske borze, kjer pričakujejo odobritev finančnega zakona. Na potek je negativno vplival tudi položaj Gemine, ki je zabeležila v zadnjih šestih mesecih velike izgube, poleg tega pa je milansko sodišče o Ge-mini tudi uvedlo preiskavo, tako da je indeks milanske borze zdrknil navzdol za 0,87 od sto.
VVASHINGTON - Neki visoki predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (MDS) je ugodno ocenil nedavno zvišanje vrednosti ameriškega dolarja, saj naj bi to pospešilo svetovno gospodarsko rast. »Zadovoljni smo z zadnjimi rezultati, ki so sad prizadevanj za zvišanje menjalniške vrednosti dolarja,« je izjavil pred bližnjim letnim srečanjem predstavnikov MDS in Svetovne banke. Omenil je tudi možnost dodelitve novih posojil, predvsem Mehiki
in Rusiji. Aprila je bila vrednost dolarja v razmerju do jena doslej naj-nižja (dolar- je padel pod 80 jenov), v zadnjih mesecih pa se je njegova vrednost po posredovanju ameriških, japonskih in drugih močnih bank zvišala za dvajset odstotkov.
»Upam, da bodo vlade sodelovale pri oblikovanju menjalniških vrednosti valut,« je izjavil predstavnik MDS. Po nedavnem zvišanju vrednosti ameriške valute so postali bolj konkurenčni predvsem japonski izdelki, manj so ogrožena tudi gospodarstva nekaterih drugih držav. Zato naj bi se na bližnjem sestanku predstavniki MDS in Svetovne banke osredotočili predvsem na dodeljevanje pomoči najrevnejšim državam in pre-prečavnju gospodarskih kriz, kakršna je lani doletela Mehiko. Pri MDS upajo, da bodo na sestanku pred-stavniki bogatih in držav v razvoju podprli načrte za zvišanje sredstev v svojih skladih, namenjenih za reševanje kriz, podobnih mehiški. MDS in ZDA sta v začetku leta Mehiki, kjer se je gospodarstvo zaradi velikega zunanjega dolga znašlo pred zlomom, namenili 50 milijard dolarjev pomoči, ta mesec pa naj bi ta država dobila Se 1 6 milijarde dolarjev, saj se je njena inflacija zelo znižala, gospodarska rast pa naj bi se pokazala že konec leta.
Sejem v Gradcu: kaj nudi Tižič
GRADEC - 53 italijanskih podjetnikov, to so industrije!, obrtniki in trgovci, razstavlja na letošnjem jesenskem sejmu v štajerskem Gradcu. Večina teh podjetij je iz Furlanije-Julij-ske krajine ter Veneta, Italijanska prisotnost je večja od tiste v prejšnjih letih. Na Štajersko si je želelo Se nadalj-nih 13 podjetij, za katere pa ni bilo prostora. Letos je italijanska prisotnost zelo številna, druga za že itak tradicionalno močno iz Nemčije.
Italijani kažejo veliko zanimanje za sejme v Avstriji odkar je ta vstopila v Evropsko Zvezo.
Zaradi tega so v Gradcu včeraj predstavili usluge, ki jih nudi pristanišče Portorosega	v
Tržiču. Na predstavitvi je bil Enzo Be-vilacqua, predsednik goriske zbornice in ustanove za pristanišče	v
Tržiču. 5. oktobra pa bo prikazana ponudba trgovcev in obrtnikov iz dežele Veneto. Sejem so odprli včeraj, odprt bo do nedelje. (m.w.)
DALJNI VZHOD / GOSPODARSKA GIBANJA
Posojila azijske banke za razvoj
MANILA (STA/AP) - Azijska banka za razvoj (ADB) je Kitajski, Tajski, Bangladešu in Kambodži odobrila ugodna posojila, namenjena izboljšanju infrastrukture in izobraževalnim projektom v teh državah. Z banke, ki ima sedež v Manili, so sporočili, da bo Kitajska dobila tri posojila v skupni vrednosti 385 milijonov dolarjev. Dve sta namenjeni za gradnjo avtocest v provincah Hebei in Liaoning, tretje, v višini 65 milijonov dolarjev, pa za spodbujanje gospodarske rasti v revni kmečki provinci Fujian. Posojilo naj bi Kitajska odplačala v prihodnjih 25 letih. Tajska bo dobila posojilo v višini 180 milijonov do-
larjev, in sicer za gradnjo novih cest na kmečkih območjih, dolg pa naj bi odplačala v 25 letih. Posojilo v višini 26, 7 milijona dolarjev, ki ga je banka odobrila Bangladešu, je namenjeno 2, 5 milijona nepismenim mlajšim ljudem v tej državi. Namenjeno je oblikovanju posebnega programa za izobraževanje in usposabljanje teh oseb. Bangladeš bo dolg odplačal v prihodnjih 40 letih. Kambodža bo dobila posojilo v višini 25, 1 milijona, in sicer za izboljšanje življenjskih razmer ljudi, ki živijo na kmečkih območjih in za razvoj tamkajšnje infrastruktutre. Država ga bo odnlačala v nrihodniih 40 letih.
LJUBLJANA / POSTOPEK JE DOKAJ ZAMUDEN
Kako odpreti podjetje v Sloveniji
LJUBLJANA - V drugem četrtletju je Sloveniji nastalo 264 novih družb z neomejeno odgovornostjo in 112 družb z omejeno odgovornostjo. Vsi novi podjetniki so morali opraviti dolgotrajen in precej zapleten postopek zbiranja dokumentacije, potrebne za ustanovitev podjetja. O tem, kakšni so ti postopki in kako visoki so stroški ustanavljanja družbe z omejeno odgovornostjo (znane kot d.o.o.), smo se pogovarjali z notarjem Andrejem Škrkom, ki je tudi predsednik notarske zbornice.
Pri ustanavljanju podjetja ima vsak bodoči podjetnik dve možnosti: da ustanovi družbo z neomejeno odgovornostjo alf družbo z omejeno odgovornostjo. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. V tem primem je odgovornost družbenikov večja, na drugi strani pa ljudje taksni družbi bolj zaupajo. Dmga oblika je družba z omejeno odgovornostjo, tako imenovana d.o.o., ki je bolj pogosta. Za ustanovitev taksne družbe je potreben začetni kapital v višini 1, 5 milijona tolarjev. Najmanj polovica tega zneska (torej 750 tisoč tolarjev)
mora biti v gotovini, drugo pa je lahko stvarni vložek, na primer osebni avtomobil, poslovni prostori, stroji, računalniki... V nasprotju s pogodbo o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo, kjer zakon ne zahteva notarske dejavnosti (družbeniki pogodbo lahko sestavijo sami, določijo ime podjetja, sedež, dejavnost in medsebojne odnose), pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo zahteva notarjevo sodelovanje, saj mora biti napisana v obliki notarskega zapisa. »To je strokovno zahtevno delo, zato je bolje, da je že na začetku sestavljena taksna pogodba,« je dejal Škrk. Čeprav ta zapis lahko sestavi tudi odvetnik, Škrk meni, da je bolje, Ce to delo opravi notar. Časovno in stroškovno je to bolj ugodno, saj mora tudi pogodbo, sestavljeno pri advokatu, notar pregledati in jo potrditi. Samo za potrditev pogodbe namreč notar zaračuna 50 odstotkov cene, ki velja za sestavo celotnega akta. Klasifikacija dejavnosti je po novem zelo zapletena, saj je treba natančno specificirati dejavnost, ki jo podjetnik želi opravljati. Škrk meni, da je družbeno pogodbo nujno sestavljati pri notarju, kadar
podjetje ustanavlja veC družbenikov. V taksnih primerih namreč pogosteje pride do konfliktnih situacij, zato je bolje že v ustanovitveni pogodbi natančno opredeliti določbe za primer razdora. »Notarji si prizadevamo oblikovati pogodbe, ki omogočajo, da pride do Čimmanj sporov,« meni Škrk.
Ko je akt o ustanovitvi družbe podpisan pri notarju, sledijo nove naloge. Lahko jih opravi notar, odvetnik ali pa kar stranka. Najprej je treba skleniti pogodbo o začasnem depozitu sredstev pri poslovni banki. Na osnovi te pogodbe in akta o ustanovitvi družbe podjetje pri agenciji za plačilni promet odpre začasen žiroraCun, na katerega je treba položiti kapital. Nato je treba na sodiSCu vložiti predlog za registracijo družbe v sodnem registru. Ta postopek je dolgotrajen, traja lahko tudi pol leta ah veC - odvisno od obremenjenosti sodiSCa. Notar Škrk je povedal, da je v nujnih primerih treba vložiti pisne urgence z obrazložitvijo. Ko podjetnik dobi sklep o ustanovitvi družbe iz registra, je družba formalnopravno ustanovljena in lahko zaCne delovati. Podjetje mora se dobiti matično Številko in Šifro dejavnosti, in sicer
na zavodu za statistiko. Poleg tega mora odpreti stalni žiroraCun na agenciji za plačilni promet. Preden podjetje dokončno začne z delom, mora dobiti soglasje inšpekcijskih služb glede poslovnega prostora.
In kakšni so Stroški urejanja dokumentacije? Notarski stroški za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo znašajo približno 50 tisoč tolarjev (sestava pogodbe, svetovanje). Vloga na sodiSCu stane trinajst tisoč tolarjev, sodne in upravne takse na sodiSCu oziroma na agenciji za plačilni promet pa nanesejo približno petnajst tisoč tolarjev. Tako stroški za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo bodočega podjetnika stanejo približno tisoč nemških mark
Notar Škrk opozarja, da je notarjevo delo nujno potrebno pri vsaki spremembi družbene pogodbe za družbo z omejeno odgovornostjo. Zato naj bi podjetniki pogodbo že prvič sestavih tako, da je pozneje pride do Čimmanj sprememb. »Ustanovna pogodba naj ne bo napisana samo zato, da zadosti zahtevani formi. Poznejše spremembe so pogosto odvečen s trosek,« meni Škrk.
Urša Peternel
OBLETNICE / 20-LETNICA SMRTI P1ER PAOLA PASOL1NIJA
Pina Kalc med gosti na proslavi v Casarsi
Glasbenico je bila mladostna prijateljica umetnika
Neva Lukes
Septembra je bilo v državi, Se Posebej pa v naši deželi veliko Proslav in spominskih svečanosti ob 20-letnici tragične smrti Pier ^aola Pasolinija, pisatelja, reži-Serja in velikega, doslej večkrat Zamolčanega kulturnega delavca. Spomnili so se ga s številnimi predavanji, večeri, z razstavo v vili Manin v Passarianu in s pomemb-do proslavo, ki je bila 24. septem-ora v rojstnem kraju njegove mate-re v furlanski Casarsi (na sliki materina hiSa, v kateri je sedaj zbran "asolinijev arhiv).
Slovence v zamejstvu veže spo-rrjin na Pasoli-teja, o katerem je bil posnet tudi dovi film, ki go-v°ri o njegovi dasilni smrti in odpira možnost revizije procesa Proti edinemu obtoženemu za. te zločin, mladostno prijateljstvo s Pino Kalc, po rodu z Opčin, glasbenico, ki je dekaj let, v času 2. svetovne voj-de, preživela z družino svoje sestre Lucije prav v Casarsi, kjer je takrat s svojo družino živel Pier Paolo Paso-lini.
O svojih spo-drinih na Pasoli-
dija je Pina že spregovorila v enem od naših intervjujev. Obiskali so jo tudi novinarji drugih Časopisov in televizijskih postaj; sedaj jo čaka še razgovor s televizijo Slovenije.
Pina Kalc je namreč ena tistih, jn lahko spregovori o Pasoliniju kot o svojem osebnem prijatelju, s katerim je doživljala lepe trenutke °b poslušanju glasbe, ki jo vezejo dežni spomini na njegovo mamo, orata, pa na vse tisto obdobje, ko 86 je v Casarsi, pod vodstvom Pa-s°linija ustanovil pevski zbor ^Akademiut«. Pevce je zbral in sestavil zbor sam Pasolini, vodila Pa ga je naša Pina Kalc, ki jo je Pa-s°lini cenil, kot izredno glasbenico. violinistko in kot sposobno
zborovodkinjo.
Vsi spomini, sodelovanje Pine pri kulturni ustvarjalnosti v Casarsi, njeno prijateljstvo z domačini, njena povezanost s Pasolinijem in njegovo družino, so vodili organizatorje letošnje svečanosti ob 20-letnici njegove smrti, da so jo povabili na že omenjeno proslavo v Casarsi, kjer so se istočasno spomnili 72-letnice ustanovitve Filološkega furlanskega združenja »Societa filologica friulana«, 50-letnice ustanovitve društva in zbora »Akademiuta di lenga furla-na«, in seveda 20-letnice Pasoli-
nijeve smrti.
Pina Kalc je bila med gosti, ki so jo na svečanosti v Športni palači v Casarsi pozdravili z največjim veseljem in zadovoljstvom. Njej na čast je zbor »Akademiuta«, v katerem je Se nekaj pevcev, ki so sodelovali pri ustanovitvi skupine, zapel dve njeni skladbi »O signore misericordia« (tekst za pesem je napisal Pasolini) in »L’inno dei migliori ragazzi di Ca-sarsa«, ki je resnično postala himna domačinov, saj so jo mladi in stari prepevali ob vseh priložnostih.
Pino so sprejeli na svečanosti Se posebno prisrčno, s posebnim spoštovanjem vsi, ki so povezani s kulturno stvarnostjo tega kraja,
predvsem pa s spomini na Pasolinija. Pina je bila že na podobni proslavi pred 10 leti, ko so posneli tudi film, v katerem so sodelovali številni italijanski kulturni delavci, med njimi pisatelj Mora-via, igralka Laura Betti in naša Pina. Predpremiero tega filma so nastopajoči gledali v Pordenonu, potem je film izginil iz uradnih programov.
Na tokratni prireditvi v Casarsi so predstavili dve pomembni publikaciji. Francesco Cadel je napisal knjigo, v kateri je pod naslovom »Le parole di Pina Kalz, la violinista slove-na dell’Akade-m i u t a « objavljen intervju s Pino Kalc in brošura Giuseppeja Ma-riuzza z naslovom »Luogo as-soluto dell’uni-verso - Sulle tracce di Pasolini - Casarsa e dintorni«.
Pina, ki je prejela ob tej priložnosti priznanje za vse, kar je napravila za furlansko kulturo, za povezovanje te kulture s slovensko, za ustanovitev in delovanje zbora »Akademiuta«, ki je nastal kot moški zbor, sedaj pa Se deluje kot mešani zbor, je bila ob vsem tem močno ganjena in teh občutkov, ki jih deli s sestro Lucijo, ob našem zadnjem srečanju ni skrivala.
»Srečanje z nekaterimi člani takratnega zbora, z ljudmi, ki so bili prijatelji ali vsaj dobri znanci Pasolinija, srečanje s tistimi, ki življenje Pasolinija Se preučujejo in želijo, da bi njegova dela ostala v spominu Se bodočim rodovom, je bilo enkratno. Bila sem presrečna, počaščena, da so se me spomnili, prepričana, da bi bil tega srečanja vesel tudi Pasolini sam, ki ni bil le razgledan umetnik, temveč človek, ki je globoko sočustvoval z vsakim sočlovekom, ne glede na morebitne razlike«.
GLEDALIŠČE VERDI / SIMFONIČNA SEZONA
Prijeten jesenski koncertni večer
Prejšnji petek je tržaško gledališče Verdi v sodelovanju z deželo in z videmsko pokrajino pod pokroviteljstvom tržaške občinske uprave prestavilo drugi koncert iz letošnje simfonične sezone. Orkester gledališča Verdi je tokrat sledil taktirki Giuseppeja Graziolija. Mladi italijanski dirigent se je po diplomi iz klavirja in kompozicije izpopolnjeval pri Leonardu Bersteinu, Gianluigiju Gelmettiju, Leopoldu Ha-gru, Francu Ferrariju in pri Petru Maagu. Grazioli, ki je že večkrat dirigiral na Tržaškem, je gostoval tudi pri raznih italijanskih orkestrih (orkester Akademije S. Cecilie v Rimu, orkester RAI v Rimu in Neaplju, orkester občinskega gledališča v Bologni itd.)
Petkov koncert je orisal glasbeno obzorje na skrajnem koncu prejšnjega stoletja in v prvih desetletjih našega. Kot uvod v koncert je Grazioli predstavil skladbo »Fete polonaise« Alexisa Emmanuela Cha-
briera (1841-1894). To manj znano delo francoskega skladatelja je bilo za občinsko gledališče v praizvedbi; v enostavčni skladbi, ki polnopravno sodi v glasbeno estetiko 19. stoletja, je Grazioli dosegel skoraj ironično orkestrsko podajanje in poudaril zanimive ritmične učinke. Izvedba te skladbe je tako Se v prvem delu nakazala potek celotnega koncerta usmerjen predvsem v tako glasbo, ki ne zaide v strogo iskanje sodobnosti, ampak odgovarja predvsem glasbenemu okusu občinstva. Delna izjema je bil prvi klavirski Koncert op. 1 Sergeja Rahmaninova (1873-1943). Tu je solistično nastopila italijanska pianistka Laura de Fusco (na sliki). Glasbenica, ki je docentka klavirja na neapeljskem konservatoriju, ima za sabo bogato solistično kariero; igrala je namreč že z orkestri, kot so npr. Philadelphia Orchestra, BBC Philarmo-nic, Orchestra Nacional d’Espagna, orkester
~C~GLEDALIŠČE MIELA / RECITAL V OKVIRU »MEJA^~
Ironična opažanja Lelle Costa
Igralkina duhovita razglabljanja o ženskih izkušnjah in občutkih
Kot sklep izrazito ženskega dne v okviru številnih prireditev, ki te dni potekajo v bivši tržaški psihiatrični bolnišnici pod naslovom »Meje« na Pobudo Deželnega centra za mentalno zdravje in združenja »Franco Ba-saglia«, je v soboto zvečer v prepolnem gledališču Miela nastopila priljubljena Lella Costa z duhovitim ironičnim Recitalom na različne ženske tematike, o katerih zna povedati marsikaj nadvse razsvetljujočega. Lellin nastop je tako z vitalnim naglasom zaključil celodnevni niz razmišljanj in srečanj o položaju žensk, ki so zlasti dandanes na meji rned številnimi nasprotujočimi si Poli in potemtakem mejo tudi simbolično izražajo, kot je v kratkem nagovoru pred začetkom predstave povzela Assunta Signorelli v imenu združenja Luna e 1’altra, ki je priredilo sobotne pobude.
Lella Costa je sama pred sivim za-
storom takoj potegnila občinstvo v tok razmišljanj o raznih izkušnjah, zlasti ženskih, vsekakor pa z izrazito ženskega vidika. Njen nastop je neprisiljen klepet s prijateljicami, neposreden, a z dobrim ritmom in pravilno zastavljenimi prehodi. V veliki meri sloni na njeni lanski predstavi Magoni (e forse miracoli), ki smo jo sicer videli tudi v Miljah, vendar bi Lellina razglabljanja o ljubezni, o zenskem in moškem doživljanju dogodkov in zlasti občutkov, razglabljanja, v katerih kar mrgoli satiričnih in avtoironičnih bodic, poslušali Se in Se. Zenske se verjetno zabavajo, ker v njih spoznajo del samih sebe in jim komični, porogljivi pogled na lastne težave pomaga lajšati njihovo dramatičnost, moški pa zato, ker je v Lellinih kritičnih opažanjih precej hudomušne pikro-sti, a nič zlobe.
(bov)
Priprave na začetek sezone pri Contradi
S komedijo Un’Isotta nel giaidino avtorjev Nini Perna in Francesca Macedonia, ki je tudi režiser predstave, se v soboto začenja letošnja
gledališka sezona skupine La Con-trada v tržaški dvorani Cristallo (na sliki nekateri sooblikovalci prve predstave).
ORTF, Simfonični orkester iz Moskve itd. Na tržaškem koncertu je de Fuscova uspešno dokazala zelo dovršeno tehnično pripravo. Ob tem pa je tudi zelo značajno in ekspresivno podala svoj part. Pod splošnim zornim kotom je Grazioli uspešno uskladil orkestrski in zahtevni klavirski del in ustvaril homogeno celoto, ki ni nikoli zašla v pretirano poudarjanje patetičnih prvin glasbe. Laura de Fusco se je Se posebej izkazala v solističnem delu, kjer je prepričljivo izrazila svoj glasbeni svet. Ob koncu prvega dela je nato de Fuscova obdarila dolgotrajno ploskanje občinstva s koncertnim solističnim dodatkom, v katerem je zaigrala Mandelssohnovi skladbi »Introduzione« in »Rondd capriccioso«.
Koncertni »sprehod« je Grazioli nadaljeval s skladbo »An American in Pariš« Georga Gershvvina (1898-1937). Delo'ustvarja neprekinjen tok glasbe, ki ga lahko tolmačimo kot opisovanje zvočnih impresij iz francoskega glavnega mesta. Dirigent Grazioli je uspešno prestal vse ritmične spremembe in dal skladbi enovito podobo, preko katere je ustvaril zabavno in prijetno vzdušje.
Koncert je sklenila baletna glasba »La Valse« Maurica Ravela (1875-1937). S tem delom se je Ravel približal plesni obliki, ki je bila tesno povezana s habsburškim svetom. Tu je, na stalni ritmični shemi, francoski skladatelj ustvaril skoraj parodistično skladbo. Orkester gledališča Verdi je to glasbeno lastnost pod Graziolievo taktirko tudi uspešno poudaril. NasploSno je bil petkov koncert bolj prijetnega in zabavnega značaja, kjer se dirigent ni predal pretiranemu čustvenemu izražanju in je pravilno izbral nekakšno srednjo pot.
Luisa Antoni
NA KRATKO
Na Ptuju odkrili novo grobišče iz 3. in 4. stoletja
Ptuj (STA) - Skupina arheologov in drugih sodelavcev mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je pri izkopavanju temeljev za novi poslovni objekt ob Mariborski cesti na Ptuju odkrila večje grobišče, ki sodi v drugo polovico 3. in v 4. stoletje našega štetja. Do včeraj so izkopati 21 skeletnih grobov. Na grobišču so našli tudi bakrene žeblje, kar priča o pokopavanju v lesenih krstah.
Jesenski vpis Zelenega abonmaja
LJUBLJANA - Med 9. in 13. oktobrom bo Glasbena produkcija RTV Slovenija vpisovala v Zeleni abonma, in sicer pri blagajni Cankarjevega doma, vsak dan med 10. in 12. uro pa lahko že od danes naprej lahko naročite abonma tudi po telefonu 061/1317 013. Osem petkovih večernih koncertov v izvedbi Simfonikov RTV Slovenija predstavlja raznolik programski izbor ter priznane domače in tuje soliste. Na prvem koncertu, ki bo 16. oktobra, bo nastopila flavtistka bena Grafenauer. Omenimo še, da je organizator pripravil popuste za študente, upokojence in večje skupine. (M. Ž.)
Retrospektiva filmov AGRFT 1963-1995 v Kinoteki
LJUBLJANA - Ob stoletnici svetovnega in devetdesetletnici slovenskega filma Slovenska kinoteka pripravlja v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo rebospektivo študentskih filmov od začetkov do danes. To bo hkrati uvod v letošnje Studentske kulturne dneve, ki jih pripravlja SOU v Ljubljani.
Izbran pregled študentske ustvarjalnosti bo potekal v dvorani Kinoteke od ponedeljka do petka, vsakič ob 20. uri. Gre za prvo celovito predstavitev več kot tridesetletne zgodovine filmske produkcije AGRFT, ki nastaja kot študijska obveznost Studentov filmske režije od drugega letnika naprej. Številne nagrade, ki jih za svoje filme prejemajo mladi režiserji na festivalih akademijskih in kratkih filmov po vsem svetu, pričajo o bogati zbbki njihovih »zgodnjih del«. Obeta se torej pet vznembljivih večerov, saj študentski film, zlasti v zadnjem času, predstavlja najbolj vitalen del slovenske filmske produkcije. PR
NOVO NA ODRU
Betontanc v iskanju resnice na drugi strani pogleda (Foto: Tina Ruisinger)
Matjaž Pograjc:
Know your enemy!
Plesna predstava, režija Matjaž Pograjc, plešejo Al-ma Blagdanič, Igor Dragar, Brane Potočan, Janja Majzelj, Blažka Mueller, Matej Recer, Ivan Peternelj, Betontanc in Gledališče Glej, premiera bo v Cankarjevem domu, in sicer 3. oktobra ob 22. uri. Po uspešni svetovni premieri plesne predstave, ki je bila 3. septembra v Hannovru, se Betontanc vrača v Ljubljano, kjer bo premierno prikazal predstavo Knovv your enemy! ati Zgodba o obešanju po črkah, za katero je avtorsko glasbo napisal Mitja Vrhovnih Smrekar. Vsebina te plesne zgodbe je kriminalnega žanra in pripoveduje zgodbo žrtve in napadalca. Predstava prinaša kritične poglede in refleksije družbe, časa in ljudi, ki so brez pravega zanimanja za karkoli in tičijo pogreznjeni in skriti v formi, ki se ji reče družba našega časa. Betontanc razbija monotonost in nastopa drugače, prinaša senzacionalne dogodke in nezanimivo dogajanje razgiba z akcijo in plesom. Sedmerica, ki si je pred tem prekrižala poti, čaka, da bo preplezala barikado in odkrila nove poglede in skrivnosti, ki so na drugi strani resnice.	(K. Ž.)
Urbanatia v oktobru
LJUBLJANA - Oktobrski projekti Urbanarie, ki jo organizira SCCA Ljubljana, obsegajo poleg Mestnega koledarja Petre Varl Simončič in Maje Gspan Vičič v parku Zvezda še projekta Vuka Cosiča in Mateja Andraža Vogrinčiča ter skupine Irvvin.
Kot so organizatorji zapisali v sporočilu za javnost, bo Odeon oktobra na Mestnem koledarju sam; Zvezda ga bo zapustila in se bo v petek pridružila dogajanju na razstavi Stereo-Tip v Mestni galeriji, ki sodi v sklop festivala Mesto žensk. Cosič in Vogrinčič sta včeraj na Prešernovem trgu odprla projekt Le Coco Fruitvvear, ki obsega stojnico s sadjem, temelji pa na konceptualnih in popartističnih izhodiščih. Danes bodo ob 16. uri na Gospodarskem razstavišču odprli razstavo Propaganda skupine Irvvin; na njej bodo predstavili tudi Uršulo Noordung (na sliki), medvedka, ki bo pozno jeseni naprodaj v ljubljanskih trgovinah z otroškimi igračami. (V. U.)
Za ljubitelje kriminalk in humorja prvenec Alkofola
Mladi avtor Rok Kofol se predstavlja s svojim prvencem in hkrati kot inovator novega žanra humoristične kriminalke, ki je tudi drugod v svetu redkost. Knjiga z naslovom detektivske zgodbe Samuela Shortyja Čebinskega prinaša sedemnajst kratkih zgodb z gangstersko in kriminalno vsebino, ki jih je ilustriral Aleš Jurič, izdala pa jih je založba Evgen Jurič.
Za humoristične kriminalke je značilno vnašanje humornih elementov, za Roka Kofola pa so zlasti značilni svežina, inovativnost in optimističen pogled na svet. Njegove zgodbe so nadvse aktualne za nas prostor in čas, razen tega so zelo zabavne. Za mladega avtorja se ne obstajajo družbeni tabuji - tako je mestoma zelo neposreden, noničen in celo sarkastičen, ne moralizira v prazno in stvari poimenuje brez nepotrebnih ovinkarjenj in slepomišenj. Tiskovno konferenco, ki je bila v petek v galeriji Equrna, je mladi avtor popestril z licitacijo prvega izvoda svoje knjige. S pomočjo Imitatorja Evgena Juriča je knjiga dosegla ceno 25 tisoč tolarjev. (K. Ž.)

D
Amsterdam: Franz von Stuck: Mit in patos (likovna, Van Gogh Museum, do 21. januarja 1996). Benetke: Beneški bienale 1995 (likovna, več lokacij, do 15. oktobra); Henry Moore (likovna, Fondazione Cini, do 26. novembra). Berlin: Berlinski festival (glasba, opera, teater, likovna, več lokacij, do 1. oktobra). Bratislava: festival (glasba, opera, film, več lokacij, do 13. oktobra). Bruselj: Brrocelles - Brabant Festival (več lokacij, do 31. oktobra). Chicago: Claude Monet, 1840-1626 (likovna, The Art Institute of Chicago, do 26. novembra); Sodobna umetnost srednje vzhodne Evrope (likovna, Museum of Contemporary Art, do 26. novembra). Dunaj: Evropa po potopu. Umetnost 1945-1965 (likovna, Kunslerha-us, do 10. decembra); V popolni harmoniji, stika in okvir. Od Van Gogha do Dalija (Kunstforum der Bank Austria, do 19. novembra); Gustav Klimt v Belvederju (likovna, Oberes Belvedere, do 10. oktobra); Keith Ha-ring, retrospektiva (likovna, KunstHaus Wien, do 31. oktobra); Eros in Mit - umetnost na dvoru Rudolfa H. (likovna, Kunsthistorisches Museum, do 31. oktobra); G. Puccini: Tosca (opera, Staatsopera, 6. oktober). Gradec: Štajerska jesen (likovna, glasba, gledališče, multimedialna umetnost, več lokacij, do 22. oktobra). London: Od Maneta do Gauguina (Royal Academy of Arts, do 8. oktobra); W. A. Mozart: Figarova svatba (opera, Royal Opera House, 3. oktober); Veliko mesto -Umetniki iz Afrike (likovna, Serpentine Gallery, do 5. novembra).
HAAG
Nizozemska pleše
Holland Dance Festival 1995. Več lokacij, od 4. do 21. oktobra, informacije o programu, umikih in cenah vstopnic na Holland Dance Festival, Stille Veerkade 21 A, Den Haag ali po tel. 0031/70/361 6142.
Program letošnjega haaškega plesnega festivala, ki se bo osredotočil na odnos med glasbo in plesom v sodobnih plesnih produkcijah, bo obsegal nastope pomembnih plesnih zasedb. Obiskovalci bodo med drugimi lahko videti nastope Nederlands Dans Theatra 1 (na stiki, svetovna premiera dela slavnega češkega koreografa Jirija Kytiana Soldatenmis ter predstava Raptus koreografa Nacha Duata, vezana na VVagnerjevo življenje in glasbo, 12., 13. in 14. oktober), nastop ruskega zvezdnika Mihaila Berišnikova in njegove zasedbe s plesnimi »veterani« White Oak Dance Project (evropska premiera koreografij več avtorjev, 4. in 5. oktober), zasedbo Do-nauBallett, v kateri sodelujejo zahodni koreografi in plesalci iz srednjeevropskih postsocialističnih držav ozdoma mest, kot so Praga, Budimpešta, Zagreb in Ljubljana; v projektu sodeluje ljubljanska Opera in balet (več točk na koreografije Teda Brandsena, Martina Miillerja in Krzyzstofa Pastorja, 7. in 8. oktober). Nastopiti bodo še Nederlands Dans Theater 2 in 3, De Rotterdamse Dansgroep, Pretty Ugly Dance-company, Anne Afiburtit in Derrick Brovvn in številne druge plesne zasedbe.
PRAGA
Gotika zahodne Češke
Gotičke umeni Z Cešky (1230-1530). Narodni galerie v Praze, od 10. oktobra do 28. aprila 1996, odprto od torka do nedelje med 10. in 18. uro, informacije po tel. 0042/2/24510 695.
Podobno kot pri nas so tudi na Češkem letos pripravili obsežno predstavitev svoje gotske umetnosti. Razstava zahodnočeške gotike, ki so jo ob 700. obletnici ustanovitve Plzna pripravile številne češke muzejske ustanove, je bila čez poletje na ogled na več lokacijah v Plznu (zlasti v Muzeju zahodne Češke), od prihodnjega torka do pomladnih mesecev pa jo bodo lahko spoznali tudi obiskovalci osrednjega.praškega likovnega muzeja (na ogled bo v samostanu Sv. Neže Češke, enem izmed razstavišč praške nacionalke). Češka sodi med dežele z najpomembnejšo gotsko umetnostno dediščino, ki je vplivala tudi na širšo srednjeevropsko likovno produkcijo (tudi na slovensko). Zahodnočeška gotika, ki je svojo umetnostnozgodovinsko analizo doživela precej pozneje kot osrednja, ki je nastajala okoli dvora v Pragi, pa med drugo sočasno češko umetnostjo izstopa po svoji raznolikosti in interpretaciji vplivov sosednjih nemških in avstrijskih regij. Razstava, katere kustos je Jiri Fajt, je ena najambicioznejših v Evropi in obsega okoli 400 skulptur, slikarskih spomenikov, obrtnih izdelkov in prikazov arhitekture (na stiki: Nadangel Mihael, okoli 1480).
DUNAJ
Dara Bimbaum
Kunsthalle Wien, Karlsplatz, TreitelstraBe 2, Wien, od 8. oktobra do 19. novembra, odprto od torka do nedelje med 10. in 18. uro (četrtek do 20. ure), informacije po tel. 0043/1/586 97 76.
Dara Birnbaum, po izobrazbi arhitektka, ki že od poznih sedemdesetih let velja za eno najpomembnejših avtoric na področju sestavljenih medijskih umetnosti, živi in dela v New Yorku. V Evropi je zaslovela predvsem z video instalacijo Trasmission Tower: Sen-tinel, ki jo je leta 1992 pripravila za kasselsko documento. Razstava, ki jo bodo v Kunsthalle odprli v nedeljo, bo tako s posameznimi videi kot video instalacijami in oblikovanskimi publikacijami prvič ponudila vpogled v njen dosedanji opus.
Osrednja tema dejavnosti Dare Birnbaum je ženska figura in načini, na katere je ženska predstavljena na umetni televizijski sliki v sklopu najpopularnejših večernih »prime time« oddaj, ki vključujejo razne serijske nadaljevanke, talk showe, kvize in podobne stereotipne oddaje. Znotraj same teme jo zanima tudi njena predstavitev; v svoje instalacije vključuje problematiko arhitekturnega prostora, raziskovanje dojemanja televizijske stike s strani gledalca pa jo je privedlo k, denimo, poudarjanju ponavljajočih se kratkih izsekov video posnetkov (na stiki: instalacija Hostage, 1994).
Madrid: Francisco Bayeau, risbe ter Lepota kraljevskega, tihožitja (likovna, Brado, do 29. oktobra). New York: Vojaške uniforme in oblačila (Metropolitan Museum of Art, do 26. novembra); Pariz: Charles-Louis Clerisseau, risbe iz Ermita-ža in Dragulji starega vzhoda - od Sumercev do Sasa-nidov (likovna, arheologija, Louvre, oboje do 18. decembra); Cezanne (likovna, Grand-Palais, do L januarja 1996); Louise Bourgeois; Claude Cahun, (likovna, Musee d’Art Modeme de la Ville de Pariš, do 8. oktobra); George Grosz in berlinska leta (Musee-Galerie de la Seita, do 25. novembra); Sam Levin: Portreti igralcev (fotografija, L’Espa-ce Photographique de Pariš, do 13. oktobra). Rim: Gulielmo Calderini; risbe (likovna, Palazzo delle esposizioni, do 22. oktobra). Rimini: Rimineška umetnost 14. stoletja (likovna, Museo della citta, do 6. januarja 1996). Salzburg: Ekspresionistična dela iz zbirke Ahler (likovna, Ru-pertinum, do 8. oktobra). Sankt Petersburg: Dvakrat rešene, umetnine, ki jih je rdeča armada zaplenila v Nemčiji (likovna, Ermitaž, do 29. oktobra). Verona: Španski nadrealizem, 1924-1939 (likovna, Palazzo Forti, do 22. oktobra). VVashington: VVhistler in Japonska (likovna, Freer Gallen of Art, do 1. januarja 1996). Zagreb: Paška čipka (obrt, Etnografski muzej, do 31. oktobra). Ženeva: Kiparstvo Afrike, jugovzhodne Azije in Oceanije (likovna, Musee Barbier-Muel-ler, do 31. marca 1996).
Pripravil Vojko Urbančič
TURČIJA / KATASTROFALEN NEDELJSKI POTRES V ANATOLIJSKI POKRAJINI AFYON
Več deset mrtvih in hudo razdejanje
Epicenter potresa v mestu Dinar ki je bilo porušeno že leta 1925
ANKARA - Nedeljski potres 6. stopnje po Richterjevi lestvici je v turski pokrajini Afyon zahteval veC Kot petdeset življenj, dvesto ljudi pa je bilo ranjenih, turski minister za javna dela in stanovanjsko politiko Halil Culhaoglu je za tiskovno agencijo Anadolu izjavil, da bo končni obračun vsaj sto mrtvih. Do potresnega sunka je prišlo ob 17.57 po krajevnem Času, ko je bila večina ljudi doma, ker je bilo na območju zelo slabo vreme.
V mestu Dinar, 450 ki- nil telefonske povezave lometrov južno od Istam- in poškodoval električno oula, kjer je bil epicenter omrežje, kar je še pove-potresa, je kar 45 odsto- Calo paniko med prebitkov vseh poslopij hudo valci.
Poškodovanih, štiri tisoč Krajevni novinarji po-stanovanj pa je poruše- roCajo, da so ljudje prebi-mh- Med prvimi so se li noč na prostem. Ves zrušila skoraj vsa javna čas je padal hladen dež, Poslopja. Potres je preki- ki je zelo oviral delo re-
ševalnih ekip in prostovoljcev, ki so brez ustrezne mehanizacije reševali ljudi izpod ruševin. Turški RdeCi polmesec je na prizadeto območje že poslal šotore, poljske kuhinje in drugo pomoč za prizadete. Pomoč so napovedale tudi druge države in mednarodne človekoljubne organizacije, OZN pa je obljubila 2500 šotorov. Včeraj so na kraj nesreče prispele tudi specializirane reševalne ekipe. Turškim reševalcem pomaga tudi švicarska reševalna ekipa z lavinskimi psi, ki iščejo
Težko poškodovani ženski nudijo prvo pomoč (Telefoto AP)
preživele pod ruševinami. Oblasti so namreč prepričane, da je pod ruševinami še veliko ljudi. Večino ranjencev so že namestili v nepoškodovane bolnišnice v pokrajini in v Isparto. Poleg Dinarja, ki ima približno 35 tisoč prebivalcev, je potres prizadel tudi mestece Evciler, kjer je porušenih šeststo hiš. Potres so občutili v vsej zahodni Anatoliji, predvsem v Izmirju, Burdurju, Isparti, Valovi in Bursi.
Kot je povedal minister Halil Culhaoglu, bi bilo število žrtev nedvomno še večje, če ne bi mesta Dinar v prejšnjih dneh zapustilo veliko ljudi, saj so tla že nekaj dni prej drhtela. Ljudje namreč še niso pozabili, da se je nekaj podobnega zgodilo tudi daljnega leta 1925, ko je po predhodnih šibkih potresnih sunkih Dinar prizadel katastrofalen potres, ki je zahteval 330 življenj.
Mesto Dinar namreC leži na izrazito potresnem območju, na meji dveh sekundarnih plošč (Egejske in Anatolske) med Evrazijsko in Afriško ploščo.
Seizmološki observatorij v istambulskem Kandilliju je po prvem katastrofalnem sunku v nedeljo in včeraj zabeležil več deset šibkejših potresnih sunkov, ki pa niso presegli moči 3,3 stopnje po Richterjevi lestvici.
Najhujši potresi v zadnjih dvajsetih letih
RIM - Katastrofalni potres, ki je v nedeljo prizadel Anatolijo, je zadnji v vrsti podobnih pojavov, ki ves čas pestijo človeštvo.
Objavljamo seznam nekaterih potresov, ki so v zadnjih letih zahtevali več kot tisoč življenj: julij leta 1976, Tang San - Kitajska: 242 tisoč mrtvih
avgust leta 1976, Mrn-danao - Filipini: v potresu in tsunamiju osem tisoč mrtvih in 150 tisoč brezdomcev
november leta 1976, Van - TurCija: 5290 mrtvih
september leta 1978,
Tabas - Iran: 25 tisoč mrtvih
oktober leta 1980, Al Asnam - Alžirija: 4500 mrtvih
november leta 1980, južna Italija: tri tisoč mrtvih
december leta 1982, pokrajina Dhamar - Severni Jemen: 800 mrtvih;
oktober leta 1983, Er-zurum - TurCija: 1300 mrtvih
september leta 1985, Ciudad de Mesdco: 12 tisoč mrtvih
marec leta 1987, El Re-ventador - Ekvador tisoč mrtvih
november leta 1988,
Junan - Kitajska: tisoč mrtvih
december leta 1988, Armenija: 25 tisoč mrtvih in 18 tisoč ranjenih junij leta 1990, Gilan in Zanjan - Iran: 50 tisoč mrtvih in sto tisoč ranjenih
februar leta 1991, pakistansko-afganistansko območje: 1200 mrtvih
oktober leta 1991, Utarkaši - Indija: 1600 mrtvih
januar leta 1995, Kobe - Japonska: 5500 mrtvih maj 1995, Sahalin -Ruska federacija: 2500 mrtvih.
"LŽDA / IZREDNI VARNOSTNI UKREPI h
FILIPINI / ZARADI PLAZU BLATA S PINATUBA
Porota obsodila šejka Rahmana
Vodil je teroristično skupino
NEW YORK - Varnostne ukrepe na vseh ameriških letališčih so poostrih, potem ko je porota v New Yorku razsodila, da so šejk Omar Abdel Rahman in njegovi privrženci krivi za teroristična dejanja. Nekaj minut po razsodbi je mestni minister za promet Federico Pena najavil veC varnostnih ukrepov, ki jih je upravičil z ogroženostjo ameriških interesov v domovini oziroma v tujini. Iz istega razloga so poostrili tudi nadzor na vseh newyorških sedežih zveznih oblasti.
Poostritve varnostnih ukrepov uradno niso povezali s sodnim postopkom proti slepemu šejku, vendar so oblasti sporočile, da je oktobra nevarnost atentatov v New Yorku večja kot sicer - ne le zaradi razsodbe, marveč zaradi bližnjega papeževega obiska, podpisa bli-žjevzhodnih sporazumov v
VVashingtonu in vrha državnikov ob 50-letnici ustanovitve OZN.
Sodna obravnava Rahmana in njegovih privržencev je trajala devet mesecev. Rahman je nameraval ubiti egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, razstreliti palačo OZN, predor in most Georga VVashingtona, ki povezuje Manhattan in New Jersey, končno pa razstreliti še sedež zvezne vlade. Vse to naj bi povzročilo | veC tisoč žrtev, Ameriko pa pri- | sililo, da bi opustila mirovna i prizadevanja na Bližnjem vzho- | du, zlasti podporo Izraelu in j Egiptu. Razsodba je med musli- ! manskimi verniki povzročila i ostre odzive, javno tožilstvo pa ) je v odgovor nanje poudarilo, i da so Rahmanu sodili zaradi te- j rorističnih dejanj, ne pa zaradi I njegove vere ali etnične pripa- ! dnosti.
Tajfun Sybil povzročil smrt številnih ljudi in veliko gmotno škodo
MANILA - Tajfun Sybil je na Filipinih zahteval več kot sto življenj. Kot je sporočila filipinska civilna zaščita, bo končni obračun še hujši, saj pogrešajo več kot sto ljudi. Bolj kot moč vetra, ki je presegel hitrost 120 kilometrov na uro, in močnih padavin, je katastrofo povzročil predvsem vulkanski pepel ognjenika Pinatubo, ki so ga nalivi sprali z obronkov ognjenika in ga spremenili v neustavljiv blatni plaz.
Najhuje je prizadeto mesto Cabalanti-an in njegovo zaledje, ki ga je plaz vulkanskega blata popolnoma razdejal. O poplavah poročajo tudi iz drugih krajev Filipinov, kjer so narasle reke povzročile predvsem gmotno škodo. Na Filipinih na leto naštejejo približno dvajset tajfunov, ki pa večinoma ne povzročijo velikega števila žrtev.
Tajfun Sybil je razdejanje na Filipinih povzročil v 48 urah. Po podatkih filipinskih meteorologov je tajfun včeraj že zapustil otočje in se zdaj pomika proti obalam južne Kitajske, kjer bi utegnil povzročiti novo razdejanje.
(Telefoto AP)
V Južni Afriki konec tedna 54 umorov
JOHANNESBURG - Mir v Južni Afriki je še daleč. Tudi ta konec tedna je v KvvaZulu-Natalu prišlo do številnih umorov. Policija jih je naštela kar 54, med žrtvami pa so tudi ženske in otroci. Najbolj krvave umor se je zgodil blizu mesta Port Elizabeth, kjer je bilo ubitih pet oseb.
Vzroki poboja niso znani. Preiskovalci so ugotovili, da je peterico v kombiju ustavil avtomobil, iz katerega so izstopili trije oboroženi moški, ki so takoj začeli streljati na potnike. Ti so se skušali zateči v gozd ob cesti, vendar so jih napadalci ujeli in ubili. Tragična usoda je doletela tudi žensko, ki je ostala v vozilu: ko so jo napadalci ubili, so jo še pohabili. Preiskovalci sklepajo, da je šlo za maščevanje.
Na tem območju živijo predvsem Zuluji, ki nasprotujejo vladnemu centralizmu in se zavzemajo za neodvisnost, kar je to desetletje povzročilo že 30 tisoč žrtev političnih, plemenskih in drugih sporov.

16
Torek, 3. oktobra 1995
SVET
VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI
Srbi vračajo izgubljeno
Novi hrvaški zločini v Krajini
SARAJEVO, ZAGREB (Reuter, G.G.) - Ameriški mirovni posrednik Richard Holbrooke je včeraj znova prispel v Sarajevo, kjer skuša sprte strani pripraviti do premirja. Predstavniki ZN so potrdili novice, da so bosanski Srbi osvojili precej ozemlja, ki so ga izgubili v nedavni hrvaško-muslimanski ofenzivi. Poročajo o novih umorih in nadaljevanju ropanja v Kninu.
Ob prihodu v Sarajevo, kamor je prispel iz obiska -v Bolgariji, je Holbrooke ponovil, da je premirje pogoj za začetek izvajanja mirovnega načrta. »Se vedno smo na točki, kjer smo bili, ko smo se zadnjič sestali,« je dejal. »Jasno je, da je 'premirje osrednji problem. Vsi zagotavljajo, da si želijo miru, a se razhajajo glede poti do premirja.«
Predstavnik za tisk ZN Chris Gunness je potrdil novice, da so bosanski Srbi začeli protiofenzivo in da so osvojili precej ozemlja, ki so ga izgubili v nedavni
ofenzivi vladnih sil. Gunness je novinarjem povedal, da poteka bojna črta dva kilometra od mesta Otok ob reki Uni. Mesto nadzorujejo vladne enote. To območje je na sredini med Bosansko Krupo in Bosanskim Novim, ki je bil cilj zadnje vladne ofenzive. Mesto Se vedno nadzorujejo Srbi, predstavniki ZN pa so potrdili, da so srbske enote vrnile nekaj izgubljenega ozemlja v okohci mesta. Vladne enote so izgubile približno deset kilometrov ozemlja južno od Sanskega mostu. Srbske enote
NOVICE
Uradni začetek kampanje za neodvisnost Gtuebeca
OTTAVVA (dpa) - Ministrski predsednik frankofonske kanadske province Quebec Jacques Parize-au je v nedeljo uradno odprl kampanjo za neodvisnost Quebeca od Kanade. »Menim, da nam bo uspelo in da bomo postali samostojna država,« je Parizeau izjavil na začetku tridesetdnevne kampanje, ki se bo končala 30. oktobra z referendumom o neodvisnosti Quebeca. Do pred kratkim so v Quebecu Se krožile govorice, da bo Parizeau zaradi javnomnenjskih raziskav, ki kažejo na neuspeh referenduma, preložil datum njegove izvedbe. Separatistična vlada pa se je zdaj nepreklicno odločila za ta datum. Javnomnenjske raziskave v Que-becu so pokazale, da ima prokanadski tabor kar osem odstokov večjo podporo kot separatisti, ki so v nedeljo objavili podatke lastne javnomnenjske raziskave, po kateri naj bi bila njihova zmaga -mogoča. Opazovalci predvolilnega boja v Quebe-cu so izrazili mnenje, da so separatisti v zadnjih dneh uspešno poudariti stari argument, po katerem lahko francoski jezik preživi le v primeru neodvisnosti Quebeca.
Peronisti zmagali na lokalnih volitvah
BUENOS AIRES (Reuter) - Peronistična stranka je zmagala na lokalnih volitvah v treh argentinskih provincah in se s tem izkopala iz težke krize, v katero so jo v zadnjih mesecih pahnili notranji boji in naraščajoča nezaposlenost. »Izidi kažejo, da tudi v provincah, kjer je bilo precej sporov med oblastniki, prebivalstvo še vedno zaupa vladi, ki je s svojim delovanjem zagotovila gospodarsko stabilnost,« je dejal argentinski predsednik Carlos Menem. Zmaga na lokalnih volitvah je utrdila vodstvo stranke, ki so jo letos pestile težave. Menem je sicer dosegel gladko zmago na majskih predsedniških volitvah, temu pa je sledilo obdobje gospodarske krize in sporov z ministrom za gospodarstvo Domingom Cavallom. Vendar pa so peronisti zmagati v treh najrevnejših in relativno nenaseljenih argentinskih predetih, od koder so volilne glasove prek gorskih prelazov prevažati celo na osličkih.
Gligorov obljubil priznanje ZR Jugoslavije
BEOGRAD (Reuter) - Srbski predsednik Slobodan Miloševič se je včeraj sešel z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Pogovarjala sta se predvsem o medsebojnem priznanju držav. Neodvisna beograjska tiskovna agencija Beta je Se sporočila, da je bilo na prvem obisku Gligorova v Srbiji po izbruhu vojne v nekdanji Jugoslaviji čutiti olajšanje zaradi izboljšanja makedonsko-gr-ških odnosov. »Podpis sporazuma v New Yorku je izničil razloge za nadaljnjo odložitev medse-dbojnega priznanja Srbije, Cme Gore in Makedonije,« je razložil Gligorov, ki se je sešel tudi z jugoslovanskim ministrom za zunanje zadeve Milutinovičem. Beta meni, da bo do priznanja prišlo že oktobra.
Srbski prostovoljci se pripravljajo na akcijo (Telefoto: AP)
so prisilile vladno vojsko v umik od vasi Vrhopolje do Sanice, severno od Ključa.
Bosanski predsednik vlade Haris Silajdžič je včeraj obiskal Moskvo. Pogovarjal se je o mirovnem načrtu za rešitev bosanske vojne in o vnovični oskrbi Bosne z ruskim plinom. »Predlagamo, da se oskrba s plinom začne nemudoma, saj je v Sarajevu zelo hladno,« je izjavil Silajdžič. Bosanski premier se je sestal z ruskim zunanjim ministrom Kozirjevom in premierom Černomirdi-nom. Rusija odlaša obnovitev oskrbe s plinom, po tem ko je poleti prekinila oskrbo na zahtevo bosanske vlade, ki dolguje Rusiji približno sto milijonov ameriških dolarjev. Oskrba je bila prekinjena, ker so bosanski Srbi zasedli plinovod.
Hrvaška vlada preučuje možnosti za vrnitev krajinskih beguncev. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je prejšnji teden od hrvaškega vodstva zahtevala, naj takoj omogoči vrnitev krajinskih Srbov in naj sprejme ukrepe za zavarovanje njihove lastnine. S tem so pogojiti odmrznitev postopka za sprejem Hrvaške v Svet Evrope. Vodja hrvaške pogajalske skupine na Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Žarko Domijan je te zahteve ocenil kot politični pritisk na Hrvaško. Mednarodna skupnost naj bi s tem skušala
odvrniti Hrvaško od vojaškega posredovanja v vzhodni Slavoniji. Dodal je, da izjavam o plenjenju in požiganju v Krajini ni treba posvečati prevelike pozornosti, ker gre tam le za posamezne incidente. OZN pa preučuje prijavo o umom 12 starejših Srbov v vasi Varivode v bližini Knina. »Civilna policija ZN preučuje prijavo, da je bilo prejšnji četrtek dvanajst starejših Srbov umorjenih v vasi Varivode,« je dejal Gunness. Tmpla naj bi nato prepeljali s helikopterjem v Knin in skrivoma pokopati. Pogrešajo še dve osebi. »To so resne obtožbe,« je dejal Gunness. Preiskava ZN je trenutno še v začetni fazi. Preisko-
valci še niso našli dokazov, ki bi potrditi obtožbe. Gunness je opozoril, da je plenjenje v Krajini prešlo v novo obdobje. »Prej so pleniti in požigali zapuščene hiše, zdaj pa oboroženi civilisti in pripadniki hrvaške vojske ropajo ljudi.« Starejša Srbkinja iz okolice Knina je prijavila Štiri oborožene moške, ki so jo zaustavili in od nje zahtevali denar. Po zatrjevanju, da denarja nima, so ji ustrelili ovco. »Ali gre za dejanja, ki jih podpira tudi oblast, verjetno na nižji ravni, ali pa za samovoljnost,« je dejal Gunness. »Radi bi verjeli zagrebškemu vodstvu, vendar moramo njihove besede ocenjevati na podlagi dejanj.«
POMOČ EU NEKDANJI JUGOSLAVIJI
Evropa ne bo nosila vsega bremena
LUKSEMBURG (dpa) - V Luksemburgu so se včeraj sesli zunanji ministri držav članic Evropske unije. Ena osrednjih tem je bila finančna pomoč za vnovično izgradnjo držav, ki jih je na tleh nekdanje Jugoslavije prizadela vojna. Po sklenitvi miru namerava Evropska unija uveljaviti pravično razdelitev mednarodne pomoči za vnovično izgradnjo.
Se preden je bila tema nekdanje Jugoslavije na dnevnem redu, je nemški zunanji minister Klaus Kinkel izjavil, da Evropa ne bo tista, ki bo nosila največje breme pri vnovični izgradnji območij, uničenih v vojni. Zahteval je, da se določijo pogoji, ki jih morajo sprte strani izpolniti, preden dobijo finančno pomoč.
Ker so mirovna pogajanja trenutno zastala, Kinkel meni, da se Evropska unija ne sme prenagliti glede pomoči tem območjem. Kinkel je skupaj s svojim franco-
Srbski streli na vozili slovenskega veleposlaništva
SARAJEVO (Reuter) - Včeraj ob devetih dopoldne je pred nadzorno točko Kotarac ob sarajevskem letališču prišlo do incidenta, ko sta dve vozili slovenskega veleposlaništva - v enem od njiju je bil veleposlanik Drago Mirošič - neprevidno zapeljali na območje pod nadzorom bosanskih Srbov.
Ko sta voznika od francoskih pripadnikov Unproforja izvedela, kje sta vozili, sta sunkovito obrnila in z veliko hitrostjo zapeljala proti ozemlju pod nadzorom bosanske vlade. Srbski vojaki so skušali pobeg preprečiti s streli v kolesa vozil, po poročilih Reuterjevaga fotografa pa so dvakrat zadeli vetrobransko steklo avtomobila znamke BMW veleposlanika MiroSiča. Tri krogle so
priletele tudi v diplomatske tablice vozila, vendar je vozniku uspelo uiti.
Spremljevalno vozilo znamke Puch, v katerem sta bila veleposlanikova spremljevalca M. Vehovec in A. Jesenšek, naj bi med begom podrlo srbskega vojaka, nato pa se je moralo zaustaviti. Slovenska stran odločno zavrača trditve, da je bil kdo od Srbov v incidentu poškodovan.
Srbski vojaki so potnika prijeli in odpeljali na zaslišanje. Izpustili so ju šele po nekaj urah, potem ko so posredovali francoski predstavniki ZN. Oba sta živa in zdrava v Sarajevu, poročil o zdravstvenem stanju Srba, ki naj bi ga povozilo spremljevalno vozilo, pa še ni.
GOVOR SLOVENSKEGA PREMIERA DRNOVŠKA V ZDRUŽENIH NARODIH
»ZN potrebujejo reformo«
NEW YORK (STA) - Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes v splošni razpravi na 50. redni seji Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku dejal, da »nam 50. obletnica ZN nudi razlog in priložnost za premislek o stanju ZN ter vprašanju sposobnosti svetovne organizacije za prilagajanje svetu, ki se spreminja«.
Poudaril je pomen konference in vrhunskih srečanj ZN za dviganje skupne zavesti o vprašanjih okolja in razvoja, človekovih pravicah, skupni varnosti ter vojaških, pohtičnih, gospodarskih, socialnih in okoljevarstvenih vprašanjih. Spomnil je na nedavno konferenco ZN o ženskah, ki je dosegla, da sta enakost žensk in uresničevanje človekovih pravic žensk sedaj med prednostnimi vprašanji na mednarodnem prizorišču. Opozoril je tudi na potrebo po reformi ustroja ZN, ki bi odgovorila na velike spremembe v mednarodnih odnosih. Drnovšek je ocenil, da sta za krepitev mednarodnega miru in var-
nosti potrebna trezen premislek in odgovorna akcija. V tem smislu je ena prednostnih nalog ZN reforma glavnega organa svetovne organizacije na tem področju, tj. Varnostnega sveta.
Dejal je, da Slovenija podpira zamisel o povečanju števila tako stalnih kot nestalnih članic Varnostnega sveta. Poudaril je, da bi morali Nemčija in Japonska »postati stalni članici Varnostnega sveta, da bi ta primemo odseval pohtično in gospodarsko realnost našega časa«. »Svet mora najti novo stabilnost, novo ravnotežje,« je menil Drnovšek in opozoril na povečano nevarnost regionalnih sporov in vojn. Opozoril je,
da je preventivna diplomacija v primem nekdanje Jugoslavije propadla, podobno kot v številnih drugih krizah. Drnovšek je nato spregovoril o reševanju krize v Bosni in Hercegovini in opozoril, da se je tam začela prva svetovna vojna, nekdanja Jugoslavija pa je bila tudi stičišče številnih interesov ter prizorišče grozot in ubojev med drugo svetovno vojno.
Po Drnovškovi oceni bo za prihodnost in nadaljnji razvoj mednarodnega usklajevanja v okviru ZN izredno pomembno, če bodo diplomatska prizadevanja za mir v BiH uspešna. V primeru neuspeha se bo zgodilo »ravno nasprotno«, je dejal in menil, da bo »odprta pot anarhiji, kaosu, regionalnim vojnam, prevladi močnejših ter stari praksi interesnih območij, svet pa ne bo našel izhoda iz obdobja po hladni voj-
ni«. Premier je v sklepu nagovora poudaril, da je Slovenija »na srečo kmalu izšla iz jugoslovanske krize in pred štirimi leti vzpostavila neodvisnost«.
»Sedaj imamo zelo uspešno državo z zelo dobrim demokratičnim delovanjem in zelo dobrim gospodarskim razvojem. Slovenija velja za eno najboljših, če ne najboljšo državo v prehodu v.tržni in demokratični sistem,« je dejal. Dodal je, da Slovenija »vidi svojo prihodnost v mednarodnih organizacijah, kakršna sta NATO in Evropska unija«. »V njih ne vidimo samo gospodarskih ali obrambnih ustanov, temveč tudi ustanove, ki bi morale zagotovih večjo stabilnost v svetu, večjo demokratičnost in razvoj univerzalnih načel na področju človekovih pravic posameznikov in skupin.«
skim kolegom Charettom predložil načrt, ki naj bi poleg denarne pomoči urejal tudi vprašanja človekovih pravic, begunsko problematiko in regionalni nadzor nad oboroževanjem.
Polega tega zahtevata, da Združeni narodi po sklenitvi miru imenujejo »visokega predstavnika« za mir na območju nekdanje Jugoslavije, ki naj bi s sprtimi stranmi sodeloval in jih hkrati nadzoroval. Po mnenju Cha-retta in Kinkla bi moral ta položaj prevzeti Evropejec. Francoski in nemški zunanji minister se zavzemata, da bi omenjeni predstavnik tesneje sodeloval s Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Poglavitne naloge predstavnika OZN za območje nekdanje Jugoslavije hi bile po navedbah Kinkla in Cha-retta izvedbe svobodnih volitev ter reševanje pravnih vprašanj vnovične izgradnje držav, ki jih je prizadela vojna.
292
III
... milijonov dolarjev je lani po podatkih hrvaškega statističnega zavoda znašala celotna go-psodarska menjava med Rusijo in Hrvaško. Celoten izvoz v Rusijo je znašal 146 milijonov dolarjev, uvoz pa 148 milijonov dolarjev.
Po oceni hrvaškega veleposlanika v Moskvi Aleksandra Broza ti statistični podatki ne kažejo realnega obsega gospodarske menjave med Rusijo in Hrvaško, saj po njegovih besedah niso všteti posli, ki so potekali prek posrednikov. Dejansko naj bi namreč celotna izmenjava v preteklem letu obsegala več kot 400 milijonov dolarjev. Po nekaterih podatkih so hrvaška gradbena podjetja v Rusiji že podpisala pogodbe za dela v vrednosti več kot milijardo dolarjev.
Po Sloveniji je zdaj tudi Hrvaški uspelo z Rusijo podpisati sporazum o odpravi dvojne obdavčitve. Sporazum sta včeraj v Zagrebu podpisala finančna minstra Rusije in Hrvaške Vladimir Panskov ter Božo Pr-ka. Tako je zdaj tudi Hrvaška v enakopravnem položaju z vsemi drugimi državami, ki poslujejo z Rusijo.
Poleg tega so predstavniki hrvaških opozicijskih strank pozvali mednarodne opazovalce, naj spremljajo predvolilne dejavnosti v državi. Ta poziv se nanaša tudi na našo državo, saj so pozvali opazovalce iz Evropske unije, ZDA, Slovenije, Slovaške, Madžarske in BiH. (G. G.)

FRANCIJA NADALJUJE SERIJO JEDRSKIH POSKUSOV
Eksplozija na Fangataufi
Izbruh ogorčenja svetovne javnosti
PAPEETE, PARIZ (Reuter) - Francija je izpeljala drugi jedrski poizkus v Tihem oceanu. Včerajšnji poizkus je bil verjetno največji od napovedane serije Šestih do osmih poizkusov, ki naj bi jih izvedli do prihodnjega maja v južnem Pacifiku.
Francosko obrambno ministrstvo je obvestilo javnost, da je včeraj ob 00.30 po srednjeevropskem Času izvedlo podzemni jedrski poizkus z
močjo skoraj 110 kiloton na atolu Fangataufa v Francoski Polineziji. »-Test je bil namenjen zagotovitvi varnosti in razvoja našega orožja,« se
je glasila uradna izjava za javnost. Francoska vojska je posredovala tudi televizijski posnetek poizkusa. Namenjen je bil testiranju 150-kilo-tonskih bojnih konic TN 75, s katerimi so opremljene francoske jedrske podmornice zadnje generacije. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil poizkus nepotreben, saj je Francoska komisija za jedrsko energijo že v svojem letnem poročilu leta 1994 sporočila, da je izstrelek tipa TN 75 pripravljen za uporabo.
Francoski poizkus je znova vzbudil val ogorčenja po svetu, predvsem pa med prebivalci pacifiškega bazena. Oblasti na Tahitiju, ki je od atola Fangataufa oddaljen tisoC dvesto kilometrov, so se. bale, da bodo poizkusu sledile množične demonstracije, ki so se po prvem poizkusu 5. septembra spremenile v javne izgrede.
Vendar je bilo v prestolnici Papeete na ulici opaziti le policijske enote. »Bojim se, da bo vnovič prišlo do izgredov in izbruhov nasilja,« je izjavil predstavnik organizacije Tavini Huiraati-ra (Osvobodilna fronta Francoske Polinezije), ki si prizadeva za neodvisnost Tahitija. Na poizkus so se odzvali vladni predstavniki vrste držav. Združene Države Amerike so test označile kot obžalovanja vredno dejanje. Avstralija, Nova Zelandija in Japonska so poklicale francoskega veleposlanika na pogovor in izrazile ostro nasprotovanje francoske-
-T~ KRONOLOGIJA	h
Jedrske razprtije med Francijo in svetom
April 1992 - Francoski predsednik Francois Mitterand napove moratorij na izvajanje jedrskih poizkusov. Med leti 1966 in 1992 je Francija izvedla 41 nadzemskih in 134 podzemskih jedrskih poizkusov v Francoski Polineziji.
13.	junij 1995 - Francoski predsednik Jacques Chirac je napovedal serijo osmih podzemnih poizkusov med septembrom 1995 in majem 1996. Po tem naj bi Francija podpisala pogodbo o prepovedi jedrskih poizkusov.
14.	junij - Avstralija in Nova Zelandija sta obsodili francosko odločitev in zamrznili vojaško sodelovanje s Francijo. Druge južnopacifiške države so izrazile ogorčenje.
9. julij - Francoske posebne enote so uporabile solzilec med zajetjem ladje Rainbovv VVarrior, Id je priplula v ozemeljske vode atola Mururoa.
1. september - Francoske posebne enote zajamejo še dve ladji Greenpeacea, Rainbovv VVarrior 2 in MV Greenpeace, ki sta se skušali približati območju, na katerem je Francija načrtovala izvedbo poizkusov.
A september - Francoska vlada razglasi izvedbo prvega poizkusa. Sledi val ogorčenja svetovne javnosti.
9.	september - Francoske posebne enote v območju okoli mesta izvajanja poizkusov zajamejo jahto in aretirajo posadko ter goste, med njimi tudi osem politikov.
10.	september - Chirac najavi nadaljevanje serije poizkusov, kljub valu ogorčenja svetovne javnosti.
15.	september - Južnopacifiški voditelji na letnem zasedanju obtožijo francoske poizkuse.
17. september - Francija zavrne možnost prekinitve poizkusov.
22. september - Mednarodno sodišče v Haagu zavrne prizadevanje Nove Zelandije, da prekine francoske poizkuse.
1. oktober - Francoske posebne enote zajamejo ladjo Ma-nutea v mednarodnih vodah blizu atola Mururoa. Francija izvede drugi jedrski poizkus.
Atol Fangataufa, kjer so francoski strokovnjaki včeraj izvedli podzemno jedrsko eksplozijo (Telefoto: AR)
mu početju. »Novoze-landcani so ogorčeni, da je Francija znova dvignila nos in se ni zmenila za mnenje svetovne javnosti,« je dejal predsednik vlade Nove Zelandije Jim Bolger. »Francoski vladi je treba razložiti, da je njeno početje nelogično in ni v skladu s politiko svetovne skupnosti, ki se odvrača od jedrskih poizkusov. Poleg tega pa je tudi politično nesprejemljivo.« Južnopacifiški Forum, ki združuje šestnajst držav s tega območja, je obsodil poizkus in Franciji zagrozil, da bo nadaljevanje poizkusov še dodatno zrahljalo vezi pacifiških držav s Francijo. Omenili so tudi možnost, da bi Francijo, ki ima v Forumu status dialoške partnerice, izključili iz zveze. Poizkus so obsodile tudi Članice Evropske Unije. Danski zunanji minister Niels Helveg-Petersen jo ponovil globoko razočaranje, ki ga je izrazil že ob prvem poizkusu.
MEDNARODNI PROTESTI NISO USTAVILI FRANCOZOV
Drugi letošnji jedrski poskus v južnem Tihem oceanu je bil namenjen preizkušanju glave TN-75 za podmorniške medcelinske izstrelke.
Eksplozija je bila petkrat močnejša od prve, izvedene v začetku septembra.	___
tsf11
tihiocea^J^8 |||
5. september:
Pod atolom Mururoa eksplodira jedrska bomba z močjo manj kot 20 kiloton.
2. oktober:
Ob 00:30 po srednjeevropskem času je bil pod atolom Fangataufa izveden jedrski poskus z močjo približno 110 kiloton.
STOPNJEVANJE PROTESTOV PROTI BLIŽNJEVZHODNEMU MIROVNEMU SPORAZUMU
NOVICE
Tudi izraelski morilci zahtevajo pomilostitev
GAZA, JERUZALEM (Reuter) - včeraj je več kot sto 08°rCenih židovskih naseljencev iz Zahodnega brega Protestiralo vzdolž meje med Zahodnim bregom in Jordanijo. Njihov vodja David Levy je protest pojasnil z izjavo, da sporazum o razširitvi palestinske samouprave ogroža varnost Izraelcev in Jordancev.
Židovski naseljenci so nasilno odprli vrata v ži-Cni ograji, z avtomobili prečkali mejo, parkirali svoja vozila in se podali na drugo stran reke Jordan. Izraelski vojaki jih Pri tem niso zaustavili. Potem ko so dvema jordanskima vojakoma predali sporočilo za kralja Huseina, so se vrnili na Zahodni breg. Izraelski radio je sporočil, da so ob vrnitvi mnoge med njimi aretirale izraelske varnostne sile.
Organizator protesta Joav Noj je dejal, do bodo Jordanci poskrbeli za predajo pisma kralju Huseinu. V njem so zaprosili, da se Palestincem prepove prehod meje med Zahodnim bregom in Jordanijo.
Jordanskih vojakov v začetku ni bilo na mejnem območju, saj sta vojaka, ki sta prevzela pismo prispela pozneje. Izraelski vojaki, ki so prišli evakuirati protestnike, so najprel počakali na jordansko dovoljenje za prestop meje.
Do včeraj so se zidovski naseljenci na Zahodnem bregu na zagotovilo Jicaka Rabina, da bo območje vzdolž reke Jordan ostalo v izraelskem varnostnem pasu, vzdržali protestov. Včeraj pa so v izraelskem Časopisu obtožili Rabina, da je prelomil obljubo in večji del območja predal Palestincem.
Deset izraelskih zapornikov, med njimi tudi tisti, ki je postrelil sedem Palestincev, pa je sodišče zaprosilo za izpustitev. Skli-
cujejo se na osvoboditev vec sto palestinskih zapornikov, katerih izpustitev je predvidena v sporazmnu o razširitvi palestinske samouprave. Jicak Rabin z obrazložitvijo, da »vsakdo, ki zaradi želje po maščevanju ubija Palestince, ne zasluzi ničesar«, nasprotoval njihovi izpustitvi.
Izrael je v sporazumu soglašal z oprostitvijo približno dva tisoč od 5.300 palestinskih zapornikov. Zavrnili so pomilostitev tistih, ki so vpleteni v poboje Izraelcev.
Palestinci so v nedeljo Se vedno zaman Čakali na prvo fazo osvobajanja zapornikov, ki bi se morala zaCeti takoj po podpisu sporazuma v Beli hiši. V nedeljo sta se Jicak Rabin in izraelski predsednik Ezer VVeizman sestala z namenom, da se dogovorita o pomilostitivi Palestink, ki so bile obsojene ubojev Izraelcev. Ezer VVeizman je podpis pomilostitev zavrnil.
Izraelski vojak v Hebronu varuje židovske otroke (Telefoto: AP)
Ukrajina zahteva finančno pomoč za zaprtje Černobila
KIJEV (Reuter) - Ukrajina je zaprosila Kanado, naj pritisne na partnerice v skupini G7, da dodelijo Ukrajini finančno pomoč za zaprtje Černobilske jedrske elektrarne. Ukrajina se je obvezala, da bo elektrarno zaprla do leta 2000. Predsednik ukrajinske vlade Jevgen MarCuk je izkoristil obisk premiera kanadske province Saskat-chevvan Roya Romanovva in mu potožil, kako nekatere Članice skupine G7, predvsem Francija, ne kažejo zanimanja za sodelovanje pri nacrtu zaprtja Černobilske elektrarne. Romanovv je odgovoril, da je vprašanje finančne pomoCi deželam nekdanje Sovjetske Zveze v pristojnosti federalne vlade. Ukrajina bo za zaprtje elektrarne potrebovala štiri milijarde ameriških dolarjev.
Demonstracije proti prepovedi demonstracij
PARIZ (dpa) - V zahodnoafriski republiki Slonokoščena obala je včeraj prišlo do hudih spopadov med varnostnimi silami in demonstranti. Po najnovejsih podatkih naj bi spopadi že zahtevali prvo smrtno žrtev, število ranjenih pa zaenkrat Se ni znano. Francoski radio je iz gospodarske prestolnice Abidjan poročal, da so protesti usmerjeni proti zakonu o prepovedi demonstracij. Tudi iz drugih delov države so poročali o protestnih zborovanjih, ki so se zvlekla pozno v noC. Opozicija je hkrati napovedala osrednjo demonstracijo pred nekim kongresnim središčem v Abidjanu, kjer trenutno poteka simpozij vlagateljev.
PORTUGALSKI OBRAT NA LEVO
Več življenjskih radosti po desetletju »cavocizmo«
Antonio Guterres za umirjene in prijazne spremembe
LIZBONA - Velika zmaga sodalistov in Se večji poraz socialdemokratov bi bila kratka oznaka nedeljskih parlamentarnih vohtev na Portugalskem. Toda - ah bo sprememba na vrhu res tako prelomna, kot bi lahko sklepah ob upoštevanju dejstva, da je strogi predsednik vlade Ani-bal Cavaco Silva svoj stolček zasedal kar deset let?
Glede na dosedanje izjave socialističnega voditelja in bodočega premiera Antonia Guterresa je težko pričakovati tektonski premik. Socialisti so zbrah 43,8 odstotka glasov, kar pomeni 109 mandatov v 230-Clan-skem parlamentu, kar je doslej njihov najboljši dosežek. Socialdemokrati (PSD) so se morali zadovoljiti s 34-odstotno podporo volilnega telesa (na volitvah leta
'91 so zbrah vec kot polovico vseh glasov) in 83 mandati, medtem ko je najvecji skok uspel skrajno desni Ljudski stranki (PP), ki bo imela v novem parlamentu zaradi zbranih devetih odstotkov glasov kar petnajst namesto dosedanjih pet mandatov. Koalicija komunistov in Zelenih je nabrala le 8,6 odstotka glasov, kar je za dve desetinki odstotka slabše kot pred Štirimi leti.
NOVICE
Izredno stanje v Kolumbiji
BOGOTA (Reuter) - Kolumbijska vojska je povečala število svojih enot v osrednji Kolumbiji kot odgovor na umor Joseja Raimunda Sojo Zambrana, 65-letnega nekdanjega ministra za razvoj. Zambra-no je bil senator in vodja kolumbijske federacije živinorejcev. Zgodaj v nedeljo so Zambrana umorih na njegovi kmetiji v predmestju kolumbijske prestolnice. Oblasti menijo, da je bil Zambrano umorjen v neuspelem poskusu ugrabitve. Storilci naj bi bih gverilci, elani Revolucionarne vojske Kolumbije. Obrambni minister Juan Carlos Esguerra je v provinco Cundinamarca, katere prestolnica je Bogota, poslal obveščevalni dva specialna bataljona za boj proti gverilcem.
Poljska načrtuje vstop v EU leta 2000
PARIZ (dpa) - Poljski zunanji minister Wladyslaw Bartoszevvski je za »realni dan« pristopa države k Evropski uniji navedel leto 2000. Ker gre pri pristopu predvsem za ekonomska vprašanja, pri sprejemu v Nato pa le za pohticna, bi bil pristop k Severnoatlantski zvezi mogoC že leta 1998, je Bartoszevvski izjavil v intervjuju za francoski Časnik Le Figa-ro. Prav tako je dejal, da se strinja s prehodnim obdobjem pred priključitvijo EU, vendar je evropske politike posvaril, naj Poljakov ne razočarajo. »Poljaki imajo občutek, da so zaradi pristopa EU že veliko prestah.« Seveda pa je treba do takrat rešiti Se veliko vprašanj. Kar zadeva priključitev k Natu, je Bartoszevvski poudaril, da se Varšava pri svojih odločitvah ne bo dovolila motiti z »rjovenjem« iz Moskve. Vprašal je, ah bo dvesto kilometrov skupne meje z Rusijo Kremlju res dalo pravico do veta.
Nova vladna ofenziva proti Tigrom
Izidi Se niso popolni, ker bo komisija glasove izseljencev, ki volijo Štiri poslance, preštela Sele 11. oktobra, v štirih okrajih pa bo treba volitve ponoviti to nedeljo. Guterres bo moral sestaviti manjšinsko vlado, saj proh-evropsko usmerjene PP ah »revolucionarnih« komunistov ne namerava vabiti v koalicijo. Opozicijska PSD obljublja, da ne bo ovirala ukrepov za približevanje evropski monetarni uniji, ki bodo na vrhu seznama prednostnih nalog nove izvrsne oblasti. Tudi Ce bi želela, bi težko rušila vlado, ker skupaj s PP nimajo večine v parlamentu, verjetnosti, da hi za pomoč zaprosili komuniste, pa ni. Sicer pa - le zakaj?
Socialisti napovedujejo umirjene in prijazne spremembe. Znižanje proračunskega primanjkljaja in inflacije bo tako kot za časa Ca-vaca Silve nosilna tema vladne politike, vendar se bo Guterres trudil podpreh tudi »življenjske radosti«. Vec pozornosti bo namenjene izobraževanju in kulturi,
vlada pa naj bi tudi povečala socialno pomoč najrevnejšim. Ob dediščini stare vlade, ki je poleg živahnega trga s privatiziranimi nekdanjimi državnimi podjetji naslednikom pustila tudi naraščajočo brezposelnost in umirajoče kmetijstvo ter predvsem vehka pričakovanja Portugalcev, da bo zdaj drugače, ima Guterres težko nalogo iskanja ravnotežja med zalitevami Bruslja in potrebami vohlcev.
Cavaco Silva je bil brezkompromisen, na trenutke celo trd »vladar«, kar je bilo pri vključevanju v Evropo z neizprosnimi standardi mogoče tudi nujno potrebno. In nekdanjemu premieru nihče ne odreka zaslug. Toda Portugalci so prišli do spoznanja, da rabijo spremembo ozračja. Novi premier sicer ne bo mogel vedno zagotoviti sončnega vremena z blagim vetričem, vsekakor pa bo zmerno oblačnost ali celo nevihte napovedal prijazneje kot njegov predhodnik.
Joao Lobo Barbeirro
Portugalski socialisti so po desetih letih spet na oblasti (Telefoto: AP)
LATVIJA / IZID PARLAMENTARNIH VOLITEV
Zmagala je levosredinska stranka
RIGA (AFP) - Na sobotnih in nedeljskih parlamentarnih volitvah v Latviji je nepričakovano dobila veliko število glasov skrajno desno usmerjena stranka Ljudsko gibanje za Latvijo, ki jo vodi Joachim Siegerist. V Rigi menijo, da so volilci glasovali za stranko predvsem »v znak protesta proti politiki Ze uveljavljenih strank«.
Po doslej zbranih podatkih državne volilne komisije je največ glasov (15,34 odstotka) dobila levosredinska stranka Saimnieks, na Čelu katere je nekdanji notranji minister Ziedonis Cevers, sledi ji Ljudsko gibanje za Latvijo s 15,06 odstotka glasov, ki zastopa skrajno nazadnjaška stališča. Njen vodja Siegerist slovi kot odkrit sovražnik komunizma in organizator
dobrodelnih akcij za najbolj ogrožene. Sedeže v stočlanskem parlamentu si bo razdelilo devet strank, od katerih ni nobena zbrala absolutne večine glasov. Volitev se je udeležilo 70 odstotkov od nekaj vec kot milijon tristo tisoč volilnih upravičenčev.
Vladajoča stranka Latvijska pot je s 14,65 odstotka glasov pristala na tretjem mestu, radikalno na-
cionalistična stranka Tev-zemei un Brivibai, ki se zavzema za uveljavitev stroge zakonodaje pri dodelitvi državljanstva, je zbrala 14,65 odstotka glasov, njeni partnerji v nacionalističnem bloku - Latvijska konservativna stranka (LNNK) in Kmečka zveza pa sta zbrali 6,17 oziroma 6,11 odstotka glasov. Spodnja meja za vstop v parlament je pet odstotkov glasov. V parlamentu bodo zastopane tudi tri leve stranke: nekdanji komunisti so zbrah 7, 28 odstotka glasov, sociahsti 5, 65 ter Stranka za latvijsko soglasje 5,61 odstotka glasov.
Politične stranke so se na nepričakovan uspeh Si-egeristove stranke odzvale zmedeno; doslej še nobena ni izrazila pripravljenosti za sklenitev zveze s stranko, ki ji je uspeh prinesel edini slogan predvolilne kampanije: »80 odstotkov politikov je skorumpiranih«. Jaochi-ma Siegerista je aprila lani sodisce v Hamburgu zaradi »širjenja rasnega sovraštva« obsodilo na leto in pol zapora. Pred tremi leti je kandidiral in bil izbran v parlament na listi stranke LNNK, vendar je bil po dveh mesecih iz njega izključen, ker se par-
lamentarnih zasedanj ni udeleževal.
Zaslovel je z organizacijo dobrodelnih akcij, med katerimi naj bi, po izjavi njegovih somišljenikov, v zadnih treh letih vec kot 40 tisoC revežem razdelili najnujnejša oblačila in zdravila. Siegerist je v televizijskem pogovoru, v katerem je na vprašanja odgovarjal v nemščini, za elana svoje stranke zahteval mesto predsednika nove vlade. Strankin program se zavzema za izboljšanje življenjskih pogojev, odnosov s sosednjo Rusijo in gospodarskega položaja v državi.
COLOMBO (dpa) - Srilanške vladne sile so začele novo ofenzivo proti uporniškim tamilskim Tigrom na severu države. Predstavnik Srilanške vojske je včeraj v Colombu sporočil, da je doslej v bojih umrlo približno petdeset upornikov. V ofenzivi »grom«, ki se je začela v nedeljo, je po uradnih podatkih umrlo tudi 19 vladnih vojakov. Vladne sile so po lastnih navedbah osvobodile 21 kvadratnih kilometrov, ki so jih prej nadzorovali tamilski uporniki. V ofenzivi proti Tigrom, ki se bojujejo za lastno tamilsko državo, skupno sodeluje kar tri tisoC šrilanskih vojakov. Predstavnik šrilanških vladnih sil pa ni želel povedati, kako dolgo bo ofenziva trajala.
Druga faza privatizacije v Romuniji
BUKAREŠTA (Reuter) - Romunska vlada je začela z drugo fazo privatizacije.
Prebivalci lahko zamenjajo vauCerje in kupone za delnice v skoraj štiri tisoč podjetjih. Država je odprla okoli tisoC uradov, ki so pooblaščeni za zbiranje vauCerjev in kuponov, ki so bih razdeljeni veC kot 17 milijonom odraslim Romunom. Celoten proces je tako zapleten, da oblasti ne pričakujejo takojšnje gneCe v privatizacijskih uradih. Romuni lahko najprej pregledajo spisek podjetij, v katere bodo vložiti svoje vaucerje in kupone, ne morejo pa dobiti podatkov o podjetjih, kar bi jim olajšalo izbiro. S kuponi in vaucerji bodo lahko »kupili« do 60 odstotkov podjetij. Preostati delež bodo prodati za gotovino domcim in tujim vlagateljem.
___________ MIROVNI PROCES NA SEVERNEM IRSKEM__________
Zgodovinsko srečanje protestanta in katolika
Vodja unionistov David Trimble in irski premier John Bruton zdaj skupaj iščeta pot k miru
LONDON - Vodja ulsterskih unionistov David Trimble se je včeraj srečal z irskim premierom Johnom Brutonom. Srečanje imamo lahko za prelomno; prvič po skoraj tridesetih letih se je namreč zgodilo, da se je unionist srečal z irskim premierom. Obe strani sta srečanje pozdravili kot pozitivno, kajti sedaj, kot pravita, so odprte komunikacijske poti med protestantskimi politiki in irsko vlado.
Kaj lahko tovrstne poti prinesejo? Premirje na Severnem Irskem je še vedno začasno in ne trajno. Pogovori o dokončni politični rešitvi pa še niso stekli, ker imajo strani, ki so vpletene v pogovore, različna videnja o Času predaje orožja. Britanska vlada in protestanti pravijo, da mora priti do predaje pred pogovori, medtem ko katoliška Sinn Fein (pohticno krilo IRE) nikakor ne misli predati oro-
žja, dokler ni politične rešitve za probleme Severne Irske. Vsekakor pa je pomembno, da se pogovori o obliki prihodnjih (političnih) pogovorov nadaljujejo. Srečanje med Trimblom in Brutonom predstavlja srečanje strani, ki so videti popustljivejše od drugih. Odprte komunikacijske poti med obema lahko pripeljejo do oblikovanja zmernega bloka, ki bi lahko prevzel pobudo pri pohticnih po-
govorih tako, da bi izločil nepopustljiveže.
Vodja druge, manjše, vendar veliko bolj ekstremne protestantske stranke lan Paisley, je srečanje že obsodil. Paisley ne vidi razlike med Sinn Feinom in irsko vlado (obe sta papeški zaroti), vendar postaja v svojem sovraštvu do katolikov Čedalje bolj osamljen. Okoli Trimbla se tako zbirajo zmerni protestanti. Prav tako pa je zdaj (po srečanju) možno, da bi Trimble lahko nekoC priidobil tudi tiste katolike, ki želijo, da bi Severna Irska ostala del Združenega kraljestva. (Teh niti ni tako malo). Tako bi se unionisti pretvorili iz etnične stranke v stranko, ki združuje po
politični opciji ne glede na etnično pripadnost (tako kot De Klerkova Nacionalna stranka v Južni Afriki). Irska vlada pa je tudi razdeljena. Bruton zagovarja zmernost glede vprašanja razorožitve Ire. S tem prihaja v nasprotje s svojim namestnikom Dickom Springom. Ta meni, da bi predčasna razorožitev pogovore obsodila na neuspeh, kajti razorožitev ne upošteva ne psihologije ne motivacije v spor vpletenih strani. Toda na ta način je Spring odtujil britansko vlado.
V nasprotju s Springom je Bruton pripravljen sam z britanskim premierom Johnom Majorjem oblikovati agendo pogovorov o politični rešitvi.
Toda Ce pogledamo na možnost pogovorov prav v luCi psihologije in motivacije, ni mogoče zanikati, da so unionisti naredili pomemben korak, ki bi lahko tudi irske nacionaliste pripravil k razmišljanju, kajti unionisti so dokazali, da so se možni transformirati in priznati tudi drugi (irski) strani možnost obstoja in legitimnost pri sooblikovanju prihodnosti Severne Irske. Odprte komunikacijske poti ne pomenijo nič drugega kot to. Strah katolikov in irskih nacionalistov ter njihova nepopustljivost pa je temeljila prav v prepričanju, da protestanti ne bi bili nikoli zmožni narediti tega koraka. Nikolai Jefiš
U UBIJANA / SOLARJI V MESTNI HIŠI
Z županom o prometu
Ob tednu otroka akcija Bistro glavo varuje čelada
KOPER, PIRAN / GIMNAZIJI
Dve šoli v ospredju
Šola naj vzgaja k strpnosti je poudaril predsednik Kučan
2e od začetka Šolskega leta piranski gimnazijci nabirajo znanje v prenovljenem poslopju nekdanje osnovne sole. Slovesno pa so to pridobitev Pirana in vsega obalnega območja zaznamovali včeraj, ko so jih obiskali predsednik Milan Kučan, minister za Šolstvo Slavko Gaber in slovenski veleposlanik v Bruslju Jasa Zlobec.
Ljubljanski Zupan Dimitrij Rupel je včeraj v Mestni hiši pripravil sPrejem za predstavnike učenčev vseh ljubljanskih osnovnih Sol in njihovih oientorjev. Na krajšem pogovoru so opozorili na težave, s katerimi se vsak dan na poti v solo srečujejo osnovnošolci v cestnem prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu že od leta 1990 prireja v oktobru v mednaro-onern tednu otroka teden Prometne varnosti. Letos §a posvečajo posebni akciji Bistro glavo varuje Čelada, ki jo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem Prometu Slovenije in ministrstvom za notranje zadeve prireja Mestna občina Ljubljana.
Z akcijo, ki so jo zaceli Ze leta 1994, želijo zagotoviti, da bi otroci do 14. leta, ki se vozijo s kolesom, uporabljali čelado. Tako oo v soboto, 7. oktobra, po najbolj prometnih ljubljanskih cestah kolesarilo približno 500 otrok pod budnim oCesom mentorjev, policije in staršev. S prireditvijo nameravajo predstaviti Ljubljano kot varno in kolesarjem ter pešcem prijazno mesto, pokazati koristnost in uporabnost čelad ter pozvati prebivalce, naj
ta dan pustijo svojega jeklenega konjička doma in pridejo v srediSCe mesta pes, z avtobusom ali pa kar prikolesarijo.
Večina predstavnikov ljubljanskih osnovnih Sol je opozorila na (ne) varnost, ki jim grozi v okolici Sole, ki jo obiskujejo. Kriva je tako divja vožnja voznikov kot tudi slaba signalizacija, premalo opozorilnih oziroma obvestilnih tabel, postavljenih grbin, parkirnih mest in Se bi lahko naštevali. Izpostavili so problem Resljeve, Komenskega, Kotnikove, Jarske, Kolodvorske in mnogih drugih ulic, ki bi kot najbolj prometne morale imeti Se bolj zaostrene varnostne pogoje. Od postavitve količkov, ki jih mimogrede v Ljubljani zamenjajo približno sto na dan, do postavitve utripajočih rumenih luci, dodatnih grbin in pločnika, ki ga na poti do Sole na Rakovi Jelši Se nimajo... Predstavniki učenčev so na koncu županu vročili svoje pobude in v upanju, da bodo vključili tudi kakšno njihovo pobudo v nacrt reševanja varnosti v okolici ljubljanskih sol, zapustili Mestno hišo. Težav je veliko, vendar so mestni možje obljubili, da se jih bodo lotili. Ze letos, najpozneje pa drugo leto.
Barbara Sedmak
Piranska gimnazija je bila v preteklosti sola, iz katere je izšlo veliko slovenskih izobražencev, umetnikov in strokovnjakov. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je mesto izgubilo gimnazijo.
Z odprtjem ortopedskega oddelka, ki so ga preselili iz Stare Gore, je bolnišnica v Šempetru zaznamovala petdesetletnico delovanja. Nakup nove opreme za ta oddelek bo za zdaj moral počakati na boljše Čase. Naložbo je financiralo ministrstvo za zdravstvo, ki je prispevalo 124 milijonov tolarjev, medtem ko bo celotna naložba vredna 140 milijonov tolarjev.
Bolnišnica je nastala z združevanjem vipavskih bolnišnic in postopnim oblikovanjem novih oddelkov. Gradnja bolnišnice je potekala počasi in se zdaj ostajajo številne težave. Bolnišnica ima na voljo 520 postelj, za paciente skrbi veC kot 80 zdravnikov, v njej je zaposlenih skupno 740 ljudi. Lani so obnovih le pročelje, se vedno pa na ustreznejšo rešitev Caka povezovalni del med novim in starim poslopjem.
Na novinarski konferenci so poudarili, da v bolnišnici na leto opravijo sto tisoč pregledov in 115 tisoč sprejemov, kljub težavam v zdravstvu in lanski - sicer načrtovani - izgubi pa so skoraj v celoti uresnicih nacrte. Bolnišnica znižuje zaloge in porabo, kar doslej ni prizadelo pacientov, vendar ima taksno zategovanje pasu svoje meje, so povedah zaposleni. Predvsem bo treba upoštevati, da medicina potrebuje nove aparature in mora uporabljati nove metode.
Ekonomijo je treba upoštevati tudi v zdravstvu, zato kaže razmisliti, da bi na velikem zaokroženem kompleksu ob bolnišnici zgradili zdravstvene obje-
VeC kot deset let je minilo, da jo je spet dobilo -jeseni pred dvema letoma se je v izpraznjeni stari osnovni šoli začel pouk za prvih" 61 gimnazijcev. Staro poslopje, ki so ga zapustili osnovnošolci, je
kte, ki so zdaj na drugih lokacijah: zemljišča je dovolj. Eden od takšnih objektov je zavod za socialno medicino in higieno, ki deluje na Rafutu, zdravstvena Sola in morda bolnišnica za predšolsko invalidno mladino, ki deluje v neustreznih poslopjih v Stari Gori. Prav zadnji je bilo namenjenih največ besed.
Kompleks v Stari Gori je v slabem stanju in ga je težko vzdrževati, samo za nujno komunalno infrastrukturo (obnova ceste, vodovod, kanalizacija...) bi potrebovali približno 50 milijonov tolarjev, je povedal novogoriški župan Črtomir Špacapan.
Minister za zdravstvo Božidar Volje je dejal, da bolnišnice v Stari Gori nihče ne ukinja, da pa bi bilo najbolje, Ce bi kompleks prodali, saj bi s tem denarjem lažje zgradili nov center na območju bolnišnice v Šempetru; Ce bi vztrajah pri lokaciji Stare Gore, bo treba poiskati denar drugje, je še dejal. Ministrstvo naj ne bi vztrajalo pri prodaji, vsekakor pa mora ostati dejavnost, ki je državnega pomena, neokrnjena.
Prav usoda bolnišnice za invalidno mladino je v zadnjem Času razburkala javnost na severnem Primorskem. Te dni se je prvič sesla delovna skupina, ki naj bi pripravila strokovni predlog za ustanovitev Zavoda za usposabljanje invalidnih otrok in mladostnikov v Stari Gori. Cimprej naj bi pripravili koncept zavoda, opredelili populacijo za usposabljanje in ocenili stroške preselitve v Šempeter.
Artur Lipovž
NOVICI
Nova pošta v Žustemi
KOPER - V trgovskem centru na Markovcu je bi-la vceraj krajša slovesnost ob otvoritvi nove po-ste- Za približno 8000 prebivalcev območja 2u-sterne je to zelo pomembna pridobitev, saj jim oodo poslej poštni šalterji pri roki, doslej pa so korali po tovrstnih opravkih v Koper. Nova posta Zustema ima številko 66103, poslovala pa bo ''sak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. 90 12. ure. Za ureditev prostorov in opremo no-Ve poste je Posta Slovenije odštela približno 27 atilijonov tolarjev. Pošta v Zusterni je peta od skupno Šestih letos za letos načrtovanih novih post v Sloveniji. Po ločitvi pošte in Telecoma je Posta dobila nov zagon in njihove letošnje nalo-I 6 v posodobitev znašajo veC kot 3 mlijarde to-tarjev. Prav tako so včeraj poštarji razveselili tudi Prebivalce Sečovelj, ko so namenu predali pov-sem prenovljeno in nanovo opremljeno postno enoto 66333 Sečovlje - Sicciole. (B. V.)
Otroški parlament pri županu
NOVO MESTO - V tednu otroka, ki poteka od 2. no 8. oktobra, je novomeška zveza prijateljev mladine pripravila veC prireditev. Včeraj je predstavnike otroškega parlamenta sprejel novomeški župan Franci Koncilja. Učenci iz petnajstih Sol novomeške, šentjemejske in Škocjanske občine so poročali o pogovorih na šolah, ki so jih mieli na temo tedna otroka. Ta nosi naslov Da bi zmogel reci: Ne, hvala alkoholu, mamilom, cigaretam, aidsu in vsem nestrpnostim. Pri poročilih je bilo opaziti velike razlike med mestnimi in Podeželskimi šolami. Medtem ko na podeželskih teh težav skoraj ne poznajo, je v mestnih šolah kar pogost pojav kajenja, uživanja alkohola, nekaj pa je bilo tudi primerov uživanja mamil. Proti kajenju bi se morali zavzemati in dajati dober zgled že učitelji, kar pa največkrat ni res. Ena °d učenk je povedala, da se je na neki soli celo zgodilo, da je učitelj med poukom v razredu prižgal cigareto. Zgodnje navajanje na alkohol po besedah župana vodi k vandalizmu, ki ga je v zadnjem Času v Novem mestu čedalje vec. Na novomeškem otroškem parlamentu so izvolili tri predstavnike v nacionalni otroški parlament, za Lonec tedna pa ZPM Mojca v sodelovanju z zavarovalnico Tilia prireja izlet predstavnikov vseh šol novomeške regije. (J. Z.)

Prav zdaj se na slovesnost pripravljajo tudi dijaki in učitelji koprske slovenske gimnazije. Praznovali bodo 50-letnico sole, ki je zaCela delovati oktobra leta 1945. Od tedaj je prišlo iz te ustanove že 5222 maturantov. Letos je na koprski gimnaziji vpisanih 737 dijakov. Na soli so zelo ponosni na uspeh, ki so ga dosegli njihovi dijaki na prvi državni maturi, saj jo je kar 98 odstotkov kandidatov uspešno opravilo. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavili program prireditev, ki jih pripravljajo ob obletnici. V petek bodo v koprski galeriji Loža odprli razstavo del priznanih likovnih umetnikov, nekdanjih dijakov te Sole. Izdali bodo tudi publikacijo o zgodovini in sedanjosti koprske gimnazije. Osrednja prireditev bo 20. oktobra v koprskem gledališču. Takrat bodo pripravili tudi slovesen prevzem šole, ki so jo deloma obnovili.
ŠEMPETER / ZDRAVSTVO
Ortopedski oddelek iz Stare Gore v bolnišnici
Piranska gimnazija je včeraj gostila (tudi) politike (Foto: Z. Primožič/FPA)
bilo treba usposobiti za zahteve srednješolskega pouka. Mogetov šolski tolar je omogočil naložbo, ki je piranskim gimnazijcem in učiteljem v veselje in ponos. Vrednost del in opreme je 138 milijonov tolarjev, uporabnikom pa je zdaj na voljo 2600 kvadratnih metrov šolskih površin, od tega deset splošnih in tri specializirane uCilnice. V prenovljeni šoli so uspešno
združene arhitektonske značilnosti stare stavbe z zahtevami sodobne Sole.
»Sola naj bo dobra, nic narobe pa ni, Ce je pri tem tudi lepa in prijetna,« je v nagovoru dejal Milan KuCan. Izrazil je zadovoljstvo, ker je gimnazija v slovenskem šolskem sistemu dobila mesto, ki ji gre, saj je to šola, ki vzgaja jedro bodoče inteligence. Poudaril je tudi, da mora šola mla-
dim poleg znanja nuditi tudi vzgojo, predvsem vzgojo k strpnosti kot vrednoti, ki je bistvena za preživetje človeške družbe. V zvezi s tem je predsednik Kučan opozoril na pomen varovanja pravic manjšin. »Demokratična je le večina, ki je pripravljena zaščititi manjšino in ji v ta namen zagotoviti vec pravic kot sebi.«
Boris Vuk
IDRIJA, CERKNO / ČLOVEKOLJUBNA AKCIJA
Odziv presegel vsa pričakovanja
Z zbranim denarjem so kupili sondo za zgodnje odkrivanje bolezni rodil
Na slavnostni seji cerkljanskega občinskega sveta ob prazniku občine Cerkno je predsednik območne zbornice Idrija Ivo Vencelj vodji ginekološke ambulante v idrijskem zdravstvenem domu dr. Crtomiru Knapu predal ultrazvočno sondo za zgodnje odkrivanje bolezni rodil in notranjih organov.
Za nakup sonde, s katero so dodatno opremili obstoječo ultrazvočno napravo v ginekološki ambulanti in mnogim pacientkam prihranili pot v druge zdravstvene centre, je sredstva prostovoljno prispevalo 156 idrijskih in cerkljanskih obrtnikov.
Doslej so tako zbrali približno 15 tisoč mark, manjkajoča sredstva pa so dodali iz blagajne obrtne zbornice. Akcija Se traja, saj bi radi zbrali denar še za nakup druge
ultrazvočne sonde, s katero bi odkrivali zgodnje stadije bolezni mehkih tkiv in bolezni kolkov pri dojenčkih. Predsednik Ivo Vencelj se je ob predaji v imenu zbornice zahvalil vsem darovalcem, druge obrtnike in podjetnike pa pozval, da se vključijo v nadaljnjo akcijo. Direktor zdravstvenega doma Idrija dr. Milan Vončina se je nekdanji skupni občini zahvalil za dosedanjo pomoč in obe novi občini
pozval, da kot ustanoviteljici zdravstvenega zavoda še naprej skrbita za njegov razvoj. Tamkajšnje gospodarstvo je idrijski zdravstveni ustanovi že doslej nudilo precejšnjo pomoč, saj so s prispevki najveejih podjetij Kolektorja, Ete in Rotomatike pred leti kupili novo rentgensko napravo, OMV Istra pa je v lanskem letu kupil reševalno vozilo. V idrijsko območno zbornico je vključenih skupno 565 obrtnikov, od tega 146 iz občine Cerkno, kjer so pred kratkim za urejanje osnovnih obrtniških postopkov enkrat tedensko odprli obrtniško pisarno.
Roman Bric
Lutke bodo ves teden krajšale čas najmlajšim bolnikom
LJUBLJANA - Včeraj so v avli Pediatrične klinike na Vrazovem trgu odprli Lutkovni festival, ki ga prirejajo ob tednu otroka. Ker so mali bolniki zaradi bolezni prikrajšani za marsikatero prijetno doživetje, se vzgojitelji v bolnišnici pogosto odločijo prav za lutke. Z njimi otrokom omogočijo, da vsaj za trenutek pozabijo na bolezen, in jim popestrijo dan.
Vzgojiteljice iz bolnišničnih oddelkov in zunanji gostje bodo v popoldanskem času pripravili lutkovne predstave, ki govorijo o ljubezni, prijateljstvu, sreči, zmagi dobrega nad zlim, pomoči slabotnim... V okviru festivala so pripravili tudi prodajno razstavo izdelkov vzgojiteljic. Zbrani denar bodo namenili za gradnjo nove pediatrične bolnišnice.
(B. S., foto: Barbara Reya)
S
RAI 1
RETE 4
	Dnevnik, 6.45 Jutranja oddaja Unomattina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik, 7.35 Gospodarstvo	
	Nan.: Cuori senza eta	
H	Dnevnik	
m	Verdemattina - Nasveti	
m	Film: Ombre bianche	
	(dram., It. ’60, i. A. Quinn, Y. Tani), vmes (11.30) dnevnik	
	Vreme in dnevnik	
	Nan.: Gospa v rumenem	
	Dnevnik	
	Film: Ancora e per sem-pre (glas., ZDA ’53, i. R.	
	Milland, J. Wyman)	
	Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke	
	Nan.: Tarzan	
	Danes v Parlamentu	
	'Dnevnik	
	Aktualno: Italia Sera -	
	Zanimivosti iz vsakdana	
	Variete: Luna Park	
	Vreme, dnevnik in šport	
	Film: Il padre della sposa (kom., ZDA ’91, i. S. Martin, D. Keaton)	1
	Dnevnik	
	Variete: le stelle della moda (vodi M. Carlucci)	
	Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved	
	Dok.: Pasteur	
RAI 2
Dok.: V kraljestvu narave Varjete za najmlajše Film: II mio amico Jekyll (kom., It. ’60)
Nan.: Saranno famosi TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje in vremenska napoved Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Dnevnik
Film: Nelle strade di Los Angeles (dram,, ZDA ’92) Dnevnik
Na.: Zdravnik med medvedi - Nekoč, pozimi Sport in vreme Sereno Variabile lljSJj Nan.: Hunter S Dnevnik in šport M Variete: Go-Cart Q Film: Per un pugno di dollari (vestem, It. ’64. i. C. Eastvvood, Gian Maria Volontš, M. Koch) Aktualno: Poklic reporter Dnevnik in vreme Iz Parlamenta Aktualno: I fatti vostri j Avtorska glasba
<4^ RAI 3
Jutranji dnevnik Drobci
Film: L’ albero di Adamo (kom., It. ’36)
Obrtništvo, 10.50 Zgodbe izseljencev, 11.00 Mikroekonomija, dok. Dnevnik iz Milana Opera: Pred premiero Dok.: Sto let Jungerja Deželne vesti .dnevnik Nan.: Capitan Nice Sport: smučanje na vodi, golf, bezbol
Nan.: Davvero, 17.30 Glas gospodarja, 17.55 Un giomo da babbuino Nan.: Superman Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Aktualno: Chi 1’ ha vi-sto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Linea 3, 23.50 The end
Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario
Nad.: Piccolo amore, 8.30 11 disprezzo, 9.30 testa o croce, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicita, 11.15 II prezzo di una vita, vmes
(11.30)	dnevnik Variete: Adam proti Evi Dnevnik
Nad.: Sentieri Film: L’ amore e una co-sa meravigliosa (dram., ZDA ’55, i. J. Jones) Aktualno: Perdonami (vodi Davide Mengacci) Akualne informacije; Giorno per giorno, vmes (19.00) dnevnik Film: La voce del silen-zio (dram., ZDA ’91, i. K. Turner, T. Lee Jones) Film: Havana (pust., ZDA '90, i. R. Redford, L. Olin, A. Arkin), vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5 Sgarbi quotiani Nad.: Beautiful Variete: Časa Castagna Nan.: La tata Otroški variete Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e) giusto, 19.00 La ruota della fortuna
Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Nogomet: Italijanska re-prezentaca TV umetnikov - Športni zvezdniki Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Sport studio Otroški variete Variete: Generazione X Nan.: Magnum P.I.
Dok.: Nati liberi Nan.: California Dreams, 18.20 Melrose Place Odprti studio, vreme Sport studio
Variete: Appuntamento al buio (vodita Amadeiis, Luca Laurenti)
Film: Palle in canna (kom., ZDA ’93, i. E. Estevez, S. L. Jackson) Film: La časa nera (srh., ZDA ’91, i. B. Adams) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Nan.: Baretta
# TELE 4
19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Film: Quartiere in subbu-glio (kom., i. P. Dawber)

MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: lo e il gazebo (kom., Fr. *71)
Film: I figli del secolo (kom., ’54, i. J. Lewis) Variete: Tappeto volante
Risanka: Filip TV dnevnik
BORIS S,
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
Jelefon: (040) 214867 - 214871
IT SLOVENIJA 1
IB Koper
	Euronevvs
	Goli Evrope
	»Aliča« - evropski kulturni magazin
	TV šola
	Slovenski program Studio 2,
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Euronevvs
	»Bersaglio« - v studiu Tatjana Juratovec
	Euromagazine
	TV dnevnik
	Enroturismus
	Slovenski program
	Pridi moj mili Ariel, 5., zadnji del serije
	Krava v cirkusu, plesni forum Celje
	Prometna zmeda, francosko-italijanski film
	2e veste
B	Poročila
B	Sedma steza
B	Sobotna noč, ponovitev
	Mostovi
	TV dnevnik 1
	Otroški program Arabela se vrača, 25. del-češke nadaljevanke
	O. J.: V težavah
	TV 101, 17., zadnji del ameriške nadaljevanke
	ABC - itd., tv igrica
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
B	Učitelj, 1. del francoske nadaljevanke
	Osmi dan
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Žarišče
BR	Poslovna borza
	Sova KYTV, 6., zadnji del angleške serije
	Severna obzorja, 23. del amer. nanaizanke
{T SLOVENIJA 2
11.30
11.40
11.50
13.45
14.00
14.50 16.00
16.50
17.15 18.00 18.45
19.15 20.00
20.05
20.55
Video strani
Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, ponovitev Senso, italijanski film Malo angleščine, prosim, ponovitev Pod soncem,
2. del angleške dokumentarne oddaje Studio City
TV 101,16. del am. serije Sova, ponovitev Seinfeld, 14. del Severna obzorja, 22. del Regionalni program Iz življenja za-življenje Videošpon
Sejem sodobne elektronike
Univerzitetni razgledi Roka rocka
21.55
22.25
23.15
Svet poroča Druga Evropa Umetniki za svet
KANAL A
10.20
11.10
12.10
17.25
17.15
18.15
18.45
19.00 19.10
20.00
20.05
21.05
22.05
22.35
Luč svetlobe, ponovitev Brlog, ponovitev 9. dela španske nanizanke A - shop, Spot tedna Spot tedna, A - shop Dracula,
8. del amer. nanizanke Generacija transforme-rjev II, ponovitev A -shop Vreme, risanka Luč svetlobe, 525. del Rodeo, glasbena oddaja Hermanova glava, 5. del Večni krog
Kaj ima ljubezen s tem?, dokumentarna oddaja Benny Hill, 18. del angleške humoristične serije
(□MF Avstrija 1
	Ponovitve
	Otroški program
	TjulenjCek Albert
	Konfeti
	Mila Superstar
	Am dam des
	Knjiga o džungli
	Kremenčkovi
	Mini čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise: Spet Q
	Baywatch: Smrtna nevarnost v Te-quila Bayu
	Strašno prijazna družina: Strah pred staranjem
	Zlata dekleta: Mala Mary
	Iz dobrega gnezda: Mafija
	Cas v sliki, kultura
	Vreme
	Pogledi od strani
	Opice v ogledalu, Naši najbližji sorodniki
	Komisar Rex, Imenitna hiša
	Nogomet
	Cena lepote, nemški-ameriski TV triler Rezija: Paul Lynch
	Cas v sliki
	Upornikova pest, ameriška politična drama, 1972 Režija: Martin Scorsese
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
	Rdeča medalja za pogum, ameriški vojni film, 1951
MUF Avstrija 2
09.00
09.05
10.05
12.10
12.55
13.00
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00
17.05
19.00
19.30 19.53
20.00 20.15
22.30 23.00
00.30
01.55
Cas v sliki Schiejok, ponovitev Razbite rešetke, nemški film, 1943 Klub za seniorje, pon. Vreme Čas v sliki Tema, ponovitev Slika Avstrije Doktor Trapper John: Strupeni odpadki Umor, je napisala: Izmišljena romanca Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki, kultura Vreme Šport
Akti X - skrivnostni primeri FBI, Laboratorij Na prizorišču, reportaža Orson VVelles - It’s Ali True, ifancosko-ameriški dokumentarec, 1992/93 Veličastni Ambersonovi, ameriški film, 1941 Režija: Orson VVelles Igrajo: Tim Holt, Dolores Costello in drugi. Umetniki za svet
02.05
Pogledi od strani
r
llllsg
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.0),
9.00,	10.00, 11,00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme;
8.05	Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Novakovi; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi: 20.35 Minute s Simfoniki RTVS;
21.05	Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
■ 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station;
16.00	Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Italijanska glasba; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes;
11.00	Anketa; 11.50 Borza znanja; 12,00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in ob-
. vešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba; D.J. Alf.
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8,40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11,35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Radiovizija; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Radio Kranj
9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Otroška usta govore resnico!; 19.30 Večerni pr.; 20.00 Oddaja o Hi-Fi.
Radio Maribor
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturni globus; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba: 19.30 Arije in monologi, 20.00 Tokijski simf. orkester; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled ti-ska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Iz odvetnikove pisarne; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.40 20 Modrih; 17.00 Aktualna tema; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr.;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; Nočni pr.
6.00, 8.00, 10.00, 12.00,
13.00.	14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program.
Radio Študent
8.00	RoboKaki; 11.00 Preklop; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF, Joculator;
17.00	Kaj pa univrza?;
19.00	TB: Schwester S;
20.00	Underground International; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koleda in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zastrta krila: 8.30 Slov. lahka glasba; 9,15 Odprta knjiga: New York, New York; 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ce-cilijanka '94: MePZ Pod-gora; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti;
16.00	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester Pro Arte; 18.00 I. Cankar-včeraj, danes, jutri (A. Petje); 18.30 Slov. glasba; 19,20 Napovednik.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16,30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 'Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred
naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tleska; 10.05 Edlg Galletti;
Radio Opčine
11.30,15.30,17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Partnerski magacin.
MENJALNIŠKI TEČAJI
2. oktober 1995
menjalnica	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
jMianka Ljubljana	85,20	86,00	11,97	12,24	7,45	7,98
banka Koper	85,20	86,25	11,96	12,26	7,45	7,98
__^banka Nova Gorica	85,20	86,10	11,95	12,25	7,45	7,98
Jl^nka Celje d.d., t: 063/431-000	85,20	86,15	12,00	12,40	7,50	8,20
_^nka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,20	85,90	12,00	12,20	7,40	7,85
J^nka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,16	85,89	11,95	12,15	7,30	7,65
torne 2 us J^061/ 15-92-635, od8-15, sob od9-12	85,45	85,70	12,08	12,19	7,50	7,80
__^ditanstalt d. d.	85,30	86,00	12,05	12,25	7,50	8,10
Jli£ika Ljubljana, t: 12-51-095	84,55	85,62	12,12	12,14	7,68	7,73
kompas Hertz Celje J^063/26515, od7-19, sob od7-13	85,20	85,80	12,03	12,20	7,40	7,70
Kompas Hertz Velenje 1^3/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,40	7,70
kompas Hertz Idrija Jfl&S/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,40	7,70
kompas Hertz Tolmin T^85/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,40	7,70
kompas Hertz Bled Jek064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,40	7,70
Kompas Hertz Nova Gorica J^065/28-711 od 7-19, sob. od7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,40	7,70
kompas Hertz Maribor J&062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	85,20	85,70	12,00	12,10	7,40	7,70
J^ova kreditna banka Maribor d.d.	84,65	86,00	12,00	12,25	7,35	8,00
_JWiska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,40	85,90	12,05	12,20	7,40	7,85
Ljubljanska banka*	85,30	85,95	12,00	12,34	7,46	7,93
banka Slovenije	84,15	85,80	11,20	12,20	7,00	7,95
J^likum Ljubljana, t: 312-57	85,55	85,61	12,11	12,13	7,62	7,68
Jll^Mkum Piran, t: 066/ 747-370	85,60	85,75	12,08	12,15	7,58	7,74
J^Nkum Celje, t: 063/ 441-485	85,40	85,70	12,08	12,15	7,60	7,85
J^bNkum Maribor, t: 062/ 222-675	85,35	85,55	12,05	12,10	7,45	7,85
J^blikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,80	12,00	12,20	7,30	8,00
JTJblikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,50	85,69	12,05	12,10	7,46	7,65
J^blikum NM, t: 068/ 322-490	85,30	85,80	12,08	12,18	7,55	7,80
J^blikum Kamnik, t: 061/832-914	85,45	85,90	12,10	12,25	7,60	7,90
J^ublikum Portorož, t: 066/747-240	85,45	85,79	12,05	12,11	7,56	7,74
_^ublikum Ljubljana Miklošičeva	85,50	85,60	12,11	12,13	7,60	7,67
SKB d.d.,***	84,40	86,10	11,95	12,30	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,30	85,70	12,10	12,15	7,60	7,98
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,25	85,90	12,00	12,22	7,35	7,86
_d!!K Ljubljana, t:061/444-358	85,10	86,05	11,95	12,28	7,45	7,92
uPimo Ljubljana, t: 212-073	85,52	85,59	12,11	12,12	7,66	7,72
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" Včerajšnji tečaji *
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'el. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
2- OKTOBER 1995	v LIRAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriski dolar	1583,00	1648,00
nemška marka	1105,00	1150,00
francoski frank	320,00	333,00
holandski gulden	987,00	1027,00
belgijski frank	53,70	55,90
:Unt šterling	2497,00	2599,00
'rski šterling	2551,00	2655,00
banska krona	285,00	297,00
grška drahma	6,80	7,20
kanadski dolar	1182,00	1231,00
laponski jen	15,80	16,50
ličarski frank	1366,00	1422,00
bvstrijski šiling	157,10	163,50
norveška krona	251,00	262,00
Švedska krona	228,00	237,00
Portugalski escudo	10,50	11,00
Španska pezeta	12,80	13,50
avstralski dolar	1205,00	1254,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,30
. hrvaški dinar-kuna	265,00	295,00
		
JZOKTOBER 1995	! v URAH	
__valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1590,00	1640,00
nemška marka	1115,00	1150,00
francoski frank	322,00	333,00
holandski gulden	991,00	1021,00
belgijski frank	53,90	55,70
funt šterling	2505,00	2595,00
irski šterling	2561,00	2656,00
danska krona	286,00	296,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1187,00	122700
Švicarski frank	1377,00	1412,00
avstrijski šiling	157,60	162,60
slovenski tolar	12,60	13,30
			
29. SEPTEMBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
22. SEPTEMBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4195	1.4235	1.4275
funt šterling	2.2370	2.2440	2.2510
irski funt	2.2890	2.2960	2.3030
kanadski dolar	1.0499	1.0539	1.0579
nizozemski gulden	89.143	89.253	89.363
švicarski frank	124.03	124.13	124.23
belgijski frank	4.8450	4.8550	4.8650
francoski frank	28.754	28.814	28.874
danska krona	25.652	25.712	25.772
norveška krona	22.649	22.709	22.769
Švedska krona	20.040	20.100	20.160
italijanska lira	0.8821	0.8861	0.8901
avstrijski šiling	14.193	14.213	14.233
španska peseta	1.1472	1.1512	1.1552
portugalski escudo	0.9490	0.9520	0.9550
japonski jen	1.4400	1.4415	1.4430
finska marka	33.090	33.170	33.250
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 3.10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNl Maj inDEM	84.90	85.50
2.	Banka nudi podjetjem tuđ motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
.	Podrobnejše informacije: tel 17-18-152,302-326 in 302-315
menjalnica hida o6i/1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 189 z dne 2. 10. 1995-Tečaji veljajo od 3. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	90,7013	90,9742	91,2471
Avstrija	040	šiling	100	1179,4695	1183,0186	1186,5677
Belgija	056	frank	100	403,7089	404,9237	406,1385
Kanada	124	dolar	1	88,8711	89,1385	89,4059
Danska	208	krona	100	2141,8868	2148,3318	2154,7768
Finska	246	marka	100	2775,6130	2783,9649	2792,3168
Francija	250	frank	100	2409,8198	2417,0710	2424,3222
Nemčija	280	marka	100	8300,2781	8325,2539	8350,2297
Grčija	300	grd	100		51,2003	51,3539
Irska	372	funt	1	—	193,2291	193,8088
Italija	380	lira	100	7,4047	7,4270	7,4493
Rep. Hrvaška	191	hrv. kuna	100	—	2246,7612	—
Japonska	392	jen	100	118,3038	118,6598	119,0158
Nizozemska	528	gulden	100	7413,7254	7436,0335	7458,3416
Norveška	578	Krona	100	1893,7085	1899,4067	1905,1049
Portugalska	620	escudo	100	79,3922	79,6311	79,8700
ŠvedsKa	752	krona	100	1710,5213	1715,6683	1720,8153
Švica	756	frank	100	10305,6253	10336,6352	10367,6451
Velika Britanija	826	funt šterling	1	188,7317	189,2996	189,8675
ZDA	840	dolar	1	118,9927	119,3508	119,7089
Evropska unija	955	ECU	1	154,0199	154,4834	154,9469
Španija	995	peseta	100	96,4077	96,6978	96,9879
Opomba: TeCaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena zo vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 3.10.1995
dospelost blag. zapisa	Število dni do dospelosti	tečaj za vpis v %			tekoča nominalna 'vrednost (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
5.10.95 20.3.96	2 169	102.4489% 98.0794%	97.9205% 96.2909%	100.1847% 97.0265%	1,700,000 1,700,000	870,816 833,675	832,325 818,473	1,703,140 1,652,148
ljubljanska" Tečajnica borznega trga
st.; 186 Datum: 2. 10. 1995
Ln.tUA.v> yioci uchancl r«c-
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon štdat(3)	enotni teCaj	% sprem	datum	povpiaS	ponudba	Max.	Min	imosii
	TTiTTi	Ml KV,«		tranTr		mn			■	
LEK	800	111.5.951	11.310		27.9.	11.300	11.500			
PRH	665	(13.6.95)	17.059	,41-	2.10.	17.000	17.130	17.300	16.980	4.026
SAL	500	(2)(11,9.95)	19.340	1,13	2.10.	19.010	19.250	19.340	19.340	387
ifflR	1000	(24,2.95.)	35.007	,91-	2.10.	35.300	35.390	35.300	34.710	26.745
	SBE									
01	10,0	2.(1.10.95)	103,7		29.9.	103,1				
1S01	8,0	5,(30.6.95)	101,3	,19	2.10.	101,4	101,5	101,5	101,3	1.463
1S02	9,5	9.(1.4.95)	110,8	,06	2.10.	111,0	111,5	111,0	110,4	7.011
(S08	5,0	4.(31.5.95)	92,0	,55	2.10.	92,0	93,0	92,0	92,0	653
1S11	7,0	5.(15.7.95)	97,4	,06	2.10,	97,0	98,5	97,4	97,3	110.503
1SL1D	8,0	5.(30.6.95)	100,1	,09	2,10.	100,1	101,0	100,1	100,1	503
1SL2D	9,5	9.11.4.95)	110,5		28,9.	110,2				
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	103,0	,05-	2.10.	102,0	103,0	103,0	103,0	240
SKM	5,0	3.(30.6.95)	81,0		29.9.	75,3	81,0			
	ME		2SE0	HSS!						
JTBR	300	[2X287.95.)	13.737	1,50	2.10.	13.430	13.950	13.750	13.420	714
m	10.000	(1.6.94.)	117.914	1,57-	2.10.	117.900	118.300	120.500	117.200	20.517
M)	1715	(24.5.95.)	15,246		29.9.	14.800	15.380			
ra		(10)	23.114		27.9.		23.250			
MR		(D	15.000		26.9.	14.500	16.300			
m	218	(30.3.93.)	10.324	,15	2.10.	10.310	10.490	10.330	10.320	026
m	200	(26.6.95.)	4.090	2,89-	2.10.	4.060	4.120	4.240	4.012	2.546
ICTR		(5)	800,OA	,13	2.10.	795,0	800,0	800,0	800,0	80
	ME			sttrr						
(BTP	2750	(22.6.95)	34.990A	2,98	2.10,	33.500	34.700	34.990	34.990	420
TNP		(D	33.077	3,54-	2.10.	32.130	33.800	32.780	32,050	994
JBKP	720	(25.5.95.)	12.300	.43-	2.10.	12.300	13.150	12.300	12.300	1.599
np		(D	43.000		26.9.	42.000	43.150			
	ME									
m	12,0	4,(1.11.94)	99,4		25.9.	96,3				
IZG	11,0	4.(1.1.95)	103,5		27.9.	100,8	102,5			
0	12,0	7,(1.6.95)	100,4		29.9.	100,1	102,0			
m	10,0	2.(1.6.95)	100,6A	,11	2.10.	100,6	101,8	100,6	100,6	16
SZBl	10,0	2.(15.9.95)	104,5		27.9.	103,5	105,0			
Tečajnica izvenborznega trga ST. 186/95- 2. 10. 1995												
Vrednost. papir		obr. m.div.	ex kupon štdai(3)	enotni teCaj	% sprem	datum	povpras	ponudba	Max.	Min.	IMOSU	
		iTera										
				3.070	6,47	2.10.	3.001	3.240	3.090	3.050	307	
GRDO		200	(7)(30.6.95.)	5.220		4.9.	4.600					
HBR0		55	(1.6.95)	3.640A	4,30	2.10.	2.912	3.450	3.640	3.640	1,074	
m				2.300A	,22	2.10.	1.962	2.430	2.300	2.300		23
RDRO			(15.6.95)	10.009	15,19-	2,10.	8.500	13.000	10.010	10.000	230	
1GSR				570,7	,75-	2.10.	571,0	584,0	588,0	565,0	1.011	
unijam											■■	
ALDP				2.000	2,44-	2.10.	1.951	2.000	2.000	2.000		64
HBP0		320	(1.6.95)	3.000A	2,00	2.10.	2.815	3.040	3.000	3.000		15
KBPI							18.500					
KBPP				26.273		29.9.	23.600	26.900				
KGP0			(6)	955,5		29.9.	850,0	1.240				
DBKC		360	(25.5.95)	5.130		28.9.	5.060	5.600				
		ir+ra										
LOK		10,0	6.(1.4.95)	102,0		29.9.	100,1	102,9				
ML)0		10,0	6.(1.195)	102,0A	,27	2.10.	100,6	103,0	102,0	102,0		16
OSMO		10,0	4.(1.9.95)	102,0		21.9,	94,0	106,0				
3LS0		10,0	4.(1.10.94)	101,1		29.0.	100,7	104,0				
DNM		11,0	3.(1.9.95)	102,0		29.9.	101,0	102,9				
OPO		10,0	7.(1.8.95)	101,5		19.9.	96,0	103,5				
IMK		8,50	2.(15.4.95)	100,0		14.9.	00,0	110,0				
VPI0		10,0	3.(11.95)	105,3		22.9.	102,0	104,9				
											■	■
											■	
leo dnemi (v SIT)												
podnevni (v SIT)												
|120 dnevni (v SIT)				94,1		19.4.						
				"TlTliTiTr								
				97,7		29.9.	96,5	97,5				n
plnak.bona(vSn,)NBS2				1.000A	72,42-	2.10.	600,0	3,200	1.000	1.000	108	
|delnak.bona(vSIT)NBS3				4.606	4,86	2.10.	4.835	4.910	5.000	4.550	22.538	
				S11151								
BMT5				101,4		4.9.						
SMD5				97,6		29.9.	96,0					
BM5												
BVT5				100,9		18.8.						
BVD5				95,9		4.9.						
1V5												
SBI	2.10.95					Drejšn	j	L	d T	zj		i%1	
		1	.190,51		1.192,23	|			-1,/		-U,14 |		
BIO	2.10.95				prejšnji			d T		d%		
	105,8/				105,//			0,10		u,uy i		
Vse pravice pridržana Op: Obv., komer, in blagaj. zapisi kotirajo v odsLfosnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tecajihcrzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - za-dizano hgov.; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; “ - dosez. 30<xlstotna omejitev-trcovanje je zadizano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGSl; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2)-izpladlo vmesne dividende; (3)obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo leTega; (4)-kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni M izplačan; (5)od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6)-uvedba postopka orisilne poravnava dne 23.4.1995; (7jdan izplačila dividende; (SHividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10}o dividendi ho odločala skupSC. delnicaijev; dr. ra - obrestna mera (obveznice); div. -di-vidoita (delnice) vSrr.ceni navedeno drugače; maxjnin-najvisji oz. najnižji teCaj doloc. vrednostnega papirja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
02.10.1995 ob 18. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4285	1.4292	1.4347	1.4270
JAPONSKA	jen	100.64	100.69	100.75	100.20
V. BRITANIJA	funt	1.5907	1.5914	1.5920	1.5820
ŠVICA	frank	1.1494	1.1404	1.1564	1.1478
FRANCIJA	frank	4.9310	4.9325	4.9405	4.9216
NIZOZEMSKA	gulden	1.5990	1.5900	1.6060	1.5977
ITALIJA	lira	1611.90	1613.40	1613.25	1606.50
BELGIJA	frank	29.380	29.400	29.495	29.355
AVSTRIJA	šiling	10.0550	10.0000	10.0975	10.0420
ŠPANIJA	pezeta	123.15	123.23	123.80	123.05
SVEDSKA	krona	6.9526	6.9501	6.9750	6.9257
NORVEŠKA	krona	6.2739	6.2759	6.2655	6.2655
DANSKA	krona	5.5373	5.5393	5.5580	5.5480
FINSKA	marka	4.2822	4.2872	4.3040	4.2735
PORTUGALSKA eskudo		149.37	149.54	150.30	149.20
IRSKA	funt	1.6224	1.6244	1.6234	1.6085
GRČIJA	drahma	232.23	232.00	233.28	232.15
KANADA	dolar	1.3389	1.3394	1.3400	1.3370
AVSTRALIJA	dolar	0.7619	1.7624	0.7630	0.7557
EVROPA	ECU	1.2956	1.2963	1.2995	1.2928
zlato		382.00	382.50		
srebro		5.36	5.3		
			
2. OKTOBER 1995	V URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1609,990	—
ECU	—	2083,010	—
nemška marka	—	1122,730	—
francoski frank	—	325,940	—
funt šterling	—	2550,220	—
holandski gulden	—	1002,800	—
belgijski frank	—	54,604	—
španska pezeta	—	13,034	—
danska krona	—	289,750	—
irski funt	—	2601,740	—
grška drahma	—	6,905	—
portugalski escudo	—	10,737	—
kanadski dolar	—	1203,280	—
japonski jen	—	15,991	—
Švicarski frank	—	1394,170	—
avstrijski šiling	—	159,710	—
norveška krona	—	255,980	—
Švedska krona	—	231,590	—
finska marka	—	375,110	—
avstralski dolar	—	1227,130	—
		
2. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8500	10,3500
kanadski dolar	7,3500	7,7500
funt Šterling	15,7000	16,5000
Švicarski frank	854,5000	886,5000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6120	0,6460
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	156,0000	163,0000
švedska krona	141,2000	147,8000
finska marka	229,0000	239,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,7000	10,2000
slovenski tolar	8,10	8,60
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
	
SLOVENIJA	
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA	pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
Veliki oder	SNG MARIBOR
V sredo in četrtek, 4. in 5. oktobra, ob 17. in 20. uri bo Augsburško lutkovno gledališče gostovalo z marionetnim programom kabaretnih in glasbenih točk. Predstava je namenjena otrokom in odraslim.
Gledališka blagajna je odprta v sredo, četrtek in petek med 11. in 12. in uro pred predstavo, informacije ob istem času na telefonski številki 061/314-962, mobitel 0609/633-073.
SNG LJUBLJANA Mala drama
Danes, 3. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za izven.
Veliki oder
Danes, 3. oktobra, ob 19.30:
Ivan Cankar: HLAPCI, za abonma torek in-izven.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame, od 1,0. do 13. ter od 18. do 20. ure, telefon: 061/221-511.
CANKARJEV DOM
Danes, 3. oktobra, ob 21. uri, premiera:
BETONTANC (Alma Blagdanič, Igor Dragar, Janja Majzelj, Ivan Peternelj, Blažka Mueller, Branko Potočan, Matej Recer) -KNOW YOUR ENEMY!
Režija: Matjaž Pograjc, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, produkcija Gledališče-Glej, koprodukcija CD.
Prvič v CD: Za tiste, ki si želijo gledališča in še več...- Gledališki abonma CD. Vpis do 14. oktobra; ne zamudite!
MESTNO GLEDALIŠČE UUBUANSKO Danes, 3. oktobra, ob 19.30:
H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, za abonma RED U in izven.
Studente obveščamo, da bomo vpisovali študentske abonmaje za sezono 1995/96 od 2. do 6. oktobra od 10. do 12. ure pri blagajni MGL. Vabljeni!
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-
Drama
Vnovič si lahko ogledate predstavo LA DIVINA COMMEDIA v režiji Tomaža Pandurja. Z Dantejem (Brane Šturbej), Vergilom (Matjaž Tribušon), Beatrice (Ksenija Mišič),.Scipionom Mlajšim (Livio Banduri-na), Radkom Poličem in ansamblom Drame SNG Maribor boste v treh zaporednih večerih lahko stopili v Inferno, prepotovali Purgatorio in izstopili onkraj Paraclisa. Predstave bodo:
Inferno - petek, 6. oktobra, ob 19.30
Purgatorio - sobota, 7. oktober, ob 20. uri Paradiso - nedelja, 8. oktobra, ob 20. uri. Gledališka blagajna je odprta: v ponedeljek od 10. do 17. ure, od torka do petka od 10. do 19. ure. V soboto od 10. do 13. ure in-dve uri pred predstavo. Ob nedeljah in praznikih samo dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu: 062/221-206.
KUD FRANCE PREŠEREN Jutri, 4. oktobra, ob 21. uri:
Literarni večer generacije sedemdesetih. Svoja dela bodo prebirali: Aleš Car, Aleš Grošelj, Nina Kokelj, Miklavž Komeli, Matija Kostevc, Gašper Malej, Marcello Potoc-co, Aleš Steger, Robert Titan-Felix, Jaka Železnikar.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI,
Predpremiera: danes, 3. oktobra, ob 19.30, za izven.
Premiera: jutri, 4. oktobra, ob 19.30, za izven.
Četrtek, 5. oktobra, ob 19.30 za abonma ČETRTEK in izven.
Prodaja vstopnic: od 10. do 12 ure in uro pred začetkom predstav pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga); informacije po tel.: 064/222-681.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. LJUBLJANA
Podaljšujemo vpis abonmaja za jubilejno 75. sezono do petka, 6. oktobra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure ter v soboto, 7. oktobra, od 10. do 12. ure. Informacije in rezervacije potek: 312 860.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Nova sezona se bo začela v petek, 6. t. m. s krstno uprizoritvijo Aishilove tragedije »Sedmerica proti Tebam«. Režija M. Uršič. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona 1995 Danes, 3. t. m., ob 20.30 (red A) Solistes Mo-scou-Montpellier. Na programu Mozart in Schoemberg.
Do 12. t.m. so pri blagajni gledališča Verdi na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. Abonmaje delijo tudi po šolah, na univerzi in raznih podjetjih.
Gledališče Gristallo - La Contrada
V soboto, 7. t. m., ob 20.30 premierska predstava narečne komedije »Un'Isotta nel giar-dino« Nini Perno in Francesca Macedonia. Nastopajo Ariella Reggio, Orazio Bobbio,
Gianfranco Saletta in Mimmo Lo Vecchio. Režija Francesco Macedonio.
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča, pri UT AT v Galeriji Protti, pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Gledališče Rossetti
Abonmaje za novo gledališko sezono lahko dobite pri blagajni gledališča (samo ob delavnikih 8.30-19.30), v Galeriji Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19), pri podjetjih, šolah in na univerzi.
Sv. Ivan - BivSa umobolnica Jutri, 4. t. m., bo v svetoivanskem gledališču (Ul. S. Cilino 101) simpozij o dejavnosti skupin Accademie della follia; v soboto, 7. t. m., pa bodo uprizorili igro »Storia di Augusta«. Prireditve prirejajo v okviru projekta Meje, ki sta ga zastavila Deželni center za mentalno zdravje in združenje »Franco Basaglia«.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo jutri, 4. t. m., ob 19.30 opera »Cavalleria rusticana«. BELJAK: Studijski oder: v ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri W. Siegmund »Eine Liebe im Krieg«. VELIKOVEC: v mali dvorani na gradu prirejata SPD Lipa in univerza Celovec v sobo-
to, 7. t.m. ob 19.30 predstavitev filma »Barbara, Lucija, pomoj - Barbara, Lucija, hilf«. SELE: v gostilni Terki bo v soboto, 7. t. m., ob 20. uri koncert »Rož-Podjuna-Zila«. Nastopajo MePZ Gorjanci, MZ Podjuna, družina Zvvitter, kvartet z Vinske gore in MoPZ Trta.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
V prostorih Cankarjevega doma poteka
BAVARSKI TEDEN v Ljubljani:
- torek, 3., in sreda, 4. oktobra, ob 20. uri: Miinchner Volkstheater: Roland Topor - ZIMA POD MIZO (frivolno poetična farsa);
-	od 5. do 8. oktobra; Bavarski film v
Ljubljani;
DALEČ OD ROSENHEIMA, DIVJI OGENJ,
K STVARI,
LJUBICA IN NESRAMNO DEKLE;
-	do 8. oktobra: v prvem preddverju: dokumentarna fotografska razstava BAVARSKA - DEŽELA IN LJUDJE.
VERONA
Galerija Moderne umetnosti Palezzo Forti od 29. 7. do 22. 10. 1995 gosti razstavo z naslovom Miro, Dali, Picasso in Španski nadrealizem, ki predstavlja vec kot 150 del nejvecjih Španskih mojstrov tega stoletja. Poleg njih so predstavljeni tudi drugi predstavniki Španskega nadrealizma, kot so Carbonell, Clave, Do-minguez, Lamolla, Gonzalez, Granell, Planells, Ponče de Leon, Rodriguez Luna in drugi, ki jih svet umetnosti odkriva Sele danes. Za vse, ki bi si razstavo želeli ogledati, agencija MDV International organizira izlet v Verono, in sicer v soboto, 7. 10. 1995. Dodatne informacije: MDV International, Savlje 87, Ljubljana, tel,/fax.: 061/161-23-29. Vabljeni!
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Avditorij Muzeja Revoltella
V sredo, 4. t.m„ ob 18. uri prvo srečanje ciklusa »Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti«. Na njem bo govora o pesniku Cirilu Zlobcu. Večer bo uve-
del odbornik za kulturo tržaške občine Roberto Damiani, sodelovali pa bodo Claudio Magris, Miran Košuta, Grytzko Mascioni in Lidija Kozlovič.
Muzej Revoltella- Umetnost Video TV
Do 15. t. m, bo na ogled mednarodni pregled video filmov.
Danes ob 18. uri bodo v galeriji Ilirija, Tržaška 40, odprli likovno razstavo IKONE
GOCE KALAJDŽISKEGA.
Umetnika bo predstavil prof. dr. Mirko Juteršek, v kulturnem programu pa bodo nastopili Sanela Redžepagič, mezzosopran, Ljuben Dimkarovski, bariton, in Nataša Valant, klavir.
i
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes, 3. oktobra, ob 19.30: Zlati abonma - SIMFONIČNI ORKESTER-NHK, TOKIO, dirigent Hirosi Vakasu-gi. Program: H. Konoe, L. van Beethoven, H. Berlioz. Glavni pokrovitelj zlatega abonmaja: Poslovni sistem Mercator, d. d..
Jutri, 4. oktobra, ob 20. uri: SLAVNOSTNI KONCERT ob petnajstletnici Cankarjevega doma, 50-letnici umetniškega delovanja pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak, slovesni predaji novega klavirja Steinway, katerega pokrovitelj je Zavarovalnica Triglav, in petnajstletnici delovanja Jezeršek Catering, d.o.o.
V četrtek in petek, 5. in 6. oktobra, ob 19.30: Oranžni abonma I. in II. - ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent MARKO LETONJA, solistka ANGELINA REAUX, mezzosopran. Program: Mihelič, Bernstein,-VVeill.
V petek, 6. oktobra, ob 21. uri v dvorani Slovenske filharmonije: ZVOKI SESTIH STRUN - Roberto Aussel, kitara. Program: F. Kleynjans, R. Dyens, L. Brouvver, M. Ponče, A. Barrios, A. Piazzolla.
Sobota, 7. oktobra, ob 19. uri: ponovitev SLAVNOSTNEGA KONCERTA pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Program: W. A. Mozart, M. Ravel, F. Chopin.
KAMNIK
Danes, 3. oktobra, bo ob 20. uri v FranciSčanski cerkvi v Kamniku koncert krščanske duhovne glasbe iz Amerike. Nastopa vokalno-glasbena skupina NEW LIFE - NOVO ŽIVLJENJE iz ZDA.
NOVA GORICA
Jutri, 4. oktobra, bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma koncert klasične glasbe. Nastopata violinist Vladimir Spivakov in pianist Sergej Be-srodnij. Program: Franz Schubert - So-
nata za violino in klavir v a-molu D 385; Alfred Schnitke - Sonata za violino in klavir št. 1; Arvo Part - Spiegel im Spiegel; Manuel de Falla - Španska suita; Igor Stravinski - Suite italiene za violino in klavir.
NOVO MESTO
Jutri, 4. oktobra, bo v dvorani Doma kulture koncert klasične glasbe. Nastopata Michael Grube, violina in Igor Dekleva, klavir. Program: J. S. Bach -Ciaccona, G. Faure - Berceuse, J. Mas-senet - Meditacija Thais, N. Paganini -Dva capriccia, M. Ravel - Skladba v formi Habanere, L Dekleva - Prividi in sanje, N. First - Something wild, P. de Sarasate - Carmen - fantazija. LJUBLJANA
Četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri v Modrem salonu Grand hotela Union: ZVOKI MLADIH V UNIONU: Vilma Zalaznik, violina in Hinko Haas, klavir.
	
SLOVENIJA	[ FJK
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 20. oktobra na ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
GALERIJA KAPELICA
V	galeriji je do 10. oktobra na ogled instalacija Voyager Davida Bizovičarja.
MALA GALERIJA. Slovenska 35
V	galeriji je na ogled razstava slik nemškega umetnika Imija Knoebla.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je še danes na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
GALERIJA SKUC
V	galeriji je na ogled samostojna razstava mladega fotografa Tomaža Gregoriča.
GALERIJA M-ART. MARIBOR
V	galeriji je na ogled razstava slik umetnikov Adela Seyouna in Galeba Baieeja.
MUZEJ JESENICE
Na ogled je razstava slik, plastik in reliefov umetnice Eve Gašparšič. Razstava bo na-ogled do 29. oktobra.
LAŠKI DVOREC. LAŠKO
V	dvorcu je na ogled razstava risb, stripov in slikanic Mikija Mustra.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC, KOSTANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Ode-on pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ. MARIBOR
V	salonu je na ogled pregledna razstava del nemškega velikana konceptualne umetnosti Hermanna Glocknerja.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3
Nocoj ob 19. uri bodo v galeriji odprli razstavo Palčki kiparke in docentke na Pedagoški akademiji v Ljubljani Dragice Čadež, (foto)
KUD France Prešeren
Nocoj ob 21. uri : otvoritev razstave slik Barbare Demšar "Ujeti pogled” s krajšim programom Gorenj evaškega seksteta.
TRST
Gledališče Miela
V	petek, 6. t. m., ob 20.30 -koncert madžarske glasbene skupine Ando drom, ki bo izvajala cigansko glasbo. Koncert organizira Romski odbor Rom Sinti dežele F-Jk in Zadruga Bonawentura. Vstop prost.
V	nedeljo, 8. t. m., ob 11. uri koncert Riccarda Zadre. Koncerte, osem nedeljskih glasbenih matinej, je organiziralo gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.

FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27):
do 15.t. m. razstavlja James Rosenquist.
Palaca Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generaii-Trg Duca degli Abruzzi 1: Do 6. t. m. bo na ogled razstava albanskega slikarja in kiparja Gavrill Pritfuli.
GORICA
Kulturni dom: do 8. t. m. razstavlja slikar Jona Gal Planinc iz Ljubljane.
V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
ŠTANJEL
Galeriji Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
PASSARIANO
V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pasoliniju.
l<OROSKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. t. m. Kimstforum (Villacherstrasse 8/B): do 14. t. m razstavlja Ahmet Oran. Galerija Freund: razstavlja Johannes Zechner.
Evropska hiša: kiparski simpozij Krastal-Celovec.
Hiša umetnikov: do 7. t. m. je na ogled razstava T. VVoschitza. Galerija Ars temporis: razstavljata Vlastimila Teske in Angele Hiibel. PLIBERK
Do 14. t. m razstavlja VVerner Berg.
TINJE
Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 15. t. m. bo na ogled razstava »50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani«
ŠPORTNA GIMANSTIKA / SVETOVNO PRVENSTVO NA JAPONSKEM
Po prvem dnevu vodijo Japonci in Američanke Rekordno število držav
« Pri ženskah 46, pri moških pa 52 ekip
SABAE - V mestu Sa-bae na Japonskem se je zbralo rekordno število držav. Za 31. srečanje pajboljsih telovadcev se Je prijavilo 58 držav, ena vec kot na doslej rekord-nem svetovnem prvenstvu leta 1991 v ameriškem uidianapolisu.
V ženski konkurenci nastopa 41 držav, od tega 26 v ekipnem tekmovanju, v moški pa 52 držav, od tega 24 v ekipnem delu, med 28 državami s posamezniki pa je tudi Slovenija. Evropski Prvak na drogu Aljaž Pe-8an, Blaž Puljič in Dejan bocnikar bodo prvič nastopili 4. oktobra. Svetovno prvenstvo bo hkrati kvalifikacijsko tekmovanje za olimpijske igre leta 1996 v Atlanti. Vzdušje v slovenskem tabo-
ru je zelo dobro. Fantje pridno vadijo in nimajo težav, zmeren optimizem pred nastopom-pa je Čutiti zlasti pri Peganu, Čeprav so napovedi pri obveznih vajah vedno tvegana rec. ZaCela so se že prva moštvena tekmovanja z obveznimi vajami. Države so razdeljene na skupine, zadnje pa bodo nastopile v sredo. Po prvih nastopih je že mogoče dati prve ocene, saj so branilci naslova - Kitajci - na drugem mestu, za gostitelji, ki so zbrali 282.060 točke in imajo le 12 tisočink prednosti pred Kitajci (282.048). Vodstvo kitajske reprezentance, ki je napovedalo, da želi osvojiti trinajst zlatih odličij od štirinajstih, s prvim dnevom ni bilo pretirano zadovolj-
no. Res pa je, da bodo Japonci, ki so zadnjo ekipno zmago na svetovnih prvenstvih dosegli leta 1987, tako majhno prednost pri poljubnih vajah težko ubranili. Na tretjem mestu je trenutno mlada ekipa ZDA (282.048), ki je prijetno presenetila. Po treningih je mogoče v obveznih vajah veliko pričakovati od Nemcev in Južnih Korejcev, na prve tekme pa čakajo še Rusi, Belorusi in Ukrajinci. Pri telovadkah vodijo svetovne podprvakinje, telovadke ZDA, pred Madžarkami in Grkinjami, svetovne prvakinje Romunke pa bodo nastopile danes. Pri posameznicah sta bili najboljši Američanki, dvakratna svetovna prvakinja v mnogoboju Shannon Miller (prva z 38.699 točke) in nova zvezdnica Domi-nique Moceanu (druga z 38.536).
Kitajci so bili zelo ogorčeni nad dvema sodnikoma: Nemcem Rolfom Bauchom in Japoncem Hitošijem Matsuoko. Vodja kitajske ekipe Lu Sanžen ju je obtožil, ceš da sta najslabše ocenila njegove telovadce, najbolj pa naj bi prizadela Lija Džaošuanga. »Telovadili smo zelo dobro, vendar smo v parterju in na krogih dobili slabe ocene. Kje so bile napake? To naj mi pove ta Nemec - in Japonec tudi! Na obeh orodjih smo gotovo izgubili dve točki,« je tarnal kitajski funkcionar, ki je imel še nekaj pripomb:	»V drugih
športnih panogah, kot sta namizni tenis in badminton, branilce naslovov postavijo v najboljšo sku-
Slovenski adut Aljaž Pegan
pino, v gimnastiki pa ne. Po žrebu smo prišli v slabi skupini, v prihodnje naj bi najboljših šest ekip nastopilo v zadnji.« Predsednik svetovne gimnastične zveze, Rus Jurij Titov, ga je skušal pomiriti: »Žreb je tokrat prizadel Kitajsko, ki je morala zaCeti v prvi skupini. Na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960 sem tekmoval ob osmih zjutraj in kljub temu osvojil drugo mesto z ekipo in tretje v posamičnem mnogoboju. Kar zadeva ocene za Kitajce, jih preverjamo že med tekmovanjem.« Kitajci si morajo priznati, da so naredili nekaj napak, ki se jih ne da spregledati. Naj-vecjo si je privoščil Sen Jian, ki je izvedel napačen preskok, za katerega sploh ni dobil točk. Pri posameznikih je bil najboljši Li Džaošuang s 56.987 točke pred Hika-rujem Tanako (Jap, 56.800), ki je za vajo na drogu prejel najvišjo oceno dneva - 9.725.
Izidi - ekipni mnogoboj: obvezne vaje - moški:
1. Japonska 282.060 točke (parter 47.087, konj z ročaji 46.475, krogi 46.675, preskok 47.225, bradlja 46.712, drog 47.886),	2. Kitajska
282.048 (46.575, 47.100, 46.712, 46.800, 47.462, 47.399), 3. ZDA 280.336 (46.675, 45.925, 46.687, 47.162, 46.700, 47.187), 4. Romunija 279.979, 5. Bolgarija 278.174, 6. Francija 277.225, 7. Italija 276.249, 8. Kanada 274.762, 9. Argentina 262.350, 10. Kazahstan 260.825,	11. Tajvan
199.700,	12. Irska
190.425; ženske: 1. ZDA 191.722 točke (preskok 47.450, dvovišinska bradlja 48.462, gred 47.612, parter 48.198), 2. Madžarska 184.745, 3. GrCija 182.857, 4. Bolgarija 180.196, 5. Brazilija 178.807, 6. Uzbekistan 177.695, 7. Južna Koreja 177.419,	8. Izrael
176.621.
TnOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA EP h.
Sacchi že izbral igralce za tekmo proti Hrvaški
RIM - V okviru 4. kvalifikacijske skupine (v njej igra tudi Slovenija) za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu se bosta v nedeljo, 8. oktobra, v Splitu pomerili reprezentanci Hrvaške in Italije. Hrvati trenutno vodijo v skupini pred Italijo, ki ima tri točke pa tudi tekmo manj. Italijanski selektor Arrigo Sacchi je že izbral igralce, ki pridejo v poštev za to srečanje.
Na pripravah v Covercianu se bodo danes zbrali: vratarja Angelo Peruzzi (Juventus) in Luca Bucci (Parma), obrambni igralci Ciro Ferrara (Juventus), Antonio Benarrivo (Parma), Ales-sandro Costacurta (Milan), Luigi Apolloni (Parma), Paolo Maldini (Milan), Amedeo Carboni (Roma), vezni igralci Angelo Di Livio (Juven-tus), Demetrio Albertini (Milan), Francesco Statute (Roma), Roberto Di Matteo (Lazio), Ales-sandro Del Piero (Juventus), Dino Baggio (Parma), Massimo Crippa (Parma) in napadalci Fa-brizio Ravanelli (Juventus), Gianfranco Zola (Parma) in Marco Simone (Milan).


:

NOVICE
Courier in Enqvist zamenjala mesti
MONTE CARLO - American Jim Courier in Šved Thomas Enqvist sta na najnovejši moški teniški računalniški lestvici ATP zamenjala mesti. Zmagovalec turnirja v Baslu Courier je sedaj osmi, Šved pa deveti. Med prvo deseterco drugih sprememb ni bilo. Se naprej je prvi American Andre Agassi pred rojakom Petom Samprasom in Avstrijcem Thomasom Mustrom. Mesta so zamenjali tudi Nemec Michael Stich in Švicar Marc Rosset (11. in 12.) ter Južnoafričan Wayne Ferreira in Šved Magnus Lars-son (14. in 15.). NajveCji skok na lestvici je naredil finalist turnirja v Baslu Nizozemec Jan Siemerink, ki se je s 25. povzpel na 17. mesto, najbolj pa je nazadoval Spanec Alberto Berasategui, ki je s 16. padel na 23. mesto.
Lestvica: 1. Agassi 5400 točk, 2. Sampras (oba ZDA) 4959, 3. Muster (Avt) 4072, 4. Becker (Nem) 3506, 5. Chang (ZDA) 3015, 6. Kafelnikov (Rus) 2670, 7. Ivaniševič (Hrv) 2608, 8. Courier (ZDA) 2002, 9. Enqvist (Sve) 2073, 10. Bruguera (Spa) 1953, 11. Stich (Nem) 1917, 12. Rosset (Svi) 1914, 13. Krajicek (Niz) 1906,14. Larsson (Sve) 1824,15. Ferreira (JAR) 1655, 16. Medvedjev (Ukr) 1386,17. Siemerink (Niz) 1295,18. Gaudenzi (Ita) 1288, 19. Edberg (Sve) 1287, 20. Martin (ZDA) 1263, 21. Schaller (Avt) 1227, 22. Haarhuis (Niz) 1202, 23. Berasategui (Spa) 1201, 24. Korda (Ceš) 1086, 25. Costa (Spa) 1078, 26. Boetsch (Fra) 1021, 27. Clavet (Spa) 1010, 28. Eltingh (Niz) 975, 29. Volkov (Rus) 961, 30. Karbacher (Nem) 937.
Piercova četrta, Novotna šesta
LONDON - Na najnovejši ženski teniški lestvici WTA sta na prvem mestu še naprej skupaj Nemka Steffi Graf in Monika Seleš, druga je Španka Arantxa Sanchez-Vicario, tretje mesto pa je obdržala njena rojakinja Conchita Martinez. Francozinja Mary Pierce je napredovala za mesto in je Četrta, Japonka Kimiko Date pa je prav tako prehitela Čehinjo Jano Novotno, ki je s 4. padla na 6. mesto. Mesti sta zamenjati Bolgarka Magdalena Malejeva, ki je 7., in Argentinka Gabriela Sabatini.
Lestvica (v oklepaju uvrstitev prejšnji teden): 1. (1) Graf (Nem) 357.1963 točke in Seleš (ZDA), 2. (2) Sanchez-Vicario (Spa) 240.3890, 3. (3) Martinez (Spa) 226.2363, 4. (5) Pierce (Fra) 180.3438, 5. (6) Date (Jap) 169.4077, 6. (4) Novotna (Ceš) 166.3764, 7. (8) Malejeva (Bol) 163.4167, 8. (7) Sabatini (Arg) 156.4000, 9. (9) Davenport (ZDA) 134.9000, 10. (10) Huber (Nem) 129.6351.
Wachterjeva prekinila pogodbo z Elanom
INNSBRUCK - Najboljša avstrijska alpska smučarka Anita VVachter bo v naslednji sezoni tekmovala na smuCeh znamke Blizzard in ne več na Elanovih. VVachterjeva svoje odločitve še ni pojasnila.
Feyenoord odpustil trenerja
ROTTERDAM - Po porazu s 3:0 proti Eindhovnu je vodstvo Feyenoorda odpustilo trenerja Wim van Hanegema. Rotterdamska enajsterica je trenutno peta na lestvici, za vodilnim Ajaxom pa zaostaja že 10 točk. Van Hanegem, ki je prej tudi igral za ta klub, je s Feyenoordom kot trener v treh letih osvojil državni naslov leta 1993, dvakrat pa je bil tudi zmagovalec pokala.
INTERVJU / POGOVOR Z RANKOM ŽERAVICO, KI SE PO DEVETIH LETIH VRAČA V SRBSKO-ČRNOGORSKO KOŠARKO h
BEOGRAD - Legendami košarkarski trener iz časov nekdanje Jugoslavije Ranko Žeravica (na sliki) je Po devetih letih postal trener srbskega kluba. Po prigovarjanju uprave Partizana je Žeravica prevzel strokovno vodstvo kluba, ki ga je zapustil Aca Nikolič.
Po devetih letih dela v tujini ste se vrnili v Srbijo. Kakšno stanje je v srbsko-Cmogorski košarki?
»Dokaj neurejeno, sploh kar zadeva mednarodna tekmovanja in zahteve evropske košarke. Menil sem, da bodo klubi in Košarkarsča zveza ZRJ čas ukrepov bolje izkoristili in pripravili mlade igralce za obnovitev reprezentance po olimpijskih igrah v Atlanti. Ta sprememba bo zdaj zelo boleča, kajti glede tega niso storili prav ničesar. Ekipe, ki nastopajo v evropskih
V ZRJ je stanje v košarici zdaj dokaj neurejeno«
se upirajo povprečnim evropskim ekipam.«
Alije k takšnemu položaju pripomogla tudi liga z 32 klubi, kakršno so uvedli lani?
»Taksno ligo bi morali oblikovati prvo leto ukrepov. Menil sem, da gre za začasno rešitev, da bi preverili možnosti posameznih klubov in mest in da bi vsakemu dali priložnost, da ustanovi močan klub. Ce sedanjo ligo primerjam s tisto, ki je obstajala pred razpadom države, lahko rečem, daqe bila takratna li-
tem ko sedanji ne morejo.«
Vaša odločitev, da ste prevzeli Partizan, je presenetila tudi vaše najboljše prijatelje!
»Takoj po odhodu Ace Nikoliča v Grčijo so mi iz Patizana napovedati, da želijo okrepiti strokovni štab, toda takrat sem jih zavrnil. Njihov pritisk se je okrepil po katastrofalnih izkušnjah, ki jih je Partizan doživel na gostovanjih v Španiji in Grčiji ter na turnirju v Beogradu, kjer je zmagal samo na dveh tekmah. Takrat je v klubu nastala panika, privolil sem, ker so me z močnimi argumenti prepričali v obetav-nost ekipe.«
Sprejeti ponudbo, ali to pomeni, da verjamete v to mlado moštvo?
»To je dobra selekcija, vendar mnogi pretiravajo, ko trdijo, da je izjemna, zunajserijska selekcija igralcev. Igralci so zelo mladi in neizkušeni, po tednu dni dela z njimi lahko povem, da morajo spremeniti veliko stvari, predvsem pa odnos do košarke, ki mora biti veliko bolj profesionalen. Ne bom rekel, da : nevzgojeni, toda niso vzgojeni tako, kot danes zahteva svetovni pokicni spori. Rekel sem, da se moramo zgledovati po najmočnejših evropskih poklicnih ligah, kot so francoska, italijanska, španska, in verjamem, da bi bila liga v ZRJ zelo hitro podobna tem ligam. Toda Se vetiko časa bo minilo, preden bodo ti igralci dosegli raven evropske profesionalnosti.«
Ali v mladi ekipi Partizana vidite kakega bodočega zvezdnika, kaj menite o Davorinu Dalipagiču?
»Težava je prav v tem, da še ni videti, da bo nekdo vendarle postal velik igralec. Davorin DalipagiC je morda najveeji potencial v ekipi, vendar je njegova kariera ubpela največ škode. Popolnoma neizkušen je, ni odigral dovolj tekem - zdaj moramo rešiti prav ta problem.«
Ob vašem prihodu v Partizan je prišlo do škan-
rotila buren odziv Partizana,Tri je v sporočilu za javnost košarkarsko zvezo označila za mafijo. Ali menite, da novi predsednik zveze Nebojša Čovič, nekdanji košarkar in uspešen politik vladajoče stranke, lahko kaj spremeni?
»Menim, da je bila to dobra poteza, kajti CoviC je bil najprej košarkar in je Sele pozneje postal politik.
Tudi zaradi njega nisem hotel narediti skandala zaradi incidenta v Leskovcu. Očitno je, da ima predsednik zveze pomembnejše skrbi od tega, ali je Žeravica sedel na klopi v Leskovcu. Menim, da sem ravnal pravilno, izognil sem se sporom, nekdanji trener Partizana Bora Džakovič pa je prevzel vodstvo Crvene zvezde.«
Zadnji klub, ki ste ga vodili v nekdanji Jugoslaviji, je bila Jugoplastika, zdaj Croatia osiguranje. Iz kluba ste odšli pred iztekom pogodbe, ostali so nekateri nerazčiščeni računi. Ali ste imeli stike z upravo nekdanjega Huba?
»Nobenih stikov nismo imeti, Čeprav sem vztrajal, naj izpolnijo obljube, H so mi jih ob slovesu dali nekateri ljudje. Ne obtožujem Huba, marveč ljudi, H niso izpolnili obljub. Ne vem, ali jih bodo izpolnili ali ne.«
Ali gre za vsoto več deset tisoč dolarjev?
»Gre za 50 tisoč dolarjev, kolikor so mi ponuditi, če bi prenehal z delom. Nisem imel vzroka, da bi prenehal z delom, oni so to želeti. Ko smo se razšli, so sami ponudili tolikšno vsoto. Ker je šlo za veliko pogodbo, sem se strinjal, vendar nisem dobil ničesar.«
To se je zgodilo jeseni leta 1991. Ali ste poiskali pravno zaščito ali kaj podobnega?
»Nisem. Menil sem, da gre za človeške odnose. Nobene potrebe ni, da bi jih obtoževal pred svetovno zvezo FIBA. Nočem sramotiti ljudi, H so mi obljubiti tisto, kar mi pripada, ker menim, da bodo to slejko-prej storili. Laho bi se pritožil FIBA, vendar tega ne
bom storil. VsaHč, ko jih srečam, lahko zahtevam, naj izpolnijo obljube. Če jih bodo izpolniti, jim bom hvaležen, Ce pa ne, mi bo zelo žal.«
Ste spremljali slovensko košarko?
»Spremljam vse lige, tudi slovensko. Menim, da rezultati za zdaj pričajo, da je slovenska košarka napredovala, vendar osebno mislim, da bodo vsi s področja nekdanje Jugoslavije zašli v krizo, ker Se vedno izkoriščajo igralce, H so se učili v nekdanji močni ligi.«
Ce primerjate lige z območja nekdanje Jugoslavije, katera se vam zdi najmočnejša?
»Najmočnejša je liga v ZRJ. Res je veika, toda zato ima vetiko kakovostnih igralcev. Zelo zanimivo je, da je prav v njej največji priliv igralcev z drugih območij nekdanje Jugoslavije.
MajaMaršičevič

NOVICE
Fučko bodo podrobneje še pregledali
MILAN - Zgodba se ponavlja. Tako kot prejšnji se za Stefanelovega košarkarja Gregorja Pučke tudi letošnji začetek sezone spreminja v pravi križev pot. Potem, ko je Inštitut za športno medicino v Rimu v soboto, tik pred začetkom tekme, prepovedal Fučki, da igra proti Scavoliniju zaradi zdravstvenih težav s srcem, so se včeraj vrstili sestanki med elani zdravniškega štaba pri milansklme klubu in rimskimi kardiologi. Dogovorili so se, da bodo košarkarja v najkrajšem času vnovič pregledali v neki specializirani bolnišnici v Trentu. Stefonelov zdravnik, dr. Bruno Caru, je dejal, da z optimizmom pričakuje razplet dogodkov, priznal pa je, da so dodatni izvidi potrebni.
Trenerji nočejo Hodgsona
FIRENCE - Italijanski trenerji A in B lige nasprotujejo prihodu Angleža Roya Hodgsona, sicer selektorja švocarske državne reprezentance, na In-terjevo klop. Sklicujejo se na pravilnik, ki v tem delu sezone prepoveduje najetje tujih trenerjev, bojijo pa se, da ga bo milanski klub prijavil kot funkcionarja.
Od danes 2. mednarodni jadralni Matoh race v Trstu
Danes se bo v tržaškem zalivu začel 2. mednarodni jadralni Matoh race, ki ga prireja tržaško društvo Societa Triestina della Vela. Znani jadralec Cino Ricci je na razpolago tekmovalcev dal deset do potankosti enakih jadrnic razreda Jeanneau One Desi-gn. Nastopili bodo takšni asi, kakršni so Slovenec Dušan Puh, Hrvat Darko Hajdinjak, Francoz Seba-stien Destremeau, Avstrijec Christian Binder in Italijani Roberto Ferrarese, Mario Celon, Tommaso ChiefE in še drugi. Do četrtka bodo na vrsti izločilni dvoboji. Polfinale in finale bo v petek.
HKOŠARKA / KORACEV POKAL-i
lllycaffe mora nadoknaditi 12 točk zaostanka
Drevi ob 20.30 v športni palači proti Švedom
V drevišnji povratni tekmi prvega kola košarkarskega Koračevega pokala mora tržaški Illy-cafle drevi v tržaški športni palači (pričetek ob 20.30) premagati švedsko peterko New Wave Fr-lound najmanj s 13 točkami prednosti. Tržačani so v prvi tekmi na Švedskem doživeli hladno prho in izgubili z 90:78. Glede na trenutno.stanje v tržaškem moštvu predstavlja tudi gladka zmaga proti Švedom dokaj težko nalogo. Trener Bernardi bo lahko tokrat računal na Američana Crudupa, ki pa še ni povsem zdrav, vrh vsega pa še ni najboljše jasno, kaj pravzaprav sploh velja. Ker izredno spremenljivo igra tudi Shorter, si Bernardi pričakuje vsaj dober
nastop svojih italijanskih igralcev. Predčasna izločitev iz pokala bi le še povečala skepso navijačev, ki jim potrpljenje vse bolj mineva.
Na sliki: Massimo Guerra
NOGOMET / TUJA PRVENSTVA
Prvi poraz Bayema Cantona se je vrnil
Po 246 dni odsotnosti je za Manchester takoj dosegel gol - V Španiji brez zmagovalca
DORTMUND - Trenutek tako pričakovanega prvega Bayemovega poraza je vendarle napočil: zanj je poskrbela Borussia Dortmund, a vprašanje je, če bo podvig uspel še mnogim, sicer tudi enotedenska sprememba ne bi bistveno poživila letošnje Bundeslige. Tako ali drugače, Borussia je z Reuterjem zadela ob koncu prvega, Bayern pa je izenačil takoj na začetku drugega polčasa. Konec je že kazal na izid 1:1, toda nadebudni Sosa je v 79. minuti (vstopil je le dve minuti prej) zatresel mrežo Bavarcev, končni izid pa je postavil Zorc. Tudi bivši kapetan je vstopil šele proti koncu tekme, zato si trener Bo-russie Hitzfeld lahko mirne duše pripiše največje
_______NOGOMET / AFERA TEDNA V SLOVENIJI___________
SCT Olimpija o Verdenikovi pogodbi
Ljubljanski klub trdi, da je selektor reprezentance postavil nesprejemljive pogoje
SCT Olimpija je na današnji tiskovni konferenci razjasnila nenavadno hiter odhod iz SCT Olimpije trenerja. Dr. Zdenko Verdenik je namreč na Olimpijini klopi sedel samo tri tekme, čeprav mu je bila obljubljena nenavadno visoka vsota, ki jo je le ta zahteval.
Dr. Zdenko Verdenik bi moral namreč prejšni petek podpisati 10 mesečno pogodbo z SCT Olimpijo, v sredo pa je postavil nove pogoje, ki pa so prelili vodo čez rob in so bili celo za naš najmočnejši nogometni klub neizpolnjivi.
»To ni zabava, kar se dogaja z SCT Olimpijo. Verdenik je dobil sanjske pogoje, v 10 mesecih bi zaslužil več kot v 3, 5 letih zasluži povprečni slovenski direktor. Zahteval je 70 procentno izplačilo na roke. Mi smo hoteli vso stvar izpeljati pravilno. Če je bila njegova želja drugačna, potem si more krivdo pripisati sam sebi,« je dejal Borut Gaberšček, predsednik SCT Olimpije.
Tako veliko vsoto kot bi jo moral Verdenik dobiti v petek, naj bi bilo nemogoče legalno dobiti, saj SCT ne more enostavno tolikšne vsote vzeti iz svoje blagajne. SCT Olimpija bo sedaj poskušala čim hitreje najti novega trenerja, začasno pa bo SCT Olimpijo vodil Branko Oblak.
Po besedah direktorja SCT Olimpije Petra Amerška pa za Verdenikovo odločitev ni kriva samo finančna plat, temveč tudi vprašanje selektorja slovenske reprezentance, saj naj bi Verdenik to funkcijo opravljal tudi v prihodnje. Verdenik je medtem že določil spisek reprezentantov za tekmo proti Ukrajini. Na njegovem spisku so: Englaro, Novak, Rudonja, Simeunovič (SCT Olimpija), Galič, Križan (Maribor Branik), Zupan (Biostart Publikum), Kokol (Mura), Cvikl (Rudar), Bečaj (HiT Gorica), Gliha (Niort), Florjančič (Cre-monese), Milanič (Sturm), Zahovič (Vitor-ria), Udovič (Beveren), Ceh (GAK).
ATLETIKA / ITALIJANSKI POKAL
Zmagi Macchiutove in Coslovicheve
Tekmovanje za društveni pokal Italije v Ceseni je bilo zadnja pomembnejša preizkušnja poletnega dela atletske sezone, ki se bo januarja nadaljevali z dvoranskimi nastopi.
Vremenske razmere v Ceseni niso bile najboljše, močan veter pa je zlasti oškodoval tekmovalce v hitrih tekih. Marga-reth Macchiut, ki je v Ceseni branila barve svojega kluba, videmskega Chimica del Friuli, je ob odsotnosti državne prvakinje Tuzzijeve premočno zmagala v teku na 100 m z ovirami, ker pa je nasprotni veter pihal s hitrostjo treh metrov na sekundo njen čas ni mogel biti dober. Razdaljo je namreč pretekla v času 14, 42.
V metu diska je zmagala Claudia Co-slovich, ki je v Italiji očitno razred zase, če se lahko brez težav uveljavi tudi z zanjo skromnim metom 50, 38 m.
zasluge za zmago. Ostala srečanja so razumljivo prešla v ozadje, izpostavili pa bi odlično igro novinca Hanse iz Rostocka z golgeterjem Baumgar-tom (doslej 7 golov) na čelu in že šesti poraz Freiburga, ki je zadnji na lestvici. Medtem se še poglablja spor med Ba-slerjem in Werderjem (ter nemškim nogometom nasploh): če navijači izžvi-gajo svojega najboljšega igralca je seveda zelo slab znak. VRSTNI RED: Bayern 21, Borussia Dt. 17, Hansa Rostock 14.
Dva se prepirata, tretji (in še kdo drug) dobiček ima. Manchester United in Liverpool sta se razšla brez zmagovalca (2:2), ali bolje, zmagovalec je bil Cantona, ki se je na igrišče vrnil po 246 dneh in takoj zadel v živo. Njegovi sta podaji za prvi gol in sam drugi gol Red De-vilsev. Navijači so Francoza navdušeno pozdravili: na Old Traffordu je bilo več francoskih zastav kot 14. julija na pariških Elizejskih poljanah. Toda delitev točk najbolj ustreza Nevvcastleu, ki je spet zmagal, visokih položajev pa se vztrajno oprijema tudi Aston Villa, ki je v Coventyju najprej zadel v 12. sekundi z Vorkeom (prihaja iz Trinidada), ter proti koncu tekme še dvakrat s Savom Miloševičem. VRSTNI RED: Nevvcastle 21, Aston Villa in Manchester Utd 17, Leeds in Liverpool 16.
Derbi derbijev je bil na sporedu tudi v Španiji in razplet je dokaj podoben tistemu v Angliji. Na Ber-nabeuu je takojšnjemu golu »realovca« Raula Barcelona odgovorila s
prvim golom v prvi ligi Rogerja. Remi je voda na mlin Espanyola, ki je z zmago proti Racingu prešel v vodstvo brez družbe Atletica (0:0 v Sevilli), še bolj pa Deporti-va, ki je po osmih golih v pokalu Uefa tokrat preluknjal mrežo Albaceteja. Svoj show je imel Bebeto, ki je dosegel vseh pet golov, od katerih štiri v zadnjih sedmih minutah! Zelo dobro igra Athletic Bilbao, ki je z dvema goloma Guerrera ugnal vedno neugodni Gijon. VRSTNI RED: Espanyol 15, At. Madrid 13, Barcelona in Betis 11, Deportivo in Ath. Bilbao 10... Real Madrid 5.
Zanimivih tekem tudi drugod ni manjkalo. V Franciji je Metz s 3:1 ugnal Auxerre in ob istočasnem porazu PSG-ja v Lensu z enakim izidom prevzel vodstvo. Metz 25, PSG 23 in Lens 22, Nantesu (16 točk) pa trka na vrata slaba sezona. Na Škotskem je bil na sporedu glasgowski derbi, Old Firm: Rangersi so z zmago (2:0) potrdili svojo premoč, drugi gol za modre pa je dosegel Gascoigne. V Eindhovnu je PSV z zgovornim 3:0 premagal Feyenoord, Ajax pa lahko s sedmimi zmagami in 27 goli v sedmih tekmah že razmišlja o naslovu. Izredno zanimivo je bilo tudi v Turčiji, kjer je med sabo polagala obračune najboljša četverica. Trabzon-spor je nasul štiri gole Galatasarayu, Fenerbahce pa je z 2:0 onemogočil Besiktas. Zmagovalca »big-matchov« sta prva na lestvici (17 točk), s 15 pa sledi Galatasaray. (dk)
ODBOJKA / DANES PRVE TEKME DRUGEGA KOLA V ZVEZNEM POKALU
Obvestila
Imsa bo razkrila pravo moč Pallavola Koimpex v Vidmu proti »jeznemu« VBU
Turnir Pomlad: izenačene tekme V finalu Koimpex boljši od Imse
Odbojkarji Imse in Koimpexa bodo tekmo 2. kola v zveznem pokalu odigrali že danes. Goričani bodo v srečanju proti tržaškemu Pallavolu debitirali na domačih tleh (ob 20. uri) v Standrežu. Tržačani, ki so pod vodstvom izkušenega trenerja med poletjem trenirali baje vsak dan, so z zmago proti VBU v 1. kolu opozorili nase, verjetno pa bo ta njihov uspeh tudi za valovce predstavljal dodatno motivacijo.
Slogaši se bodo podali v Videm (Ul. Ma-rangoni, pričetek ob 20.30) na gostovanje pri velikem poražencu prvega kola. Pričakovati je, da bodo Videmčani zaigrali na vso moč, da ne bi že pred pričetkom sezone »razjezili« svojega zahtevnega predsednika Antonia Travaglinija, vprašanje pa je, ali bodo lahko računali na Di Lenarda in Zanuttiga, ki proti Pallavolo nista igrala. Kakorkoli že, Koimpex čaka težka, a mikavna naloga.
Jutri bo v Pordenonu (športna palača pb 20.30) krstni pokalni nastop opravila tudi Soča Sobema, ki jo nedvomno čaka težka naloga.
V sredo bosta nastopili tudi ženski postavi Bora Mercantile (v Cordenonsu) in Koimpexa (proti Volley ’93 v telovadnici šole Suvich ob 20.30).
Po sobotnem derbiju na Opčinah so se odbojkarji Koimpexa in Imse, kot smo bežno že poročali, med sabo pomerili še v nedeljo na 2. turnirju Primavera, ki ga je v Trstu organiziralo društvo Prevenire. Slogaši so se v finalu oddolžili Goričanom za sobotni poraz in jih premagali s 3:2. Treba je vsekakor povedati, da je Imsa na tem turnirju nastopil brez petih igralcev iz sobotne standardne postave, šesti pa - podajalec Rigonat - je igral tudi kot tolkač. Pri Koimpexu sta bila odsotna podajalec Cač in Sgubin. V jutranjih polfinalnih srečanjih je Koimpex po petih setih premagal hrvaškega drugoligaša iz Rovinja, pomlajena Valova postava pa z enakim izidom tržaškega deželnega tretjeligaša Prevenire. Finalna tekma je bila v prvih treh setih izenačena in tudi na dobri ravni, v četrtem pa je Koimpex z bolj zbrano igro gladko prevladal.
Turnir je bil za vse udeležence nadvse koristen, saj so bila vsa štiri srečanja izjemno izenačena in so zato pomenila idealno pri-
pravo na bodoče prvenstvene nastope. Organizator se je potrudil, da bi bil turnir čimbolj uspešen in je poskrbel tudi za bogato nagrajevanje, na katerem je bil za najboljšega igralca imenovan nova Slogina okrepitev Maurizio Stabile, najboljši center je bil Edi Božič (Koimpex), eden od dveh najboljših podajalcev Stefano Rigonat (Imsa), najmlajši igralec pa Loris Mania (Imsa), sicer član združene ekipe Espego.
Izidi
Polfinale: Imsa - Prevenire 3:2 (5:15,15:12, 7:15, 15:7, 17:15), Koimpex - Rovinj 3:2 (16:14, 12:15, 13:15, 15:7, 18:16), tekma za 3. mesto: Prevenire - Rovinj 3:1 (15:17, 5:15, 15:11, 12:15), tekma za 1. mesto: Koimpex -Imsa 3:1 (15:11,15:13, 8:15,15:4)
Postavi
IMSA: S. Cemic, Rigonat, Paoletti, Radetti, C. Popuhni, Florenin, Mania in Soban.
KOIMPEX: Božič, A. in D. Kralj, Volčič, Strajn, Zuccon, Stabile, Rovere, Riolino.
SD MLADINA - baletni odsek
obveSCa, da so treningi ob ponedeljkih in sredah za Šolsko leto 95/96 v prostorih OS A. Sirk v Križu. Vaje bodo potekale skupinsko po dve uri tedensko od 16.00 dalje. Vpisovanje na licu mesta.
NOGOMETNA KOMISIJA ZSSDI
obveSCa, da bo seja v četrtek, 5. oktobra, ob 20.30 na Stadionu 1. maj s sledečim dnevnim redom: sodelovanje v sezoni 95/96, pripadnost igralcev-seznami, razno.
GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR
sporoča, da se je redna vadba začela ob torkih od 16. do 17. ure, ob petkih pa od 16. do 18. ure. Interesentke se lahko javijo v uradnih urah tudi na društvenem sedežu, tel. St. 51377.
SK DEVIN
sklicuje v Četrtek, 5. oktobra, ob 20. uri sejo elanov na klubskem sedežu v Cerovljah s sledečim dnevnim redom: zimski program smučarskega odseka, telovadba, tečaj na plastični stezi, nakup klubskih vetrovk in razno. Vabljeni!
SK KRAS - odsek za rekreacijo
obvešča, da se bo pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer mlajša skupina torek in Četrtek od 21. ure dalje. Starejša skupina bo vadila ob torkih in Četrtkih od 8.30 do 9.30. Prvo srečanje bo v sredo, 3.10.1995. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri - tel. tajništva v SKC v Zgoniku 229477.
SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obveSCa, da bo tudi letos potekala popoldanska telovadba za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Prvo srečanje bo v petek, 6.10.1995, ob 16.30, v telovadnici v Zgoniku. Vpišete se lahko v tajništvu društva ah na prvi vadbeni uri. Telefon tajništva v SKC v Zgoniku: 229477.

_ KOTALKANJE / USPEH TANJE ROMANO
NAMIZNI TENIS / V ZENSKI B IN MOŠKI C1 LIGI
V tujini dokazala Krasovi ekipi tokrat svojo pravo moč z zvrhano mero smole
Z uspehom na evropskem pokalu prvič premagala večno tekmico Prosperijevo
Mlada ženska vrsta je tesno izgubila dvoboj z bolj izkušeno ekipo iz San Marina, moški pa so izgubili s Fincantierijem
Se v našem športu rojeva nova zvezda, je vprašanje, ki si ga lehko upravičeno zastavimo po lepi zmagi Po-ietove kotalkarice ianje Romano na evropskem pokalu v Fran-ciji- Za poznavalce rmsih športnih razmer Janjino ime ni novost, širši javnosti pa se pri dvanajstih letih predstavlja s svojim prvim velikim mednarodnim Uspehom. Italijanska kotalkarska zveza je v villafranche sur Saone Pri Lyonu za nastop v kategoriji kadetinj poslala dve naraSCajnici (poleg Romanove še državno prvakinjo Pro-sperijevo), da bi si v konkurenci do dveh let starejših tekmic nabrali Potrebne mednarodne izkušnje. Tanja je po kratkem programu zasedala 3. mesto za Pro-sperijevo in Španko Parado, dolgi program pa ]e izvedla brezhibno in se povzpela na vrh končne lestvice s 327 točkami pred Prosperijevo (318, 2) in Para-dovo (308, 2), na tekmovanju pa so v kategoriji kadetinj nastopile še dve tekmovalki iz Slovenije, po ena pa iz Nemčije in Francije. Posebej pomembno je, da je Romanova prvič Premagala veCno tek-mico Prosperijevo in verjetno res ni naključje, da ji je to Uspelo v tujini, kjer je nastop tekmovalk ocenjevala mednarodna žirija...
Ob povratku iz Francije smo se s Tanjo (na
sliki Foto Balbi/Kroma)
na kratko pogovorili.
»Kratkega progama nisem izvedla najboljše, toda z nastopom v dolgem programu sem res bila zadovoljna.«
Je bil to tvoj doslej najboljši nastop?
»Prav gotovo.«
Končno si premagala tudi svojo veCno tekmico Prosperijevo.
»Že štiri leta je vedno zmagovala ona, zato sem seveda še toliko bolj zadovoljna.«
Boš po tem uspehu še bolj trdno poprijela s treningi?
»Ja«
Kolikokrat na teden že treniraš?
»Štirikrat, petkrat.«
Kaj si želiš doseči v kotalkanju?
»Nastop na svetovnem prvenstvu.«
Samo nastop ali tudi naslov svetovne prvakinje?
»Želim biti svetovna prvakinja.«
Kako lahko to dosežeš?
»Zavedam se, da moram dosti vaditi in da je potrebno veliko dobre volje, te pa mi ne manjka.« (ak)
Ženska B liga
Zenska drugoligaška Krasova ekipa, ki je gostovala v San Marinu pri postavi Juvenes Ser-ravalle, je imela precej smole. Domačinki Tiao Yi in Roberta Monaldi-ni, drugokategornici št. 43 in 57, sta bili na papirju res boljši od Krasove postave, za katero sta igrali Ivana Stubelj in Daša Bresciani (št. 93 in 13-7 na državnih Članskih lestvicah). Za zeleno mizo pa sta bili naši igralki povsem enakovredni. Dovolj je le pogled na posamične izide (srečanje se je zaključilo s tesnim 3:2 za Juvenes), da vidimo, kakšen odpor so nudile krasovke. Obema je bilo v zadoščenje, da sta premagali Kitajko. Z Monaldinijevo je Daša odigrala tri sete in tudi Ivana jo je imela skoraj v pesti. V odločilni igri dvojic, ki je terjal dodaten set, se je sreča ponovno nasmehnila domačinkam.
Juvenes Serravalle -Kras 3:2
Monaldini - Bresciani 2:1 (20: 22, 21:13, 21:14), Tiao Yi - Stubelj 0:2 (13:21, 19:21), Mo-naldini/Tiao Yi - Bre-sciani/Stubelj 2:1 (21:17, 14:21, 21:19), Monaldini - Stubelj 2:0 (21:13, 22:20), Tiao Yi -Bresciani 0:2 (21:23, 18:21).
Ostali izidi drugega kroga ženske B lige: Flash Club Sarnthein -Edera Forli 1:4, Linus Arezzo - CUS Sassari 4:1, Sport Verein Lana prosta
Moška C-l liga
V pokrajinskem der-
biju so Krasovi fantje po nepotrebnem izgubili nedeljsko srečanje proti Fincantieriju s 5:4. Radinija so menda znervirali nekdanji klubski tovariši. Srečanje je pogumno zaCel Peter Santini, ki je zmagal svojo prvo tretjeligaško tekmo proti lani neaktivnemu nasprotniku Sossiju. Kapetan krasovega moštva Andrea Bertolotti je v celoti izpolnil svojo nalogo z osvojitvijo treh točk. Andrea Radini pa je bil proti svojim nekdanjim klubskim tovarišem pod velikim psihološkim pritiskom. V šesti tekmi derbija je v trejtem setu klonil proti Ceppiju (19, -18, -10). Proti istemu nasprotniku je Santini ze-
Kras - Gaja 1:3 (0:1)
Strelci za Gaj o: Berce, Cemjava, Strajn
GAJA: Hrovatin, Zor-nada, Škabar, Primosi (Kapun), Grgič, Batič, Martini (Strajn), Berce, Babudri, Cernjava, Tongo (Giraldi), 12. Guštin, 16. Tul.
Čeprav s prikazano igro ni navdušila, je združena ekipa Gaje svoj krstni nastop opravila zadovoljivo in je
lo tesno izgubil obakrat na 19. Pri izenačenem rezultatu 4:4 je bil Radini proti Sossiju pred izredno težavno nalogo. V dolgem in napetem prvem setu, ki ga je spravil v žep nasport-nik (23:21), je krasovec v drugem nizu popolnoma popustil.
Fincantieri - Kras 5:4
Sossi - Santini 1:2 (14:21, 21:11, 16:21), Mian - Radini 2:0 (21:14, 21:11), Ceppi -Bertolotti 0:2 (20:22, 16:21), Mian - Santini 2:0 (21:12, 21:18), Sossi - Bertolotti 0:2 (13:21, 15:21), Ceppi - Radini 2:1	(19:21,	21:18,
21:10), Mian - Bertolotti 0:2 (20:22, 19:21), Ceppi - Santini 2:0 (21:19, 21:19), Sossi -Radini 2:0	(23:21,
gladko premagala ekipo Krasa. Končni rezultat ni bil nikoli v dvomu. Gajevci so srečanje zaceli precej nezbrano, predvsem na sredini igrišča pa so vse preveč grešili in domači nogometaši so imeli precej prostora, da pridejo do izraza. Toda gajevci so že v prvem resnem napadu dosegli zadetek, ko je Berce z glavo ukanil domačega vratarja. Po zadetku so imeli domači nekoliko veC od igre, niso si pa ustvarili resnih priložnosti za zadetek, pa tudi vratar Hrovatin je bil vedno na mestu. Predvsem živahna igra je bila po odmoru, ko so bili gajevci takoj dvakrat uspešni.
Najprej je Cernjava iz enajstmetrovke dosegel drugi zadetek, nato pa je bil uspešen še Strajn. S tem je bilo srečanje tudi odločeno. »Kraševci« (Ce lahko imamo za kraševce igralce, ki obvladajo samo italijanski jezik) so poskušali na vse načine, da pridejo do Častnega zadetka. Na koncu srečanja jim je to tudi povsem zasluženo uspelo. Gaja je imela še eno priložnost za četrti zadetek, toda žoga se je po strelu Babudrija odbila od prečke. (Darko Grgič)
PRIPIS UREDNIŠTVA
Pri srečanju med združeno tržaško nogometno ekipo najmlajsih Gajo in vrstniki Krasa gre vsaj uradno za srečanje dveh slovenskih društev. Kot poroCa nas dopisnik, pa je ekipa Krasa slovenska le po imenu, saj je pogovorni jezik v ekipi italijanski,
21:10).
Ostali izidi 2. kroga moške C-l lige
Azzurra Gorica - Ran-ger San Rocco Udine 5:1, Polisportiva Pelica-na Trieste - CUS Udine n.p., Quartiere 7 Padova - TT Vicenza 3:5.
Ekipna prvenstva se bodo nadaljevala 14. oktobra. V ženski Al ligi bo Kras gostoval pri favoritu prvenstva Ca-stelgofredu, v B ligi bodo krasovke gostile CUS Sassari, mošpki bodo v Cl ligi igrali doma proti Vicenzi Vicen-zi, v Zgoniku pa bodo tudi tekme C2 moške in zenske lige. Tretjeligaško prvenstvo bo začela tudi Krasova ženska postava s San Giovannijem iz Vidma.
li-
pa tudi ekipo v celoti -razen ene izjeme - sestavljajo otroci italijanske narodnosti. Zakaj je temu tako, najbolje vedo pri repenskem društvu. Dejstvo pa je, da Nogometni klub Kras (in ne samo Kras) ne sodeluje pri združevanju sil na mladinskem nogometnem področju na Tržaškem.
Vsekakor pa bi bilo s tem v zvezi zanimivo slišati vsaj stališče nogometne komisije pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, ki si je v zadnjih letih precej prizadevalo za oživitev mladinskega delovanja pri naših nogometnih društvih na Tržaškem.
NA GORIŠKEM
Como - Sovodnje 0:11 (0:4)
Strelci: Bagon 3, Za-nier 3, S. TomsiC 2, Cotič 2, Todde.
SOVODNJE: Gergolet, D. Tomšič (SimCiC), Cotič, R. TomsiC, Figelj, Bagon, Piras, S. Tomšič, (Monti), Mauri (Todde), Pavšič, Zanier.
Sovodnje so proti skromnemu Cornu pokazale, da je letos ekipa boljša kot lani. Igra je agresivnejša in tudi priložnosti za gol ne manjka. To je bilo razvidno tudi v včerajšnjem srečanju, v katerem bi lahko bil končni izid za Sovodenjce Se izdatnejši, ko bi v napadu ne bilo toliko napak. Po doslej prikazanem pa je že jasno, da slovenska ekipa sodi v ožji krog enajsteric, ki se bodo potegovale za sam vrh lestvice. (Aljoša Pavšič)
NOGOMET / NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Naraščajniki Sovodenj in Zarje visoko zmagali
Združena ekipa začetnikov Mladosti igrala neodloečno - Klubski derbi cicibanov dobili mlajši Doberdobci
naraščajniki
NA GORIŠKEM Como - Sovodnje 0:7 (0:6) STRELO: M. Devetak 4, Flore-flin, Cotič in avtogol.
SOVODNJE: D. Devetak, Rosano, Moro, Peteani, Gorjan, Jarc, M. Devetak (Piras), Mikluš, Cotič (Bagon), Florenin (Pavšič), Ferletic.
Sovodenjci so takoj krenili v napad in že v drugi minuti dosegli prvi zadetek z Manuelom Devetakom. Po 15 minutah igre je bil izid 3:0 za naše predstavnike in že tedaj je bilo tekme dejansko konec. Manuel Devetak je že v prvem polčasu dosegel kar štiri zadetke, za enega so poskrbeli sami gostitelji, s tem da so dah avtogol, tik ob koncu polčasa pa je šesti zadetek dal Florenin.
Tudi v začetku drugega polčasa so Sovodenjci igrah napadalno kot v prvem delu in so dosegli sedmi zadetek s Cotičem. Nakar so zaigrali sproščeno. Verjetno preveč sproščeno, saj so delali napake v obrambi in prav po napaki obrambe so si gostitelji prislužili enajstmetrovko, ki pa jo je sovodenjski vratar Dimitrij Devetak-ubranil.
M. Florenin in M. Devetak na skupnem treningu V četrtek bo v Vremljanu skupni trening za goriško reprezen-
tanco naraščajnikov, ki bo trenirala pod vodstvom trenerja Vidoza. V reprezentanco so izbrali tudi dva nogometaša naše združene ekipe Sovodenj Marka Florenina in Manuela Devetaka, kar je seveda lepo priznanje za oba igralca in tudi za ves naš nogomet.
NA TRŽAŠKEM
Zarja Adriaimpex - CGS 4:0 (3:0)
STRELO: Ota 2, Semec, Milia-ni
ZARJA ADRIAIMPEK: Babu-der (D. Gregori), Miliani, Bukavec, Jan Gregori, Križmančič (lozza), Ostrouška, Kariš, Lorenzi, Gurman (Skrl), Ota (D. Gregori), Semec (Manzin).
Zarjani so si zmago v bistvu priigrali že po desetih minutah, ko je Ota dosegel dva zadetka. Hitro in prepričljivo vodstvo je najbrž uspavalo naše nogometaše, tako da niso igrah preveč dobro, v napadu pa so zapravih precej ugodnih priložnosti. Nasprotnik ni pokazal veliko in se je v glavnem omejil na obrambo, medtem ko so hib v napadu le nekajkrat nevarni.
V prvem polčasu je tretji gol dosegel Semec, v nadaljevanju, ko je trener Tul poslal na igrišče praktično vse možne menjave, pa se slika na igrišču ni spremenila.
Nasa združena ekipa je bila za razred boljša in je goste potisnila na njihovo polovico igrišča, Miliani pa je dosegel še Četrti zadetek, (d.gr.)
ZAČETNIKI
Mladost - Aris San Polo 2:2 (2:0)
STRELCA ZA MLADOST: T. Devetak in Cemic.
MLADOST: Francescotto (Zor-zit), Semolič, Galiussi, A. Ferlež, Spacal, B. Roner, Cemic (Pasalič), T. Devetak, StjepanoviC (Cefarin), Lavrenčič (I. Devetak), Terpin (M. Roner).
Doberdobsko moštvo je začelo zelo poletavno in nekajkrat ogrozilo nasprotnikova vrata. V 12. minuti je naša eltipa povedla z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Tadej Devetak. Kmalu zatem pa so Doberdobci dosegh se drogi zadetek s Černičem in tako potrdili svojo premoč v tem delu tekme.
V drugem polčasu pa se je slika na igrišču povsem spremenila. TržiCani so ostro reagirali in tudi po dveh napakah domaCe obrambe zasluženo izenačiti.
CICIBANI
NA GORIŠKEM
Mladost A - Mladost B 1:2 (0:1)
STRELCI: Bressan in Marušič za Mladost B, M. Frandolic za
Mladost A.
MLADOST A: Pernaricic, Ot-gianu, Ponzetta, Cescutti, Frandolic, M. Peteani, K. Peteani, Kuštrin, Bello, ViduliC, Milocco.
MLADOST B: M. Peric, I. Peric, Roner, Nikolič, Bagon, Bressan, Marušič, Visintin, Figelj, Zanoha, Semohc, Ferlež, Jarc.
Društveni derbi je bil dopadljiv in obe ekipi sta pokazali že zadovoljivo organizacijo igre. Rahlo terensko premoč so imeti »bejevci«, ki so dvakrat zatresti mrežo in tudi zmagali.
»Ajevci« so po Frandolicevem zadektu nekajkrat ogroziti vrata klubskih tovarišev, vendar so se »bejevci« dobro braniti in tudi obdržali tesno vodstvo do konca srečanja.
Piedimonte - Juventina 5:2 (3:1)
STRELCA ZA JUVENTINO: S. Kogoj in Santoro.
JUVENTINA: Sundas, Manfreda, Novelti, E. Kogoj, S. Kogoj, Ba-tistuta, Santoro, Carnieti, Mastro-lillo, Scarabot, Faganel.
Tekma je bila še kar zanimiva, ekipa iz Podgore pa je bila le premočna za cicibane Juventine, ki so se sicer požrtvovalno boriti in tudi dosegli dva lepa zadetka s Sandijem Kogojem in Santorom, veC pa niso zmogli.
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH
Združena ekipa Gaje na štartu ugnala Kras
Na Goriškem je imela združena ekipa Sovodenj prave strelske vaje (11:0) proti skromnemu Cornu
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Torek, 3. oktobra 1995
/ :
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20.4.: Morali si boste priznati, da je vaša usoda v vaših rokah. Ampak močno jo primite, saj se vam sicer utegne zgoditi, da vam bo ušla. In ne stiskajte je preveč, da je ne zlomite.
BIK 21. 4. - 20. 5.: Nekdo bo vam bo tako zelo hvaležen zaradi vase velikodušne usluge, da se bo prilepil na vas kot smola. V prihodnje bodite bolj previdni, ko boste delili svoje darove,
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Znanci se bodo iskreno čudili vaši skromnosti. Ko vam bodo njihovi vprašujoči pogledi končno presedli, se boste zaceli čuditi njihovemu razsipništvu. Orožje in pol!
RAK 22. 6. - 22. 7.: Z nostalgijo se boste ozirali v preteklost. Zdela se vam bo lepša kot sedanjost. Seveda, saj ste preskočili njene najneprijetnejše strani. Ce želite lepši jutri, jih počistite.
LEV 23.7. - 23.8.: Svojega sogovornika boste vseskozi prekinjali, saj se boste bali, da vam hoče posoliti pamet. Tu pa tam mu vendarle prisluhnite; za spremembo vam utegne povedati tudi kaj sladkega.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Partnerja boste brez pojasnila ignorirali. Nekaj Časa se bo vatel okoli vas, nato pa bo nenadoma izginil - vi pa se boste zavedli, da ga potrebujete celo bolj kot sebe.
TEHINICA 23.9. - 22.10.: Vaša žetev bo bogatejša, kot ste se nadejati. Se najbolj se boste razveseliti plodov, ki nimajo nobene zveze z denarjem. Končno tudi materialisti priznavajo svoje meje.
ŠKORPIJON 23. 10.-22.11.: Čeprav o težavi, ob katero se boste nenadejano naleteli, še nikdar niste razmišljali, se boste v trenutku znašli. Ne delajte si zaslug; odgovor je v njeni preprosti logiki.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Odzovite se panterjevim pozivom k spravi, saj bodo tokrat nadvse iskreni. Trmo boste lahko zganjali kdaj drugič, zdaj pa le izkoristite priložnost za pokop bojne sekire.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Nihali boste med iskrenostjo in iluzijami. Ko vam bo skoraj že uspel preboj na gladino resnice, vam jo bo hudič spet zagodel. Sprejmite ga kot izziv, pa bo zmaga vaša.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Prepričani boste, da ima vaša draga oseba nekaj za bregom. Pozorno boste spremljali vsak njen gib in nenadoma zagledali njen grič; za njim bo vzhajalo sonce iskrenosti.
RIBI 20.2. - 20.3.: Ker boste nadvse radodarni, se bo okoli vas nabrala množica ljudi, potrebnih topline in človeškega razumevanja. Ko boste razdelili darove, boste najbogatejši na svetu.
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Neptun nas bo še naprej spodbujal k samostojnosti
Šestega oktobra bo Neptun ponovno prešel v direktno gibanje. Njegovo delovanje bo s tem spet bolj sproščeno in harmonično. Njegove pozitivne lastnosti bodo prišle mnogo lažje do izraza.
Element Neptuna je voda. To je kultni planet, ki poudarja vse, kar je misteriozno, umetniško in paranormalno. Vzpodbuja nas k iskanju drugih dimenzij, ki pa seveda slonijo na urejenosti prve. Neptun se v znamenju Kozoroga nahaja že od leta 1984, ostal pa bo še nekaj let. V tem znamenju povečuje razumske sposobnosti in usmerja k Cim večji samostojnosti. Pomaga nam v preseganju starih normativov in iskanju takšnih, ki bolj ustrezajo strategiji uspešnega življenja. Ženskemu spolu daje znatno prednost - vsaj glede na to, da jim jo marsikateri faktor jemlje.
V Času, ko je njegovo gibanje retrogradno, prihaja na površje tudi negativna plat. Želja po obvladovanju in avtoriteti postane takrat tako goreča, da se za dosego cilja uporabljajo tudi banalna sredstva. V igri so prevare, vohunstvo, Spekulacije, hazard in uporaba sile. Poleg agresije je pogosta tudi avtoagre-sija. Veliko se pije in kadi, v podobne namene pa se uporablja tudi seksualnost.
Seveda daljni Neptun ni edini krivec za tovrstne norije, vendar je vsekakor boljše, da se zopet giblje direktno.
Osmega oktobra bo Luna v znamenju Ovna dosegla fazo polnosti. SoCasno bo oblikovala opozicijo s Soncem v Tehtnici. Takšna konsta-lacija dveh nebesnih teles je vedno težavna, ker pa gre tokrat Se za fazo polne Lune (in to v Ovnu), bo sitaucija vsekakor vredna pozornosti.
Jasno je, da bo ideološki fanatizem polne Lune glede na impulzivnost Ovna se toliko izrazitejši. Kljub blokadi pretoka energije, ki jo bo predstavljalo Sonce v opoziciji, pa bo prihajalo do takšnih presežkov, da bo kratkomalo joj.
V Času okoli polne lune bo torej pametneje ostati kje na varnem, na žalost pa to ni v vseh primerih dom.
MODRE MISLI
Preklet bil stoletni mladenič, blagoslovljen dvajsetletni starec.
italijanska
Ce bi mlad znal, stari mogel in leni hotel, je ni stvari, ki je ne bi naredili.
italijanska
Starec med mladimi otopi, mladenič se med starci zmodri.
kazaska
TOR SRE CET PET SOB NED PON
POČUTJE, ZDRAVJE
sprostitev 		..O	/	z	z	z	z	z
šport 		..O	✓	z	z	o	o	X
post, dieta 		..O	o	o	o	o	o	o
težja fizična dela 		..O	/	o	o	o	o	o
izlet		..O	o	z	o	z	o	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..X	X	o	o	z	z	z
domaCa zabava		..O	✓	o	o	z	z	z
družinski posvet 		..o	o	z	z	z	o	o
družabne igre		..o	o	o	z	o	z	z
urejanje uradnih zadev	X	o	z	o	z	o	o
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		..o	o	o	o	o	o	z
naložbe in nakupi		..X	o	X	o	o	o	o
zamenjava službe		..o	✓	o	o	o	o	z
izposoja denarja 		..o	o	o	z	z	z	o
igre na srečo 			..o	o	o	z	o	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje			..o	o	o	o	o	z	o
iskren pogovor 		..✓	o	o	o	o	o	X
zmenek 		..✓	z	o	o	o	z	o
ljubljenje		..X	o	z	o	z	o	o
prekinitev zveze 		..X	o	o	o	z	z	z
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje 			z	z	z	z	o	o
uCenje, širjenje obzorja.		o	z	z	z	z	z
raziskovanje 			..o	o	o	z	o	z	o
umetniško ustvarjanje ..	..◦	o	6	z	z	z	z
reševanje težav 		..o	o	o	z	o	z	o
LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
382	SKODRAN OTROK	KORISTNICA	HRVAŠKI LITERAT (MIROSLAV)	NEVARNA STRUPE- NJAČA	MENIČNO JAMSTVO	GORA NAD BOVCEM	AVTOR: MARKO BOKALIČ	SLOV. HARMONIKAR (LOJZE)	SLOV. PESNIK (IVAN)	KRAJ PRI OPATIJI	KRAJ PRI TRŽIČU	JULES VERNE	GLAVNO MESTO TURČIJE	KIT ENOROZEC	PRETEPAČ	OZKOGLED ČLOVEK	ZAGREB	AM. FILMSKA IGRALKA (DEMI)	MAD2. MESTO V BAKONJ. GOZDU	SVETISCE, TEMPEU
ŠAMPINJON							SLOV. MLADINSKI PISATEU													
RAVNA- TEUSTVO		-					VZGOJNI 0SN0VN0S. PREDMET													
NEKO. HRV. KOŠARKAR (DAMIR)							POKRAJINA V VIETNAMU					ŽABJA NOGA					ORGAN VIDA			
							ALK					GENOVA								
NACIST. TABORIŠČE NAPOUSKEM										MINISTRICA KLINAR	PAMPSKI PASTIR SULTANOV RA7G1AS						ETIOPSKI KNEŽJI NASLOV UMAKNITEV			
MOR. RIBA S TRNAST. REPOM					NACE JUNKAR			TROVFSLACA NAMIZNA IGRA, MLIN							FR. PISATEU (EUGENE) KRAJNA PTUJ.POUU				SLOV. MUZIKOLOG (RAFAEL)	MESTO V NORMANDUI
MESTO V . NIGERIJI				NOTRANJI MINISTER (ANDREJ)	IGRALEC DOUGLAS	SL. JEZIKOSL. (KAREL) PISATELJICA KARLIN						ZVOK SIRENE						AKTINIJ ALPINIST ZAPLOTNIK		
VLADIMIR NAZOR			OKUSNA MOR.RIBA SMUČI									HITER MELODIČNI OKRASEK	OCE	LEVI PRITOK VARDARJA						
SNAŽILKA									LEVI PRITOK PADA NACE SUMI					NEKD. SLOV. SMUČARKA IMAIDAI IVO DANEU						
GOETHEJEV TAJNIK (JOHANN PETER)										KRAJ PRI BREŽICAH							JAPONSKI DENAR			
PREBIVALKA EGIPTOVSKE PRESTOLNICE							ZIDOVSKI PISATEU (SALOM)			/	PLOD SADNEGA DREVESA						ENAKI ČRKI			z
33
‘zaavs
‘sv
‘vcitnvM
‘N3f
‘H3LLHV
'NNvma)t33
‘3133INV
‘vaav
‘vxnisi3
‘VfNI3d
‘VNMtttOlS
‘NA
‘3V
‘mviv
‘ttnso
‘V8V
‘ans
‘vaanu
‘IN
‘vzva
‘sva
‘03AV3
‘vaNnaatu
‘oao
‘avtra
‘IAIVNV
‘Nvmos ‘vloo -za vNAoan ‘VAvttdn ‘NVPi -ZOH NVblMS
‘avram
:ouABJopoA
:A3XIS3tf
ZANIMIVOSTI
Torek, 3. oktobra 1995
ŽIROVSKI ČEVLJARSKI MOJSTER
»Cel dan na stolu sedi, zvečer pa...«
Čevljarski poklic je bil včasih podcenjen
Žiri v zgornji Poljanski dolini ze od nekdaj slovijo P° f:cvljarski obrti in industriji. Eden izmed tam-a)Snjih Čevljarskih mojstrov je tudi gospod Fortu-nat Temelj iz DobraCeve, ki ga kličejo Natko. Rad govori o svojem Čevljarskem poklicu, ki pa ga zara-ai bolezni počasi opušča.
»Imel sem Se brata in Ve pestri, vendar so vsi Oirli v zgodnjem otroš-Vu’ tako da sem ostal arti. Vedno sem si želel ! ' učitelj, vendar za to 1 bilo možnosti in moral ^eni se podati po oCeto-'b stopinjah v šuštarski an- Za Šuštarja sem se r,e , ucit aprila leta 1929 v elavmco Antona Ganta-)a v Novo vas. To je bila akrat tod okoli naj večja evljarska delavnica, ejster je zaposloval tu-1 Po sedemdeset ljudi. Cii sem se tri leta in blati obiskoval obrtno eio v Zireh. Prednost °je vajeniške dobe je 1 a v tem, da je bilo pri antarju vedno dovolj ela, zato so se vajpnci Zaceli takoj priuCevati. rug°d so morali prej de-ati vse drugo - varovati lvino, pometati, paziti °troke in podobno. Naj-Prej sem se uCil delati dreto, vperiti ščetino, ši-vati z njo, kovati, gladiti, sčasoma pa še navlaceva-t- Po končanem delu fdb korali vajenci po-krbeti, da je bilo orodje a svojem mestu. Iz sme-' 81110 skrbno pobirali še ^kurabne koščke usnja in ‘la. Vajenec je zjutraj P, Sel prvi in zvečer od-
Izadnji.«
0 vajeniški dobi in spešno opravljenem )pk'tu je Natko še enajst ,.,,0stal pri mojstru Gan-
str^U P1^11081 med moj-i.,,011' rn pomočnikom so 1 kar prijateljski, sicer le pomočnik hitro do-
bil »bukvice« - delavsko knjižico. Nekateri pomočniki so takrat mojstrom dajali svoj denar ali se odrekali placi in potem skupaj nakupovali material. To je bilo Natku prihranjeno, saj je imel Gantar obilo dela. Mojstri so plačevali precej enotno, saj so se pomenili med seboj. NihCe ni hotel plačevati za izdelan par čevljev, Ceš da bi potem delali površno. Raje so plačevali na dan oziroma na uro. PlaCe pa so postajale čedalje slabše in položaj delavcev se je Čedalje bolj zaostroval. Tako je oktobra leta 1936 izbruhnila stavka. Organizirala jo je narodna strokovna zveza. Ta letni Cas je bil za stavko najprimernejši, ker so mojstri tedaj najbolj potrebovali delavce. Ce bi bilo to po novem letu, bi jih brez velike škode zase odpustili. Od septembra do novega leta pa je bila glavna Čevljarska sezona.
»Štrajkali smo delavci pri Gantarju, Zajcu, v Sori in v Postolarski zadrugi. Dosegli smo zvišanje plač. Namesto prejšnjih treh dinarjev in pol na uro sem imel potem štiri dinarje. Delavec je bil tudi upravičen dobiti vsako leto dva para Čevljev zase in za družino po lastni ceni. Zahtevali smo tudi krajši delovni Cas, saj smo do tedaj delali po enajst ur na dan. Kadar je bila sila, smo delali tudi pozno v noc. Ta prava
šuštarska pa je bila, da smo delali v nedeljo do poldneva, v ponedeljek pa smo imeli praznik in ga včasih potegnili še na torek. To so bili ’plavi’ ponedeljki. Zavetnik Čevljarjev je bil namreč sveti Krišpin, ki je imel god na neki ponedeljek. Ker pa nismo vedeli kateri, smo morali praznovati vsakega, da smo ujeli pravega.«
Ce je bil mojster dovolj močan, so delali na zalogo, Ce ne, je moral pomočnikom odpovedati. Odvisno je bilo od tega, koliko resno se je mojster ukvarjal s Čevljarsko obrtjo, koliko je imel zemlje in podobno.
V manjših delavnicah so pomagale tudi ženske. Urezovale so usnje in Stepale, vodile administracijo, kuhale hrano tudi za vajence, otroci pa so nosili skupaj cveke, žeblje in vozili izdelke na pošto.
Pred drugo svetovno vojno so izdelovali predvsem »šihtovce« in škornje. Gantar je šele kasneje začel delati lahke čevlje.
Zirovski Čevljarji so dolgo delali vse roCno. Uveljavili so se s trpežnimi delavskimi Čevlji »ši-htovci«, nato s smučarskimi in planinskimi Čevlji. Novosti so prinašali čevljarji, ki so vandrali po svetu. Veliko novega je prinesel Čevljar Ko-šerck. Prvi je izdeloval bolj fine nizke Čevlje in uporabljal raznovrstno novo orodje. Čevljar Poljanšek je leta 1913 šel v Goisem v Gornjo Avstrijo in prinesel v Žiri prve Čevlje, imenovane gojzarji. Nekateri mojstri v Zireh so imeli naročeno stroko-
Mojster Natko s čevljarsko skrinjico svojega očeta
vno literaturo, modne liste in albume. Tistega leta, ko se je Natko zaCel učiti za Čevljarja, so dobili v Zireh Strokovno zadrugo Čevljarjev. Ta organizacija je imela poleg povezave mojstrov tudi dolžnost dvigati strokovno usposobljenost Čevljarjev, kar so pospeševali z raznimi strokovnimi tečaji. Spomladi leta 1930 je priznani Čevljarski strokovnjak iz Ljubljane Jože Steimman priredil v Zireh strokovni teCaj in veliko razstavo. Od takrat naprej so prešla marsikatera podjetja in delavnice na izdelavo šivane in lepljene obutve.
Natko pravi, da je bila ena prvih žirovskih šte-paric, ki so šivale zgornje dele, Marija Bogataj Po-tošca, ki je zaCela šivati v Čevljarski zadrugi že leta 1912. Druga je bila Pavla Kopač, tretja Katina Su-narjeva. Edina ženska v Zireh in verjetno daleč naokoli, ki je znala narediti Čevelj od začetka do konca, je bila Pavla Kopač z DobraCeve, ki je pomočniški izpit delala leta 1923. »Šuštarji smo vsi imeli predpasnik,
’birtah’ iz plavine. Moral je imeti trakove na križ na hrbtu. Pravili so, da zato, da ga ni hudič odnesel. V resnici pa zato, da se je predpasnik lepo oprijel telesa. Predpasnik s trakom okrog vratu bi namreč pri sklanjanju delal malho in motil pri delu. Pri obšte-havanju smo si nataknili na roke naročnike iz usnja, da se dreta ni zadirala v kožo. Kasneje so prišle v modo halje, vendar so jih sprva nosili samo mojstri.«
Včasih so Čevljarski poklic podcenjevali. Rekli so: Ce za drugega ne bo, bo pa za Šuštarja ali Žnidarja. Kleklarice v Poljanski dolini in Zireh so raje jemale Šuštarje kot pa hlapce, le kmečke matere so branile svojim hčeram, Ceš da Šuštar cel dan Cepi na trinožniku in morda izvira od tod tista narodna pesem: Oj, Šuštarja pa ne; cel dan, cel dan na stolu sedi, zveCer pa po smoli smrdi... Natko je svojo ženo spoznal pri igranju v prosvetnem domu in ona je bila paC drugačnega mnenja: O ja, o ja, oj Šuštarja pa ja!
Zena mu je pri delu zelo pomagala in izdelovala zgornje dele obutve. Najprej sta delala za nekega zasebnika, nato za zadrugo v Gorenji vasi, nato je Natko delal še 25 let v Alpini, potem pa se je upokojil.
Natko se spominja svojih otroških let in Časov, ko so Šuštarji še hodili od hiše do hiše. Na eno ramo so si nadeli skrinjico z orodjem, na drugo pa kopita in so šli. Doživeli so marsikaj, lepo so zaslužili in bili tisti Cas lepo preskrbljeni. V »kevdru« ima Natko spravljeno očetovo skrinjo z najrazličnejšim orodjem in s ponosom mi jo je razkazal. V njej je še »linkovec« za rezanje, ki so ga šele leta 1932 nadomestili bolj prikladni no-žki, tam je tudi »knef-tra«, priprava, s katero je Čevljar lahko držal Čevelj, pa oguljen trinožnik. Najbolj pa je Natku pri srcu staro očetovo Čevljarsko kladivo. Ganjen ga je držal v svoji zgarani roki in mi kazal, kako se je les od nenehne vsakdanje rabe na določenih mestih izrabil, tako da se natan-
čno prilega dlani. Pokazal mi je tudi čevljarski šivalni stroj.
Kljub visoki starosti Natko še vedno ne počiva. Sem in tja še naredi kakšne škornje za folklorne skupine in narodnozabavne ansamble, šolarjem šiva raztrgane šolske torbe, naredi kakšno denarnico ali pasove za pse.
»Šivam zgornje dele, spodnje dele mi naredi kooperant. Kakih deset nas je v okolici, ki se še ukvarjamo s tem. Generacije za nami pa ne bodo veC znale narediti Čevlja roCno. Zdaj je vse lima-no, vCasih pa smo uporabljali samo ’pop’, in to samo za podvihavanje, ostalo pa je bilo vse zbito. Včasih so bili materiali samo naravni, zdaj pa je skoraj vse umetno.«
Pod Natkovimi rokami torej še nastajajo novi izdelki. Pravkar je izdelal dva para bleščečih, visokih škornjev, obrobljenih z rdečim usnjem, štepa-nih s pravim gorenjskim vzorcem. Natko se jih veseli in tudi tistih, ki bodo plesali in godli v njih...
Ivanka Korošec
^Qr 'n zanesljiv čevljarski šivalni stroj (Obe fotografiji: Ivanka Korošec)
IZRAEL
Ortodoksni Židje ne marajo Mc DonakTsa
Označujejo gaza negativen vpliv Amerike
Mnogi Izraelci niso pretirano navdušeni nad ameriškimi restavracijami s hitro hrano, zlasti pa jih vznemirja Mc DonaUTsova restavracija, ki stoji blizu spomenika 1400 padlim vojakom golanske brigade, ki so izgubili življenja v večletni izraelski vojni.
Ugotavljajo, da je Mc Do-nald‘sov hram, ki je le nekaj kilometrov oddaljen od Galilejskega jezera, deležen večje pozornosti kot bližnji spomenik. Protesti tamkaj-šnih prebivalcev so vse pogostejši, nedavno pa so se pojavile zahteve po zaprtju tega lokala. Zlasti jih vznemirja, da mladi vojaki pri-drejo v Mc Donald‘s, pri tem pa povsem prezrejo žrtve dolgotrajne izraelske vojne. Sele ko v rokah držijo Big Mac in srknejo kakšen požirek osvežilnega napitim ugotovijo, da v neposredni bližini stoji spomenik. Mc Donald‘s je svojo prvo podružnico na tem ob-
močje odprl oktobra leta 1993, do zdaj pa so v njej postregli kar sedmim milijonom gostov. Ta podatek dokazuje množično obiskanost te ameriške restavracije, saj v Izraelu živi 5, 5 milijona prebivalcev. Uspeh na izraelskem trgu pripisujejo dejstvu, da jim je uspelo svoje izdelke približati tamkajšnji mladini. Domačini se jezijo, ker je današnja mladina »zasvojena« s takšno hrano. Razlog, da Izraelci nasprotujejo ameriški hitri hrani, se skriva v strogih Zidovskih pravilih prehranjevanja, ki prepovedujejo sočasno prehranjevanje z mesnimi in mlečnimi izdel-
ki. Po teh zapovedih Izraelci ne bi smeli uživati izdelkov te ameriške korporacije. V bližini tega lokala so odprli restavracijo z »neoporečnimi« sendviči, vendar je tam obisk majhen.
Najbolj ortodoksni Židje so odloCih upreti ameriškim vplivom. Poudarjajo, da gre za ohranitev starodavnih židovskih običajev in navad. Nedavni zaplet ni povsem nedolžen, kar se kaže v tem, da je problem amerikanizacije ena najbolj pogostih tem tamkajšnjih politikov. Njihova mnenja so različna, vendar se večina zavzema za krepitev vezi z ZDA, pri tem pa poudarjajo, da je potrebno preprečiti vse morebitne negativne vplive. Morda bo uspeh Mc Donald‘sa uvršCen med »negativne vplive« mogočne Amerike.
Danny Gurarieh, Reuter
28
Torek, 3. oktobra 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDI
SREDISCE
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA
"\ X \ c
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.13 najvisje 26 cm, ob 12.17 -10 cm, ob 17.39 najvisje 17
Jutri: ob 0.08 najnižje -35 cm, ob 6.56 najnižje 35 cm, ob 13.06 najnižje -21 cm, ob 18.45 najvisje 24 cm.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
Večini ljudi vreme ne bo povzročalo opaznejših težav, le pri vremensko najbolj občutljivih se lahko pojavijo zmerne, vremensko pogojene težave.
V0X POPULI
Bolj ko se sonce niža, bolj se sence daljšajo.
ne«
Najslabša priCa je bivši prijatelj.

JUTRI
M. SOBOTA 07/21
TRBIŽ
CELOVEC O 6/20

O
NJSKA GORA ^
7,17	nm?«,,.
OVIDEM 13/20
ff
■^N. GORICA ;
GORICA ^ 12/20 O °
POSTOJNA
U /-x XI KOČEVJE
ČRNOMELJ
UMAG
PORTOROŽ
OPATIJA PAZIN	q
REKA
14/20
V Sloveniji: V sredo bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme. Pihal bo jugozahodnik Obeti: V Četrtek bo vreme podobno kot v sredo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
»Polna« lepota
Šanghajskim golobom trda prede
PEKING - Medtem ko se v zahodnoevropskih velemestih borijo proti golobom, se v Šanghaju trudijo, da te ptice ne bi izginile iz mestnega središča. Prejšnji teden je mestna uprava izpustila kar tri tisoč golobov, ki pa so kmalu postali plen avtomobilov in lačnih ust priseljencev s podeželja. Krajevno partijsko glasilo je pozvalo meščane, naj poskrbijo za golobe. Izidi poziva so bili katastrofalni, saj so številni golobi poginih zaradi preobilne hrane. Pametnejši so golobe polovili in jih izročili oblastem, ki zdaj upajo, da jih bodo »prevzgojile«, tako da bodo kos mestnim nevarnostim.
Padalec in luna
Jadralno padalo nad Maynesvilom v Ohiu (Telefoto: AP)
i I ■
PARIZ - Tudi debeluške imajo svoj čar, o čemer priča okrogla manekenka. Svoje čare je poudarila z izzivalnim spodnjim perilom, ki pa ni za vsak žep.
Zaprli
Kefrenovo
piramido
KAIRO - Zaradi obnovitvenih del so za turiste zaprh Kefrenovo piramido. Dela naj bi predvidoma trajala tri mesece. Odgovorni so sporočili, da morajo pritrditi nestabilne kamnite bloke in odpraviti pretirano vlago v notranjosti z novimi prezračevalnimi napravami. Kefrenova piramida je druga največja piramida v Egiptu. Njena osnovnica meri 210 metrov, visoka pa je 136 metrov. Piramido je odkril itabjanski arheolog Giovanni Battista Belzo-ni leta 1818.
Princesa Caroline se bo poročila
PARIZ - Monaški predstavnik za tisk sprva ni hotel komentirati, čez eno uro pa je odločno zanikal vest, da se je najstarejša hči kneza Rainierja BI. in Grace Kelly, princesa Caroline, skrivaj poročila s francoskim filmskim igralcem Vincentom lan-donom. O poroki se je šušljalo že predvčerajšnjim, včeraj pa je tednik Voice zapisal, da sta se Caroline in Vincent poročila 20. septembra, in sicer na županstvu Verquie-resa, vasice v Provansi. Na skrivni poroki naj bi bib navzoči le priči - za Caroline nekdanja manekenka Ines de la Fressange in za Vincenta hči francoskega predsednika Claude Chirac - ter Vincentova mati Albe Dufaure.
Princesa Caroline se z Vincentom Lin-
donom druži že dve leti, potem ko je njen drugi mož Stefan Casiraghi 3. oktobra leta 1990 umrl v tragični nesreči. Njen prvi soprog je bil finančnik Phihppe Junot, s katerim se je ločila po dveh letih zakona, kar je povzročilo pravo krizo v odnosih med kneževino Monako in Vatikanom. Nič čudnega torej, da je marsikdo menil, da se bo princesa prej ali slej poročila s tem francoskim filmskim igralcem. Monaška knežja družina je navsezadnje nenehen vir pikantnih zgodbic za rumeni tisk, za to pa vneto skrbijo Rainierjevi otroci s svojimi ljubezenskimi tegobami. Vsekakor je marsikatera vest izmišljena, med njimi tista, da se bo princ Albert poročil s temnopolto manekenko Naomi Campbell.