D^vl "d"^	^tf^^fc V %	J	^rn^. Cene oglasov
za državo	t^K ^^^m mHh p M^m	m ^Hf	!nnii'<»gV«si
20 oin	^^M M ^HHnk	flHHH^ U	Mj^m
p o 11 c i n o IZ0 Din	^BfflA ^^^m M	V^H^^^M	fl^V	mm vl&lne
celoletno 240 Din	^^M jK^B ■■ ^ ^^M	M ^Rf flflffi	CEH
mesečno 35 Din	fl^HfeHH^P^ ^^^^^^ -MKSi--^^jflfo Jf	^Hf ^Bff .....^fft	v^nc^poTo^Dto
nede.jsko Izdajo	^^^^^ ' ^ OHBHMHHH^^	g Pr, vcčiem C
celole no v Jugo-	—> _ _	naročilu popus:
rSS	S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	SS&tcSM
_ __dneva po praznlKu
Političen list sa slovenski narod
Razlike bodo izplačane
Belgrad, 23. nov. (Tel. Slov.) V Belgradu ni demagogija slovenskega časopisja glede izplačila uradniških razlik napravila nobenega vtisa. Kdor pozna zakon o švedskem posojilu, mu je jasno, da so izplačila razdeljena v tri oddelke. Prvi obrok 7,000 000, drugi 7,000.000, tretji 8,000.000 dolarjev. Ker je na vrsti prva transa, je za to tranšo finančni minister odobril, naj se dolgujoče razlike predlože in so v tej prvi okrožnici navedene razlike, ki pridejo sedaj pri prvi tranši v poštev. Demagogi »Jutra« in »Slovenskega Naroda« vedoma ne računajo s teni, da imamo še dve tranši, katerima se bodo poplačale ostale razlike, oziroma ostanki ostalih visečih državnih dolgov. Pooblaščeni smo, da izjavimo, da se bodo s švedskim posojilom izplačale vse uradniške razlike, kakor tudi izražamo mnenje beigrajskih politikov, da s takimi listi, ki na tak način demagogirajo, ni mogoča diskusija. (To poročilo našega belgrajskega dopisnika v celoti potrjuje, kar smo o tem objavili v včerajšnji številki »Slovenca«. Ponovno a opozarjamo uradništvo na njihove »prijatelje« v SDS.)
Polemika aned listi K HM se nadaljuje
Omladinl napadli upravo ..Novosti"
Uredništvo /e v Kopitar,evi ulici it. 6 lil Rokopisi se ne vračalo, nelranklrano pisma se ne spre/ema/o ^ lirednlšlva feVe/on »t. 2050. upravnlšlva S t. 232S
Protesti industrijskih gospodov
Časopisje KDK bije plat zvona proti oblastnim skupščinam in da vemo, v katero korist je vse to grmenje, so se oglasili industrijski gospodje s svojim protestom. Nam je samo prijetno, da je s tem stvar razčiščena, da se jasno vidi, kdo zastopa interes ljudstva in širokih slojev in kdo pomaga uveljaviti protest industrijskih gospodov. Nam bo jasnost v tem pogledu le dobrodošla, čc tudi industrijskim gospodom, pa je drugo vprašanje.
Predvsem pa moramo konstatirati to-le: Oblastni proračun bi mogel biti znatno nižji •in ne bi bili potrebni nobeni novi davki, čc bi vsa industrijska podjetja stori... v polni meri svojo socialno dolžnost do delavcev. Nad 31 milijonov dinarjev znaša proračun samo ljubljanske oblasti za zdravstvo in ^ro-men del tega denarja gre za one sloje, ki ustvarjajo industrijskim gospodom njih imetje. Kje pa je večja beda in večje pomanjkanje, ko v delavskih krajih? Kje je več nepreskrbljene dece, kje več od dela onemoglih ljudi, kakor v krajih, kjer veljajo samo postave industrijskih gospodov. Ker industrijska podjetja ne vrše svoje socialne dolžnosti do delavcev, mora njih dolžnost izvesti oblast. Toda ne zopet na račun delavcev, temveč na račun podjetij. Zato jc obdavčenje industrijskih gospodov samo pravična stvar, a tudi edino smiselna.
Davki se pobirajo tam, kjer jc denar, ne pa tam, kjer ga ni. Revežu delavcu, ki nima niti za vsakdanji kruh, ni mogoče vzeti nobenega denarja. Industrijski gospodje pa imajo denar in to morajo izkazovati tudi njih bilance. Naj bodo te lepo ali grdo postrižene, visokega dobička industrijskih gospodov vendar ni mogoče prikriti. So podjetja, ki imajo milijonske čiste dobičke in skoraj ves ta denar gre v tujino, ker so baš najbolj bogata podjetja last tujih delničarjev. Naš človek gara, plod njegovega garanja pa uživa tujec. In ko oblast zahteva, da naj tudi ta nekaj prispeva k socialnim dajatvam za delavca, pa je ogenj v strehi!
Naj nam ne govore industrijski gospodje, da malo zaslužijo. Dokler imajo posamezni njih ravnatelji po 20 000 in tudi več mesečne plače, tako dolgo se njim ne godi slabo. Pa o tem poglavju moremo otvoriti še obširnejšo debato, če gospodje to žele.
A industrijski gospodje ne protestirajo samo, temveč tudi zahtevajo. In med drugim zahtevajo, da se morajo njim proračuni predložiti na vpogled. Industrijski gospodje se menda niti ne zavedajo, kako neverjetna je ta njih zahteva in kako zelo dokazuje, da nimajo in nočejo imeti niti pojma o demokraciji. Gospodje menda čisto pozabljajo, da so oblastni proračuni predloženi javnosti že s tem, ker so predloženi oblastni skupščini, ker je ta izvoljena od vsega ljudstva. Naj si pridobe na volitvah industrijski gospodje zaupanje ljudstva, pa bodo ne samo gledali v proračun, temveč naravnost odločevali o n,'em in po mili volji zniževali davke. Industrijski gospodje pa seveda vedo, da ljudskega zaupanja nikdar dobiti ne morejo in zato zahtevajo, da se še njim predloži proračun v pregled.
Kaj pa bi dejali industrijski gospodje, če bi prišli mi s slično zahtevo in zahtevali, da morajo tudi vse bilance industrijskih vele-podjetij biti predložene oblasti, in sicer z vsemi prilogami. In kaj bi dejali, če bi zahtevali, da prisostvuje ne samo vsaki seji upravnega sveta, temveč tudi vsaki seji eksekutivc zastopnik oblasti? Ta zahteva ne bi bila prav nič čudna, ker seje oblastne skupščine so javne in vse delo oblasti je pod kontrolo javnosti, dočim so seje upravnih svetov tajne in brez kontrole javnosti! In vendar bi bile te seje dostikrat tudi za javnost zelo zanimive, ker se na njih dostikrat sklepa o stvareh, ki se tičejo samo javnosti, ne pa industrijskih gospodov. Zakaj n. pr. ni bila postavljena električna centrala na Savi?
Pa še neka) bi vprašali industrijske gospode. Kaj pravijo namreč na to, da mora prav vse prebivalstvo vsled visoke industrijske zaščite plačevali svoje potrebščine dražje, kakor pa bi jih plačevalo, če bi dobilo blago byez carine iz tujine? Ali tega davka, ki ga plačujemo mi vsi, industrijski gospodje ne vidijo? Ali misliijo, da morajo kmet, delavec in obrtnik poleg tega industrijskega davka plačevati še vse druge? Če bi vladale v i Sloveniji samo stranke, ki so odvisne od milosti industrijskih gospodov, bi morda žc bilo
Zagreb, 23. nov. (Tel. Slov.) Kakor smo i poročali, so »Novosti« ostro napadle »Hrvata«, ! ker je trdil, da so »Novostine« vesti neresnične ! in tendenciozne. »Hrvat« je reagiral na ta na-, pad. V Zagrebu se spravlja s tem v zvezo sinoč-nji napad hrvatskih omladincev na »Novostino« j uredništvo in upravo, pri čemer so v upravi razbili par oken. Govori se, cla so to napravili federalistični cmladinci, da bi se maščevali nad »Novostmi«, ker so imenovale »Hrvata« komunističen list. »Hrvat« na to danes odgovarja in pravi, da »Hrvatu« niso bili potrebni ti napadi na »Novosti«. Če je l;do to napravil, je s tem
Mannkovič ne odstopi
Davidovič se vrnil v Belgrad.
Belgrad, 23. nov. (Tel. Slov.) Danes je prispel v Belgrad g. Davidovič, ki se je vrnil s svojega potovanja po južni Srbiji. Z njim so prišli v Belgrad ministra gg. Grol in Markovič ter nekateri demokratski prvaki, ki so spremljali svojega voditelja na potovanju. Ob pol 10 je prispel Ljuba Davidovič v narodno skupščino. Najpreje se je razgovarjal s svojimi poslanci, ki so ga obvestili o trenutnem političnem položaju v Belgradu. Okrog pol 12 je g. Davidovič obiskal pravosodnega ministra Vujičiča, ki je Dav doviča povabil, da se udeleži jutrajšnje seje mi nistrskega odbora o zagonskem načrtu proti korupciji. Te seje se udeleži tudi poslancc Pcčič. G. Vujičič je zagotovil Davidoviču, da se bo potrudil za čim skorajšnji sprejem zakona. Novinarjem je g. Davidovič po razgovoru z min Vu-jičičem odklonil vsako izjavo.
Popoldne jc g. Davidovič obiskal bolnega dr. Marinkoviča in se z njim dolgo razgovarjal Ta Marinkovičev korak se smatra samo kot navaden obisk, ker se je hotel infor.mriH o Marin-kovičevem zdravju. Odločno zanikajo vest, da bi bil obisk v zvezi z morebitnim Mannkovičevim odstopom radi njegovega zdra' ja Kakor smo sc informirali, se je danes Marinkoviču zdravje zboljšalo in so zato vesti o njegovi ostavki brez vsake podlage.
Nezaslišana 3z;ava
dr. Mačka
Zagreb, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Današnji »Narodni vak priobčuje razgovor dopisnika madjarskega lista »Pesti Hirlap« Simona Vil-mosa s predsednikom HSS dr. Mačkom. V tem razgovoru se je dr. Maček dotaknil vseh važnih političnih vprašanj, posebno se je ba-vil z vprašanjem, kako si Hrvati zamišljajo bodočo državno ureditev. Dr. Maček je izjavil, da HSS brezpogojno zahteva v mejah SHS popolno zakonodajno in upravno državno samostojnost, in sicer na temelju hrvatskega državnega prava. Razen tega je dr. Maček izjavil, da so prečanski Srbi morda bolj nerazpolo-ženi proti Belgradu kakor sami Hrvaili in da Ilrvali ne morejo biti v isti državni skupnosti s Srbi, ker so Hrvati zastopniki zapadne kulture, Srbi pa antipodi te kullure.
Kot pravi zastopnik Vlaške ulice si je dovolil dr. Maček tako nezaslišan uapad na srbski narod, da njegove nadaljnje izjave ne moremo niti priobčiti.
tako, toda v Sloveniji je politična moč v rokah SLS, ki je in ostane ljudska stranka.
Z vestnostjo, ki je lahko v zgled vsem drugim oblastem v državi, so naši oblastni poslanci določili nove davke. Skrbno so pazili, da izdajo denar samo za najnujnejše stvari, in še bolj skrbno so pazili, da bodo novi davki čim najbolj pravični. Pa vsega tega nočejo industrijski gospodje videti in nočejo videti nc
napravil slabo uslugo federalistom in ne dela po intencijah »Hrvata«.
Polemika med tiskom KDK se nadaljuje.
»Hrvat« napada »Riječ«, Novosti« in »Narodni val«. Ti medsebojni napadi časopisja KDK jasno kažejo nerazpoloženje med pristaši in vodstvom KDK.
Značilno je, da vest »Slovenca« in zagrebške »Narodne Politike«, da je poslancc SDS Brankovič izstopil iz kluba SDS, ni bila deinan-tirana niti po »Rijcči niti po nobenem drugem glasilu KDK.
KDK bo ..bojkotiral" 1. december
Zagreb, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Poslovni odbor KDK je danes nadaljeval svojo sejo v predsedniški sobi sabornice. Navzoči so bili oba predsednika KDK, Predavec, Krnjevič in Vilder. Kakor je Vaš dopisnik zvedel iz zanesljivega vira, se je razpravljalo o vedno večjem nezadovoljstvu med poslanci SDS zlasti slovenskimi, in o stališču, ki ga bodo zavzeli proti proslavi 1. decembra. Ker poslovni odbor sploh ni mogel priti do nobenega sklepa, se bo seja jutri ob 11 dopoldne nadaljevala. Jutri se bo redigiral sklep za pristaše KDK o proslavi 1. decembra. Pribičevič je izjavil časnikarjem, da je njegovo stališče glede proslave 1. decembra znano. Po sklepu 1. avgusta pristaši ne morejo sodelovati pri nobeni proslavi s pristaši režima in da bodo radi tega bojkotirali tudi proslavo 1. decembra. Pribičevič je izjavil, da se ta sklep KDK frapantno strinja s sklepom romunske selja-ške stranke, ki je danes na vladi, kar je Pribičevič posebno poudaril. (Ni pa treba po-vdariti, da g. Pribičevič ni g. Maniu. Op. ur.)
Novi Sad protš Pribičev ču
Novi Sad, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Trditve, da je Pribičevičeva stranka tudi drugod izven Like v razsulu, potrjujejo tudi samostojni demokrati v Novem Sadu. Zadnje čase so pogosto imeli seje in so odločno obsodili Pribičevi-čevo sedanjo politiko in od njega zahtevali, da prekine zveze s HSS in da se orientira proti Belgradu.
Novi Bjudsko- šolski zakon v razoravi
Belgrad, 23. nov. (Tel. Slov.) Danes je imel odbor za proučevanje ljudskošolskega zakona prvo sejo. Prosvetni minister je izjavil, da je novi predlog sestavljen iz dosedanjih štirih predlogov. Upa da bo debata pripomogla, da bo dosežen sporazum. Kakor znano, so se proti osnutku novega šolskega zakona posebno ostro izjavili Nemci, ki so imeli za to posebno sejo v Banatu, dalje Madjari, v zadnjem času so na parlamentarne klube pritisnili tudi Rusini v naši državi, ki zahtevajo ljudske iaffe z rusinskim učnim jezikom in rusinskim v emu kom.
RAZREDNA LOTERTJA.
Zadele so sledeče srečke državne razredne loterije: Po 20.000 Din št. 14.332 in 833, po 10.000 Din št. 55.173 in 110.057.
bede onemoglih, nc revščine brezposelnih in zapuščenih. Vidi/o samo sebe in svoje več ko udobno življenje ter so pozabili na svojo socialno dolžnost.
Zato pa čast našim oblastnim poslanccm, da so industrijske gospode z novimi davščinami na to dolžnost spomniii. Opomin z davki je vendarle najboljši!
Uprava /e vKopliarlevt ul.št.b Čekovni račun: Llubl/ana Stev. lO.hSO In 10. za Inseiale. Saraievo.ti.7 3h3, "Zagreb St. 39.011, Vraga In Dunof St. 24.797
..Zločin" g. SCemperla
Italijanski časopisi, ki srno jih dane» sprejeli, poročajo o aretaciji urednika »Goriške Straže«. Iz teh poročil posnemamo:
V pondeljek so prijatelji iz Bovca pova. bili urednika ustavljene »Goriške Straže« g. Leopolda Kemperleta v avtomobil, da sc z njimi pelje na sprehod. Avtomobilu jo sledila politična policija soriške milične legije. Pri Sv. Luciji je družba pustila avto v neki gostilni in šla obiskat znance. Milica je medtem obstopila avtomobil in čakala, da se družba vrne. Ko so je g. Kemperle vrnil, so ga takoj aretirali, češ, cla se nahaja v avtomobilu 12.000 patron.
Ta poročila fašističnega tiska v celoti po. trjujojo, da je zadeva vprizorjena po inštruk-cijah iz Rima in da so patroni podtaknjeni, da bi se proti časnikarju Kemperlu moglo postopati.
Mi ta dejstva ugotavljamo, cla bi se videlo, kakih sredstev so poslužujejo fašisti pri preganjanju naših ljudi.
Dr.TriSler o napredmakih
G. Ivan Hribar objavlja v »Trgovskem listu« svoje spomine. Sodbo o teli spominih bomo povedali, ko bodo izšli v celoti. Ker p« objavlja r. Ivan Hribar t ml i razna pisma, imajo njegovi spomini tudi historično vrednost. In eno takih pisem je ono, ki pa je pisni pokojni dr. Triller dne 26. marca IS99. iz Tolmina Ivanu Hribarju. Med drugim pravi dr. Triller:
»Resnično, resnično Ti torej j>ovem, da ste jo pošteno zavozili, vi preklicani liberalni narodnjaki. Toka časa ne razumete več in nespodobno ste podobni često tistemu ptiču — noju. S sijajnimi, a še bolj nepotrebnimi kongresi, imajočimi sicer isti hipni brilantm i učinek biti lep umetalni ogenj, a tudi isto ! hipno smrt, slepi narodna stranka zgolj samo sebe, da je še dandanes mogoče z besedo in j frazo organizovati in voditi maso. Brezkončna indiferentnost, da ne rečeni naivnost in nezrelost narodne stranke na socijalno-politič-nem polju — voila 1'ennemi! — Zadružno idejo, idejo asocijacije, to idejo bodočnosti hočete uničiti v narodu in to zgolj iz jeze, ker so Vas z isto, četudi iz sebičnih namenov prehiteli marljivi klerikalci. Da, takrat ko bo togotno otroče s svojo palčico ustavilo brzo-vlak!
Boli me, da je splošna vihra pričela odnašati za drugimi tudi Tebe, ki si imel vsikdat o pravem času tudi pravo idejo, boli me, da ob pretežni razdrapanosti in brezprogram-nosti narodne stranke trpi tudi Tvoj politični ugled. Brez žalosti in ogorčenosti odložim redkokdaj katero številko »Naroda«, toga vernega zrcala strankinega beraštva in pro. pada. Vem, da sem tudi sam kot voditelj lista marsikaj zagrešil v svoji mladeniški nezrelosti — a poštenja in lojalnosti nisem zgrešil, na sramotni oder nisem postavljal stranko. Certamen certavi, sed fidem servavi.«
Tako je torej sodil dr. Triller o napred-njakih že leta 1899., torej takrat, ko še ti niti v sanjah niso poznali gotovih metod iii ko jih ni okužila niti privlačnost nacionalizacij niti jih še ni zaslepila politična moč.
Kaj pa bi dejal danes dr. Triller o tem tužno žalostnem naprednjaštvu, ki ne pozna nobene druge ideje ko strah pred klerikalci? Kaj bi dejal o njih delu proti oblastni avtonomiji, kaj o njih neslovenskem stališču, kaj c njih politiki, ki se menja, kakor pač nanese konjunktura?
Pa to itak niso nobena vprašanja in zato je bilo tudi naravno, da je bil dr. Triller ob zadnjem razkolu napredne stranke odločno proti onim, ki so žalostni reprezentanti šc bolj žalostne nazadnjaške liberalne misli.
To je politika! V »Kmetskem listu« je ot>]» vil g. Puceij uvodnik s pomembnim naslovom »Sramotna in žalostna vloga«. Vse mogoče govori g. Puceij v tem uvodniku, predvsem pa sc trudi dopovedati svojim bravcem, da je huc? na dr.-a Korošca, neusmiljeno hud. Pa to je ie stranskega pomena, bolj zanimivo je, ko pripoveduje g. Puceij o ustavi. Te imenitne besede je zapisal: »Naša stranka je takoj po sprejetju Ustave (g. Puceij piše ustavo z veliko začetnico. Op. ured.) izjavila, da je za takojšnjo revizijo ter za vsako njeno poboljšanje, ki bi osiguralo večjo samostojnost Slovenije«. Komai so glasovali za ustavo, že so bili za njeno revizijo. Zakaj pa so potem za njo glasovali? Mar zato, da bi jo mogli revidirati? — Gospod Puceij, dostikrat smo že občudovali vašo politiko, ko pa smo braii, zakaj ste glasovali za ustavo, pa smo čisto brez sape. Kdor zna, pa zna! Ali ni tako, g. Puceij?
Fašizem in komunizem
Prefekt v Rovigu je z navadnim prefek-turnim odlokom vzel odvetniku Perettiju iz Bologne pravico upravljanja njegovega zemljišča v Rovigu in določil za upravitelja predsednika fašistovske poljedelske zveze. Ta bo upravljal Perettijevo premoženje »v interesu in za račun lastnika in ima pravico storiti vse ukrepe, ki se mu zdijo potrebni za dvig proizvodnje.« Odlok določa izrecno, da mora naslednik, n. pr. pravi lastnik, ako mu prefekt vrne pravico upravljanja, povrniti fašist ovskenm upravitelju vse investicijske stroške, ki bi se ne krili z dohodki zemljišča.
Zanimiva je motivacija tega odloka, ki je vzbudil precej šuma po vsej Italiji. Prefekt se sklicuje na pismi fašistovske poljedelske zveze in fašistovske stranke v Rovigu, v katerih ti dve organizaciji zahtevata, konfiskacijo Perettijeve zemlje, in na prefekturne izvedence, ki so ugotovili, da je Perettijevo zemljišče po žetvi 1927-28 popolnoma zapuščeno; lastnik ni dal niti preorati, ne krme požeti, pesa ni vsa pobrana, koruzno listje ieži še na polju, v hlevih ni več živine. Nadalje ugotavlja prefekt, da ne more politično »blastvo mirno gledati, kako razpada premoženje, ki bi lahko donašalo ogromne dohodke zasebnemu gospodarstvu in je prav radi tega velikega pomena tudi za »javno gospodarstvo«; lastninska pravica ne more obstojati v >jus abutendi«, po kateri bi lastnik lahko celo uničil svoje imetje. »Nasprotno, zasehna last ima bistveno socialno vsebino, v kolikor stremi za tem, da spravi v sklad individualno pravo s pravom skupnosti.« Ravnanje odvetnika Perettija je v polnem nasprotju s programom fašistovske vlade glede proizvodnje in poljedelstva posebej. Prefekt se končno sklicuje na Mussolinijevo okrožnico glede »splošne bonifikacije«, ki daje prefektom pravico, da sami izvedejo bonifikacijo zasebnih zemljišč na stroške lastnika, ako ta noče tega storiti.
Italijanska javnost je pod fašizmom vajena senzacij in danes Italijan komaj skomigne z rameni, ko se podira tradicionalna ustava in fašisti sklepajo celo o prerogativah krone. Mussolini je tudi z okrožnico glede splošne bonifikacije pripravil javnost na podobne ukrepe. Toda pri vsem tem je odlok prefekta v Rovigu presenetil celo same fašiste. Furla-nija. kjer se fašizem nikdar ni mogel ukore-oiniti, je bila vsa pokonci. V pravnih krogih se je vnela živa debata o motivaciji prefek-turnega odloka, ki podira temelje državljanskega prava. Prav kakor latifundist se je razburil bankir.
Fašizem je že davno obral zasebnika vseh ustavnih svoboščin. Dokler je šlo za abstraktne demokratične pravice (volilna pravica, tiskovna svoboda idr.), ki jih končno lahko vrne državljanu neokrnjene vsak hip drug režim, so se lahko upogljivi italijanski duhovi kmalu upognili. Bankirji, industrijci, veleposestniki in trgovci se niso težko ločili od pridobitev demokracije in marsikateri je odkritosrčno pritrjeval zasmehovanju demokracije in parlamentarizma, češ, sedaj bo konec večnega prerekanja in proletarskih zahtev, in mi bomo »delali«. Vse drugače pa so zapiskali okroglolični gospodje, ko je fašizem pritisnil na njihove žepe, na njihovo zasebno lastnino, ki je bolj otipljiva kakor duh demokracije in parlamentarizma. »Besedo« je fašizem lahko zamenjal in nadomestil, »kruh« pa je vendar danes le tisti kakor za časa »demo-masonsko-polarske demagogije« in želodci se ne dajo aklimatizirati raznim režimom. Kdo povrne zapravljeni denar, zapravljeno premoženje? V konkretnem slučaju: Kdo jamči, da fašistovski komisar ne zapravi s slabim gospodarstvom premoženja Bvojega političnega nasprotnika? Bogataši so se zbali tudi za denar, naložen v bankah. Saj je še danes mnogo takih, ki tiščijo denar doma iz strahu pred davki in »prostovoljnimi« patriotičnimi zbirkami.
V Rimu so v političnih krogih mnogo debatirali o odmevu tega odloka. Končno je izšlo v listih polu rad no poročilo, ki na dolgo razlaga, da je alarm v javnosti neupravičen. Peretti je kazen zaslužil, ker je prepustil svoje zemljišče lastni usodi. Radi tega ni trpel mogoče samo zasebnik, ampak hidi drla va. —
Prefektov ukrep ostane torej v veljavi. ! Fašizem se nerad umika. Italija je torej na potu h komunizmu, ali bolj določeno, k bolj- , ševizmu? To ne. Edina skupna poteza obeh i gibanj je etatizem. Glede fašizma je gotovo, j da mu je etatizem samo sredstvo, da se režim vzdrži na površju. Prav radi tega pa ni nevarnosti, da bi se fašizem prelevil v komu-nizem., Prav bodo imeli tisti fašistovski publicisti. ki so spočetka definirali fašizem kot »metodo«. To je res metoda vladanja. Fašizem balansira, se lovi, išče ravnotežje med socialnimi razredi, ki naj se spravijo in podvržejo blagru države, a ne radi socialne pravičnosti, ampak radi države same; fašizem ne mnra diktature ne enega ne drugega razreda in ne želi premočnih pretresljajev sedanjega socialnega sestava, ker bi škodili državnemu gospodarstvu in režimu. Prav radi tega se n. pr. latifundistom ni bati kake acrrarne reforme. Neposredni in glavni cilj fašizma je: vzdržati se na vladi. Odtod ukrepi
■ , ___ljinii, — .. t n 1 m i 1, nonnv R m 7f1 vn mn n
m ko mziivuin	—. — •
pa se fašizem še danes oslanja na kapitaliste, ki bo mu pomagali na noge. Priznati pa ie
Za sporazum Bolgarije s SHS ' Zopet »apor. Na dan desete obletnice ita
Iziave g. Malinova
f
G. Malinov, bivši predsednik bolgarske ] vlade in najresnejši kandidat za nositelja nove situacije je dal »Politiki« izjave, ki so značilne za razpoloženje v Bolgariji in jih zato
v celoti priobčujemo.
O razmerju do Jugoslavije je g. Malinov,
vodja opozicije v vladni stranki »Demokrati-česki zgovor«, izjavil:
Moje mišljenje je, da razmerje do Jugoslavije ni ravno dobro in zadovoljavajoče. Kadar se govori površno in uradno, se navadno reče: »Naše razmerje z vašo državo je korektno in zadovoljavajoče.« Moje mišljenje pa je, da to razmerje ni niti zadoovljavajoče niti korektno. Poglejte: Meja je zaprtat Ta okol-nost najbolj označuje to razmerje...
Razmerje med Jugoslavijo in Bolgarijo mora biti prijateljsko, ne pa korektno. Da pa ono postane prijateljsko, je potrebno vstvarjati ne na temeljih naše preteklosti, marveč na temeljih naše bodočnosti. Ce bomo šli vzporedno, potom bomo si lahko ustvarili lepo bodočnost za nas kot Slovane in za naši dve popolnoma neodvisni državi.
Mislim, da je potrebno, da naj iniciativa zato pride iz Belgrada, ki je močnejši, ne pa iz Sofije. Jugoslavija, ki je od nas močnejša, naj predvzame prve korake, ki naj obe zemlji pripeljejo do prisrčnejših stikov.
To je moje mišljenje o razmerju do Jugoslavije. V podrobnosti se ne spu?čani, kajlii one so zelo številne in delikatne. Nadejam pa se, da bo prišla priložnost, da o njih razpravljam, ko bom zato bolj pooblaščen.«
»Kaj bi lahko Izjavili o moči »Zgovora«, ki vodi danes bolgarsko politiko?
»Vi veste, da je poslednja ministrska kriza pred tremi meseci srečno prebrodena in da je na vladi zopet ostal Demokratičeski zgovor. Za mene to dejstvo seveda ne pomeni, da je kriza definitivno dokončana. Misli se, da bo kmalu zopet izbruhnila nova. In v tem slučaju najbrže ne bo Zgovor ostal na vladi. Bolj verjetno je, da bomo imeli koalicijo med strankami. O pogojih bi bilo seveda prerano govoriti...«
Ali je res, da bo v Zgovoru ponovno prišlo do sporov?
»Zgovor ni homogena stranka. On je koalicija ali pa — če hočete — federacija starih prijateljev, to je: demokratov, radikalov in narodnjakov. V tem je njegova slabost. Ze prvikrat je kriza izbruhnila vsled nasprotij med temi strankami in ni izključeno, da tudi sedaj to borbe, ki se nadaljujejo in so stabie, ne izzovejo krize. Ne l)orimo pa se morda samo za vodstvo. Mi se borimo radi različnih političnih koncepcij. Eni mislijo, da je treba energično nadaljevati z notranjo politiko g. I.japčeva, drugi insistirajo na tem, da je potrebno voditi aktivnejšo zunanjo politiko, ki bi nam pomagala do zboljšanja naših razmerij do sosedov, v prvi vrsti do Jugoslavije. Kar se mene tiče, ponovno naglašam, da se mora z Jugoslavijo voditi ne morda politika korektnosti, marveč politika iskrenega prijateljstva ...
Odkod fašistom denar?
Podrobnosti o slepariji z antičnimi kipL
Milan, 23. nov. (Tel. »Slov.«) »Corriere dela Sera« poroča o ponarejanju 500 let starih klasičnim skulpturnih umetnin in opisuje podrobnosti, kako se je posrečilo, da so kupce prepričali o pristnosti umetnin. Florentin-ski trgovec s starinami je kar odpočetka izjavil vsakemu kupcu, da mu iz posebnih razlogov ni mogoče povedati izvora ponudenih kipov. Pripovedoval je, da je kipe dobil pri tajnem izkopavanju neke porušene opatije v bližini Monte Amiata, kamor so kipi bili spravljeni med graditviiijo stolne cerkve v Sienni, ter se je potem opatrja porušila po potresu. Šele v najnovejšem času je spokorni menih don Mario s svojim študijem v neki samostanski knjižnici odkril zgodovino, načrt opatije in sezname umetnin ter na licu mesfa tajno kopal, da bi preprečil, da ne bi vlada in zbiratelji umetnin o tem zvedeli in da bi cerkvi zagotovil lep dobiček iz prodaje umetnin v inozemstvu Z nujnimi prošnjami, da bi kupci ohranili vse to v tajnosti, je slepar kupce prepričal o tem, da so njegovi kipi
pravi antični. Pravi izvor kipov so odkrili šele tedaj, ko je opazoval sin ravnatelja rimske umetniške akademije slučajno pred njegovo delavnico kiparja Dossena, čegar ime je sedaj postalo znano, kako se nalagajo kipi na tovorni voz. Kipar Dossena, kateremu je sedaj vsled njegovih odličnih zmožnosti zagotovljen svetovni glas, ni imel pojma o goljufivih namenih njegovih delodajalcev. Dopovedati so mu, da so kipi namenjeni za neko cerkev v Ameriki, ki se gradi v toskanskem renesančnem stilu. Kipar je od obljubljenega plačila 2 milijonov lir dosedaj prejel samo četrtino in se za ostanek s svojim delodajalcem pravda pred sodiščem.
Milan, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Italijanski umetniški krogi se radi ponarejanja antičnih skulptur in njihove prodaje nič posebno ne razburjajo. Izdelovanje ponarejenih umetniških starin je v Italiji že priznana obrt. Nekateri italijanski listi se celo iz škodoželjnosti radujejo, da se je posrečilo inozemcem odvzeti drag denar in voditi za nos.
Angleški kralj nevarno obolel
London, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Smatra se, da se je bolezen angleškega kralja tekom noči poslabšala. O polnoči se je sestal kon-zilij treh zdravnikov ob kraljevi postelji, ter je vso noč eden od zdravnikov čul pri kralju. Govori se, da se je pokazala kontuzija levih pljuč. Vendar pa se je dosedaj vsem obiskovalcem zatrjevalo, da se kraljevo zdravje boljša. Do sedaj še niso smatrali za potrebno, da bi o bolezni kralja obvestili vvaleškega princa, ki se nahaja na lovu v Afriki.
London, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje angleškega kralja, katero označuje njegova okolica kot nenevarno, se mora z ozirom na starost in občutljivost kralja smatrati za resno. Temperatura znaša 39 stopinj. Vnetje sopil se širi dalje. Kralj je že pred dvema letoma imel hud katar in se je pozdravil šele z dolgotrajnim potovanjem po Sredozemskem morju.
Omi mistični Ba'cfwin
London, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Baldwin je na govoru v Glas-gowu izjavil: Tekom zadnjih štirih let se je ločena Evropa spremenila v združeno Evropo. Nobenega razločka ni več med zavezniki in bivšimi sovražniki. Državniki raznih držav žele vpoštevati stališča drugih držav. Danes je upravičeno upanje narodov, da se bodo med seboj bolje razumeli in zato živeli v blagostanju. Dalje je govoril o vprašanju zaščitne carine in izjavil, da je Anglija pripravljena, sprejeti mednarodno konvencijo o osemur-nem delavniku, ki angleškim potrebam ustreza bolje, kakor \vashingtonske konvencije.
Aooc?nys m) Hindenburgu
Berlin, 23. nov. (Tel. Slov.) Voditelj mad-jarskih legitimistov grof Albert Apponny bo imel v Berlinu predavanje. Značilno je, da bo Apponnyia sprejel tudi predsednik Hindenburg.
Amerika s sovleti
Varšava, 23. nov. (Tel. »Slov.«) »Gazeta Varšavska« domneva na podlagi potnih poročil ameriškega kontrolnega agenta na Poljskem Deweya, da je močno, da bi se interes Amerike odvrnil od Poljske in obrnil k Rusiji. Tu si vprašanje ruskih predvojnih in vojnih dolgov, ki znašajo samo 117 milijonov rubljev, ne bi delalo nobenih težkoč, če bi se Amerika interesirala za sovjetsko Rusijo.
Nemška vlada o reoarse ah
Pariz, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Glede sklicanja konference strokovnjakov je Nemčija napravila tretji korak s tem, da je nemški poslanik Hochst podal ustmeno izjavo pri Briandu in Poincareju, katerima je izročil obenem tudi memorandum. Ugo- jri Hochsta so predvsem naperjeni proti poskusu, da bi strokovnjaki že vnaprej določili minimalne zahteve, kakor so bile stavljene v angleški Lal-fourjevi formuli, glede Francije pa v Coinca-rejevem govoru v Chamberyju. V memorandu se navajajo isti argumenti, ki jiih je že dr. Stresemann razvijal v svojem zadnjem govoru, da se more govoriti o resnični rešitvi re-paracijskega vprašanja samo tedaj, če zahteve ne bodo presegale gospodarskih zmožnosti Nemčije.
Razsodba v vohunskem procesu
Dunaj, 23. nov. (Tel. »Slov.«) V vohunskem procesu proti Reindlu in tovarišem je bila danes izdana razsodba, s katero so bili obsojeni vsi trije obtoženci. Koliko so obtoženci, posebno pa Reindl, oškodovali Avstrijo, se je moglo v razpravi določiti samo približno. Goljufije so bile večje, kakor utegne znašati škoda. Reindl je biil obsojen na 18 mesecev težke ječe, Hanika na 8, Miillcr pa na 6 mesecev težke ječe. Sodišče je glavno krivdo vohunstva videlo v tem, da so obtoženci izročili vojaškim atašejam strelne tabele za avstrijske topove in metalce min.
italijanske zmage je plapolala na gradu pri Tolminu ogromna jugoslovanska trobojnica. Radi tega zlo-8ina sta še morala včeraj zagovarjati pred goriškim tribunalom 20 letni dijak Venčcslav Tuta ia Tolmina in 19 letni Viktor Logar tudi iz Tolmina. Tuta je bil razen tega obtežen, da je rnzpečavai slovonske knjige in otroško bcrilce »Prve korake«, j	Sodišče je obsodilo Tuto na dva meseca za-
| pora, Logarja pa na dva meseca zapora in 200 lir i globe.
Nori zavodi »Loge Nazionale«, Znano razna«
rodovalno društvo »Lega Nazionale« je prevzelo dijaški dom »Nicolo Tomnseo« v Zadru in s toni omo-I goČIlo nadaljnji obstoj istega. S kr ukazom od 'i. i avgusta 1928 je bil ta zavod priznan kot juridična 1 osebnost. V smislu novih, od naučnega ministrstva potrjenih pravil je >Lega Nazionale« imenovala v odbor kot svoja zastopniki senatorja Taconija ia Zadra, ki je podpredsednik cLege*, in odvetnika Troianija, predsednika zndrske podružnice »Lege«. Po predlogu Troianija je osrednji odbor na svoji zadnji seji sklenil, da otvori v Zadru tudi pošolsko zaposlovalnico in rikrentorij, ki pa mora v smislu balilskega zakona in dogovora med to ustanovo in »Lego Nazionale« biti podrejena balilski organizaciji. V to svrho je stavila »Lega« na razpolago že 10.000 Lir. Na isti seji so tudi sklenili, da otvo-rijo nov šolski vrtec prav ob meji v Knčji vasi. kjer se zida ravno novo šolsko poslopje.
Vrvenje v tržaškem fašju. Ako bi živeli v normalnih razmerah, bi moral sedanji fašistovski tajnik inž. Cobolli (Kobol) odleteli že radi svojega nizkrtnega maščevanja nnd odvetnikom dr. Čokom. Sedaj pa je nevolja tudi v fašistovskih vrstah silno velika. Širi se glas, da je Cobolli prisleparll kar 11 milijonov lir, prpdvscm s svojimi stavbenimi zadrug mL Veliko denarja da je naložil pod tujim imenom v Milanu, druge večje zneske pa da je investiral v nepremičninah.
Dejstvo je, da so bili	pri Sv. Jakobu
nalepljeni lepaki, ki obetajo svobodo »squnrdl-stom« in v nedeljo je bilo slišati celo po ulicah klic »Dol s Cobolloml«. Plakati so nosili besede: L'ora decisiva 'avvicina. Squndristi radunatevic (Odločilna ura se bliža. Skvadristi, zberite se.)
Sicer pa je Cobolli že menda na najvišjem mestu padel v veliko nemilost. Pred kratkim je namreč polea? veliko drugih romanj v Rim k Du-ceju priredil tudi potovanje članic organizacije »Dopolavoro«. Hotel je priliko izrabiti v svoje namene (baje je njegov namen postati osrednji tajnik) in je naučil deputacijo, ki jo naj bi predstavil Mussoliniju, naj se izrazi čim najbolj neugodno o dosedanjem osrednjem tajniku Turattiju. Nesreča pa je hotela, da je med tem prišel v Pim glas o njegovih poneverbah in ko je Cobolli bil že na potu, je došla v Trst brzojavka, s katero ga je vabii Turatti, ad audiendum verbum. Nič hudega sluteč se je oglasil Cobolli pri Turattiju, ki ga Je zadržal več nego poldrugo uro in ga primerno oštel. Medtem pa je čakala deputacija »Dopolavoristkinj« na Cobala, da jim da zadnja navodila. Bližala so je ura sprejema pri Mussoliniju in Cobala ni bilo od nikoder. Končno jim ni preostajalo drugega, da so hitele v največji naglici k Mussoliniju, kamor so dospele vse oprašene in zamazane in nekoliko v zamudi. Že to je povzročilo, da je bil sprejem dokaj hlnden, še bolj hladen je postal, ko so mu izročile škatljo iz mramorja »svetega Krasa«. Rekel jim je kratkomalo, da bi bile lahko vporablle denar v bolj koristne namene. Ko pa so zače*le dajati izraza svoji »nevolji« proti Turattiju, je bilo konec vsega.
Drobne vesti iz sveta
Za novega poljskega poslanika v Belgra-du bo imenovan dosedanji ministerialni ravnatelj B a 1 i n s k i.
Newyork, 23. nov. (Tel. »Slov.«) Mehi-ška policija je aretirala sedaj tudi Ma-nuela Trejo, ki je bil pri umoru generala Obregona udeležen na ta način, da je na smrt obsojenemu atentatorju Toralu preskrbel strelno orožje. Trejo se je skrival mnogo mesecev in bo sedaj najbrže tudi obsojen na smrt O vzklicu Torala in nune Conception je včeraj razpravljalo vrhovno sodišče, odločitev pa se bo objavila šele jutri.
Dr. Stresemann je bil včeraj ponovno soglasno zvoljen za predsednika nemške ljudske stranke.
Potres v Romuniji. 23. novembra ob 6.24 je bil v Bukareštu močan potres, ki je trajal 30 sekund. Obenem s potresnim sunkom se je slišalo podzemeljsko bobnenje. Ljudje so v strahu zbežali na ulice. Središče potresa se domneva v Foksaniju.
Budimpešta, 23. novembra. (Tel. Slov.) Na politehniki je prišlo danes zopet do protižidov-skih izgredov, nakar je rektor zaprl visoko šolo in odredil obvezno legitimiranje slušateljev.
Lisbona, 23. nov. (Tel. Slov.) Grški parnik »Virginia« z 2500 tonami se je potopil 40 milj jugozahodno od mesta Oporto. Posadka je bila rešena.
treba, da so znali fašisti tej svoji goli »metodi vladanja« dati socialno obleko v »listini dela«, ki bazira nn nekakem solldarizmu, in prav ta obleka je spravila že mnogo tujih publicistov na led.
Dunajska vremenska nnpoved: Po večini oblačno, posebno pa v južnih Alpah deževje. Po nižinah milo vreme; v prostih legah sveži vetrovi, po gorah snežni viharji. V deželah pred Alpami morda kratka razjasnitev.
340
glasov, ki jih je dobila »Slovenska lista« ka-toliških akademikov, »Jutru« ne da miru. Seveda je ob tej priliki treba vreči blato na bo-goslovce in ponavljati frazo o svobodi znanosti. Da ne bo ta »lajna« spravila nobenega bogoslovca iz semenišča, je jasno. Abotno bi pa bilo primerjati kulturno delo enega kaplana,' kaj šele vse duhovščine, z delom »Jutro-vih« kulturonoscev. Nikar pa naj si »Jutro« ne domišlja, da bo dala slovenska univerza vezati vse njegove letnike v usnje ter jih razr postavila na odlična mesta v svojih knjižnicah, da bi poznejši rodovi študirali slovenske »očake« — učenjake iz »Jutrove« dežele, pač pa bodo tam še in še stali cerkveni očetje in drugi učenjaki — katoličani svetovnega slovesa, katerih dela bodo morali študirati tudi »svobodni« akademiki, če bodo hoteli kaj znati. Ce bo pa šel razvoj naših gimnazij v tej smeri naprej, je res možno, da postane naša univerza nadaljevalni lečaj šentviške gimnazije, ker dijaki drugih gimnazij univerzitetnega študija sploh zmožni ne bodo. Vsak šentviški abiturijent je ponosen na znanje, ki ga je dobil v š' ofovi gimnaziji in je vesel, da i »Jutra« in njegove svobodne znanosti sploh \ poznal ni.	Akademik*.