informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana 13 maj 1982 Št. 123 ■ OB DNEVU EMONE, 10. APRILU Slavnostni govor Marjana Orožna, Člana nredsedslva CK ZK Slovenile Tovarišice in tovariši! Petindrideset let je minilo od dneva ko je mestni ljudski odbor Ljubljana ustanovil trgovsko podjet-Je »Phrehrana,« predhodnika današnje »Emone!« V teh petintridesetih letih burnega in dinamičnega razvoja je iz male grosistične distributerske organizacije z osemindvajsetimi delavci zrastel poslovni ln samoupravni sistem v katerem združuje delo in upravlja z družbenimi sredstvi za proizvodnjo nad i2.000 tisoč delavcev. Emonin znak poznajo danes kot simbol kvalitete Poslovne širokopoteznosti in uspešnosti širom Slo-venije, Jugoslavije tudi v svetu. Emona je danes sistem ki funkcionalno združuje in povezuje različ-Pe faze dejavnosti od primarne kmetijske proizvodnje, prek predelave v lastnih obratih, porabe v lastnih hotelih in restavracijah, prodaje v lastnih trgo-Vlnah, do izvoza na mnoga tuja tržišča. . Kronika razvoja Emone govori o procesu stalne ^ neprekinjene ustvarjalne dinamike, organizacij-Ske, ekonomske in samoupravne rasti. Obdobja največje samoupravne dinamike so praviloma bila '■udi obdobja največjih delovnih in poslovnih rezultatov. Le ti so zasluga vsega kolektiva. Gotovo pa je odločilno k temu prispeval v letih največje ekspan-zije organizacije nemirni duh pokojnega Franca tJfebca. V obdobju 35-let se je Emona potrdila ne le kot °JSanizacija ki je sposobna razvijati moderno trgo-?no, ki je zgradila ter odprla prvo samopostrežno trSovino, prvo perutninarsko farmo, razvila inženi-r.lnS za moderno proizvodnjo mesa - potrdila se je udi kot organizacija in skupnosti, ki povezuje zno-?ai sebe 4 izredno pomembne panoge za našo druž-organizacija, ki je na socialističnih samoupravah osnovah ravzila dokaj učinkovit notranji sistem a°hodkovnih razmerij in s tem premostila zgolj organizacijske vidike integracije. Jrnajoč v vidu terpovdarjajoč velike uspehe dose-ene v 35-letnem razvoju in v zadnjih letih, pa to aše srečanje ne bi bilo popolno, če šene bi ustavili sedanjem gospodarskem in političnem trenutku n o zahtevali vsaj dva vprašanja: , Prvič. Kakšne so naloge in obveznosti tega veli-neka sistema in kolektiva danes pri razvoju notra-hh samoupravnih odnosov, pri uresničevanju gospodarskih ciljev ožje in širše skupnosti, pri razvija-Ju moderne kmetijske proizvodnje in industrije, ri*v°zu na zunanja tržišča. sl ruStč. Kakšna je odgovornost tega velikega si-, e??a za gospodarske in politične razmere v ožji in L ; J skupnosti, ki nastajajo ali bi lahko nastopile če J Prišlo do motenj pri oskrbljenosti tržišča z artikli lvJjdnjskega standarda. uugovore na to lahko daste in morate dati le vi j^i- Pri tem pa morate izhajati iz družbene situaci-i’ rnorate upoštevati njeno gospodarsko, politično si] socialno zapletenost, kakor tudi razmerje med z napredka in samozadovoljstva v vaši organi-sbčn’ vl°3° ‘n vPhvsil samoupravljanja ter sociali- ves^' (Nadaljevanje na 5. str.) ■ SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Dan Emone: Petintrideset let dela In samoupravne rasti LJUBLJANA, 10. aprila -Slavnostna seja delavskega sveta SOZD Emona in osrednja prireditev praznovanja ob 35-letnici obstoja in dela Emone je bila v Festivalni dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij republike, mesta Ljubljane in ljubljanskih občin, predstavniki delovnih organizacij Emone, jubilanti, nagrajenci in številni gostje. Slavnostni in prvi govor- nik je bil Marjan Orožen, član predsedstva CK ZK Slovenije orisal je razvojno pot Emone in nakazal cilje in smernice nadaljnjega razvoja. Govor objavljamo v celoti v tej številki glasila. Po slavnostnem govoru sta Borut Šnuderl, predsednik poslovnega odbora SOZD Emona in Jože Pen-tek, predsednik komisije za podelitev nagrad Franca Nebca podelila letošnje nagrade, ki so jih prejeli za leto 1982 delovna skupina za ra- zvoj Emona centrov. Nagrade Franca Nebca so prejeli -Emil Colja, Marija Faleski-ni, Pavle Godec, Marija Jaklič, Draga Pilih in Milan Mravlje. Kot posamezniki so letošnjo nagrado prejeli Davorin Feri igo j, direktor DO Emona Globtour, Vlado Brišnik, pomočnik direktorja Interne banke Emona in Ivan Germovšek, direktor DO Emona Posavje, Brežice, kolektivno nagrado Franca Nebca pa je prejela tudi Zadružna enota Komenda, ki sodi v okvir Emonine Kmetijske kooperacije. Med povabljenimi gosti je bil tudi Ivan Maček-Matija, član sveta federacije, katerega knjigo Spomini, s posvetilom so prejeli naj starejši jubilanti Emone. Podeljene so bile tudi plakete in nagrade jubilantom iz vseh organizacij združenega dela Emone, ki že preko 30 in 35 let združujejo delo v delovnih organizacijah Emone ter priznanja in plakete delavcem za posebno vestno in prizadevno delo ter dobre odnose do dela in skupnosti. Slavnostni del prireditve je obogatil kulturni del prireditve na katerem je Koroški akademski oktet zelo ubrano zapel nekaj znanih pesmi, folklorna skupina Emona iz Ljubljane pa zaplesala nekaj plesov iz naše bogate zakladnice narodnih plesov. Letos so v vseh organizacijah združenega dela Emone podelili nagrade 708 jubilantom. Tokrat prvič 13 delavcem, ki delajo v Emoni že 35 let. Posebna priznanja so podelili 217 delavcem za izredno prizadevno, vestno delo in dobre odnose do dela ter skupnosti. Vsem iskrene čestitke! M POROČILO IZ TOZDA POLJEDELSTVO - GOVEDOREJA, DOMŽALE Prenova farme pitancev v Smledniku DOMŽALE, 30. aprila -Konec maja bo najboljši ponudnik začel prenavljati našo farmo pitancev v Hrašah pri Smledniku, ki naj bi bila potem nared do konca novembra, kakor pravi dipl. inž. France Peterlin, direktor te naše tozd. Gre za povečanje pitancev za 614 glav v teži 337,982 kilogramov ali povečanje z 2,500 na 3.100 glav v vzrejnem ciklusu. Gre za naložbo 69,2 milijona dinarjev, pri kateri bodo sodelovali LB Domžale, 16 milijonov din) SIS za preskrbo Ljubljane (8,5 milijona din) Gospodarska banka LB (17,5 milijona din) ter za združena sredstva sozda Emone in tozdov v skupnem znesku 20,2 milijona dinarjev. Farma ze bila zgrajena pred 18 leti za pitanje govedi od 10 do 400 kilogramov, delno v zaprtih in pretežno v odprtih hlevih. Zaprte hleve, kjer so redili pitance od 100 do 200 kilogramov (osem hlevov), so pred leti opustili in jih oddali za skladišča. Tudi tehnologija pitanja govedi se je v zadnjih letih spremenila: trg zdaj kupuje 240 kilogramov težka teleta, ki jih pitajo v osmih odprtih hlevih. V takšnih hlevih rede tudi telice od 140 kg do 440 kg in bikce od 240 do 550 kilogramov. * Odkar obstoja farma, predstavlja gnojevka. glavni problem, drugega pa pitna voda, ki vpliva tudi na skromnejši prirastek. Storilnost je spričo ročnega krmljenja v primerjavi z modernejšimi farmami nizka, saj pride na enega delavca 160 pitancev, medtem ko v modernih pita-liščih en sam človek skrbi za 500 do 900 glav govedi. Gnojevka in deževnica se zbirata v več depresijah je-zercih) okoli farme, ki so se razlezla ha več hektarjev in onesposobila okoliško zemljo za izkoriščanje, kar pov- zroča nevarnost za bližnji vo-dnovarstveni pas in povzroča upravičeno negodovanje okoličanov, vodnogospodarske skupnosti ter varstvenikov okolja. Vse to bo odpravila prenova in modernizacija te farme v naslednjih šestih mesecih, kakor pravijo na tozdu Polje-delstvo-govedoreja v Domžalah, pri čemer ne pozabljajo povedati, da je smledniška farma v zadnjih 18 letih dala na trg 45,473 glav govedi v skupni teži 21 milijonov kilogramov mesa, kar je nedvomno vsega upoštevanja vredno dejstvo, ki dobiva v najnovejšem času še posebno težo. Prenova ali rekonstrukcija ter novogradnja bo zajela štiri odprte hleve, ki jih bodo zaprli, zamenjavo polomljenih rešetk, jasli bodo podaljšali preko celega boksa, kar bo omogočilo krmljenje z mešalno krmilnim vozičkom in omogočilo prostor za več živali v boksih. Poslej bo tudi lažje čiščenje jasli, ki bodo neprekinjene po vsej dolžini hleva. V sredini hlevov bo pre-gonski hodnik, ki bo v resnici koridor, ki bo omogočal lažjo manipulacijo živali. Zgradili bodo veliko zbiralno jamo (med hlevi) z zmogljivostjo 80 kv. metri, črpalna jama separator, dve laguni, reciklažni sistem in povezovalne kanale med posameznimi objekti s cevmi za pre- črpavanje gnojevke in recikliranje. Prenova računa tudi na občutne prihranke pri stroških in na povečanje prirasta v poslej zaprtih hlevih - pita-liščih, kar se posebej pozna pozimi, pri čemer računajo na skupni prihranek 5,8 milijona dinarjev. • E.I. ■ IZ DELA DS SOZD EMONA Povečati izvoz za nalnujnejši uvoz LJUBLJANA, 16. aprila -Na prvi seji delavskega sveta SOZD Emona, ki jo je že vodil novi predsednik Danilo Vižin so delegati sklenili, da je potrebno prvotne načrte izvoza še povečati, da si bomo zagotovili dodatne devize za najnujnejši uvoz blaga široke potrošnje - za konti-gent, ki ga je Emona dobila od Splošnega združenja trgovine v višini 70 milijonov dinarjev. Ko so obravnavali zaključni račun za preteklo poslovno leto in plan za letošnje (Nadaljevanje na 6. str.) Mladi bikci v smledniških hlevih Glavni elementi poslovanja v letu 1981 in plan za leto 1982 CELOTNI PRIHODEK V letu 1981 je SOZD kot celota realizirala 26.864.914.000 din celotnega prihodka, kar je za 33% več kot v letu 1980. Za leto 1982 planirajo TOZD v poprečju 23% povečanje celotnega prihodka, kar je zadovoljivo, če računamo z 20% povečanjem cen (15 v teku leta in 5 prenešenih) z leta 1981. To bi namreč pomenilo, da se bo fizični obseg proizvodnje in prometa povečal za 3%. Struktura celotnega ^ prihodka po posameznih dejavnostih, zastopanih v SOZD pa je naslednja: Dejavnost Struktura celot. prihodka!ndex pov. cel. prihodka 1981 plan 1982plan 1982/1981 Proizvodnja 24,2 22,5 114 Zunanja trgovina 4,6 4,9 129 Trgovina na veliko 23,4 23,9 125 Trgovina na malo 35,7 36,6 126 Hotelirstvo in turi- 10,2 10,3 125 zem Inženiring in ostalo 1,9 1,8 112 SKUPAJ SOZD 100 100 123 Od usmeritev za leto 1982 meta realizirala kot skupni odstopa predvsem proizvo- prihodek ter TOZD Agro-dna dejavnost, kar je v glav- plod, iz katerega so se v teku nem posledica izpada celot- leta 1981 izdvojile vse od-nega prihodka v TOZD kupne postaje. TMK, ki bo del svojega pro- DOHODEK IN AMORTIZACIJA PO ZAKONSKIH STOPNJAH Dohodek je v letu 1981 v je po zakonskih stopnjah, ki primerjavi z letom 1980 po- ima index 170. večan za 28%, za leto 1982 pa je planiran z irglexom 120, Struktura družbenega torej z nižjim porastom ka- proizvoda t. j. dohodek in kor celotni prihodek. Temu amortizacija po zakonskih odstopanju je pretežno stopnjah je po posameznih vzrok povečanje amortizaci- dejavnostih sledeča: Dejkavnost Struktura Index pov. družb, proizv. 1981 1982plan 1982/1981 Proizvodnja 28,4 28,3 124 Zunanja trgovina 6,5 6,4 123 Trgovina na veliko 10,6 10,5 123 Trgovina na malo 31,4 41,8 126 Hotelirstvo in turi- 18,3 18,4 124 zem Inženiring in ostalo 4,8 4,6 120 SKUPAJ SOZD 100 100 124 Podatek o porastu družbenega proizvoda kaže, da so v vseh dejavnostih planirali relativno dobre rezultate, saj je v vseh dejavnostih, razen v dejavnosti Inženiring in ostalo, porasel družbeni proizvod za več kot 20% posebej še, če upoštevamo, da bo v SOZD kot celoti poraslo število zaposlenih-le za 1%. K temu je treba pripomniti še to, da so nekatere TOZD v letu 1981 iz svojega celotnega prihodka pokrivale tudi izgubo zaradi odpisa terjatev do zunanjega podjetja Emona Caffe in sicer je znašala celotna izguba 80.331.000 din, od tega je bilo odpisano v breme celotnega prihodka 54,545.000 din. IZVOZ IN UVOZ Eden izmed najpomembnejših pokazateljev gospodarjenja je pokazatelj o nastopu naših organizacij na zunanjem trgu. Te rezultate prikazuje naslednja tabela: Plan izvoza in uvoza blaga ter storitev za leto 1982 v primerjavi z realizacijo za leto 1980 in 1981 $ = 41,80 (v 000 din) Elementi Realizacija 1980 1981 Indpx Plan Index 1982 1 2 3 4 5 6 I. IZVOZ Izvoz blaga 264.763 444.669 168 611.721 138 Izvoz storitev: a) efektiva 435.841 484.351 111 b) dinarji dev. porekla 268.488 909.216 115 Izvoz štor. skupaj 5S&323 704.328 127 793.567 113 Skupaj izvoz blaga in storitev 815.372 1146.11§ 140 1405.288 123 Od tega maloobmejni in sejmi 26.600 122.404 474 n. UVOZ Repromaterial 333.096 302.093 91 Široka potrošnja 247.949 315.940 128 Rezervni deli 12.341 30.361 408 Oprema 22.724 - 85.760 377 Skupaj 784.750 616.100 79 754.054 122 Od tega: - maloobmejni promet 7.306 40.176 550 in sejmi 25.830 BRUTO AKUMULACIJA (amortizacija po predpisanih stopnjah, amortizacija nad predpisanimi stopnjami, rezervni in poslovni sklad) V SOZD kot celoti je struktura akumulacije sledeča: (v 000 din) Struktura 1981 Znesek Struktura 1982 Znesek Struktura Index Pl 82/81 i 2 3 4 5 6 Amort. po predp. stopnjah 339.396 34,7 577.823 42,6 170 Amort. nad predp. stopnjami 166.787 17,1 170.899 12,6 102 Skupaj amortizacija 506.183 51,8 748.722 55,2 148 Rezervni sklad 51,787 5,3 76.966 5,6 149 Poslovni sklad 419.036 42,9 530,787 39,2 127 Skupaj bruto akumulacija 977.006 100 1.356.457 100 139 Bruto akumulacija je porasla z ugodnim indexom 139. Pretežni del brutto akumulacije gre na račun povečane amortizacije po zakonskih stopnjah, saj se bo ta v primerjavi s preteklim letom povečala za 70%. Na račun tega povečanja pa se bo relativno zmanjšala amortizacija' nad predpisanimi stopnjami, ki bo porastla samo z inde-xom 102, kar pomeni, da bo znašalo povečanje obeh amortizacij 48%. Sredstva rezervnega sklada se bodo v letu 1982 povečala z indexom 149. Sredstva za poslovni sklad bodo porastla le z indexom 127, kar je v precejšnji meri pripisati povečani amortizaciji. Iz podatkov je razvidno, da smo izvoz iz leta 1980 na leto 1981 povečati za 40%, plan za leto 1982 pa prikazuje povečanje z indexom 123. Uvoz je v letu 1981 zmanjšan za 21%, za leto 1982 pa predvidevamo povečanje uvoza za 22%. Navedeni indexni podatki so sicer pozitivni, vendar z( njimi ne moremo biti zadovoljni, kajti v primerjavi z obsegom naše proizvodnje je izvoz blaga še vedno zelo skromen. Naloga torej bo, povečati proizvodnjo za izvoz v naših organizacijah in pridobivanje blagovnih fondov za izvoz od drugih OZD. Iz slikovnega prikaza plana izvoza po dejavnostih lahko ugotovimo, da ima največji delež izvoza blaga in storitev gostinsko turistična dejavnost in da bo na 100 $ izvoza blaga in storitev ustvarila ta dejavnost 49 $. V strukturi izvoza bomo porabili največ za široko potrošnjo to je kava in agrumi (42%) in repromaterial za proizvodnjo (41%). Plansko razmerje med izvozom in uvozom se v primerjavi z letom 1981 ni spremenilo, medtem ko je to razmerje za leto 1980 nespremenljivo, ker so pri izvozu repromateriala vključeni tudi externi koristniki izven Emone. OSEBNI DOHODKI Dohodek je v letu 1981 glede na leto 1980 porastel za 28%, osebni dohodki pa z in-dexom 127%, kar pomeni da so bili dohodki za SOZD kot celoto v skladu z družbenim dogovorom, vendar so nekatere TOZD glede na družben dogovor izplačale preveč, druge pa manj. V letu 1981 je znašal povprečen netto OD na zaposlenega v SOZD 10.305 din, medtem ko so znašali povprečni osebni dohodki v gospodarstvu SRS 11.153 din, kar pomeni, da so povprečni osebni dohodki v Emoni za 8% nižji kakor v gospodarstvu SRS. S tem podatkom ne moremo biti zadovoljni, posebej ne zaradi tega ker so v letu 1980 naši osebni dohodki zaostajali za republiškim povprečjem le 4%. Za leto 1982 planirajo TOZD povprečni porast osebnih dohodkov na zaposlenega z indexom 119, tako da bi znašali povprečni osebni dohodki 12.135 din. Republiška resolucija predvideva povečanje poprečnih OD 17%. Ce bi bilo to realizirano, bi se torej naši osebni dohodki na zaposle- nega bolj približali republiškemu povprečju. Toda tudi s tem ne moremo biti zadovoljni, kajti delati moramo tako, da bodo naši osebni dohodki, doseženi seveda na rezultatih dela, nad republiškim povprečjem. Za leto 1982 so vse OZD v SOZD Emona skupaj planirale porast sredstev za osebne dohodke z indexom 121, dohodek pa, kot je že nave-deno z indexom 120, vendaf je potrebno v tej zvezi zaradi spremenjenih stopenj arnof' tizacije primerjati porast družbenega proizvoda t. i dohodka in zakonske amot; tizacije. Ta pa je planiran ko1 že rečeno z indexom 124 tako, da bodo izplačila 23 SOZD kot celoto v skladuz družbenimi usmeritvami. ZALOGE Povprečna vezava sredstev v zalogah se je v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 le malenkostno premaknila in sicer iz koeficienta 9,5 na koeficient 9,7. Prav tako ni bil dosežen planirani koeficient obračanja zalog. Za leto 1982 planirajo TOZD koeficient obračanja 9,6, kar pomeni, da bi poprečne zaloge znašale 3.423.288.000 din. Obračanj6 zalog bo v 1. 1982 še mnog0 bolj pomembno kot v preteklih letih, kajti bistveno j” sicer skoraj za 30% se bod° povečale obresti za obrat sredstva, kar bo stroške p°' slovanja ob nesmotrnem P°' slovanju z zalogami še boU, povečalo kot doslej. Služba za plan in anali*6 (v mio din) 1145 _ /U^z 96,32%, 752 _ 616 _ Uvoz 53,80%. Plan 1982 [008 HST t 8RVI t Tl I 40 p; PLAN UVOZA ZA LETO 1982 PO NAMENU UPORABE 41% 6% sli široka potrošnja (kava in agrumi) PLAN IZVOZA ZA LETO 1982 PO DEJAVNOSTIH SOZD EMONA opremr 17% 32% 49% trgovina proizvodnja, gostinstvo in turizem ■ POROČILO IZ CELJA Bo hotel Evropa splaval do 1985. leta? CELJE, 23. aprila - To, da p le obnovljeni in novi hotel 5yropa lani pridelal 13,5 mi-'lona dinarjev izgube, je si-®r neprijetno, vendar bolj 3 . manj razumljivo »dejstvo, al spričo gradnje leto dni ni Posloval in je medtem izgu-' ou večino svojih stalnih ponovnih gostov, meni direk-<*te naše hotelske hiše Jože proančič, ki računa, da bo ~vropa zlezla na zeleno vejo tja do konca 1985. leta. Kako in zakaj? Novi hotel ima 200 postelj, kar naj bi bilo zdaj, ko je sicer polovična avtocesta obšla Celje, in glede na siceršnjo ponudbo mesta in naj bližje zdraviliške okolice - tudi stabilizacija in z njo zmanjšanje poslovnih potovanj - precej predimenzionirano, kar zadeva število postelj. Očitno bodo te ugotovitve kar držale, še posebej zato, ker ima hotel prav tako omejene možnosti parkiranja, kot na primer ljubljanski Slon. Če Povečati izvoz za najnujnejši uvoz (Nadaljevanje s 1. strani) so delegati sklenili, da Q0raio temeljne in delovne rganizacije združenega dela ftione pri izvajanju načrta r3 feto 1982 upoštevati vse srneritve, ki jih je delavski st SOZD Emona sprejel na eh 11. februarja letos. Načrt izvoza in uvoza, tako odločili delegati, bo po-ebno dopolniti tako, da se poračuna na nov tečaj ZIS, j/1 čemer zaradi spremenje-j ®8a tečaja nobena temeljna * oel°vna organizacija združi Nega dela ne sme zmanjša-g P^ptno načrtovanega ob-Sa izvoza, preračunanega lla tuje valute. s delegati delavskega sveta j0 obširno obravnavali pred-n®.s.klepa o skupni devizni S v . Ki ga je podal Mitja v. e‘elj, direktor Interne oke Emona skupaj z dani-z Pripombami in ga sprejeli 0 ečino glasov - glasovanja VzaPrejemu tega sklepa so se ^ali edino delegati Kme-pSga kombinata Ptuj. Pr h izčrpni obrazložitvi s edloga o pripravi rebalansu, srednjeročnih planskih tov za obdobje 1981-85, obrazložitev je podal Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona so delegati sprejeli tudi ta predlog. Ob upoštevanju sprememb, ki jih je podala DO Emona KK Ptuj na oceno uresničevanja skupnih ciljev in razvojnih programov zastavljenih ob združitvi KK Ptuj v SOZD Emona v letu 1981 in v skladu z letošnjimi investicijskimi načrti so delegati soglasno potrdili tudi to oceno. V okviru te bodo že letos pričeli z gradnjo pitali-šča mlade govedi v Sobetin-cih z 650 stojišči. Denar za to naložbo v višini 113 milijonov dinarjev bo zagotovila Emona iz združenih sredstev in sredstvi Gospodarske banke v Ljubljani. Dogovorjenim poslom je treba posvetiti vso pozornost, s sodelovanjem z izvozniki pa zagotoviti maksimalno povečanje izvoza sadja v presni in predelani obliki. V okviru rebalansa plana je proučiti možnosti za hitrejšo razširitev nasadov, katerih proizvodnjo je možno izvoziti -kot na primer višnje. V določenem obsegu je to že predvideno v sprejetem načrtu skupnih naložb v letošnjem letu in bo tozd Globus vložil v ta namen 4,5 milijonov dinarjev. Delegati so obravnavali tudi informacijo o stanju in ukrepih zaradi požara Supermarketa v Osijeku ter sprejeli sklep, da vse delovne organizacije Emone izpol • nijo svojo solidarnostno pomoč. p- T spregledamo tudi druge po-mankljivosti in negativna dejstva, ki tarejo celjski hotelski kolektiv, pri čemer ne gre pozabljati, da je Ljubljana stopila v sicer precej zaprto Celje, kar zadeva povečan nastop hotelske hiše Evropa, potem smo že na koncu tegob, ki jih naštevajo naši Celjani. Dobro, sanacijski program, dovolj obetaven in bržčas tudi realen, je popravljen oziroma dopolnjen. In kaj konkretnega obeta? Poslovne goste naj bi posebej v mrtvi poslovni sezoni nadomestili turistični gostje, ki pomenijo za Celje novo kakovost, kakor posebej poudarja Jože Vrbančič, saj jih doslej ni poznalo. Zima 81/82 je pripeljala v Evropo prve smučarske goste, ki so veselo vijugali na Golteh, med njimi Rečani, Zagrebčani in Beograjčani. Evropa se je kot zimski ponudnik pojavila tudi v Glob-tourovem zimskem prospektu, kar najbrž ni vsakdo opazil, bo pa še - prihodnjo zimo. Tudi do smučarske Rogle ni daleč. In poleti izleti v Kumrovec. Za goste, ki prihajajo iz Jugoslavije, je po več sto in celo tisoč kilometrih vožnje iz Celja do Titovega Kumrovca samo krajši skok. Naokrog so potem zdravilišča, Titovo Velenje, prijetne domače krčme, obisk Ptuja in vinske kleti Slovenskih goric (KK Ptuj), Logarska dolina, najlepša med alpskimi dolinami na svetu, kakor se je navdušila angleška pisateljica. Toda bodimo konkretnejši, pravi Jože Vrbančič. Od 15. maja do 15- oktobra bo Evropa vsak teden gostila skupine po 40 Nizozemcev, ki si bodo ogledovali ta naš POROČILO S PTUJA Delavski svet KK Ptuj konstituiran Seii 2. aprila - Na prvi 6ei ° Novoizvoljeni delegati ga^kega sveta delovne or-kotYiv?c^e Emona Kmetijski ka Vat izvolili predsedni-org^Ka Grdišo iz temeljne ft?) .lzacije združeneea dela hamp,1 biser, za njegovega niha .stmka pa Marjana Haj-De/Z to?da Osojnik. n0Var ^ 80 Potrdili in ime-delavu ane za vse odbore Onika ega sveta. Za predse-ske odbora za gospodar-Slavlfp6 Ve so imenovali ka n,. Ia^a> za namestni-bor ,a ,'berta Beneta. Od-manAkadre bo v naslednji Celi*1. dobi vodil Vlasto je tv’ Njegov namestnik pa dnic”ne Taciga. Za predse-stanri odbora za družbeni 'Meštard 80 imenovali Olgo hiest>v 12 tozd Mlekarna, na-Jni-lca ie Nežka Petrovič. dniCaICa Peternel je predse-sbiŽh odb°ra za finančne je n.6’. .n3ena namestnica pa TehnQ*Ja Travnikar iz tozda Spu^dsedmk odbora za N° ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je Branko Gorjup, direktor DO Emona Kmetijski kombinat, Stane Širovnik je podpredsednik odbora, Filip Dolinar pa namestnik predsednika. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 23 članov. Vanj so vključeni vsi predstavniki tozdov, predstavnik sindikata in mladine. Načelnik civilne zaščite je Mira Vamber-ger, poveljnik pa je Janez Vrečer, v štab CZ pa so imenovani vsi vodje posameznih enot civilne zaščite. Na seji so delegati delavskega sveta sprejeli tudi sklep, da se dr. Cveto Doplihar, bivši direktor Kmetijske ga kombinata Ptuj in predsednik skupščine občine Ptuj, imenuje za delo in naloge pomočnika direktorja delovne organizacije Emona KK Ptuj, opravljati prične dela 15. aprila 1982 ko mu prične teči tudi štiriletni rok za reelekcijo. Iz biltena POROČILO, april 82 kos domovine od Logarske doline do Dravograda in Ptuja, ter hkrati okušali tekoče in kuhane specialitete teh krajev. In skok do Zagreba, Postojne in Lipice. To je novost, od katere si Evropa precej obeta - tudi deviznega prihodka. Tu je potem še italijanski trg in tako popularni vikend izleti. Za takšne in podobne aranžmaje bi marsikaj morali narediti na ravni Emona hotelov, ki kot veriga še zmeraj bolj životarijo, kot se zares povezujejo med seboj. Goste bi si morali podajati kot na pladnju od vrat do vrat, se razvnema Jože Vrbančič. Sistem kartic s popusti... Ali receptor v grand hotelu Emona v Bernardinu ve, kje je hotel Evropa, ko pošilja goste na sever ipd. Tudi po ena skupina zaho-dnonemških gostov se bo čez poletje izmenjavala v hotelski Evropi. Če bi Globtour oziroma vsaka izmed njegovih 26 poslovalnic po domovini vsako leto poslala v Celje samo po en avtobus turistov, bi naredil ogromno. In če bi vsak Emonin hotel poskrbel za dva avtobusa gostov, drug za drugega... Tu so potem še velike in stalne skupine vzhodnih gostov, kot so Sovjeti in Madžari. Ko bi na ravni sozda, ki ima neposredne poslovne stike z največjimi jugoslovanskimi sistemi, kot so Ge-neraleksport, Genex, Yugo-tours in Ineks, storili kakšen korak. še v turistično hotelski smeri, kar zadeva domače in tuje goste, bi pravzaprav lahko začeli govoriti o povezani verigi emonskih hotelov, ki imajo specifično ponudbo, in ki so v Sloveniji naj... N. L. IZOBRAŽEVANJE Za boljše delo sindikata V prostorih delavske univerze Boris Kidrič je 20. in 21. aprila potekal seminar za vodje sindikalnih organizacij občine Ljubljana Moste-Polje, ki se ga je udeležila večina sinidkalnih funkcionarjev OO v naši občini. Na področju socialne politike smo obravnavali osnovna načela - humanost, solidarnost in vzajemnost. Iz doslej znanih podatkov, da se vsaki tretji Slovenec invalidsko upokoji, se da sklepati da bi bilo smotrno, če bi vsaka OOZS ustanovila odbor za varstvo pri delu, ki bi največ pripomogel k humanizaciji dela. Delitev po delu - je znana ugotovitev, vendar še vedno premalo upoštevana. Tako iz stališč Zveze sindikatov izhaja, da delavcu z ugotovitvijo zahtevnosti del in nalog, ki jih opravlja, še ne pripada osebni dohodek, tudi zajamčeni ne, temveč je potrebno ugotoviti, kaj je dejansko naredil - ne samo kaj in koliko bi moral narediti. To predvsem velja za režijske delavce. Še vedno lahko govorimo o zapostavljenosti fizičnega dela, tudi v Emoni, saj trenutno nismo ničesar ukrenili, da bi se to razmerje izboljšalo in bo potrebna večja zvzetost strokovnih služb na tem področju. Regres - stališče sindikata je, da bi regres v prihodnjem letu delili po drugačnem ključu. Polovico sredstev naj bi razdelili med vse delavce enako, preostalo polovico pa na naslednji način: • 40% delavcem v težjem materialnem in socialnem položaju, • 20% delavcem, ki delajo v težjih delovnih razmerah, • 20% delavcem s slabim zdravstvenim stanjem. • 20% delavcem, ki dosegajo nadpovprečne delovne uspehe. (Tukaj bi kazalo premisliti če ne bi nagrado delavcem, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, vključili v redni osebni dohodek). Sčasoma naj bi sredstva namenjena za regres določili za nabavo dopustniških zmogljivosti posamezne organizacije, da bi omogočili letovanje po ugodnih cenah čim večjemu številu delavcev. Razpravljali smo tudi o tem, da bi jubiljene nagrade ukinili, ker bi na ta način razbremenili sklad skupne porabe in denar uporabili bolj utemeljeno. Stališče sindikata je, da vsakemu delavcu pripada topli obrok in tudi organizacija družbene prehrane ne bi smela delati večjih preglavic. Poleg že omenjenega odbora za varstvo pri delu, naj bi vsaka OOZS ustanovila še odbor za šport in rekreacijo ter odbor za kulturo. Minulo delo - naj bi ne izhajalo iz biološkega staranja, temveč iz dejanske zavzetosti delavca, njegovega prispevka gospodarskemu razvoju. Informiranje je eden od osnovnih pogojev, nujnih da bi delavci lahko samoupravno odločali, saj samoupravni sistem zahteva popolnoma zrele, osveščene in obveščene delavce. Janez Gregorič BC tozd Prehrana Aljoša Žorga novi direktor Maximarketa S prvim majem 1982 je prevzel krmilo naše največje trgovske hiše - ljubljanskega Maximarketa Aljoša Zorga, diplomiran ekonomist, dosedanji vodja službe za razvoj in investicije pri delovni skupnosti SOZD Emona. Aljoša Žorga je bil rojen 1947 leta v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral na ekonomski fakulteti leta 1976. Po študiju se je zaposlil pri ITEO - Institutu za ekonomiko in tržne raziskave, leta 1979 pa je prišel v Emono. V zadnji mandatni dobi je bil predsednik delavskega sveta delovne skupnosti SOZD Emona ter predsednik odbora za finance pri Zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Je član Zveze komunistov Slovenije in kot razgledan ter strokovno z izkušnjami obogaten delavec aktiven tudi v družbenopolitičnih organizacjah. Pri vodenju kolektiva s 617 delavci mu želimo obilo delovnih uspehov in uspešen nadaljnji razvoj. E. I. Aljoša Žorga Matija Počivavšek Matija Počivavšek ponovno direktor TMK Na predlog razpisne komisije je 23. aprila 1982, delavski svet DO Tovarne močnih krmil v Ljubljani, soglasno imenoval Matija Počivavška za direktorja DO Agroemone, TOZD Tovarne močnih krmil Ljubljana. Razpisna komisija je delavskemu svetu TMK predlagala tovariša Matija Počivavška zato, ker je izpolnjeval vse pogoje iz razpisa in ker je dobil na obravnavah v temeljni organizaciji in v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja popolno podporo in soglasje. Želimo in smo prepričani, da bo Matija Počivavšek v svoji drugi mandatni dobi uspešno vodil tako pomembno področje naše proizvodnje, kot je proizvodnja krme za pitanje živali. A. G. DRUGI O NAS Brez posojil ne bo dovolj hrane Ptujski kmetijski kombinat je skupnosti in bankam razgrnil naložbeni načrt, vreden milijardo dinarjev Ptujski kmetijski kombinat je skupnosti in bankam razgrnil naložbeni načrt, vreden milijardo dinarjev PTUJ, 21. aprila - Ptujski kmetijski kombinat je eden najpomembnejših členov kmetijskega dela sozda Emona in seveda ena pomembnejših organizacij, zadolženih za pridelavo hrane v Sloveniji. V zadnjih desetih letih so Ptujčani večji del naložb usmerjali v osnovno pridelavo, tako so zasnovani tudi načrti za naložbe letos in v srednjeročnem obdobju. Pri bankah imajo v oceni več načrtov, za uresničitev teh bi morali letos zagotoviti milijardo dinarjev. Očitno bančniki in komisije za presojo naložb temeljito preučujejo predloge, kajti Ptujčani še danes ne vedo, za katere načrte bodo dobili podporo. Prednost dajejo večji prireji mesa in melioracijam. Gradnja farme z letno prirejo 45.000 prašičev bo po lanskih cenah veljala 632 milijonov dinarjev. Za gradnjo teh objektov so si zagotovili tudi ustrezne deleže sovlagateljev, tako da čakajo samo na odločitev bančnikov. Do zastoja prihaja tudi pri zemljiških vlaganjih, saj bi morali letos v dolinah Polskave in Pesnice urediti 900 hektarov zemljišč in zagotoviti denar za odkup več kot 500 ‘ hektarov zemlje. Žal še vedno niso znani kriteriji za financiranje ureja' nja zemljišč, prav tako pa tudi še ni republiškega predpisa o komasacijskih območjih. Ob podatku, da je v Polskavski dolini več lastnikov zemljišč, je seveda vprašljivo, v kolikšnem času bodo lahko uresničili ta največji slovenski melioracijski načrt, na katerem temelji tudi precejšen del napovedi o petinosemdeset odstotni samooskrbi s hrano. Delo, 22. aprila E-informa tor 3 f AKCIJA E-INFORMATORJA: IŠČEMO »NAJ« CENTROMERKUR V LJUBLJANI Kupujemo v Centromerkurju Tri mesece smo obiskovali mesarje po mesnicah Mesne industrije Zalog, kupovali meso, kosti, drobovino, klobase, salame, mesne konzerve in podobno, jih ocenjevali, podelili zvezdice in proglasili zmagovalce v naši akciji. Sedaj pa smo se skupaj z vodstvom ljubljanskega Centromerkurja - maloprodaja odločili, da zamenjamo nakupovalne košarice. Tri mesece bomo kupovali v prodajalnah Centromerkurja v Ljubljani. Obiskali bomo 24 prodajaln in oddelkov blagovnice - prodajalno Zibka, oddelek Dojenček, prodajalno Potepin, Ura, Biserka, Karat in ostale ljubljanske trgovine, ki sodijo v okvir Centromerkurja. Zopet lo pošteno) nakup večje številke zaradi močnejšega krčenja in podobno. voljo imajo tudi nekaj uvoženega blaga. Zelo lični so jedilni kompleti znamke Mister Baby in Kinder Baby. Prodajalci in seveda tudi kupci bi želeli tega blaga še več a kaj ko se tudi tu pozna naša stabilizacijska usmeritev. Glede oblačil pa se res ne moremo pritoževati. Domača industrija je že našla posluh za želje potrošnikov in daje na trg prav kvalitetne in lične izdelke. Poslovodkinja Zora Kamin, ki je pri hiši že 16 let, je povedala, da feo glavni dobavitelji sevniška Jutranjka, metliška Beti, Rašica, Cici- Razprodajni oddelek Centromerkurja v dopoldanskih urah Nekaj minut brez nakupovalk pride Marti Bečaj in Brigiti Brezovec ravno prav da uredita ogledano blago, ki tokrat še ni šlo iz trgovine. bomo podeljevali zvezdice, bolj ali manj svetle. Vsaka prodajalna jih bo dobila toliko, kolikor jih bo dala naša -potrošnikova ocena za ustrežljivost, ponudbo, urejenost, za vse tisto kar kupca ponovno pripelje do prodajnega pulta. Z zibko se prične življenje V ljubljanskem Gradišču se pod arkadami stiska med ostale-trgovine majhna prodajalna v kateri kupijo starši za dojenčke in malčke do starosti dveh let skoraj vse kar ti potrebujejo. Trgovinico je Centromerkur ni dolgo tega prenovil, - preje je bila v njej drogerija - Ljubljančani pa so se z natečajem odločili za ime »Zibka«. Tehtsicer ne prodajajo, na zalogi - pa imajo vozičke, globoke in športne, s sončnikom ali brez, stajice, hoduljice, torej vsa »vozila«, ki jih naš malček potrebuje predno shodi in še potem. Prodajalna je zelo majhna, deset mladih mamic bi se v njej že težko razgledovale. »Do vrha« je polna plenic, majic, žabic, hlačk in krilc za male nadebudneže vendar ne daje vtisa prenatrpanosti. Prodajalke ročno pokažejo kar kupec želi in svetujejo. Povedo to ali ono posebnost blaga - da je izdelek iz čiste-. ga bombaža, čiste volne, mešanice v kateri je- toliko in toliko odstotkov bombaža in toliko umetnih ali sintetičnih vlaken, da je krčenje pri pranju komaj omembe vredno. da priporočajo (to je ze- ban, Trikon iz Kočevja, Triko iz Bosanske Gradiške in vrsta drugih, ki redno skrbe za zadovoljstvo mladih mamic. Uvodoma smo dejali, da lahko v Zibki kupimo skoraj vse. To je točno, kajti ko smo hoteli kupiti igralne dudke in dudke za na stekleničko jih nismo dobili. Zmanjkalo jih je. Pa smo kupili komplet slinčkov, ki jih ponavadi, takrat ko jih rabimo ni pri roki. Cenen in dober nakup Oddelki za stalne razprodaje so se že kar nekam udomačili v naših blagovnicah. Tako tudi v ljubljanskem Centromerkurju. V prvi etaži ali bolje povedano v pritličju blagovnice so uredili razpro-dajni oddelek. Za tremi prodajnimi pulti strežejo kupcem tri, kadar pa je gneča tudi štiri prodajalke. Kaj vse so nam ponudili? Moške srajce od številke 37 do 42, .flanelaste po 290 din, iz mešanice po 339 din, iz čistega bombaža pa so veljale 366,40 dinarjev. Ženska krila so od 180 dinarjev in več, spalne srajce bi lahko kupili za 320 din, jutranje halje pa so bile le 60 din dražje. Smučarske hlače so nam bile na voljo za 850 dinarjev, športne jopice pa za 950 din. Poceni so bile športne kape; ki so veljale le 75 dinarjev. Posebnost razprodaj nih oddelkov so velike košare v katerih je blago kar nametano. Bojda je poseben užitek brskati in iskati pač nekaj, ki se ga številne (ženske naj nam oproste) nočejo odreči. Na razprodajnem oddelku smo kupovali poldrugo uro pred poldnem zato kakšne posebne gneče ni bilo. Jožica Pušnik, pomočnica poslo-vodkinje nam je dejala, da naj pridemo kupovati v poznih popoldanskih urah. Takrat je tako, da bi morale imeti prodajalke več rok. V nemar smo pustili ugotovitev, da je bil deški ali dekliški puloverček brez obvezne etikete. V košari, pri tako učinkovitem »miksa-nju« se to kar hitro zgodi. Sicef pa na razprodajah kupec oceni blago po otipu, vzorcu in barvi in se hitro odloči. Cenen nakup je velikokrat tudi dober nakup. Dudk ni -zvončki so Ker pri Zibki nismo dobili dudk, smo se malce sprehodili po Ljubljani z upanjem, da jih bomo kupili v oddelku blagovnice Centromerkurja (pri Urbancu, za stare Ljubljančane), ki ga imenujejo -Dojenček. Začasno je oddelek »na balkonu« prvega nadstropja ker ga pravkar obnavljajo. Ko smo se razgledovali po policah in pultih je pristopila prijazna prodajalka in nas pobarala kaj želimo. Popeljala nas je po celem oddelku saj smo večkrat menjali naše želje. Sedaj smo spraševali za žabice s podaljšanim ži-votkom, pa za spodnje majice z dolgimi rokavčki in za enodelne pižame. Dudke smo prihranili za konec. Tudi tu jih nismo dobili. Ko smo hoteli kupiti kahlico znamke Mister Baby smo zvedeli, da je tudi teh zmanjkalo čeprav so veljale 350 dinarjev. Tako je povedala prodajalka Biserka Erjavec, ki se je poklica izučila v hiši in je pomočnica že dve leti. Kupcem strežejo 4 prodajalke v izmeni od katerih je ena še učenka. Priznati moramo, da vse zelo skrbe za red in lep iz-gled oddelka. Ko ni kupcev ravnajo blago in ga lepo zlagajo v predale in police. Čeprav uradno še ni nastopila pomlad so imele dekleta na blagajni lep šopek zvončkov, prvih znanilcev pomladi. Obisk trgovin v tem kolu ocenjevanja se je nadaljeval pri Biserkah. Najprej tisti na Ciril Metodovem trgu. Ni je težko najti, le čez Tromo-stovje do Robovega vodnjaka je treba stopiti in pogledati malce na levo. Tam boste našli Biserko II. Že kar takoj je treba reči, da tole z rimskimi številkami ni najbolj posrečeno. Spominja na Rožno dolino, kjer zlepa ne najdeš ulice XIV. Nemara bi bilo dobro, če bi kdaj v bodočnosti preimenovali tisto rimsko dvojko v »Pri vodnjaku«, ali •kaj podobnega. Sicer pa tej Biserki blizu Magistrata ni kaj očitati. Je majhna prijetna trgovinica na dobrem kraju in čednega videza, saj je bila prenovljena pred dvema letoma. Le arhitekti bi morali imeti malce več posluha pri malenkostih. Steklo namreč pokriva tisti del prodajne mize, ki je bližji prodajalkam. To naj bi bilo v prid nakupovalkam, a žal ni tako. Nimajo kam odložiti torbic, mrež in vrečk! Med obiskom sta bili za prodajno mizo Marta Bečaj, ki je pri Emoni že 17 let in Brigita Brezovec, ki bo poleti končala šolanje, ki ga je začela prav tu. Pravita, da se največ proda perila, pletenin, srajc, bluz ter halj in predpasnikov za gospodinje. Po tem vrstnem redu. Poslovno se trgovina dobro drži, če upoštevamo, da je po nakupih sodeč kupna moč upadla za skoraj petino. Kljub temu pa je Biserka pri Robbovem vodnjaku lani kar za 25 odstotkov presegla načrt, saj je bilo ob koncu leta izkupička 820 starih milijonov. Odkod skoraj za polovico razlike med načrtom in upadajočo kupno močjo? Še se najde perilo po stari ceni pri grosistih, čeprav z veliko truda, ni pa več dobiti perila z napako, ki bi ga lahko prodali, kolikor bi ga imeli. Med obiskom so se oglašale redne stranke in povpraševale, kdaj bo spet kaj naprodaj po ugodni ceni. Od Magistrata smo vzeli pot pod noge k naslednji Biserki - rimski trojki. Cisto zlahka to ni šlo, dokler mimoidoča ženska ni rekla: »Oh, saj to je pri Pegleznu«. Tega pa se že ne da več zgrešiti, saj take hiše, kot je na začetku Poljanske ceste menda ni nikjer drugje v Jugoslaviji. Žal pa je ponekod še nekaj takih po starem opremljenih trgovin. Sonja Sijpčič je bila sama v prodajalni, ker je njena kolegica v bolniški, vendar je lahko ustregla nakupovalkam in odgovarjala na vprašanja. Slaba ocena, ki jo bo bržkone dobila ta Biserka prav gotovo ni njena krivda. Občina že nekaj časa grozi, da bo obesila na vrata žabico in pečat, če prodajalna ne bo prenovljena. Morda je bila videti ponudba bolj skromna prav zato, ker je blago manj na očeh in skrito po policah ter predalih tja do stropa. Sonja Simčič pravi, da to v manjši meri drži, ker so dobave perila precej manjše kot so bile pred letom, pa tudi drobno delitev dela imajo tovrstne trgovine okrog glavnega živilskega trga v Ljubljani. Ker je od stojnic do vseh trgovin enako daleč, je bolj trgovsko, če ima ta ali ona pri nekaterih artiklih malce boljšo ponudbo. Lanski načrt 600 starih milijonov pa so kljub težavam tudi v Biserki III presegli za 128 milijonov. Pletilk in kvačk je dovolj Oddelek volne in pletilnega pribora v Centromerkurju je po mnenju žensk na prvem ali drugem mestu tudi v primerjavi s trgovinami, ki prodajajo le volno in niso le del veleblagovnice. Urejen je zelo pregledno, tako da prodajalkam olajša delo, nakupovalkam pa izbiro. Ponudbo lahko ocenimo kot bogato, čeprav prodajalke Joica Pečnik, Milica Habič in Ana Vehovec pravijo, da je veliko slabša kot prej. Pozna se, da ni več uvoza barv, zato je barvna paleta precej skopa, pa tudi vseh debelin volne se ne dobi. Staro kakovost pa so predilnice obdržale v sestavi volne. Razmerje med sirttetiko in volno ostaja tako kot je bilo. Pletilke dobivajo v zadosti bogati izbiri, vendar jih hitro prodajo, posebno tiste med tremi in štirimi milimetri premera. Zelo poredko dobe pletilke povezane s plastično vrvico za okroglo pletenje, kvačk pa je dovolj. Načrt so na tem oddelku lani presegli kljub temu, da se je volna v zadnjega pol leta podražila za polovico. To se pri nakupih ne pozna, saj so se podražile tudi industrijske pletenine in vse več žensk plete doma. Pozna pa se povečan promet ob plačilnih dnevih in zmanjšanje nakupov v ostalih dnevnih meseca, kar velja tudi za obe Biserki. Povprečno pa prodajo vsak dan za okrog 50.000 volne in pribora. Spominski posnetek oddelka »Dojenček« Centromerkur-jeve blagovnice V kotu pri gumbih in drugih šivalnih potrebščinah pa je vedno živo. Včasih že kar preveč. Vsak dan 500 do 800 kupcev Nasproti oddelka za volno je v Centromerkurju prodajna miza z urami in podobnim, za njim pa stisnjen v kot oddelek s sukancem, gumbi in raznimi trakovi. Vodi ga Lidija Starič, ki je pri nas že 15 let in tudi daleč najstarejša po stažu na tem oddelku, saj je doslej le ena od prodajalk zdržala pri tem delu več kot dve leti. Največ zaradi tega, ker se tu vsak dan oglasi v povprečju po 500 do 800 strank, le maloka-tera pa nakupi za kaj dosti več kot nekaj novih deseta-kov. Nemara je prav zaradi tega ta oddelek pred leti šel z bolj uglednega mesta v kot, kar pa ni pametno. Slab ducat kupcev že natlači prostor med prodajnimi mizami, kar otežuje prodajo in izbiro, pa tudi tatvin je sedaj veliko več kot jih je bilo prej. Zmanjšan uvoz še ni skrčil izbire ali pa so kupci postali manj zahtevni, ker posebnih negodovanj ni. Lidija Starič pravi, da se je zaradi dražje konfekcije in velikega števila strojev po domovih, pa tudi hitrega spreminjanja mode, razmahnilo domače kro- jenje in šivanje. To pa brez gumbov in ostalega ne gre-Lani so na tem oddelku načrt presegli za pet odstotkov, letos pa vse kaže, da ga bodo za še več. Potepin je Kickers Potepina v pritličju hotela Union skoraj ne bi smeli uvrstiti v ocenjevanje, saj je star komaj kaj več kot pol leta ih se res ne more meriti z že davno uveljavljenimi trgovinami Emone. Predstavimo pa ga le, saj je lepo dopolnil ljubljansko ponudbo otroške obutve. Okrog trideset otroških modelov vseh jugoslovanskih tovarn čevljev j® na voljo v Potepinu. Največ Ledinih iz Knjaževca, ki jih izdeluje po licenci Kickersa-Prav ti napisi skoraj malo preveč bodejo v oči, čepray privabijo precej tujih turistov, ki to znamko poznajo od doma. Prodajalka Marina Osojnik in učenka Ana Tre-bušak pravita, da je bil sicer na tleh napis »Potepin,« vendar ga je čas izbrisal. Novega bodo obesili nad izložbo čim bo izdelan, obrtniki pa ga menda izdelujejo že od novega leta. Rezultati akcije: V prvi tretjini naše akcije so prejeli v očeh potrošnika za urejenost, ustrežljivost, ponudbo, založenost od 10 možnih zvezdic bolj ali manj svetlih (+ ali -) naslednje prodajalne in oddelki: 1. »Zibka«, Gradišče in odd. Volna Blagovnice, Trubarjeva 1 ★ ★★★★★★★ — (— 8 ★) 2. »Biserka« Ciril Metodov trg in odd. Dojenček v blagovnici ★ ★★★★★★ + (+ 7 ★) 3. Odd. razprodaja, »Potepin« in odd. Gumbi ******* (7 *) 4. »Biserka«,Poljanska 1 ****★★★ (-7*) Ocena še ni dokončna, nekatere prodajalne bomo še obiskali zato se lahko kakšna zvezdica še prižge, lahko pa tudi ugasne. Lep pozdrav in brez zamere. Proti koncu meseca je na oddelku z volno malo b°” mirno. Preveč se je podražila volna v zadnjih mesecih- ■ KMETIJSTVO Kakor seleš, tako žanješ , DOMŽALE, 30. aprila-Od Jesenske setve do spomladanske je le korak skozi zi-P10 in spomladanska setev je ■d. Emonini kmetijci so izko-dstili vsak ugoden dan, da ^Pravijo »pod streho« jarino. . °sejati morajo 2.075 hektarov njiv in pograbiti 206 hektarjev travnikov, da ne šteje-1,10 1.000 ha gozdov, nekaj kot 200 ha plantaž topo-°V in 200 ha, ki jih morajo še hteliorirati. "Spomladanska setev je že Za nami,« je povedal Lojze Štepec, agronom naše domžalske tozd. )>Na 180 hektarjih smo posejali ječmen, 25 hektarjev imamo ovsa in 22 hektarjev j are pšenice. Pšenico smo sejali v Moravčah, ječmen in oves pa na mengeških poljih, ali kot pravimo mi na Drnovem. »Dobra tretjina koruze je že tudi v zemlji,« je dejal dalje Lojze Štepec. »Letos bomo posejali koruzo na 970 hekatarjih, od tega za silažo na 720 ha, na * POROČILO IZ ŠPANIJE Z obiska svetovne razstave živilstva Alimentaria 1982 r,Ob podelitvi zlate trofeje °od Europe 1982, sem si v dneh od 7. do 10. marca ogle-nala svetovno razstavo prehrambene industrije Ali-'hentaria ,82 v Barceloni. . Namen obiska te razstave J; bil dobiti čimboljši pre-s *v-n?d stanjem, novimi do-ežki in razvojnimi tendenci agroživilstva, ter zna-jle in ideje prenesti na po-točje svojega dela. Na veliki razstavni površi-'5.000 m2 j% razstavljalo 900 udeleženk iz 72 držav. Zaradi obsežnosti razstav-e Površine in raznolikosti nabavljenih artiklov sem se .'hejila na ogled mesnih iz-. eikov, mesa, začimb in adi-stv°y, delikates ter na ogled r°iev in opreme s področja ?sne industrije. . Na razstavi so v glavnem ^stopale dežele oz. firme z ; °8al° tradicijo in renome-Jugoslavijo je zastopala CTRA iz Zagreba TOZD , 9oz uvoz kmetijsko presna benih proizvodov. Na Jandu ni bilo posebno veli-,° vzorcev, bolje so se oskr-j e,n s katalogi, prospekti in /formacijami posameznih ^azstavljalcev: PLIVA-Za- |r®b, VOČE IMPORT-EX-Zagreb, INSTITUT OPLEMENJIVANJE I /.ROIZVODNJU BILJA, Magreb, PODRAVKA - Ko- privnica, MARASKA - Zadar, FRUCTAL - Ajdovščina, RADENSKA - Radenci, SLOBODA - Osijek, INTES - Maribor, LEDO - Zagreb, EKPORT DRVO ZAGREB in KRISTAL - Sombor. Predstavniki španskih firm so se še posebno zanimali za naslednje artikle: • konzervirano zelenjavo, • zmrznjeno zelenjavo, • sušeno sadje in zelenjavo, • mesne konzerve, • zdravilne rastline, • sadne sokove vseh vrst in koncetrate, • razna semena, • alkoholne pijače, • sveže in sušene gobe, • med, • sir, • pivo, Na osnovi številnih razgovorov s predstavniki španskih firm in organizatorji Alimentarije, so predstavniki ASTRE mnenja, da je špansko tržišče zelo odprto in pomembno. Posebno zanimive so možnosti koriščenja brezcarinskih področij z ozirom na veliko število turistov tekom celega leta in, ker se preko teh področji in raznih, velikih firm odvija izredno velik promet z deželami Zahodne in Severne Afrike ter Latinske Amerike. Irena Rome ostalih 250 ha pa jo bomo pustili dozoreti za zrnje. Sejemo domačo hibridno koruzo, ki se še najbolj obnese in da največji pridelek. Dnevno posejemo s šest vrstnimi sejalnicami od 60 do 70 hektarjev, v glavnem na poljih Mengeš - Drnovo. Vreme je kar zadovoljivo, čeprav malo dežja ne bi škodovalo. Z gnojili in škropivi proti plevelu nimamo težav. Sproti jih dobivamo od Agrotehnike iz Kutine, Ruš in drugih proizvajalcev. Ker nam pošiljajo le po dve toni dnevno, jih moramo naročati vsak dan, da nam jih ne zmanjka.« Nove njive za več hrane V bitki za večji pridelek hrane so naši kmetijci prisiljeni, da vodi in močvirju vsako leto iztrgajo kakšen kos zemlje. Tako bodo letos v Depali vasi z agromelioracijskimi posegi pridobili 31 ha njiv. Računajo, da bodo z deli končali koncem junija. V Dolu pri Domžalah so že zasejali 35 hektarjev novih njiv, za 5 hektarjev njiv pa so bogatejši v Zadobrovi. ■ OBVESTILO KMETOM KOOPERANTOM Kako do kmečke pokojnine? Za pokojninsko-invalidsko zavarovanje potrebujete naslednje dokumente: • delovno knjižico, dobite jo na pristojni občini na sekretariatu za kadrovska vprašanja, • pogodbo o trajnem poslovnem sodelovanju -članska pogodba katero sklenete na pristojni za- • potrdilo o prometu za preteklo leto, ki ga dobite na Kmetijski kooperaciji, za gozdni del pa na Goz- Ce'žSite zavarOvltTše družinske člane, potrebujete Se poročni list za zakonca in rojstne liste za otroke. ★ ★ ★ Promet se izračuna tako: . °d 1 kg pitanca 18,85 din osebnega dohodka, °d 11 melka 3,85 din osebnega dohodka, °d 1 m3 lesa iglavcev 632,00 din osebnega dohodka, od 1 m3 lesa listavcev 410,00 din osebnega dohodka Za pridobitev možnosti zavarovanja morate imeti Približno 55.000,00 din letnega osebnega dohodka (Prometa) Ko boste imeli vse naštete podatke, se oglasite na Črnučah, Titova 351 pri Fani Dulmin, To^omenHza primer): dva bika po 500 kg (18.850 din), 2.000 1 mleka (po 3,85 din) in 50 kub. iglavcev (Po 632 din) EMONA KMETIJSKA KOOPERACIJA Domžale, Kidričeva 14 Dobri gospodarji Razen tega, da skrbe za polje, za setev in žetev imajo naši kmetijci vse leto dela na pretek. Skrbe za hleve, kozolce, poti, garaže, delavnice in molzišča. Letos so za vzdrževanje namenili polšesti milijon dinarjev. V Zadobrovi bodo popravili poti, obnovili razkladal-ne in nakladalne rampe. Na Pšati bodo pobarvali nadstrešnine, obnovili garaže in lope za stroje, obnovili vodovod in zamenjali električne drogove. V Drnovem bodo na novo prekrili sušilnice za žito, obnovili in prekrili na novo ostrejša v Komendi in na Križu pri Kamniku ter uredili dovozne poti na Drnovem. V Vodicah bodo popravili poti v Hrašah, obnovili žlebove na treh hlevih, zaradi zaščite pobarvali nove nadstrešnine na farmi, podaljšali nadstrešek pri delavnici ter obnovili asfalt v molzišču. Podobna obnovitvena dela bodo opravili tudi v Smledniku in v Moravčah. Stalna obnova je potrebna, saj zob časa ne prizanaša ne lesu in ne železu. • E-Informator ■ POROČILO IZ MESNE INDUSTRIJE ZALOG Sporazum o skupnem dohodku med MIZ in prašičerejo Ihan IHAN, 12. maja - Mesna industrija Zalog in Prašičereja Ihan sta sklenili sporazum, po katerem obe prevzemata rizik, ki nastaja zaradi odnosov pri cenah na trgu pri prodaji in prireji prašičjega mesa in izdelkov, in sicer na podlagi ugotavljanja in razporejanja prihodka, ki nastaja v okviru tega sporazu -ma. Določila sporazuma so v skrajšani obliki naslednja: Skupni prihodek se ugotavlja v MIZ, in sicer na pod lagi prodajne vrednosti svežega predelanega mesa in deleža prašičjega mesa v mesnih izdelkih. Skupni prihodek na osno-vi dejanske prodajne vrednosti svežega prašičjega mesa se ugotavlja tako, da MIZ za vsakega zaklanega prašiča iz Ihana vodi evidenco o strukturi izplena (meso, slanina itd.), da ugotavlja, kakšen delež svinjskega mesa od vseh zaklanih prašičev je prodala v svežem nepredelanem stanju in kakšen delež (od vsega) je predelala v izdelke. Tisti del svinjskega mesa iz Ihana, ki ga MIZ proda svežega, se obračuna v skupni prihodek MIZ in Ihana po dejansko doseženih prodajnih cenah. Skupni prihodek MIZ iir Ihana se ugotavlja in razporeja v sorazmerju z vloženimi stroški, in sicer pri Ihanu: stroški krme -po dogovorjenih normativih za kg žive teže, preračunane na meso in mesnatost; stroški proizvodnje itd. Pri MIZ: stroški zakola prašičev v dogovorjeni ali dejanski višini za kg mesa, stroški predelave, ki še niso bili odšteti. Začasni sporazum, ki velja trimesečno in obračunsko ob letu, tudi pravi, da v primeru, ko celotni prihodek ne bi zadoščal za pokritje stroškov, se negativna razlika razdeli med MIZ in TMK v sorazmerju s stroški proizvodnje Ihana. E. I. Slavnostni govor Marjana Orožna, člana predsedstva CK ZK Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) Tovarišice in tovariši! V obdobju, ki je za nami se je potrdila tesna odvisnost uspehov pri stabilizaciji in našem gospodarskem razvoju od uveljavljanja socialističnih samoupravnih produkcijskih odnosov. Povsod tam kjer so na to pozabljali ali so celo zapostavljali je prišlo bodisi do notranjih nesporazumov in konfliktov, bodisi do slabših gospodarskih rezultatov. Kaj ni očitno, da so se gospodarske razmere pri nas začele zapletati, ko je prišlo okrog uveljavljanja samoupravljanja in na njem temelječega gospodarskega sistema do idejnega in praktičnega kolebanja. In to z dveh strani. Prvič, s strani podjetniško, kolektivno lastniškega obnašanja, ki ni pripravljen spremljati ter uresničevati dohodkovno povezovanje, planiranje in stvarno sporazumevanje o skupnih ciljih delovne in sestavljene organizacije ter družbenopolitične skupnosti kot celote, ali pa ga celo preprečuje in zavira. Izraz tega so tudi pojavi zapiranja ter podjetniškega obnašanja posameznih delovnih in temeljnih organizacij združenega dela, ki nočejo razumeti, da je koncentracija proizvajalnih sil po samoupravni poti nujnost; da smo temeljne organizacije oblikovali zlasti zato, da bi na temelju neodtujljivosti dohodka koncentracija družbenih sredstev, se pravi dohodka, bila hitrejša ne pa počasnejša. Drugič, s strani organov družbene skupnosti, ki s posameznimi svojimi posegi vplivajo na pogoje gospodarjenja, na dohodek na način, ki slabi spodbudo za zdravo ekonomsko obnašanje in poslovanje, za dobro gospodarjenje in samoupravno odločanje; na način, ki slabi odgovornost za zadolževanje v inozemstvu in za posledice tega zadolževanja, ki naj bi jih sedaj solidarno nosil ves delavski razred. Ena od posledic tega je, da se je v zavesti mnogih vrnilo spoznanje, da je pomembnejše izposlovati boljše pogoje gospodarjenja in višje cene, kot pa uveljavljati načelo »vsak po svojih sposobnostih, -vsakomur po njegovem delu«; da je boljše caplati za razvijtešimi kot pa vključevati se v mednarodno delitev dela na enakopravnih ekonomskih osnovah. Takšne pojave v naši zavesti moramo odločno odkloniti z idejnim ter političnim delom predvsem pa z odpravljanjem iz našega sistema elementov, ki ljudi v to potiskajo. Če kdaj, potem je danes potrebna borba na dveh frontah. Proti obnašanju, ki meni, da je mogoče probleme v družbi reševati zgolj z resoljcijami in z drobnimi željami, pa tudi proti obnašanju, ki sporazumevanje in dogovarjanje odklanja, pristaja nanj le formalno in ga skuša izigrati. Kriterij dobrega gospodarjenja na temelju doseženega, realnega dohodka mora postati merilo uspešnosti vsakega kolektiva, vseh poslovodnih in samoupravnih organov. Izvajanje in spoštovanje teh načel mora veliko bolj, kot je to sedaj slučaj, spremljati tudi delavska kontrola, ki jo moramo kot inštrument zaščite samoupravnih interesov delavcev širše in hitreje uveljavljati v vsakem kolektivu. Eden od temeljnih pogojev, da uresničimo politiko stabilizacije je planiranje kot podlaga in način za urejanje vseh odnosov v organizaciji združenega dela in v celotni skupnosti. Prav je, da vašemu planu in planiranju sploh posvetite še večjo pozornost, daste še večjo veljavo. Potrebno je stdriti vse, da vaši plani ne bi ostali papirnati akti, ampak, da bodo sredstvo in metoda za spreminjanje stvarnosti, podlaga za samoupravno usmerjanje in koncentracijo sredstev akumulacije na tiste točke, ki so za, dosego stabilizacije, najpomembnejše. Nosilci planskih nalog morajo glede tega sprejeti ustrezne sporazume, ukrepe, določiti konkretne materialne obveznosti. In še nekaj. Ni in ne more nam biti vseeno kako, na kakšen način s kakšnimi metodami se planski cilji uresničujejo. Oni se morajo uresničevati na način, ki bo krepil oblast dela, odgo- (Nadaljevanje na 8. strani) Setev — PRILIKOM DANA EMONE, 10. APRILU- Svečani govor Marjana Orožena, člana predsedništva CK SK Slovenije Drugarice i drugovi, tridesetpet godina je prošlo od dana kad je mesni narodni odbor Ljubljana osnovao trgovačko predu-zeče »Prehrana«, prethodnika današnje Emone. U ovih tridesetpet godina burnog in dinamičnog razvoja je iz male grosističko-distributerske organizacije sa dvadesetosam radnika izrastao poslovni i samoupravni sistem u kojem udružuje rad i upravlja sa društvenim sredstvima za proizvodnju preko 12.000 radnika. Emonin znak danes poznaju kao simbol kvaliteta, poslovne širokopoteznosti i uspešnosti širom Slovenije, Jugoslavije i u svetu. Emona je danas sistem koji funkcionalno udružuje i povezuje različite faze delatnosti od primarne poljoprivredne proizvodnje, preko prerade u sopstvenim pogonima, potrošnje u sopstvenim hotelima i restoranima, prodaje u sopstvenim prodavnicama, do izvoza na mnoga strana tržišta. Hronika razvoja Emone govori o procesu stalne in neprekinute dinamike stvaranja, organizacioneg, ekonomskog i samoupravnog rasta. Razdoblja naj-veče samoupravne dinamike ujedno su i razdolja najboljih radnih i poslovnih rezultata, a za ove je zaslužah sav kolektiv. Nema sumnje da je godina-ma največe ekspanzije organizacije dao svoj odluč-ni doprinos nemirni duh pokojnog Franca Nebeca. U ovom 35-godišnjem razdoblju se je Emona po-tvrdila ne samo kao organizacija koja je sposobna razviti modemu trgovinu, koja je sagradila i otvori-la prvu samouslužnu prodavnicu, prvu živinarsku farmu, razvila inžinjering za moderno proizvodnju mesa, te se potvrdila takoder kao organizacija i zajednica koja u Svojoj unutrašnjosti povezuje 4, za naše društvo veoma važne grane, organizacija koja je na socijalističkim samoupravnim osnovama razvila prilično efikasan sistem dohodkovnih odnosa i time prevazišla samo organizacione vidike integracije. Imajuči u vidu i ističuči velike uspehepostignute tokom 35-godišnjeg razvoja, kao i u zadnjim godi-nama, naš susret ne bi bio potpun kad se ne bi zaustavili na sadašnjem ekonomskom i političkom trenutku i postavili si barem dva pitanja: Prvo - kakvi zadaci o obaveze stoje danas pred ovim velikim sistemom i kolektivom u oblasti razvoja unutrašnjih samoupravnih odnosa, sprovode-nja privrednih ciljeva uže i šire zajednice, razvoja savremene poljoprivredne proizvodnje i industrije, u izvozu na strana tržišta? Drugo - kakva je odgovornost ovog velikog sistema za privredne i političke prilike u užoj i široj zajednici koje nastaju, ili bi mogle nastupiti, ukoli-ko bi došlo do poremečaja u snabdevanju tržišta sa artiklima životnog standarda? Odgovore na ova pitanja možete i morate dati vi sami. Kod toga morate izlaziti iz društvene situacije, morate uzeti o obzir njenu ekonomsku, političku i socialnu složenost, kao i odnose medu snagama napretka i samozadovoljstva u vašoj organizaciji, te ulogu i uticaj snaga samoupravljanja i socijalističke svesti. Ako ikad, tada je dana potrebna borba na dve fronte. Protiv ponošanja koje je posledica mišljenja da je moguče probleme u društvu rešavati sa rezo-lucijama i sitnim željama, kao i,protiv ponašanja koje odbija sporazumevanje i dogovaranje, odnosno prihvata samo formalnopokušavajuči ga izigrati. Kriterij dobrog privredivanja na osnovu ostvare-nog, realno dohotka mora postati merilo uspešnosti svakogkolektiva, svih poslovodnih i samoupravnih organa. Za kretanja, sa kojima se susrečemo u Sloveniji i Jugoslaviji, velikog su značaja predstoječi kongresi Saveza komunista. To če biti prvi kongresi na kojima odredujemo naša usmerenja za naredni period in donosimo ocene našega rada bez Tita i Kardelja. Nije tragedija da nam je traženje zajedničkih stano-višta i rešenja danas potrebno nešto više vremena i truda nego dok su ova dva velikana našeg radnič-kog pokreta bila medu nama. Činjenica je, da su nam ostavili dovoljno čvrsta i snažna ishodišča, te če naša tražnja temeljnih rešenja biti uspešna, uko-liko se budemo na njima zasnivali i iz njih izlazili. U socijalističkoj republici Sloveniji smo više puta jasno i javno rekli da smo svesni nužnosti obimni-jeg udruživanja deviznih sredstava za otplatu dugo-va. Želijo i zahtevamo da se kod toga ispunejoš dva osnovna uslova: Prvi princip je da sa deviznim dohotkom raspola-žu osnovne organizacije. Na torne ustrajemo jer smo svesni da je to jedini put kojim možemo doči do pravog dohodovnog povezivanja unutar udruže-nog rada. Dohodovno povezivanje udruženog rada bez obzira na bilo kakve granice predstavlja čvrstinu in integraciju Jugoslavije kao celine. Svaki drugi put bi vodio u povladivanje etatizma, separatizma i sličnih odstupanja. Ne vidim razlog zašto ne bi dali svu podršku merama, koje bi sprečile suvišan i ekonomski neo-pravdan uvoz opreme, koje bi dale potstreka izvozu, te bi devize stečene izvozom preko plana ostajale organizacijama udruženog rada u največem mo-gučem obimu. Drugarice i drugovi, svi radni ljudi naše zajednice raduju se zajedno sa vama rezultatima koje postiže-te. No, ovo zadovoljstvo je istovremeno poziv na još veču odgovornost za društveno-ekonomske posledice vaših odluka i vašeg rada. Sva društvena zajednica očekuje od vas - naročito od vas koji primate zaslužena priznanja - da čete i u buduče biti u prvim redovima boraca za socijalističko samoupravljanje, za savremenu, na znanosti, savremenoj tehnologijii domačim izvorima, osnovanupoljopri-vredno proizvodnju, za modemu trgovinu i kultur-nu uslugu, da se uklone posledice ekstenzivne in na inflaciji naslanjajuče e ekonomske politike. Ukrat-ko, da budete u prvim redovima boraca za uvažava-nje novog samoupravnog poslovnog morala, za čvrstinu i bezbednost naše samoupravne socijalističke zajednice naroda i narodnosti. Još jednom iskrene čestitke, za praznik celome kolektivu, kao i svima koji ste došli na ovaj radni i drugarski susret! informator Srpskohrvatski prilog Naša akcija: »Kupujemo u Centromerkuru« - Tama® prava za moga unuka! IZ RADA RS SOUR EMONA Povečati izvoz za nalnužniji uvoz Ljubljana, 16. aprila - Na prvoj sednici radničkog sa-veta SOUR Emona, koju je vodio novi predsednik Danilo Vižin, delegati su doneli zaključak da je potrebne prvobitne izvozne načrte još povedati da bi obezbedili do-punske devize za najpotreb-niji uvoz robe široke potrošnje, za kontigent koji je Emona dobila od Opšteg udruženja trgovine, u višini 70 miliona dinara. Prilikom rasprave o završ-nom računu za prošlu po-slovnu godinu i planu za teku ču godinu delegati su zaključili da osnovne i radne organizacije udruženog rada u sastavu Emone moraju kod sprovodenja programa za 1982. godinu uvažavati sva usmerenja koja je doneo ra-dipčki savet SOUR Emona na svojoj sednici 1L februara o. g. Načrt izvoza i uvoza, tako su odlučili delegati, treba do-puniti tako da se preračuna na novi kurs SIV, kod čega radi izmenjenog kursa nije-dna radna ili osnovna orani-zacija udruženog rada ne sme da smanji prvobitno predviden obim izvoza, preračunat na Strane valute. Delegati radni čkog saveta su takoder opšimo rasprav-ljali o predlogu zaključka o zajedničkoj deviznoj politici saslušavši izlaganje Mitje Svetelja, direktora Interne banke Emona, zajedno sa svim iznetim napomenama, te ga prihvatiti sa ve činom glasova - glasanja su se suz-držali j edino delegati Kme-tijskog kombinata Ptuj. Nakon iscrpnog obrazloženi a predloga o pripremi rebalansa srednjeročnih planskih dokumenta za period 1981-85, izlagao je Ivan Muhič, zamenik predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona, delegati su prihvatili i ovaj predlog. Sa osvrtom na izmene koje je iznela RO Emona KK Ptuj u vezi ocene sprovodenja zajedničkih ciljeva i razvojnih programa, postavljenih prilikom udruživanja KK Ptuj u SOUR Emona 1981. godine, i u skladu sa ovogodišnjim in-vesticionim programima delegati su jednoglasno potrdili ovu ocenu. U tom okviru če se ove godine otpočeti sa gradnjom tovilišta za 650 goveda u Sobetincima. Novac za ovu investiciju, u višini 113 miliona dinara, obezbe-diče Emona iz udruženih sredstava i sredstava Privredne banke u Ljubljani. Ovim dogovorenim poslovima treba posvetiti največu pažnju, a u saradnji sa izvoznicama obezbediti maksimalno povečanje izvoza voča, bilo sve • žeg ili preradenog. U okviru rebalansa plana treba proučiti mogučnost za brži razvoj širenja nasada, koje je moguče izvoziti, kao na pr. višnje. U odredenom obimu je ovo več predvideno u donese- nem programu zajedničkih investicija u ovoj godini te če OOUR Globus uložiti u ovu svrhu 4,5 miliona dinara. Delegati su takoder ra-spravljali o informaciji o sta- nju i pouzetim merama u ve -zi požara Supermarketa u Osijeku donevši zaključak o izvršavanju solidarne pomoči sa strane svih radnih orga -nizacija Emone. Svečano na proslavi dana Emone LJUBLJANA, 10. aprila - Na centralnoj proslavi dana Emone, održanoj u festivalnoj dvorni na Gospodarskem razstavišču u Ljubljani, u kojoj su uče-stvovali brojni predstavnici društvenopohtičkih organizacija Republike, grada Ljubljane, ljubljanskih opština, te jubilanti i dobitnici nagrada, bio je svečani i prvi govornik Marjan Orožen, predsednik GK SKS Ljubljana, koji se je osvrnuo na predeni put 35-godišnjeg razvoja Emona - neke najvažnije misli iz njegovog govora objavljujemo u ovom broju. Medu uzvanicima bio je takoder Ivan Maček-Matija, član Saveta federacije, čiju su knjigu »Spomini« (Sedanja), sa posvetom, dobili najstariji jubilanti Emone. Nagrade prilikom praznika dobilo je u svim organizacijama udruženog rada Emone 708 jubilanata. Prvi put je dobilo priznanje 13 radnika koji rade u Emoni 35 godina. Posebna priznanja dobilo je 217 radnika za naročito marljiv i savesan rad, dobre odnose prema radu i zajedinici. Pridružujemo se iskrenim čestitkama! Gosti, jubilanti in nagrajenci na slovesni proslavi Dneva Emone ■ E-UMETNO GNOJILO Nihče ni prerok doma Bi veljalo reči o doktorju frančku Pajenku, Emoncu ln vodji enote rastlinske Proizvodnje v Emoninem In- ženiringu, ki je vse svoje zna ■ nje in denar vložil v svojega konjička, da bi dobil »Hu-mofertil« - gnojilo, ki bi re- ■ TURIZEM Emona na srečanju AM11982 PORTOROŽ, 19. aprila - V vneh od 17. do 21. aprila je Pil v Portorožu, biseru naše °bale, vrvež kot na višku naj-^ebje turistične sezone. Portorož je bil gostitelj AMI ,82 -avtobusnega mednarodnega srečanja - mitinga. Številna Avtobusna podjetja in proizvajalci avtobusov iz 13 evropskih -držav so na ogled ln tekmovanja pripeljali naj-n°vejše in najbolj luksuzne avtobuse, nekateri so bili izdani prav za to srečanje, ki s° na portoroških ulicah Uprizarjali prave »modne re-Vlje«. S temi avtobusi pa so Pa to tradicionalno priredi-tev pripeljali okoli 5.000 gostov, ki so jih pod svojo streli0 Prejeli hoteli od Pirana do ttrnaga. Gostinci in turistični delavci Emone, katerim so se pridružili slovenska zdravilišča so na srečanje 19. aprila v hotel Slovenija povabili oko-“izuma, li 250 članov RDA(združenja nemških avtobusnih prevoznikov) z namenom, da jih seznanijo z našo hotelsko, gostinsko in zdraviliško ponudbo. Na srečanju je bilo tudi žrebanje nagrad, ki so jih prispevali hoteli in zdravilišča od polpenziona za skupino gostov do 50 oseb, enotedenskega polpenziona za dve osebi v Emoninih hotelih, izletov Globtoura do kraškega pršuta in štajerskih vrhunskih vin. Prvi gosti, ki bodo ponovno obiskali Slovenijo so se že najavili, iz česar je sklepati, da je takšna propaganda in seznanjanje tujih gostov o naši ponudbi dobra naložba. E-Informator volucionarno poseglo v proi -zvodnjo hrane. Gre za gnojilo, ki bi ga izdelovali iz odpa -dnega (za energetske potrebe neracionalnega) lignita z dodajanjem klasičnih umetnih mineralnih gnojil v tako imenovani humofertil, patentirani izum našega dok-tona agronomskih znanosti. Že leta 1975 je dr. Franček Pajenk predaval o humofer-tilu na svetovnem kongresu agronomskih strokovnjakov v Lizboni, kar so obširno zabeležili številni ugledni strokovni časopisi. ■ Kolika je vrednost tega velja omeniti, da je Emonci v sindikatu LJUBLJANA, 11. aprila - V domu Španskih borcev je bila skupščina zveze sindikatov občine Ljubljana Moste-Polje. Za člane novega občinskega sveta zveze sindikatov so bili izvoljeni naslednji naši delavci: Gerta Gregorka, Nada Jaklič-Košir, Zlatko Jeglič, za člana nadzornega odbora pa Edvard Korlat. Delega 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije bosta Emonca Gerta Gregorka in Zlatko Jeglič, na 9. kongresu zveze sindikatov pa nas bo zastopal Avgust Golob. Pavel Groznik ODDIH IN RAZVEDRILO Začetek planinske sezone S pohodom na Nanos 28. udarca 1982 smo planinke in Planinci Emone pričeli letoš-nio sezono planinarjenja. Za ta prvi izlet lahko povedo, da se je pričel podobno *°t lani, precejšnja udelež-,.a> saj nas je zbralo v Ljub-Uani 39_ v Razdrtem pa se ham je pridružilo še 5 iz Je-stvine Koper. Za začetek le-Po vreme, popoldan pa na yrhu Nanosa megla in kasne-16 oblačno, kljub vsemu pa srno se zvečer dobre volje razšli. , Globtour z avtobusom Pnkcioniral brez napake, naslednji izlet je bil 17. apri-la na Lisco. Na željo večine planink in 16. maja - Križkagora 29. maja - Storžič 6. junija - Menina 19. junija planina - Okršelj 3. julij - Raduha 17. julij - Peca 8. avgust - Kofce 21. avgust - Vršič 4. september- Slavnik 18. - Janče september 3. oktober - Travna gora 16. oktober - izlet v neznano Javni opomini Disciplinska komisija tozd Supermarket Maribor delovne organizacije Emona Merkur Ljubljana je po opravljeni javni obravnavi izrekla ukrep javnega opomina: Delavcu Dušanu Fureku, razporejenemu na delu in naloge - prodaja mesa in delikates, ker si je dne 8. decembra 1981 v delikatesnem oddelku vzel malico ne da bi jo plačal. e e e Delavki Ireni Bračko, ki opravlja dela in naloge - prodaja in zaračunavanje blaga, ker je dne 27. novembra 1981 po zaključku blagajne pustila denar od inkasa v znesku 20.000,00 dinarjev v nezaklenjenem predelu blagajne in odšla domov, istega dne in dne 23. decembra pa je odklonila delo na blagajni, čeprav je bilo delo zaradi velikega števila kupcev potrebno. Razen navedenega se tudi ne drži točno določenega delovnega časa in samovoljno prihaja in odhaja z dela. Disciplinska komisija tozd Trgovska hiša Maximarket je izrekla javani opomin Delavcu Franju Korošiču, ki opravlja dela točenje pijač v Emonski kleti, ker je dne 10. januarja 1982 prišel na delo vinjen. planincev objavljamo termine naslednjih izletov in tudi na željo nekaj ob sobotah, nekaj ob nedeljah. FRANC KODELE ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubljenega sina MILETA, se iskreno zahvaljujemo EMONI TOZD maloprodaja in sindikalni organizaciji Šiška 1, za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala! Žalujoča mama NOVKOVIC Jožica ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta KARLA GROFELNIKA se zahvaljujeva vsem sodelavcem tozd Transport in Regalnega skladišča za cvetje, izrečena sožalja, ter pospremitev na njegovi zadnji poti. Franci in Marjan Groielnik ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta FRANJA MEDIKA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev, cvetja, za sočustvovanje in sožalje. Posebej še članom PE Velika Nedelja za vso pomoč v najtežjih dneh. Članom kolektiva EMONE iz Ljubljane in društvu upokojencev za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj iskrena hvala! VSI NJEGOVI Nagradni E-rebus zahodnonemška tvrdka In-ducet takoj podpisala pogodbo z zelo ugodnimi finančnimi pogoji in jo poslala našemu inovatorju v podpis. Franček Pajenk pogodbe ni podpisal. Na vprašanje zakaj, nam je dejal: »Svoji domovini sem dal prednost in upam, da bomo to s pridom uporabili.« Dolga pot od Lizbone do Pljevlja Medtem, ko se mnogi v tujini živo zanimajo za preparat Frančka Pajenka, kažejo v domovini mnogi tradicionalno nezaupanje do domačega znanja. Prva je odkupila patent za proizvodnjo hu-mofertila zagrebška organizacija združenega dela Com-vest, prvo tovarno tega novega gnojila pa naj bi zgradili v črnogorskem mestu Pljev-lju. »Led je prebit,« nam je povedal dr. Franček Pajenk. »Prepričan sem, da bodo po prvi tovarni tega humu-sno-mineralnega umetnega gnojila zrastle še druge, kot gobe po dežju. Zahodni Nemci niso edini, ki žele moj patent. Odločil pa sem se, da rezultate mojega dela in dela sodelavcev inž. Izaide Per-homenko in Zlate Milčič iz Zagreba najprej izkoristimo doma. Če bi mislil drugače, bi tako tudi že ravnal.« Z. G. Upamo, da našim reševalcem tokrat rebus ne bo delal prevelikih preglavic. Rešitve nagradnega E rebusa pošljite v zaprti kuverti na naslov uredništva E-In-Iformatorja - Emona, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130, obvezno z oznako: »Nagradni E-rebus« najkasneje do 10. junija 1982. Ponovno pripominjamo, da lahko pošlje reševalec na svoje ime le eno rešitev. Obvezno pa mora napisati ime delovne organizacije v kateri dela. Pri reševanju vam želimo obilo ugankarskega užitka. Uredništvo Pravilna rešitev kviza »Dan Emone« Povezanost - solidarnost - zaupanje - ugled Nagrade kviza Dan Emone« » Kljub naši obljubi, da nagrajence čakajo lepe in prak ■ tične nagrade tokrat smo v uredništvo prejeli sorazme-roma malo rešitev. Izžrebani so bil in prejmejo: 1. nagrado - izlet iz Istre v Benetke, prispevek DO Emona Globtour: Danica Bandur, E KK Ptuj, TOZD Dravsko polje, Kidričevo; 2. nagrado - karton vina, prispevek DO E Blagovni center: Boža Srimšek, SOZD Emona DS, Šmartinska 130, Ljubljana; 3. nagrado - darilno košarico v vrednosti 500 din, prispevek DO E, TOZD Malo -prodaja: Justi Grm, DS Poslovna stavba, Šmartinska 130, Ljubljana; 4. nagrado - vrečko z izdelki v vrednosti 800 din, prispevek DO E Posavje: Martina Podboršek, E-market, Luize Pesjakove, Ljubljana; 5. nagrado - vrednostni bon za 300 din, prispevek Supermarketa iz Ljubljane: Stanka Premru, upokojenka Emone, Streliška 36; 6. nagrado - vrečo umetnih gnojil (50 kg), prispevek DO E Kmetijska kooperacija: Sonja Drobnič, SOZD Emona DS, Šmartinska 130; 7. nagrado - vikend penzion za dve osebi v hotelu Riviera v Portorožu: Marija Butolen, E KK Ptuj, Muzejski trg 2, 62250 Ptuj; 8. nagrado - karton vina, prispevek KK Ptuj: Zlata Mavretič SOZD E-Poslov-na stavba, Šmartinska 130; 9; 10. in 11. nagrado - dekorativni krožnik, prispevek DO E-Merkur Ptuj prejmejo: Lučka Žagar, DO E Merkur DS, Šmartinska 130, Jožica Povše, Supermarket Ljubljana, etaža A in Cilka Benček E-market Luize Pesjakove 11: 12. in 13. nagrado - kurenta, prispevek DO E Merkur Ptuj prejmeta: Marica Mršnik, E-Ilirija, Ilirska Bistrica in Pavla Božič, E-center Koseze, Ljubljana; 14. nagrado - vrečo umetnih gnojil, prispevek tozd Polje-delstvo-govedoreja: Jože Kopač, tozd Prehrana, Šmartinska 102; 15. nagrado - vikend penzion za dve osebi v hotelu Terme Čatež: Anica Petrič, tozd Poljedelstvo-govedere-ja Domžale, OE Vodice 61217; 16. nagrado - večerjo za dve osebi, v vrednosti 500 din, prispevek GH Union Ljubljana: Anton Petrič, tozd Poljedelstvo-govedoreja Domžale; 17. nagrado -1 kg postrvi, ki ga prispeva DO E-Ribar-stvo: Slavko Kramer, E-market Hubadova 18; 18. in 19. nagrado - 0,5 kg suhih gob, prispevek IDO E Commerce, tozd Globus prejmeta: Martina Račič, Emona Posavje, tozd Trgovina na drobno in Marija Drinovec, upokojenka, Dvofakova 11, Ljubljana; 20. nagrado - kopanje s kosilom v Ptujskih toplicah za dve osebi: Darinka Unuk, E-KK Ptuj, tozd Dravsko polje, Kidričevo; 21. nagrado - kosilo za dve osebi v hotelu Savija Maribor: Marija Cebek, E-KK Ptuj, tozd Gradbeni remont; 22. nagrado - torto, darilo hotela Evropa Celje: Rezika Bogovič, DO Emona Posavje DSSS, 68250 Brežice; 23. nagrado - torto, darilo Pekarne Center iz Ljubljane: Ivana Pungerčič, DS 'SOZD Emona, Šmartinska 130; 24; 25; 26; 27; 28. in 29. nagrado - steklenico žgane pijače, prispevek KK Ptuj prej • mejo: Heda Antončič, Supermarket Ljubljana, etaža D, Olga Svete, Maximarket - gostinstvo. Trg revolucije 1, Cvetka Čeme, DO Blagovni center, tozd Tran ■ šport, Jožica Drobež, DS Emona Merkur, šmartinska 130, Ignac Štepec, E Commerce, tozd Globus, Šmartinska 130 in Aleksander Čizmek, gostinstvo Maxi-market, Trg. revolucije 1. Čestitamo! SOS Skupne službe SOZD Emona so 12. 4. 1982 poslale dopis št. A 01002/29 v katerem je pisalo, da je dostavljen naslednjim organizacijam: POG, EME, TMK, GLO, PRE, PRA, OBA, EIL, EMI, APL, EPO, ERI, PEC, EDO, EKP (za KDP, KPP, VTH, SOS, FAP, TMK, TRG), EJE, PET, KSG. Ker je bil dopis dostavljen tudi SOS upam, da so vsaj tam razvozljali kdo so ostali prejemniki. Pavel Groznik IZ DELA ZSMS Mladi zastavili svojo pot LJUBLJANA, 14. aprila -V veliki sejni dvorani poslovne stavbe SpZD Emona je bila ustanovna konferenca koordinacijske konference ZSM SOZD Emona, ki so se je udeležili predsedniki OO ZSMS, sekretarji OOZK Emone, člani poslovodnega odbora SOZD, predstavnika OK ZSMS Moste-Polje in Center, ter MK ZSMS. Sklicana je bila na pobudo ZK in mladine, pogojevala pa jo je. potreba po organiziranem delu. Koordinacijsko konferenco naj bi predvsem spodbujala in dajala pomoč pri ustanavljanju osnovnih organizacij ZSM v okoljih kjer še te niso ustanovljene. Mladi bomo svojo aktivnost in vsebino dela usmerili v uresničevanje resolucije ZSMS in njenega akcijskega programa, v uresničevanje nove ustave in Zakona o združe- nem delu, ter se z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami borili za dobre sa • moupravne socialistične odnose. Naša dejavnost pa naj bi se odražala še posebej na tistih področjih, ki naj bolj neposredno zadevajo mlado generacijo. Truditi se moramo, da v naši sredini zaživi delegatski sistem, da se na tak način zagotovi hitrejše uresničevanje naših stališč v praksi. Na konferenci smo sprejeli poslovnik dela koordinacijske konference. Oba predlo • ga smo dali predhodno v obravnavo OO ZSMS SOZD. Iz njihovih vrst in na pobudo koordinacije ZK so bili v predsedstvo koordinacijske konference predlagani in izvoljeni: Jožica Arko iz Globtourja, Tomaž Erhov-nic iz Delovne skupnosti poslovne stavbe, Rudi Koci- jančič iz Elektronsko računskega centra, Irena Pekolj iz Emona Hoteli, TOZD GH Union, Samo Cobelj iz ptujskega Merkurja, Irena Kovačič iz KK Ptuj, Damjan Hlod iz Jestvine Koper, Dragan Zelinčevič iz Emona Hotelov, Hotel Riviera Portorož, Marjan Žuna iz Emona Dolenjke, Igor Fabec iz Emona Ilirija, in Stane Ogorelec iz Emona Posavje. Po ustanovni konferenci je bila prva seja predsedstva, na kateri smo za predsednika izvolili Jožico Arko, za se ■ kretarja pa Tomaža Emov-nic. Razšli smo se z željo in obvezo, da bo naše delo in povezovanje resnično zaživelo in da bo v Emoni kot celoti bolj čutiti utrip mladih. J. A. Naše gospodarjenje v prvem trimesečju V prvem četrtletju letošnjega leta so OZD, združene v SOZD realizirale 7.099.091.000 din celotnega prihodka, oziroma 22% planiranega za leto 1982. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1981 je index rasti 135. Amortizacija obračunana po novih amortizacijskih stopnjah, (index na enako obdobje 1981 je 176), je v letošnjih treh mesecih vplivala na relativno nizek porast dohodka (index 123). Zato je bolj primerljiva kategorija družbeni proizvod, ki je po-rastel za 27%, torej še vedno veliko manj kot celotni prihodek, v primerjavi s planom za leto 1982 pa je bil dosežen z 21%. Osebni dohodki dosegajo 22% planiranih, oziroma so za 23% večji kot v enakem obdobju preteklega leta, kar pomeni, da so v skladu z družbenim dogovorom. Glede na plan so sicer nekoliko bolj porasli kot družbeni proizvod, kar je razumljivo zaradi sezonskega značaja nekaterih dejavnosti v SOZD. SOZD Emona kot celota je v prvem tromesečju letoš- njega leta dosegla za 63.606.000 din sredstev čistega dohodka za poslovne sklade (poslovni in rezervni sklad, zmanjšan za izgube), kar predstavlja 10% plana oziroma 26% manj, kot je bilo doseženo v enakem obdobju preteklega leta. Od 60 OZD je z izgubo poslovalo 12 OZD. Skupna izguba znaša 106.521.000 din, kar je za 90% več kot v enakem obdobju preteklega leta. Pri večini OZD je izguba posledica sezonskega značaja poslovanja kar velja predvsem za hotelsko in turistično dejavnost ter kmetijstvo; -delno tudi zaradi obračuna amortizacije po novih stopnjah. v 000 din Elementi I,—III. 1981 Plan 19821. ,-III. 1982 Index 4:2 4:3 1 2 3 4 5 6 Celotni prihodek 5.273.049 32.974.953 7.099.091 135 22 Amortizacija po predpisanih stopnjah 81.852 577.823 143.786 176 25 Dohodek 832.647 5.003.847 1.021.096 123 20 Družbeni proizvod 914.499 5.581.670 1.164.882 127 21 Osebni dohodki 397.266 2.243.916 489.176 123 22 Amortizacija nad predpisanimi stopnjami 35.183 170.899 22.716 74 13 Rezervni sklad 38.607 75.967 85.910 223 Poslovni sklad 124.730 531.430 149.516 120 28 Akumulacija 116.706 778.296 86.322 74 11 Brutto akumulacija 167.975 1.356.119 207.392 123 15 Ugoden izvoz mesa LJUBLJANA, 10. maja -Mesna industrija Zalog je v letošnjem prvem četrtletju 34,1 odstotka za letos planiranega izvoza mesa v skupni vrednosti 24,9 milijona dinarjev (po dnevnem tečaju), Danilo Vižin novi predsednik delavskega sveta SOZD Emona Delegati delavskega sveta SOZD Emona so na četrti redni seji 16. aprila na predlog Dušan Kinka, predsednika koordinacijskega odbora sindikata Emone izvolili za novega predsednika delavskega sveta SOZD Emona Danila Vižina, delavca iz delovne organizacije Emona Globtour, kjer opravlja dela in naloge vodje oddelka za plan in analize. Danilo Vižin, je bil rojen 1945 leta v Valdagnu v Italiji. Rano mladost je preživel v Gorici, kasneje pa se je s starši preselil v Jugoslavijo in v Ljubljani absolviral ekonomsko fakulteto in končal I. stopnjo. Z Emono se je spoznal že leta 1971, ko je za določen čas opravljal dela v turistični agenciji Emona Globtour. Redno se je zaposlil leta 1976 v Globtourju kot samostojni turistični referent. V zvezo komunistov je bil sprejet 1972 leta, ko je bil v Jugoslovanski armadi. Vseskozi aktiven v družbenopolitičnih organizacijah je bil predsednik odbora za varstvo delovnih obveznosti in sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov v delovni organizaciji Emona Globtour ter član komisije za delovna razmerja. E. I. Restavracija Ivan Cankar odprta Ljubljana, 28. aprila - Prizadevni delavci naj starejšega ljubljanskega hotela Slon so odprli vrata restavracije v Domu Ivana Cankarja. Restavracija s teraso je v 7. nadstropju s čudovitim razgledom na vse štiri strani ljubljanske kotline. V njej lahko udobno posede 320 gostov. Za hitro in solidno postrežbo skrbi 11 natakarjev in dve servirki. V modemi kuhinji pripravljajo dobrote 3 kuharji in 4 pomožni kuharski delavci, štiri kuharje pa bodo še zaposlili. »Restavracija je odprta od poldneva do 1 ure zjutraj«, je dejal Jelo Peršin, vodja te nove poslovne enote hotela Slon. E-Informator kar je vsekakor ugoden rezultat. Poleg zakonskih stimulacij so dobili tudi dodatne interne iz sklada za pospeševanje izvoza in od zdru ževanja z uporabniki deviznih sredstev, ki jih ne uporabijo za lasten uvoz. Vsa ta sredstva dejansko pokrivajo večjo proizvodno ceno mesa izvozne kakovosti (mlado pitano govedo z družbenih farm). Izvozni prihodek skupaj s stimulacijami že presega 10% celotnega prihodka v tem obdobju. Za tak izvoz gre zasluga sozdu in organizirani akciji: namensko pitanje 3 do 4 tisoč telet v Sloveniji in Jugoslaviji (kooperanti), spontan in organiziran pristop k izvozu, skupen nastop Emone (ugodne možnosti maloobmejnega prometa), pa tudi kar zadeva ceno, je izvoz zanimivejši kot prodaja doma (Gre za razliko v ceni, ki dosega ali celo presega 4 dinar -je pri kilogramu žive teže. ■ OBISK Moščani v Emoni LJUBLJANA, 6. maja - SOZD Emono so obiskali predstavniki skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje in družbenopolitičnih organizacij občine - Pavle Vindišar, predsednik OK ZKS, Gabrijela Jelen, predsednica IS, Aleš Kardelj, predsednik OK SZDL, Martin Pograjc, predsednik občinskega sveta sindikata ter dosedanji predsednik sveta Andrija Vlahovič. Predstavniki poslovodnega odbora SOZD Emona in poslovodni organi delovnih organizacij Emone, ki so na območju občine Ljubljana Moste-Polje so goste seznanili z dejavnostjo Emone kot celote, s cilji in usmeritvami Emone pri proizvodnji hrane, izvoza, srednjeročnih načrtih ter investicijskem programu Emone. Komunisti Emone v akciji V predkongresni dejavnosti smo komunisti Emone svoj začrtani program aktivnosti v celoti uspešno izpolnili. O rezultatih in nadaljnjih aktivnostih problemske konference o uveljavljanju določil Ustave in Zakona o združenem delu v TOZD, DO in SOZD Emona bomo spregovorili še večkrat in poglobljeno v obliki nadaljevanj v našem glasilu. IX. Kongres ZK Slovenija je za nami in že so pred komunisti in vsemi delovnimi ljudmi nove naloge. Zato smo komunisti v Emoni sprejeli program aktivnosti in dela. Odločili smo se, da se v mesecu maju in juniju v Emoni pogovorimo o aktualnih problemih. Organizirali bomo: • problemsko konferenco o srednjeročnem programu razvoja SOZD Emona, kajti ravno sedaj so v zaključni fazi spremembe in dopolnila že lani sprejetega skupnega programa, • okroglo mizo o naši problematiki, usmeritvi in nalo • gami na področju izvoza in uvoza, • okroglo mizo o kadrovski politiki v Emoni in o izo ■ braževanju strokovno -upravljalskih, samouprav-ljalskih in političnih kadrov, • okroglo mizo o problematiki mladih v Emoni, • obravnavo dokumentov 12. kongresa ZKJ, • obravnavo dokumenta o ekonomski stabilizaciji ta-koimenovane Kraigherjeve komisije, • okroglo mizo o predvidenih integracijskih procesih v Emoni. Prav tako kot vedno doslej bomo svoj program izpeljali le s skupnim pristopom reševanja aktualne problematike naše sestavljene organizacije s sindikatom, mladino, samoupravnimi in poslovodni-mi organi v Emoni. Avgust GOLOB O informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Izhaja enkrat mesečno -Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredniški odbor: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle . Groznik, Jure Križnar, Ivan ka Rižnar, Miša Pišek, Tatja na Slabenja In Irena Rome Uredništvo: 61000 Ljubljana Šmartlnska c. 130, tel. 41 944. Tisk ČGP »Delo«, Ljub Ijana - naklada: 15.000 Izvodov. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. Slavnostni govor Marjana Orožna, člana predsedstva CK ZK Slovenije (Nadaljevanje s 5. strani) vornost delavcev v temeljnih organizacijah in celotnem delegatskem sistemu za usodo te naše družbe, ne pa na način, ki bi krepil razne centre gospodarske moči bodisi znotraj bodisi izven združenega dela, ki bi naš samoupravni - delegatski sistem ter mnoštvo oblik samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja reduciral na formalnost ali ga celo od stvarnega odločanja izrinjal. Tovarišice in tovariši! Za gibanja s katerimi se ta čas srečujemo v Sloveniji in Jugoslaviji imajo veliki pomen predstoječi kongresi Zveze komunistov. To bodo prvi kongresi na katerih določamo našo usmeritev za naslednje obdobje in sprejemamo ocene našega dela brez Tita in Kardelja. Ni nobena tragedija, če za iskanje skupnih stališč in rešitev potrebujemo danes nekaj več časa in truda kot smo ga potrebovali tedaj, ko sta ta dva velikana našega delavskega gibanja še bila med nami. Toda dejstvo je, da sta nam pustila dovolj trdna in dovolj močnaizhodišča, da bomo pri iskanju temeljnih rešitev uspešni, če jih bomo upoštevali, če bomo od njih izhajali. V zapletenih gospodarskih razmerah sprejemajo delovni ljudje kongres komunistov kot svoj kongres. Pričakujejo, da bo kongres tribuna samoupravnih sil, da bo dal odgovore na vprašanja kaj je vzrok in ozadje te zapletene gospodarske situacije; da bo pokazal na način in pota kako iz te situacije iziti, na način, ki bo krepil samoupravno pozicijo delavca v združenem delu in celotnem delegatskem sistemu. Toda so nekatere stvari, ki ne morejo čakati kongresov, ampak jih moramo reševati takoj in sproti. V tem trenutku je to vprašanje naše likvidnosti, naše sposobnosti, da poravnavamo prispele obveznosti do tujih kreditov, ki so se v preteklosti premalo premišljeno najemali oz. vlagali. V tem trenutku je neizbežno nujno zagotoviti likvidnost ter odplačevati dolgove, ustvarjati družbeno klimo, da se ni več mogoče neodgovorno neekonomsko obnašati, politično in kazensko ukrepati proti tistim, ki bi tudi v tej situaciji skušali delovati nezakonito ali nezakonitosti dopuščali, pa naj gre za tiste, ki so v bankah, za tiste, ki se nahajajo na takšnih ali drugačnih družbenih položajih, ali za tiste, ki so na odgovornih mestih v združenem delu. Mi smo v socialistični republiki Sloveniji že večkrat jasno in javno povedali, da se zavedamo nujnosti še obsežnejšega združevanja deviznih sredstev za odplačilo dolgov. Toda želimo in zahtevamo, da sta pri tem izpolnjena dva temeljna pogoja: Prvi je princip, da tudi z deviznim dohodkom razpolagajo temeljne organizacije. Na njem vztrajamo zato ker se zavedamo, da je to edina pot po kateri lahko pridemo do pravega dohodkovnega povezovanja znotraj združenega dela. Dohodkovna povezanost združenega dela, ne glede na take ali drugačne meje, pa pomeni trdnost in integracijo Jugoslavije kot celote. Vsaka druga pot bi vodila v podhra-njevanie raznih etatizmov, separatizmov in podobnih odklonov. Ne vidimo torej, ne načelnih, ne praktičnih razlogov, da ne bi v okviru sistema združenega dela podprli vse tiste ukrepe pristojnih organov, ki bo spoštovanju teh pogojev zagotavljajo izpolnjevanje naših obveznosti do inozemstva, ki niso male. Zavedamo se, da je glede tega potrebna in nujna še višja stopnja vzajemnosti in solidarnosti, kot jo trenutno imamo. Mora pa ta solidarnost temeljiti na načelu, da je za vračanje dolgov najprej odgovoren končni koristnik kreditov, drugič združeno delo posameznih republik prek sredstev, ki jih združuje v svojih poslovnih bankah in šele na to združeno delo Jugoslavije kot celota. Ne vidimo razlogov, da ne bi podprli ukrepov, ki bodo preprečevali pretirani in ekonomsko neutemeljeni uvoz opreme, ki bodo vzpodbujali izvoz, ki bodo devize pridobljene z nad planskim izvozom puščali organizacijam združenega dela v najvišjem možnem obsegu. Tovarišice in tovariši! Delovni ljudje vse naše skupnosti se skupno z vami veselijo rezultatov, ki jih dosegate. Toda to zadovoljstvo z rezultati je istočasno tudi poziv k še večji 'Odgovornosti za družbenoekonomske posledice vaših odločitev in vašega dela. Vsa družbena skupnost pričakuje od vas - posebej od vas, ki prejemate zaslužena priznanja - da boste tudi v bodoče v prvih vrstah borcev za socialistično samoupravljanje, za moderno - na znanosti, sodobni tehnologiji in domačih virih zasnovano kmetijsko proizvodnjo, za moderno trgovino in kulturno postrežbo, za odpravljanje posledic ekstenzivne in na inflaciji sloneče gospodarske politike. Skratka, da boste v prvih vrstah borcev za uveljavljanje nove samoupravne, poslovne morale, za trdnost in varnost naše samoupravne socialistične skupnosti narodov in narodnosti. Še enkrat - iskrene čestitke k prazniku celotnemu kolektivu, pa tudi vsem tistim, ki ste prišli na to delovno in tovariško srečanje!