------   343   ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja.   „Militar-Ztg." piše: Kakor je slišati, so presvitli cesar ukazali, da se imajo opravilski oddelki
------   344    ------
in število urednikov pri najvišjih civilnih in vojaških oblastni j ah, kakor tudi vsled tega pisari je zmanjšati v vseh rečeh civilnega in vojaškega upravstva. Ker bo ta naredba ne samo dnarstvu hasnovita, temuč tudi za olajšanje opravil cesarstva zlo koristna, je slišati, da se vse najvišje oblastnije podvizujejo, da bodo to povelje pre-svitlega cesarja v vsakem oziru popolnoma spolnile.
—  C. k. dnarstveno ministerstvo je dalo vediti, da d o-hodnine (Einkommensteuer) ne plačuje: v drugem razredu (klasu), kdor nima čez 630 fl., v tretjem razredu pa, kdor nima čez 315 gold. novega dnarja letnih dohodkov. — Dalje je c. kr. dnarstveno ministerstvo na znanje dalo: Za pisma in poslatve v križnem zvezku so nove znamke marke narejene po 2, 3, 5, 10 in 15 novih krajcarjev. Po vseh Svetih 1858 se bodo prodajale na poštah in pri tistih, kteri imajo pravico jih prodajati, samo nove znamke; tisti pa, kteri imajo dosedanjih znamk še kaj, jih sme v mescu novembru in decembru 1858 še rabiti. Po novem letu 1859 se ne smejo pa več za pisma ali poslatve v križnem zvezku rabiti.
—  Po razpisu c. kr. ministerstev notranjih in dnar-stvenih zadev od 30. septembra 1858 bo v prihodnjem letu 1859 za deželne potrebe in za oprostenje zem-ljiš plačevati priklad od vsacega goldinarja cesarskih davkov v novem dnarju in sicer: na Krajnskem za deželne potrebo 12y2 kr., za oprostenje zemljiš 25 in 8/10, skup 383/10 kr. nov. dnarja; na Štajarskem: za deželne potrebe 11 kr. 6 desetink, za oprostenje zemljiš pa 21 kr. in 7 desetink, skup 333/10 kr. novega dnarja; na Koroškem: za deželne potrebe 15 kr., za oprostenje zemljiš pa 23 kr. in 3 desetiuke, skup 383/10 kr. nov. dnarja; na Goriškem: za deželne potrebe 4 kr. in 2 desetinki, za oprostenje zemljiš pa 13 kr. in 3 desetinke, skup 17y2 kr. novega dnarja; v Istri: za deželne potrebe 3 kr. in 3 desetinke, za oprostenje zemljiš pa 16 kr. in 7 desetink, skup 20 kr. novega dnarja.
—  Brati je, da so presvitli cesar za štiri prihodnje leta ustanovili celo armado na 551 tavžent in 100 vojakov, in da se ima te leta po 85 tavžent novin-cov jemati. V letih 1857 in 1858 jih je bilo vzetih po 103 tavžent 115 v vojaški stan; tedaj se jih bo jemalo naslednje štiri leta po 18 tavžent 115 mož, ali biizo za šesti del armade menj, kakor pretečene leta.
—  Deželni cerkveni zbor se je danes začel. O zvonenju vseh zvonov so šli duhovni zborniki iz nadškofo-vega poslopja v stolno cerkev sv. Štefana, raznoredni mnihi najnaprej, za njimi pa svetni duhovni, nadškofijski korarji, prosti in provincijali, škofi in nazadnje Njih eminencija, prečastiti gosp. kardinal in nadškof dunajski. Koj po slovesni službi božji je bila perva seja tega zbora v cerkvi sami, v za to predeljenem prostoru.
Iz Češkega. K veliki slovesnosti, s ktero bodo 10. novembra v Pragi spomenik rajnega grofa Radecki-ta razgernili, se bodo tudi presvitli cesar s cesarico peljali in bodo ondi nekaj dni ostali.
Iz Solnograškega. V Solnogradu je padel že 15. t. m. pervi sneg, kteri je pa le nekoliko ur obležal. V Monako ve m na Bavarskem je pa neki že v noči med 12. in 13. t. m. naletoval.
Iz Lombardije. Iz Milana. Grofa Castellani in Freschi bota šla v Kino, vidit, kako ondi zidne go-sence rede in ali bi ne bilo dobro in koristno, kineške gosence v Evropi zarediti. Naročenega je že blizo 20,000 unč semena kineških zidnih gosenc.
Iz Bosne. „Agr. Ztg." piše: Nad Bosno se zopet černi oblaki   zberajo.    6. oktobra je  dohitela  v selu  Bro-
naku, v gradačaški nahiji pravična osoda zatiravca Red-žida bega Grada če vi ca; umorjen je bil in vsled tega so se vzdignili kristjani zoper svoje zatiravce; blizo 10 tavžent jih je že zbranih, ki so v tri tabore razdeljeni. Slišati je, da so bili v dosedanjih bitvah še vselej Turki premagani.   Poslopja turških opravnikov so vse požgane.
—   Uzrok temu je bilo poberanje tretjine.
Iz Serbije. Najnoveji časniki pišejo, da je skupščina do maja prihodnjega leta odložena. Garašanin je prevzel predsedništvo ministerstva. Bil je prejšne leta velik zopernik Rusov, pa velik prijatel Francozov; sedaj je prijatel z Vučicem, prijatlom Rusov; iz tega sklepajo ljudje, da ste ruska in francozka vlada enih misel zastran tega, kako jima bo ravnati v politiki, kar se Serbije tiče.
—   Ker so ministri odstopili, piše ^Agr. Ztg.a, še ni gotovo, ali bo skupščina ali ne.
Iz Rusije. „Nord. Bieneu popisuje stan Turčije tako, da se da misliti, da mora Turčija razpasti ne samo v Evropi, ampak tudi v Azii in Afriki.
—   Pisma iz Petrograda so govorile o naklepu zoper življenje čara Aleksandra, kterega deležnike so pa   o pravem času prijeli in zaperli.
Iz Nemškega. Iz Berlina. Kraljevič pruski je 20. t. m. odperl kot vladnik deržavni zbor z nagovorom, v kterem je med drugimi rekel: Vzel sem težko breme in odgovornost vladije na svoje rame s terdno voljo, še dalje storiti, kar zahtevajo deželna ustava in postave od mene; svest sem si pa tudi, da bo deržavni zbor enako delal. Zedinjena komisija je sklenila, deržavnemu zboru priporočiti, da spozna potrebnost vladbe. — V Berlinu težko čakajo zvediti, kako se bo deržavni zbor obnašal.
Iz Francozkega. Kar so časniki pisali o umor i t vi konsulovvTetuanu, je vse gola laž, in druzega se iz Maroke nič ne sliši, kakor da se v tej deželi ljudje zlo puntajo.
Iz Turškega. Velika repatica je zginila že skoraj iz severnega obnebja evropejskega — piše nekdo iz Carigrada,  — pri nas se pa ljudje ne  morejo nagledati in
—   nazijati te krasne zvezde o jasnih večerih. Kakor povsod ugibajo tudi Turki to in uno; najzanimivija je ta, da pravijo: Repatica je prišla ponovit slavo Turčije: Njeni rep ne pomeni nič druzega, kakor Aiputte (perje) na Sultanovem turbanu. Prav terdi Turki pa terdijo še več, in pravijo, da bo repatica prešerne franke (to je, Evropejce) iz Turčije izmedla!
Iz Moldove in Valahije. Francozki ministerski predsednik grof Valevski je razposlal vsem francozkim po-slancom in diplomatičnim agentom depešo od 20. avgusta, v kteri razklada in upravičuje v Parizu skovano ustavo Moldove in Valahije, ob enem pa seMoldo-Valahora nekako poklone, za kar se mu bodo gotovo za vselej zahvalili. Valevski namreč pravi, da zlo presežejo politične uredbe, ktere dobite knežii, stopnjo omike Moldo-Valahov; da se pa deželi ozdravite globoko vkorenjenega pohabljenja, se mora to izročiti ali možem skušene kreposti in imenitnosti ali pa parlamentu. Ker pa med njimi ni mož skušene kreposti in imenitnosti, je francozka vlada se izrekla za parlament ali deržavni zbor.
Iz Amerike. V Novem Jorku je velike poslopje imenovano „Krystall-Palastu pogorelo, ktero je bilo namenjeno za mnogotere obertnijske in kmetijske razstave. Škoda je več milijonov velika. Zgorel ni nihče.