$t. 22.
PoStrilna plačana v gotovini!
V Uuhlfani, «ine 38. mala 1921.
Leto. VI;
' ' TT-iH
Glasilo ..Samostojne
kmetijske stranke za Slovenijo".
	Naročnina:		Kmet pomagal si sam,	Inserati:	
Posamezna Številka			fin svofe staEiSče v državi	mali oglasi do 9 petit vrst . . . . » , #	. . , » h Dm 1-5C
			uravnal si sam l	notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta	.... & Din 3'—,
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubliani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma".
Proti večini naroda.
Skupščina je odgodena in Pašič-Pri-bičevičeva vlada bo do 20. oktobra nemoteno vladala nad izmučeno Jugoslavijo. In ta vlada bo obstala, pa čeprav je danes tudi za slepca jasno, da je ogromna večina skupščine proti njej. Preje, ko še niso bili potrjeni Radi-čevi mandati, se je moglo še nekako govoriti o vladni večini, ker brez Radi-čevcev je imela Pašič-Pribičevičeva vlada večino v skupščini. Toda po verifikaciji zadnjih 13 Radičevih poslancev je bilo vsemu svetu jasno, da ima opozicija večino, zakaj, tudi v slučaju, da prištejemo Nemce in Turke, ki se redno vsake tri mesece prodajajo vladni večini, bi bilo razmerje med opozicijo in vlado 154 proti 150.
Po ustavi pa je naša država parlamentarna država, to se pravi, da sme biti na vladi samo tista, stranka, ki ima v skupščini večino. Radikali in demokratski odpadniki, samo ti namreč tvorijo vlado, pa danes nimajo večine in zato pomeni Pašič-Pribičevičeva vlada najgršo kršitev ustave.
Tega se tudi g. Pašič dobro zaveda in zato je zbežal pred glasovanjem v skupščini in si pomagal z odgoditvijo skupščine. Toda moti se g. Pašič, če misli, da si je s tem svojim protiustavnim delom za večno zagotovil vladno moč, kajti dnevi njegove vlade so šteti in dne 27. maja je doživel g. Pašič svojo zadnjo zmago.
Zaman si domišljuje g. Pašič, da si bo mogel z nasiljem pri prihodnjih volitvah zasigurati večino v bodoči skupščini. Račun z nasiljem je račun brez krčmarja, a narod je nasilja sit in še boli Pašičeve vlade. To bodo prihodnje volitve tudi jasno pokazale in vse Pašičeve grožnje, vsa njegova podkupovanja bodo zaman. Trpljenje naroda je prikipelo do vrha in narodove potrpežljivosti je konec.
G. Pašič je imel sicer priliko, da reši svoj položaj. Bilo je to tedaj, ko mu je opozic. blok izjavil, da sodeluje v vladi, če se vržejo iz nje korupcijo-nisti in pa oni, ki so proti sporazumu s Hrvati. Vsak pošten politik bi moral pogoje opozicijonalnega bloka pograbiti z obema rokama. Toda g. Pašič očividno ne spada med take politike in zato ni hotel o pogojih opozicijonalnega bloka
ničesar slišati. Tedaj pa je narod znal, da je g. Pašič za korupcijoniste in proti sporazumu s Hrvati in zato ga je narod v svojih srcih obsodil, kar bodo volitve potrdile.
Kot prave ljudske stranke je zato naš klic, da se morajo čimpreje vršiti volitve. Naša vest je čista, naš program je jasen in zato morejo biti volitve vsem le v korist.
Vse svoje pristaše pa moramo že sedaj opozoriti, da bodo imele prihodnje volitve še drugačen pomen od prejšnjih. Zakaj v teh volitvah,bo prvič proklamirano v vsej državi geslo vse-državne kmetske fronte. Prvič bo donel klic: Za ali proti kmetu. Danes nismo mi več osamljeni, temveč danes smo člani velike, vsedržavne zemljoradniške stranke, ki je zbrala že pri lan-
skih volitvah nad 260.000 glasov in ki bo pri prihodnjih prejela najmanj Se enkrat toliko glasov. Občinske Volitve v Srbiji so to resno dokazale; saj so pridobili pri njih zemljoradniki nad 200 občin!
In to kljub nasilju radikalov in kljub njihovim lažem.
Kmetski narod Jugoslavije vstaia in prihodnje volitve bodo to jasno dokazale. Toda vstajenje kmeta se ne sme izvršiti samo v Srbiji, Bosni, Dalmaciji, Vojvodini in Hrvatski, temveč tudi v Sloveniji.
Kakor leta 1920, tako moramo tudi pri prihodnjih volitvah zrušiti vse, ki so proti kmetu. Zato: vsi na delo in v boj proti onim, ki vladajo proti večini naroda in na škodo vsega prebivalstva!
Pomen občinskih volitev.
Po občinah smatrajo občinske volitve za popolno domačo zadevo in pravijo, vseeno je, kako volimo, v glavnem voliti moramo može, ki bodo znali upravljati občino.
Res je to, občino je treba izročiti v roke mož, ki snajo trezno gospodariti tudi z javnim premoženjem.
Občinske volitve, posebno letošnje, pa bodo tudi velikega političnega pomena. V naši državi se je po volitvah 18. marca 1923 marsikaj grešilo in pokoro za vse grehe nosijo kmet, obrtnik in delavec. Popolno protikmetsko gospodarstvo - radikalne, demokratske in klerikalne stranke je vzbudilo veliko nezadovoljstvo med ljudstvom, stranke so se zbale posledic in so vsled tega izzvale dolgotrajno krizo. Časopisje gori navedenih strank je znalo odvrniti ljudsko opazovanje od njihovega pravega dela, to je skrb za njihova kapitalistična podjetja in odiranje delavnih slojev, vrgli pa so med mase boj za in proti državi in boj za velesrbstvo, velehrvatstvo in ve!es'o-venstvo. Ljudske mase niso protidr-žavne in boj proti režimu ni boj proti državi, srbskemu kmetu ne more biti za velesrbstvo, kot slovenskemu ni na tem, da poslovenimo Hrvate in Srbe. Vsak naj obdrži svoje, ker nam je vsak brat mio, koje vere bio.
Po veliki večini bo ta ogabna igra z ljudsko lahkovernostjo zopet uspela,
če ne bodo mase pravočasno na to opozorjene.
Volitve v narodno skupščino, o katerih se je tekom krize toliko govorilo in pisalo, so bile samo manever. Ne radikali, ne demokrati in ne klerikalci ne marajo volitev, ker vedo, da bodo pri svobodnih volitvah vse po vrsti veliko izgubile. Rešitev krize je to potrdila.
Imamo pa sedaj občinske volitve v Sloveniji. Po izidu občinskih volitev, bodo v Beogradu tudi presojali splošen političen položaj v Sloveniji. Če izpadejo občinske volitve tako, da bodo obdržali klerikalci svojo dosedanjo moč in če bodo demokrati kaj pridobili, bo to znak, da je slovensko ljudstvo zadovoljno tudi z dosedanjim državnim gospodarstvom, da je zadovoljno s petkrat povišanim davkom, da je zadovoljno s 30% povišanjem osebne dohodnine in da je zadovoljno s strašnimi taksami. Kuluk je sicer odpravljen, a odpravili so ga tisti, ki so ga postavili; zato smo prepričani, da samo za toliko časa, da minejo volitve, po volitvah pa bo kuluk ponovno uveden. Tri leta, to je poslovni čas sedanje narodne skupščine, bodo uporabili za to, da nalože še novih bremen .kmetu in obrtniku, pri tem pa se bodo ponašali s tem, da jim ljudstvo zaupa, zaupanje pa Jim je izreklo pri občinskih volitvah.
Zato je dolžnost vseh, da že pri občinskih volitvah glasujete proti vsem krivicam, ki so jih naprtili ljudstvu klerikalen, radikali in demokrati in to sto-
rite s tem, če oddaste svoj glas listi, na kateri so kandidatje SKS, ker če tako glasujete, glav ujete tudi proti neznosnim davkom i.c proti neljudski vladi.
Kdo je izdal kmetove koristi?
Vse kapitalistično časopisje v Sloveniji neprestano laže in obrekuje kmetijsko stranko, da izdaja koristi kmetov. Ker se le prerado pozabi, kdo je zastopal koristi kmetskega stanu in kdo je kmeta vedno prodajal, navajamo sledeča dejstva:
Ko so v Sloveniji vladali v letih 1918 in 1919 kler. dem. in Prepeluhovi socijalisti, so za kmeta skrbeli takole: Prepovedali so izvoz živine in prašičev ter klanje telet z utemeljitvijo, da kmet meščanske sloje odira. Klerikalci so zahtevali maksimiranje cen poljedelskih pridelkov in absolutno niso hoteli nič storiti za izvoz našega vina.
V skupni seji so 5 klerikalcev, 5 demokratov in 1 Prepeluhov socialdemokrat ubili deželno avtonomijo in prenesli vse posle v Beograd, deželni zbor in odbor so razpustili in pobiranje deželnih doklad centralizirali.
Nato so v Beogradu raztegnili vojaški zakon na celo državo ter zapravili ves ogromni avstrijski vojni plen, v kolikor se niso poedincl iz prizadetih strank osebno okoristili. Že takrat so zvišali zemljiški davek in oropali Slovenijo za milijone z zamenjavo krone v dinar po razmerju 4 : 1.
Dr. Brejc je dal streljati na slovenske delavce na Zaloški cesti v Ljubljani in prosil vrhovno vojaško komando v Beogradu, da pošlje vse slovenske vojake v Macedonijo, ker so nezanesljivi, v Ljubljano pa Srbe, ki so res stražili klerikalne magnate.
Silna korupcija pa se je razpasla tudi po Sloveniji z izvozničarsko politiko. Poedina klerikalna in demokratska podjetja in poedinci so silno obogateli. Znani so Koroščevi amerikanski mode rčki in strupen fižol.
Po takem delu za koristi kmetskega stanu so prišle v letu 1920 prve volitve.
Slovenski kmet in obrtnik, sita takega dela za koristi kmetskega "stanu, sta poslala v skupščino 8 poslancev Sa-
mostojne kmetijske stranke, ki je pri volitvah prvič nastopila.
Zdaj si pa oglejmo delo teh 8 po« slancev.
Dvignili so takoj neumno prepoved klanja telet po načelu, da se živinoreja najbolj podpira s tem, če se zasigura živini dobro ceno. Da se doseže živini in prašičem zjednačeno ceno z svetovnim trgom, so takoj izposlovali prost izvoz živine in prašičev In konj in znižali carinske postavke za izvoz živine in prašičev. Preprečili so maksimiranje cen poljskim pridelkom in prepovedali vsak uvoz tujega vina in poduzeli vse, da popravijo klerikalno nemarnost za izvoz našega vina na Češko.
Da obdrži naša živina in prašiči dobro ceno, so preprečili vsak uvoz in prevoz skoz našo državo romunske in bolgarske živine, dasi so obe državf neprestano zahtevale prost prevoz in uvoz v našo državo.
Izposlovali so prosto žganjekuho iz domačih pridelkov. Uprli so se obremenitvi kmeta in malega obrtnika z poslovnim davkom in dosegli oprostitev od poslovnega davka. Ko je vlada obremenila vse vozove na fedrih z takso, je teh 8 poslancev doseglo oprostitev kmeta od taks na vozila na fedrih.
Teh 8 poslancev je delalo z tako ži-lavostjo, da so dosegli za Slovenija graditev Prekmurske železnice v zakonu pa zasigurali gradnjo Št. Janške proge in železnice Kočevje—Stari trg— Vrbovsko.
Razen teh stvari so dosegli naši poslanci še polno lokalnih uspehov, veli-' ko podpor za od nezgod prizadete. Ni bilo siromaka, da mu ne bi priskočili na pomoč če je le bilo v njeni moči.
Poleg vsega gorenjega so skrbeli tudi za kmetijsko izobrazbo, dosegli so srednjo vinarsko šolo v Mariboru in izposlovali nižjo kmetijsko šolo v Prekmurju in na Gorenjskem.
Klerikalcem je z hujskanjem in obrekovanjem uspelo premotiti slovensko ■ kmetsko ljudstvo, da je pri volitvah 18. marca 1923 'zapustilo svojo stanovsko
Lepi Janičar.
Roman. Spisal:, Rado Murnik.
20
15.
Grofinja Mila je klečala v svoji sobi pri okusno izrezljanem molitvenjaku; obraz so ji zakrivale sklenjene bele roke.
Zraven nje je molil stari grajski duhovnik, Juraj pop Draganovič. Na velikem stolu 'z visokim naslanialom je sedel sivolasi grof Felicijan. Geno-vefa in Virida sta ždeli na široki klopi, pokriti s svilnatimi blazinami; bolj nego sočutna žalost ji je obhajal tesnobni strah pred nevihto. V senci obzidne opone pa je stala Salda plemenita Frauen-steinerjeva in gledala svojo dragoceno belo pahljačo.
Mračno je bilo v zatohli izbi, dasi je bil še daleč večer. .Telo se je bliskati in grmeti bliže in bliže; gost dež je pral okna. Genovefa je šla po prstih gledat, če so dobro zaprta. Prižgala je troje parfimiranih sveč na zlatem svečniku in ga postavila pred duhovnika. Trepetava svetloba je osevala razkošno opremo, pisane podobe rojenic, vil in vitezov na oponah, težka zagrinjala, lično omarico za okrasnine na nizki mizi, slonokosteno razpelo na klečalniku, beneško ogledalo in otem-nelo sliko z napisom: Radoslaus comes de Blagay.
Z mirnim, še vedno krepkim glasom je bral grajski duhovnik psalm Davidov: »Jehova, skala moja in grad moj in moj rešitelj, moj Bog, tebi zaupam; moj ščit in rog moje blaginje, zavetje moje! Opregale so me mrtvaške vrvi in strašili valovi pogube; ovijali so me konopi smrtnega kraljestva; padle so name smrti zanke. V svojem strahu sem prosil Jehovo in molil Boga svojega;
in slišal je vpitje moje... Tedaj se je potresla in trepetala 'zemlja; in drgetali so temelji gora: trepetali so, ko se je ljutil. In uničeval je plamen iz njega ust, ognjeni ogli so goreli iz njih. Upognil je nebo; in noč oblakov mu je bila pod nogami. Odplul je na kerubu in plul in prišumel na perotih sape. Oblekel se je v temo... vodno temino, goste oblake. Grmel je na nebu Jehova. prožil je strele in razkropil sovražnike. In odgrnile so se globine morja; odkrilo se je dno sveta, ob tvoji jezi, Jehova! Segel je iz višave... Otel me je..
Čimdalje tem svetleje so sevali bliski, tem močneje je bučal grom. Ob okna je trkal hudourni dež in butala viharna sapa, da so zamolklo brnela. Otožno je vzdihovalo in ječalo po dimnikih in hodnikih, kakor zapuščen otrok v temi.
Razburjena grofinja se je zganila in obrnila glavo. Dozdevalo se ji je, da sliši zunaj tihe stopinje in trepetajoči glas Alijanin; dozdevalo se ji je, da se hčerka naslanja na vrata in tipa po njih za kljuko. In odprle so se duri... plašno je vstopil paže Otokar. Mrzla sapa je potegnila skozi vhod in skoraj ugasila sveče. Komaj je deček 'zaprl. Burja je zabesnela in metala skodle in opeko raz strehe in luščila omet zidovja. Tuleč in hrumeč kakor vojska demonov, so se podili vetrovi ob pomolih in kotih, stolpih in nadzidkih. Okna in vrata so se tresla od divjega navala.
Nenadoma je Mila zaihtela; zatrepetaval ji je zatilnjak in oplečje, dušile so jo solze in iz prsi so se dvigali globoki vzdihi.
»Ne morem ...« je šepetala. »Ne morem moliti. Ah. izgubljeno je vse, vse. Nikoli več ne bom srečna. Uboga, zlata moja Alijana! Ali te bom videla še kdaj na tem svetu?«
Zunaj je zahruščalo, se valilo po strehi in udarilo težko na tla.
»Menda dimnik,« je mislila Salda. »Podira se grofu Blaga ju grad, haha, podira se sreča!«
Visoko vzravnana, je porogljivo motrila so-vraženo grofinjo. Poteze njenega belega obraza so bile trde, kakor okamenele. Izza gostih dolgih trepalnic so sevale črne demonske oči kakor be-gotna luč bliskov. Navdajala jo je opojna radost in 'zadovoljnost, ko je gledala trpečo sovražnico.
»Žaluj! Zdvajaj! Umiraj!« se je veselila zmagoslavno natihoma. »Še mi nisi dovolj nesrečna, še imaš — upanje, da rešijo hčerko! Odslej pridem večkrat sem, da vedno iznova obudim tvojo žalost. O priliki ti povem, kaj delajo cigani z ukradenimi otroki, da uspešneje beračiio pri usmiljenih ljudeh, Kako si upadla že zdaj! Žalost ti kmalu razorje lepoto in kmalu se te naveliča tvoj ljubi Majnard! O — najraiša bi se smejala, plesala, skakala kakor petnajstletna punSara! Toda — pozabiti ne smem noben trenutek, kakšno vlogo moram igrati. Treba bo pretakati bridke solzice, kakor jih toči tamle vse časti vredna gospodična Genovefa plemenita Mačerolova, zdrava, močna in debela kakor ajdovska deklica, in pa zagrizena devica Virida baronesa Oberburgova, ki menda prav vkratkem izgubi vso svojo pisano lepoto z objokanega obraza v svoj čipkasti robec.«
Grofinja je vstala in počasi stopila na leseno stopnico k visokemu gotskemu oknu, ki ga je delil črnomarmornat stebriček v dva dela. Skozi okenski okvir je čutila hladen prepih. Naslonila se je na podoknjak in gledala v mrklo okrajino.
Hrvaško stran je zastiralo ogromno nočnočrno zagrinjalo, tuintam zamalzano z modrosivimi meglenimi marogarni. Iz njega so skoraj neprenehoma švigale svetle strele, da je plamtelo vse obnebie. Na vrtu je vršelo in se klanjalo drevje v nalivu in burni sapi. Med gredicami so se prelivali kalni
potoki v velike luže; na njih je plavalo odtrgano cvetje, odlomljene veje, grmiči, nedozorelo sadje.
Zdajci je slepilen blisk ožaril sobo z ognjenim žarom, kakor bi bilo treščilo vanjo. Vsi so se prekrižali in nehotoma zamižali. Skoraj nato je udaril nad gradom ogljušljiv tresk kakor silen pok iz ogromnega topa in po kratkem presledku je za-grmelo po višavah, kakor bi razmikalo gorovja. Strela je bila udarila v najvišji jagned pred gradom. Mahoma je zaplamtel od vrha do tal in kakor velikanska baklja osvetljeval okolico v velikem kolobarju, ki se je zdaj širil, zdaj ožil. Divji veter je netil ogenj, razganjal plamen, iskre in dim. Ali usula se je zopet jačja ploha in pogasila ogenj. Lilo je tako, da Mila ni videla vrtnega zidu skozi gosto deževno mrežo. Kakor ladjica je stala sredi vode hladnica.
»Kako divja nevihta!« je vzdihnila grofinja in
vila roke. »Ah, kje si, Alijana, ubožica moja...«
f
Iznova so ji zalile solze oči. Šla je v sosednjo, Alijanino sobico. Nemo je gledala njene igrače: v zibelki punčko, skrbno odeto, pisane lesene ptiče, kovinaste jelene in ture, lončene posodice, kroglice in vrtalke. Na mizici je videla Alijanino zlato pisalo z dekliško glavico na gorenjem koncu in slonokosteno, povoščeno tablico; na njej je bilo zapisano z velikimi otroškimi potezami: Dobrega otroka varuje angel varuh.
Gledala je te drobne stvari s temnim občutkom, kakor bi bilo ostalo nekaj Alijaninega bitja na njih... Zgrudila se je na njeno posteljico in goreče poljubljala blazino, koder je bila počivala in sanjala hčerkina glavica... Zdajci je čutila roko na svoji rami. Pred njo je stal grof Felicijan.
»Ljuba Mila, umiri se!«
(Dalje prihodnjič.)'
Na vsakem klerikalnem shodu vprašajte, kdaj da bodo davki znižani;
stranko in oddalo razen najzavednejših vse svoje glasove klerikalcem. Od 26 .slovenskih poslancev, je dobila klerikal-
fna stranka 21 komadov.
v' '»■
Kaj je storilo teh 21 tigrov od 18. marca 1923 za našega kmeta in obrtnika?
Izročili so zopet vso oblast takoj samo srbski radikalni stranki. Z klerikalno pomočjo postavljeni Pašič je petkrat zvišal zemljiški davek, osebno dohodnino je zvišal za 30%, naložil ljudstvu kuluk, zvišal cene na železnicah. Cene živini in prašičem so znižali tako, da prašičev niti prodati ni mogoče. Izvoz vina so popolnoma onemogočili. Dovoljen je uvoz in izvoz tuje živine in tujih prašičev. Obrtnike, posebno gostilničarje so obremenili z neznosnimi taksami. Graditev železnic Št. Janž—Sevnica in Kočevje—Stari trg—Vrbovsko zavlačujejo.
Z eno besedo za kmetski stan je nastopila doba, ki je privedla kmeta na i rob prepada.
Po nezaslišani prevari 18. marca 1923, je začelo kmetsko ljudstvo obžalovati svoj nepremišljen korak in se vrača v svojo stanovsko stranko. To dejstvo so opazile meščanske stranke in sedaj, ko se zopet bližajo volitve, skušajo z lažmi premotiti volilce, in zase izkoristiti to razpoloženje. Vse se je združilo proti nam, »Slovenec«, »domoljub«, »Slovenski Gospodar«, »Straža«, »Jutro«, »Domovina«, »Tabor«, »Nova Doba«, »Avtonomist«, vse to besni in pljuje na kmetsko ljudstvo. Težak je naš boj, obkoljeni smo od sovražnikov, vse hoče živeti na kmetski račun.
Kmetje in obrtniki pa boste odločevali pri prihodnjih volitvah ali bodete tudi zanaprej tlačanili meščanom, ali pa boste stopili na branik našega stanu. Vsak posameznik mora na delo za pravice kmetskega stanu in če bo vsak storil svojo dolžnost, bo kljub številnim sovražnikom zmaga Vaša; zato vsi od hiše do hiše, od moža do moža za kmetsko zmago.
Politične vesti.
„Domovina" v vročici.
Pred lanskimi volitvami smo bili zaradi izredno surovih napadov na našo stranko primorani konstaitrati, kakšno veljavo imai to odlagališče celo v očeh »Jntrove« redakcije same in da so mu zato dali malo časten naziv »Špuktri-gelj«. Vse pogosteje zahaja to brezplačno glasilce Slavenske banke v teorijo onih časov in kakor imamo neradi posla s tako nečednostjo, moramo od časia do časa vendarle posvetiti v ta temni (kotiček naše monopolizirane napredne inteligence. Zlasti sedaj ko je radi težkega političnega položaja dobila hudo, jhudo vročioo. V tem stanju piše v zad-jnji številki med drugim sledeče modro-'str: »V »Domovini« smo že opetovano opozorili na politiko ljubljanskih zelenih generalov, katerim se je posrečilo SKS, (ki je bila namenjena za prerojenje našega kmetskega ljudstva, spraviti ob vso [veljavo in moč. Pri zadnjih volitvah je Pucelj stranko tako zavozil, da je dobila od osmih poslancev samo še enega in še tega brez količnika. Od zadnjih volitev pa do danes je g. Pucelj delal še nadalje same pogreške. Kakor ima sicer doibro namazaai jezik in je na shodih ze-<Io živahen in zgovoren, je v nar. skupščini le pokazal, da mu manjkajo spo-;sobnosti za poslanca!, ki bi mogel za svoje volilce kaj doseči. Dokler je g. Pucelj delaj roko v roki z g. dr. Žerjavom, je imel še dosti lepih uspehov, odkar pa si [je ubil v glavo, da demokratov ne mana, jfe pada od dne do dne tako, da je sedaj ^prišel s svojo politiko že čisto na psa.« ;V tem tonu gre do konca in konča s pozivom, da je treba »Pucljevi politični ^komediji« napraviti konec. Tej želji ne ■zamerimo. ker je ona čisto v okviru interesov upravnih svetnikov Slavenske banke in nekaterih upnikovi po deželi, (•moramo pa ugotoviti najpoprej nekaj ^netočnosti, ki so sicer očividne, računa-•jo pa z zabitostjo »Domovinašev«. Pu-jcelj ni z g. dr. Žerjavom, odkar je član ;SKS nikoli nič delal »roko v roki«, nego ■,je vselej in povsod samo vestno zastopaj povsod strankin program in sklepe, iki mu jih je dajalo vodstvo SKS. Ce je torej »Domovina« prisiljena priznati tov. Puclju zasluge in uspehe, naj v to stvar ne meša g. Žerjava, ki je znan po celi državi navzlic resnični pridnosti po toliki smoli in nesrečni roki, da vse pokvari. česarkoli se dotakne. Če pa sta bila nekaj časa skupaj v koalicijskem kabinetu in bi morda od tu izvirala gorenja trditev, pa bodi pribito, da je bil baš tu g. Žerjav glavna nesreča, za kar so najboljši dokaz zvišane carine na izvoz prašičev, kar še danes posebno tare slov. kmeta. Jasno je tudi, da nas ne more boleti očitanje, da smo pali na saimo enega poslanca od strani g. Žerjava, ki ni utegnil pomisliti, da se je ob tej priliki sam tako prevrnil, da še danes ne more pokonci hoditi. Eno pa nas boli. Takšno pisanje »Domovine« ima namen zadržati fljadi v neumnosti. Nikdar se ne spuščajo y razpravo o kmečkem programu, o potrebi kmečke odbrane, nikdar še niso povedali, da smo samostojna, stanovska stranka, nego vedno lajnajo o naprednjakih. o našem sovraštvu do demokratov. o zmešanih zelenih generalih, O neki kavarniški politiki, ki postoja le pri njih itd. Tako pisanje mora naše ljudstvo držati v temi nevednosti. Še naprej. Tako pisanje so glavni pripomočki s katerimi se omogoča, da reprezentira v Beogradu *'ov. inteligenco g. Žebot in comp. In to nas boli!*
Prepeluhovstvo.
Slovenci dobivamo od časa do časa prav originalne politike. Imeli smo Erzi-ne in Kaučiče, imamo Novačane, viteze Zagorske in Prepeluhe. Niso to neki sposobni ljudje, katere bi ljudstvo spravilo na površje, ker jih potrebuje zaradi sposobnosti, nego oni ustanavljajo stranke zato. ker jim je všeč politična kari-jera. ki bi jo na ta način radi napravili.
Razume se, da so pri takem političnem udejstvovanju programi, načela, ljudske in državne koristi le Iraza, lestva do cilja, pripomoček iz posameznikov napraviti politične veličine, takozvare profesi-jortalne politike. Med temi originali je nesporno g. AUrin Prepeluh, jako zanimiva prikazen zaradi izredne energije in mnogoštevilnega presedlovanja in ker prav pridno napada naš kmetijski pokret, ne bo škodilo, če si moža od bliže ogledamo. •
Je meščansko dete^ ki je po hitro končani šoli iskal kiuha kot kanclijski pisar. Ko se mu je ratzvil ura, je spoznal* da je ta kruh trd in pičel in da ni prave prihodnjosti. Pa je postci socijalist. Zadnji ni rad in je pričel pisati. Kmalu je postaj eden prvih njihovih ideologov. Ob prevratu je bil že skoro najvplivnejši med njimi in v pokrajinski vladi je že zavzel za socijaliste najvplivnejše mesto poverjenika socijal. politike. To pa je rodilo zamero in, ko se je dal po krat-kodcbnem poverjeništvu visoko penzijo-niratij. je to rodilo v socijalističnih vrstah odpor in tudi pri drugih strankah precej studa, ker je izdajalo presilen socijalen apetit. Leta 1920 ga niso marali za kandidata v ustavotvorno skupščino in to ga je prisililo, da je obesil na kol svoje socijalistično prepričanje. Iskal je hvaležnejšega pota do mandata. Postal je avtonomist in je visoko zažigal kadilnice klerikalcem. Tudi to ni pomagalo. Pa se je zatekel v Beograd in pridno konferiral s Pok. Protičem, čeprav zdaj piše. da je »ena sama laž in farbarija, kar govore Belgrajčani.« Umrl pa je gosp. Protič in Bine Prepeluhov se je zopet prelevil. Poskušal je z Zagrebom. Postal republikanec in člove-čanski mirotvorni kmet, avtonomijo pa je prepustil klerikalcem, sam pa razpel federacijo. Nekaj časa mu tudi Hrvatje niso zaupali pri tako mavričnem prepričanju, nazadnje pa je šlo. Do kdaj,, se ne ve. Novačanov slučaj še ni pozabljen. Toda to je njegova stvar, naša pa ie kako se predrzne ta politični kameleon pisati o naši stranki. V 21. št. piše o zborovanju naše stranke in svari ta Radičev priganjač pred zvezo s srbskimi zemljoradniki. Pravi, da naj vlada v Sloveniji slov. kmet, na Hrvatskem hrvaški, a v Srbiji pa srbski kmet, po tej lep j misli, ki jo je slišal od nas, pa dolži Savez zemljoradnikai srbske komande in pet let žalostne skušnje, ker ve, da je očitna laž in nima s tem nobene zveze. Ve pa tudi, da mi z Radičem nočemo: ker če nočemo nad seboj srbske. nočemo tudi hrvatske komande katero pa je on drage volje sprejel v' pričakovanju mandata.
Radič Slovencev ne priznava m mu piso niti dobri za poslance, kar je bil doživel že politično pokojni Novačan. Če j c torej to obliubil g1. Prepeluhu, se mu je moral prokleto hrvaško udinjati. »slovenstvo« pustiti pri avtonomiji, »kmete« v podlistku, z »republikan-stvom« pa loviti kaline. Kako za neumne ima: <r. Prepeluh svoje bodoče volilce. priča najbolj izrek njegovega bivšega odgovornega urednika, ki je vzkliknil, dai na Radirev program dobe v Sloveniji 18 mandatov, na če magari postavijo same sprehajalne palice za kandidate.
Za danes smo hoteli g. Prepeluhu samo to povedati, da naj si tako neumnih volilcev išče med svojimi biv-' šim! avtonomisti, samostojne kmete pa nai miSča v miru!
Resolucija zemljoradnikov.
Glavni fzvrševalni odbor Saveza Zemljoradnikov je imel dne 20. t. m. v Beogradu svojo redno trimesečno sejo, na kateri je bila soglasno sklenjena sledeča resolucija:
1. Savez Zemljoradnikov odobrava dnsedanie delo poslanskega kluba m ožjega izvrševalnega odbora ter jima
daje tudi v bodoče popolno svobodo v dehi za udejstvitev programa Saveza Zemljoradnikov.
2.	Izjavlja, da mora Savez Zemljoradnikov najodločneje nadaljevati borbo proti vsem meščanskim strankam vse do konca svojega svetega programa.
3.	Obžaluje, ker je zadnja kriza z vpostavitvijo Pašič-Pribičevičeve vlade nepovoljno rešena in obsoja zatvo-ritev parlamenta v času, ko se je prvikrat sestala skupščina celega našega naroda, ne samo, da se doseže najvažnejše, že zdavnaj obljubljene zakone, kot so invalidski in zakon o kmetskem kreditu ter o zavarovanju, marveč tudi, da se napravi konec težkemu plemenskemu razkolu.
4.	Savez Zemljoradnikov stoji čvrsto na stališču narodnega in državnega edinstva, vendar smatra, da je za državo manj nevarna borba v parlamentu, kakor borba izven parlamenta, ker borba v parlamentu končno ven-dar-le vodi v skrajni liniji k bratskemu sporazumu, nredtem ko izvenparla-mentarni boj vodi brezdvomno do spopada. Taka rešitev krize pa pomeni izvenparlamentamo borbo, katero je radikalna vlada že začela in ta borba bo imela nedvomno težke posledice za celokupen naš narod vseh plemen in ver, a gotovo tudi za tradicijonalne temelje, na katerih je počivala in počiva še danes naša država.
5.	Protestira proti nasilnemu režimu, ki ga je uvedla Pašič-Pribičevičeva koalicija in izjavlja, da brez strahu sprejema borbo, ki mu jo vsiljuje režim.
Strankine vesti.
(Kraj. org. SKS.) Brezpogojno ie potrebno, da skličejo tudi one kraj. org. občne zboTe, ki tega do sedaj še niso storile. Ostale pn morajo sklicati sestanke. Sklicanje obč. zborov in sestankov javite tajništvih da pošlje poročevalca. Le malo je še takih kraj. org., vendar jih ne sme niti najtežje delo ovirati, ker je to enako potrebno, življenje in delo naših organizacij mora vzgojiti kmeta do zavestnega pristaša kmetske misli in njegove politično-stanovske kmetijske stranke.
Niti ene občine ne sme biti na štajerskem, da ne bi bila vložena kandidatna lista SKS za občinske volitve.
(Podpis na klerikalni kandidatni listi se lahko prekliče). Če je kdo bil prevar-ien in podpisal klerikalno listo, se takole podpis prekliče: Okrajnemu glavarstvu v N. N. Izjava. Podpisani preklicu-jem svoj podpis na kandidatni listi (ime kako se lista imenuje) in izjavljam, da izvolitve po tei listi ne sprejmem. Go-lek, dne . . . (Podpis.)
NAŠI SESTANKI.
Mirno in redno se vršijo po vsei deželi obč. zbori in sestanki kraj. org. SKS. Brez cirkuške reklame, kakor jo vpri-zarja »Jutro« in »Domovina«, da bi s svojim kričanjem in množino papirja zakrila tistih par frakarskih gospodov, ki na eni strani pripovedujejo, da je kmet neumen in da ni za politiko, na drugi strani pa hodijo vabeč ga v ljubljansko demokratsko frakairijo. brez vsega tega bobnanja se sestajajo naši možje, ki edini nosijo napredno misel s tem. da se zavedajo svojega kmetskega stanu in se tudi priznavajo neustrašeno k svoji stanovski stranki ter na teh sestankih sklepajo o perečih gospodarskih zadevah. Zlasti se je videla njihova rmlitična zrelost pri sedanjih občinskih volitvah. Kljub pasjemu zaletavanju od »Domovine« do »Domoljuba1«, od »Jutra« do »Slovenca« v našega kmeta, so naši možje vsepovsod postavili svoje odlične pristaše kot kandidate za obč. odbornike. Nič ne pomaga' reklama, nič vpitje nasprotnikov. Izobrazba in zavest sta najjačja bu-ditelja kmet« Vega pokreta.
Dopisi.
(Shod v Šmarjeti na Dolenjskem.)
V nedeljo ziutraj po prvi maši ie sklicala kraj. org. Samostojne kmetijske stranke v Šmarieti javen političen shod pred hišo tov. Ilovarja. Shodu, kateremu je predsedoval tov. žtman Povše. je prisostvovalo več sto ljudi. Takoj po prvih besedah predsednikovih, predno je začel tov. Pucelj s svoiim poročilom, je pričel gosp. kaplan Joža Zalokar s svojimi zgagarijami. Pucelj se je malo pošalil z njim, tnda to mladega fanta ni zmodrovaHo. Ubil si fe bil v glavo, da mora shod, če ne razbiti, pa vsaj motiti, pa je oričel razgrajati, kaknr da je obnorel. Predsednik tov. Povše ga je trikrat lepo mirno, prav očetovsko poučil, da naj se lepo obnaša, kar pa ni nič izdalo. Tn ko je bilo naVzočhn fantom hi mladim kmečkim možem teh špasov preveč, se je iztegnilo nekoliko grčevih rok in mladi — kaplan se je dvignil v zrak v svojem talarju kot črn balon, iz katerega je otepalo vdoje dolgih suhih krakov in ker le ni dal mini z svojim dolgim jezikom, Je v hiou /letel skozi odprta vrata v nasproti leže-
či hlev. Nastal je obči krohot in celo ženske so glasno odobravale: »Tako je« prav, tja spada s takim obnašanjem.« Ko se je pobral iz konjskih fig, se je skušal priplaziti skozi na dvorišču postavljene vozičke, ki so imeli pokonci postavljena in podložena ojeta. Eno teh si je sprožil na glavo in to je bilo za tega političnega mučenika le preveč, zato je je s klicem: »SLS le pojdimo« odkuril. Ker pa je temu klicu sledilo le par ki-movcev, je govor tov. Puclja mirno poslušala množica nad celo uro. Proti koncu pa jo je g. kaplan zopet pobrisal, a je na strani mirno poslušal konec Pucljevega poročila. Na koncu je hotel govoriti, a komaj je odprl usta, je nastal smeh in klici: v hlev, v hlev! Ko so ga nekateri tovariši ironično vabili na čašo vina, je odbijal pobožno z »ne smem, nisem še maševal!« Smeh.
Nam je prav, če se mlada duhovščina naša tako obnaša, ker mora to odpreti oči tudi tistim, ki imajo dlakovane. Vprašanje pa je, če je tako obnašanje v interesu vere in če je prevzvišeni zadovoljen, če počenjajo njegovi svečeniki ob nedeljah v talarjih pred službo božjo take sramotne eksceze?
(Dol pri Ljubljani.) V »Domoljubu« od 21. t. m. hoče neko dopisunče upli-vati na izid občinskih volitev in kliče v spomin stare klerikalne grehe ter jih skuša naprtiti nam kmetom. To dopisunče pravi: 1. SKS je glasovala za ustavo in s tem za srbski centralizem, ki je prinesel Sloveniji nepoznano gorje in krivične in neznosne davke. Kaj je resnica na tem? Res .je, da je SKS glasovala za ustavo, res je tudi, da se ta ustava še do danes ne izvaja, ampak vlada se tako, kot se je pred ustavo. Še do danes nimamo pokrajinske samouprave. katero ustava predvideva. Srbski centralizem pa nam je izposlo-vala Slovenska ljudska stranka v slogi z demokrat! in Prepeluhovimi socijall-sti, ko je razpustila deželni zbor in odbor ter dovolila pobiranje deželnih davkov centralni vladi v Beogradu. To je dokazano v zapisniku deželne vlade za Slovenijo in1 kdor hoče sedaj ta greh naprtiti SKS je čisto navaden obreko-valec in lažnik. Vodja klerikalcev dr. Korošec je tisti mož, ki je v Beogradu v skupščini izjavil: Ni treba čitati pre-stolnega govora slovensko, vsi razumemo srbski, en narod smo in en jezik govorimo. 2. Nepobitna resnica je, da so klerikalci spravili naše fante v Macedo-nijo, dr. Brejc je bil tisti mož, ki je leta 1919 prosil v Beogradu, da se naše fante pošlje v Macedonijo, ker so nezanesljivi; v Slovenijo pa naj pošljejo Srbe, kar se je seveda tudi zgodilo. Lažnivi dopisun v Domoljubu pa pravi, da je to zakrivila SKS. dasi takrat še ni imela nobenega zastopstva v vladi. 3. V cerkvi naj se oznanja božja beseda, ne pa politično hujskanje, pa kancelpa-ragraf ne bo potreben. Dokler bodo duhovniki prižnico in spovednico zlorabljali za politično hujskaške ustanove, tako dolgo bomo mi branili te svete kraje in se držali Kristusovega nauka, da je treba političnega barantača nagnati z bičem iz templja. Pernat in Pen-kač sta ponosna, da pripadata stanovski kmetijski stranki in se ne sramujeta kmečkega imena. Vsega zla je kriva nesposobna klerikalna gospoda s svojim demagoškim časopisjem, ki z lažjo in klevetanjem zapeljuje ljudi od dela za povzdigo našega gospodarstva. Vse svoje grehe pritikaio drugim, so celo tako hudobni, da lažejo svojim backom, ker bacek mora biti tisti, ki to verjame, da so samostojni zvišali davke in napravili kuluk. Ali nimajo klerikalci 21 poslancev in samostojni samo enega0 Ali ni dr. Korošec bil tisti, ki je prosil kralja, da poveri vlado Pašiču? Kar se tiče občine, pa bodite hvaležni, da smo dosedaj molčali, da ni zvedela cela Slovenija, kako znate gospodariti. Vse vaše delo ie povišanje ob*, davkov na <M)0%. Ko bi vodila občino vse brez-Pernat, ki storita za občina vse brezplačno. bi ne bilo treba več kot 15% doklade. Seveda, župnik se tožari tri leta: in je v vseh instancah obsojen, nli bo tudi te stroške nosila občina? Klerikalci so povsod enaki, kadar spravijo liudi v dolgove in jim naprtijo neznosne davke, takrat naj jih reši vera. Pome-tite najprvo pred svojim pragom, da ne bo nedorasla mladina pohajala pozno v noči v društveno dvorano, potem pa po cestah ponočevala. Dolski občani, sedaj bo na vas da izbirate, komu boste zaupali občino, ali liiidem, ki so že res nekaj storili za občino in ki jim je prvo gospodarski napredek kmeta, ali pa hudem. ki vas neprestano farbajo z sladkimi obljubami, obremenjujejo vas pa z vedno večjimi davki.
(Iz Trebnjega:) Pri vložitvi kandidatne liste je okrajno glavarstvo' v Novem mestu pokazalo pristransko oosto-panje. Ko smo pred vrati čakali, da oddamo liste, je okr. komisar poklical stranko, ki je orišla oozneie i« soreiel nd nje listo, zato da bo prva. To je kršenje zakona, proti takemu postopanju državnih uslužbencev pa najenergičneie protestiramo. Našo pritožbo smo dali
takoj na zapisnik in zahtevamo, da g. veliki župan zadevo takoj preišče, zasliši merodajne priče in krivico, ki ^ je
napravil g. komisar nam, popravi.
(Sv. Lenart nad Laškim.) Ze leta vrtijo klerikalci lajno, katera v različnih »vižah« poje, kako je ravno SLS za vse stanove, za meščane, kmeta in kočarja. To je res nekaj, kar se zelo prijetno sliši, kar pa naši klerikalci zelo po svoje razlagajo. Dokaz temu je njihova kandidatna lista, kjer so zaporedoma postavili za kandidate same večje posestnike. Na zadnje mesto so že postavili dobrodušnega Jerneja in Sla-jeta, kjer sta lahko brez skrbi, da bi bila izvoljena. Radovedni pa smo, kako in s kakšnim zadovoljstvom bodo vzeli to na znanje mali posestniki. Kako drugače pa pri nas! Ker je v naši občini tako opredeljeno, da je blizu ene tretjine večjih in dve tretjini manjših posestnikov, smo temu primerno postavili tudi kandidate. Pri nas upoštevanje vseh, kakor zahteva demokracija, pri klerikalcih pa protežiranje večjih in zapostavljanje manjših. Sicer smo tega pri njih že navajeni, ker od tega pravzaprav klerikalna stranka živi, pa se vendar nismo nadejali, da so naši zvezarji tako popolnoma »veliki učenci« svojih mojstrov!? Za gotovo pa smo prepričani, da so jo s tem enkrat temeljito polomili. Pokazali so, da je vse njihovo bobnanje o skrbi za vse stanov« navadna fraza, lim, na katerega se naj lovijo nezavedni volilci. kakor lovimo muhe. Ker pa volilci Št. Lenarta niso muhe, bodo pokazali v skrinjico SLS, na 21. junija figo, v skrinjico SKS pa vrgli kroglico!
(Sv. Križ pri Kostanjev.) Včeraj se je pralo v Kostanjevici pri sodišču zelo umazano perilo. Kaplan F. iz Sv. Križa je v svoji pohotnoti oskrunil več šolskih izpod 10 let starih deklic. Vsa zadeva je prišla na ušesa orožnikom, ki so splavili stvar pred sodišče. Deklice so priznale vse in izpovedale za kaplana zelo obtožilno. Le mežnarjeva hčerka je pod pritiskom in v navzočnosti svojega očeta hotela nekaj zavijati, kar pa seveda ne bo držalo. Vse to se je zgodilo v »Katoliškem domu«, katerega je pred kratkim blagoslovil le-skovški dekan Kurent. V to katoliško hišo je izvabljal kaplan deklice z različnimi sladkarijami, podobicami itd. Zagovarja se. da jih je samo pestoval in gledal«, če imajo čisto in snažno perilo. — Zares prav lepe sadove katoliške vzgoje je pokazal tudi neki naš »Orlič«, ki se je hotel v nesramnem namenu približati svoji lastni sestri. Je še nekaj takih »pikantnosti«, katere bi lahko z dokazi podprli, toda stvari so tako »čiste«, da ne moremo pisati o njih.
(Požar na Daljnem vrhu.) Dne 20.
t. m. okoli 10. ure dopoldne je na nepojasnjen način izbruhnil na skednju posestnika Antona Možeta ogenj, ki je v kratkem času upepelil hišo, skedenj, hlev in svinjake. Ogenj se je razširil na celo poslopje tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti ničesar in tako so uničeni Možetu mlatilni stroj, slamoreznica, čistilnik za žito, vse gospodarsko orodje, živež in pohištvo. Da se požar ni razširil tudi na sosednje hiše, gre zahvala ljudem iz sosednjih vasi in gasilcem iz Mirne peči, Prečne in Novega mesta, ki so prihiteli na pomoč. Celokupna škoda se ceni na 71.000 Din. Može je bil zavarovan za neznatno vsoto in je potreben nujne pomoči. Ogenj so zanetili bržkone otroci z vžigalicami. Starši, pazite na otroke!
(Velika Loka.) Kandidatno listo za občinske volitve smo vložili. Pri vložitvi pa smo opazili, da se na okrajnem glavarstvu v Novem mestu protežira klerikalce. Okrajni glavar Svetek je sprejel klerikalnega tajnika že pred 8. uro in sprejel cd njega klerikalne liste. Ako je g. glavar pustil dnige stranke čakati pred vratmi do 8. ure. potem velja to tudi za klerikalce. Pri nas sicer ni dosti klerikalcev, ruje proti kmetom le železniški uradnik, ki se hvali, da se tiče z dr. Korošcem in da bo že pokazal tistim. ki ne bodo volili klerikalno. Do sedaj smo tega moža pustili v miru, a ker postaja le prenadležen. smo prisiljeni, obrniti se na železniško direkcijo, da poduči svojega uradnika, da se bolj briga za svojo službo na postaji in pusti politiko. Klerikalno politiko pri nas so vzeli v zakup ravno državni uradniki. Prihodnjič bomo poročali o klerikalnih sestankih na državnem posestvu na Mali Loki.
(Ogromna škoda vsled poplave.) Iz
Novega Sada poročajo, da je Donava zopet močno narasla in poplavila 19.000 oralov zemlje. Škodo cenijo na 3 milijarde dinarjev. Vsled povodnji se bo pridelalo okoli 8000 vagonov raznih poljskih pridelkov manj, kakor sicer. V poplavljene kraje je odšla posebna ministrska komisija.
Har Hi notrefrajete, %*>1%£gL«S.
Stvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka Din 2"-—. — Lekarnar Eug. V. Felier, Stubica Donja, Elza trg št. 344, Hrvatska.
Tedenski pregled.
Po končani vladni krizi se je govorilo, da bodo nastale v vladi nekatere izpremembe. Tako na primer bi imeli izstopiti iz sedanjega Pašič-Pribi-čevičevega kabineta štirje ministri, med njimi tudi minister za agrarno reformo Simonovič. Na njegovo mesto bi imel priti radikal dr. Dušan Grgin. V vlado so hoteli zopet spraviti radikali znanega dr. Laza Markoviča. Ker ni uspelo nobenemu, da bi sestavil poslovno vlado in so morali vsi vrniti kroni mandat, je končno zopet odločil Pašič ln tako je bila zaprisežena poprejšnja vlada brez vsakih izprememb. Ker ni bila odobrena Davidovičeva lista nove ■vlade, dasi je imel Davidovič večino, je • izdal opozicijonalni blok na narod poseben manifest, v katerem se žigosa nasilni Pašič-Pribičevičev režim.
Radikali hočejo na vsak način oslabiti opozicijo in dobiti večino, kar se jim pa najbrže ne bo posrečilo. Opozicijonalni blok je sklenil nadaljevati svoje delo skupno. Narod bo pri tem delu podpiral opozicijonalni blok. Radikalna vlada gre za tem, da za vsako ceno prepreči delovanje skupščine vse dotlej, dokler ne bodo dobili radikali večine. Zato radikali poizkušajo pridobiti nekatere poslance iz opozicije na svojo stran. Tako se je radikalom posrečilo kupiti nekaj džemijetovcev in Nemcev.
Prva seja narodne skupščine je bila v ponedeljek dne 26. t. m. Na tej seji je t>il prečitan kraljfev ukaz o razpustu stare in o imenovanju nove vlade. Pri či-tanju ukaza so bili navzoči radikali in zemljoradniki. Zatem so prišli v skupščino tudi poslanci opozicije, od Radičevih samo oni, ki so že verificirani. Zemljoradniški poslanec Voja Lazič je stavil predlog glede podpor po povodnji oškodovanim. Ta predlog je poljedelski minister „Miletič osvojil. Zanimivo je, da je bU isti predlog Laziča v eni izmed poprejšnjih sej odbit, medtem ko ga je nova vlada sprejela. Iz tega je razvidno, da je radikalna vlada silno oslabljena in ima vendar-le respekt pred zemljoradniki, ki v vsej tej krizi zavzemajo čisto posebno stališče.
Italijanski ministrski svet ie na eni izmed svojih sej sklenil znižanje davka na vina od 20 na 15 lir. Istočasno se raztegnejo vse ital. davčne določbe na
Reko. — Novi Italijanski parlament se je sestal. V prestolnem govoru je ital. kralj razložil pomen sporazuma z Jugoslavijo. — Ital. kralj in kraljica sta odpotovala na Angleško.
Kakor se čuje bodo Francozi izpraznili zasedeno Poruhrje.
V Albaniji so nemiri prenehali
Čehoslovaška bo znižala število vojaštva v mirovnem stanju od 150.000 aa na 120.000 mož.
Rumunija se boji vpada Rusov v Be-sarabijo, ker zbirajo Rusi ukrajinske dobrovoljce ob rumunski meji.
Predsednik Združenih držav je nevarno bolan.
Anglija in Nemška Avstrija sta sklenili trgovsko pogodbo.
Kralj Aleksander pride te dni na Bled, kjer se mudi že kraljica Marija. Iz BJeda potuje sredi junija naša kraljevska dvojica v Pariz.
Nemško nasilstvo na Koroškem.
Pretekli teden so Nemci vlomili v naš konzulat v Celovcu in so pobrali vse važnejše spise. To, je že drugi slučaj nemškega nasilja na našem celovškem konzulatu. V splošnem so začeli Nemci zelo divjati proti Slovencem na Koroškem. Slovenskim staršem so enostavno zabranili pošiljati otroke v slovenske šole. Kdor bi se temu ne pokoril, so mu zažugali z ubojem in požigom. Kakor čujemo, namerava naša vlada podvzeti pri dunajski vladi zelo odločne korake glede tega nasilja nad koroškimi Slovenci. V slučaju, da Nemška Avstrija ne bo dala zadovoljivega odgovora, bomo nastopili drugače.
ZAKAJ PAŠIČ PAŠUJE.
Nekateri beograjski listi so izračunali, koliko plače dobi Pašič: Stalne plače na leto 120.000 Din, poslanskih dnevnic 108.000 Din, posebni dodatek 126.000 Din, dravinjske doklade 160.000 Din, pavial za cigarete 36.000 Din, za avtomobil 100.000 Din. Vse skupaj letno 650.000 Din. ali čez dva milijona in pol kron. Poleg tega ima ie aetno 800.000 Din za dispozieijski fond, od katere vsote polovico v francoskih frankih tako, da je dejansko ta vsota 2,390.000 Din. Sedaj nam je razumljivo, zakaj je bila beograjska vlada dobra in poštena, dokler je bil dr. Korošec ministrski podpredsednik >n zakaj danes tako kričijo nad korupcijonisti. Hoče se jim, ne poštenja in avtonomije, ampak bfeaga, blsaga. Vse meščanske stranke so enake.
Deželna bolnica.
Pričetkom tega meseca je uprava deželne bolnice v Ljubljani odpustila •s^oto polovico bolnikov in jih postavila na cesto.
Ker je potekel dovoljen kredit in je upravi bolnice strogo prepovedano prekoračiti v proračunu dovoljeno svoto, ie kratkomalo pometala bolnike pod kap. To je nečuven škandal, ki bi se ne mogel pripetiti niti v kaki afriški državi. Saj vendar niso dobrodelni zavodi nikako trgovsko podjetje, kjer bi si ko-ruptivni režimovci basali žepe. Zato najodločneje protestiramo proti takemu (početju. Bolnica je zato tukaj, da si bolni državljani iščejo zdravja in oskrbe in zato mora biti denar na razpolago. Ali ne plačujemo davkov? Kam pa gre ves ta denar? Bolnica napravi svoj potrebni proračun in tu ni nobenega črtanja. Kajti bolniki ne morejo čakati, kdaj in koliko se bo gospodom zljubilo dovoliti za njih zdravje.
Tu pa se zopet vidijo skrajno žalostne posledice klerikalnih grehov še
od početka naše države, ko so klerikalci dovolili Beogradu, da so prejšne deželne doklade, iz katerih so se vzdrževale bolnice, dne 4. novembra 1918 spremenili v državni pribitek in se pobira kot direkten davek v Beogradu. Naravnost farizejska je zloba klerikalcev, da vpijejo in kričijo na druge, ko so sami krivi vse nesreče in bede Slovenije. In če že nimamo več deželnih doklad, s katerimi bi vzdrževali naše avtonomne zavode, kaj pa je delalo celo leto vsemogočnih 21 klerikalnih tigrov? Kaj sta delala poslanca Zebot in Strcin, ki sta bila v proračunskem odseku, ki se mora brigati za bolnice? Kaj ni bila njihova najsvetejša dolžnost izposlovati potreben denar za "naše bolnice in- to od radikalne vlade, ki so jo sami postavili na noge in ji zaupali celo Slovenijo. Da, da, kričali ste, ali slovensko ljudstvo Vas sodi po delih. Nobenih izgovorov. Vse poslance ste dobili, za to nosite vso odgovornost, tudi za naše reveže in bolnike.
Sadjereja v naši državi.
Ministrstvo za poljedelstvo in vode ■je objavilo podatke o sadjarstvu v naši državi. Radi zanimivosti priobčujemo nekaj številk zasajenih sadnih dreves.
V	Sloveniji je 1,145.000 sijivnih dreves (sljiv), 2,772.000 jabolk, 633.000 hrušk, 194.000 orehov in 385.000 raznih drugih sadnih dreves.
Srbija ima 36.740.000 sljiv, 1,980.000 jabolk, 1,315.000 hrušk, 650.000 orehov, 710.000 domačih kostanjev in 1,805.000 raznih drugih sadnih dreves.
V	Vojvodini je 400.000 sljiv, 429.000 jabolk, 155.000 hrušk, 122.000 orehov iti 220.000 raznih drugih sadnih dreves.
V	Dalmaciji: 49.000 sljiv, 43.000 >a-bolk, 30.000 hrušk, 30.500 orehov, 3,220.000 oljk, 2500 domačih kostanjev in 621.000 raznih drugih dreves.
Hrvatska: 8,600.000 sljiv, 1,575.000 jabolk, 755.000 hrušk, 506.000 orehov, 53.000 kostanjev in 220.000 raznih drugih sadnih dreves
Macedonija: 1,246.000 sljiv, 198.000 jabolk, 141.000 hrušk, 72.000 orehov, $3.000 domačih kostanjev in 155.000 raznih dragih dreves.
Črna gora: 180.000 sljiv, 15.000 jabolk, 23.000 hrušk, 11.000 orehov, 63.000 oljk, 5000 kostanjev in 34.000 raznih drugih dreves.
Potemtakem imamo v celi državi 50,970.000 sljiv, 7,758.000 jabolk, 3,685.000 hrušk, 1,738.000 orehov, 3,458.000 oljk, 461.000 kostanjev in
m .....1UIIII lllll I IIL l.lll HIJ.U1I. LIH I . »	—MU..
5,392.000 raznih drugih sadnih dreves. Celotno število sadnih dreves v naši državi dosega 73,469.960 dreves.
Vrednost sadne letine smerno ceniti pri takem številu sadnih dreves na pol milijarde dinarjev. Ce cenimo vsako sadno drevo na 50 dinarjev, potem bi znašala skupna vrednost sadnega drevja v naši državi# tri in pol milijarde Din.
Te številke nam jasno dokazujejo važnost sadjereje za gospodarstvo. Žal se goji pri nas vse premalo plemenitega sadja, ki bi prišlo v poštev za izvoz (Slovenija na primer ima nekaj eksport-nega sadja, vendar ne premalo; sadjarstvo je v nekaterih krajih Slovenije že zelo moderno). Pravzaprav pridejo v naši državi za izvoz v poštev v večji meri skoro edino suhe sljive, ki pa pomenijo prav važno postavko v naši zunanji trgovini. Ravno tako bi bilo mogoče tudi pri ostalem sadju, če bi se gojilo moderno; tu je razvidna velika važnost sadjarskih in poljedelskih strokovnih šol in šolanje v njih.
Zelo važne bi bile za naše sadjarstvo tovarne za konzerviranje sadja, da bi ga bilo treba izvažati kot surovino in da bi se sadje mnogo bolje uporabilo. Sicer imamo nekaj tovarn za marmelado in konzerviranje sadja, toda za naše sadjarstvo je to premalo. Konzervirano sadje je mnogo prikladnejše za izvoz in bi tudi obdržalo naš pridelek na dobrem glasu, dočim se sveže sad?e že na transportu mnogokrat pokvari.
Koliko davkov plača Slovenija.
Državni proračun za leto 1924 in 1925 izkazuje, da bo plačala Slovenija 70 milijonov dinarjev direktnih davkov. V tej vsoti pa še niso zapopadeni vsi direktni davki, manjka še davek na poslovni promet, izredni državni pribitki in invalidski davek.
Davka na poslovni promet bo plačala Slovenija okoli 40 milijonov dinarjev, invalidskega davka 4 milijone dinarjev in izrednega pribitka pa okoli 60 milijonov dinarjev. Vsega torej 174 milijonov dinarjev. Vemo pa, da naši davčni uradi ne bodo iztirjali samo te vsote, ampak navijali bodo tako, da bomo plačevali gotovo 200 milijonov dinarjev. To je tako ogromna vsota, da jo Slovenija ne bo zmogla, ali pa se bo morala zadolžiti. Kako bo kmet zmogel take visoke davke, sam Bog vedi. Vse kar kmet proda, je šlo v ceni skoro za polovico doli, vse pa kar mora kupiti, so ostale stare cene ali pa so še višje. Odkod naj vzame kmet denar za davke?
Krivdo za te neznosne davke nosijo klerikalci. Niti z mazincem niso ganili, ko je od klerikalcev postavljeni Pašič I postavljal te ogromne davke. V vseh | odborih za določevanje davkov so bili klerikalni poslanci in oni so prinesli svojim volilcem za izkazano zaupanje tak dar. Ali se bo še našel kak izdajica v Sloveniji, ki bo kljub temu še glasoval za klerikalce,
Sramota za vsakega, ki bi pustil tako nesramno gospodariti klerikalce po kmetskih žepih.
Ko je bilo 8 kmetskih poslancev je plačala Slovenija samo eno petino današnjih davkov, teh 8 poslancev je zahtevalo, da se morajo davki zjedimt: po vsej državi tako, da ne bomo imeli vsi samo iste pravice, ampak tudi Iste dolžnosti. Ce bi se davki zjednačili, bi jih ne bilo treba zvišati, samo tisti, ki danes ne plača ničesar, bi moral tudi plačati. Ko so pa no volitvah prišli klerikalci v Beograd, se ni nikdo oglasil, da naj se davki zjednačijo, ampak pustili so na novo obremeniti Slovenijo za stotine milijonov dinarjev.
Uspeh licencovanja plemenskih bikov v mariborskem okraju.
Bikov je bilo prignanih skupaj 87. Od teh je bilo po pasmah: marijadvorskih	30
marijadvorskih križancev 15 pincgavskih križancev 14 tuje pasme	28
Od teh so bfli licencovani: inarijadvorci	29
marijadvorski križanci 11 pincgavski križanci	9
nesposobnih skupaj	38
Darila so se pripoznala sledečim hikorejcem:
Po 400 Din. Srečku Robiču, veleposestniku v Limbušu, Po 350 Din. Pašniški zadrugi Limbuš-Ruše.
Po 285 Din. Upraviteljstvu grofa Me-ran. Vrhov dol; Jerneju Frangežu, posest., Bobova. Po 230 Dtu. Josipu Terčelu. posestniku, Grušene; Francu Ile-šiču. posestniku, Pernica; Br. Piju Twickelu, vele-posest., Krčevina pri Mariboru; Ivanu Jugu, posestniku v Rušah, za 2 bika ž 230 Din = 460 Din. Po 220 Din. Francu Vileniku, posestniku. Zg. Duplek. Po 180 Din. Henriku Majeru, posestniku v Št. IIju v Slov. gor.; Jareninskem dvoru v Polički vasi: Uprav, samostana Sv. Lampreht v Svečini; Francu Prister-niku. posestniku, Spodnje Radvanje.
Po 160 Din. Mat. Divjaku, posestn. v Orehovi vasi: Kat. Brglez, pos., Rače: Francu Vilč-niku. posest.. Zg. Duplek. Po 100 Din. Vetrinjskem dvoru, Lim-buš; Miroslavu Očkerlu. posest., Srebotnje; upravi kn. šk. posestev, Radvanje; upravi kn. šk. posestev, Lajteršperg; Henriku Majeru, posest.. Št. Ilj v Slov. gor.; Leopoldu Zupaniču, pos., Jelenče; bar. Piju Twickelu, veleposestniku v Krčevini. Po 60 Din. Antonu Verniku, posestniku, Hoče pri Mariboru; Lud. Rečniku, posestniku, Hoče pri Mariboru. Za prigon nelicencovanih in neob-darovanih bikov se bo izplačala vsota 1000 Din.
Alf si poravnal naročnino?
Gospodarstvo.
(Zopetna otvoritev obrata na drž. podkovski šoli.) Drž. podkovska šola je pričela v novo urejenih prostorih v drž. žrebčarni na Selu zopet v polnem obsegu obratovati.
(Podkovski tečaj na drž. podkovski šoli.) Obvezni poluletni tečaj na drž. podkovski šoli, Selo-Moste pri Ljubljani, se prične dne 1. julija t. I. Za vstop v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu drž. podkovske šole do dne 15. junija t. 1. predpisane kolkovane prošnje ter ji priložiti: 1. Rojstni in krstni list. 2. Domovinski list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Učno spričevalo. 5. Ubožni list. 6. Nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo brezplačno stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. /
(Dražba poinokrvnih konj v žrebčarni v Napajedleh.) Dne 4. junija t. 1. ob 2. uri popoldne bo v Napajedleh na Moravskem javna dražba poinokrvnih eno- in dvoletnih konj. Dražba tega prvovrstnega materijala se vrši v glavnem radi tega, ker ministrstvo poljedelstva CSR ne potrebuje vsega pro-duciranega materiala. Na ta ugoden nakup se opozarjajo vsi interesirani krogi kanjerejske organizacije. Seznam za dražbo določenih konj je ev. interesentom na vpogled pri konzulatu CSR v Ljubljani, Breg 8/1.
(Zakup drž. lova Martinček na Je-lovci.) Direkcija šum v Ljubljani odda v petletni zakup državni lov na Martinčku v izmeri 1391 hektarov. Ponudbe sprejema do 10. junija opoldne. Podrobne informacije daje omenjena direkcija in šumska uprava v Bohinjski Bistrici.
(Trgovina med Italijo "m Jugoslavijo v prvih dveh mesecih 1924.) Po italijanskih statističnih podatkih je v prvih dveh mesecih uvozila Italija iz Jugoslavije blaga v vrednosti 66.4 milijona lir, a izvozila v Jugoslavijo blaga v vred-
nosti 58.8 milijona lir. V teh dveh me secih je torej trgovina Jugoslavije z Italijo za 7.6 milijona lir aktivna. Izvozila je v tem času Jugoslavija v Italijo v glavnem: 75.818 ton lesa (vrednost 26.4 milijona lir), 36.787 ton drv za kurjavo in oglja (6 milijonov lir), 7671 komadov goved (9 milijonov lir), 2405 komadov konj (4.3 milijona Ur). A Italija je uvozila v tem času v Jugoslavijo v glavnem: 7261 q tkanin in bombažne manu-fakture (23.1 milijona lir), 47.451 q moke (6.3 milijona lir), 2744 ton riža (5.3 milijona lir), 3090 q bombažne preje (5.8 milijona lir), 1687 q volnenih tkanin in manufaktur (5.5 milijona lir), 4516 g sir rove kože (33 milijona lir).
Tržna poročila.
(Tedenski pregled.) Najživahnejši promet zaznamuje poleg koruze pšenica. Posebno ponudba je bila živahna, tako da so cene celo malce popustile. Izgledi za bodočnost trgovine s pšenico, so sedaj dobri, ker ima naša pšenica konkurenčno sposobnost in zaenkrat edinole še razmere v inozemstvu (finančne težkoče, pomanjkanja kredita, nezanesljivost kupcev) ovirajo živahnejši razmah izvoza pšenice, ki doseže zunaj deloma celo boljše cene, kakor pa, doma. Deloma je ovira trgovini s pšenico slabo poslovanje z moko.
Tudi ponudba v koruzi je bila živahna, tako da so tudi tu cene malo popustile. Inozemstvo našo koruzo zelo kupuje, dočim se zdi, da za domači trg tudi sedanje oslabljene cene ne kon-venirajo.
Ječmen in oves zaznamujeta povprečen slab promet.
Trgovina 'z moko je bila slaba že-poprej ter je sedaj radi nazadovanja pšeničnih cen še bolj trpela. Edinole po moki za kruh je večje povpraševanje,, vendar jo primanjkuje. Moke za krmo in otrobov skoro ni v zalogah. Pše-nična moka ima lepe vzglede za izvoz, vendar je pomanjkanje denarja precejšnja ovira zastoja.
Oddaja subvencijskih mrjascev.
Opozarjamo na razglas v »Uradnem listu« št. 45 od 17. maja t. L, v katerem se razpisuje oddaja subvencijskih mrjascev v mariborski oblasti za one kraje, kjer je osveženje krvi neobhodno potrebno. Mrjaščki iz domačih izrejevališč se oddajejo s popustom približno polovične nakupne cene v starosti 3 do 5 mescev. Prevzemnik se mora zavezati, da bo žival dobro oskrboval in jo proti zmerni odškodnini pripuščal-tudi k tujim svinjam. Po dovršenem drugem letu preide žival v popolno last svinjerejčevo. Pravilno kolkovane prijave je vlagati preko pristojne občine, kmetijske podružnice in okrajnega zastopa do 10. junija t. I. na velikega župana, oddelek za kmetijstvo v Mariboru. Prijavi je priložiti pravilno izpolnjeno in podpisano za-vezno pismo, ki se ga dobi istotam. Vsled skromnih sredstev se bodo za-mogli upoštevati le najnujnejši slučaji.
Edino najboljši šivalni stroji § in kolesa	•
SO	•
Josip Peteline a
L|'Ub!jOSa, Ss. Petra nasip 7
(blizu Prešernovega spomenik® za vodo)
znamke GRITZNER in ADLER za
rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja
cena, 10 letna garancija. Pouk v vezenju, krpanju perila In nogavic dobe kupci strojev brezplačno. Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo tudi popravila.
IIHia posojilnica,
hranilne vloge po 8%. Večje in stalne vloge do
Iz listnice poslančeve.
I. M. H. In J. R. S. — Obe prošnji priporočil in mi je obljubljena ugodna rešitev.
A. J. R. — Pod navedenim naslovom našel, da je ministrstvo notranjih zadev poslalo akt ministrstvu pravosodja in po legalizaciji dne 18. marca letošnjega leta pod št. 985 ministrstvu za vnanje zadeve. Odgovora še ni, kar je znak, da potuje najbrže še po Ameriki.
A. T. P., J. N. M., A. Ž. V. in vsein, ki se zanimajo za izseljevanje v Ameriko. — Izseljeniška kvota od strani Združenih držav severne Amerike do danes (22. maia) v ministrstvo socijal-ne politike za leto 1924-25, ki počenja s prvim julijem, še ni prišla. Zastopnik parobrodne družbe Red Star Line pa je kazal telegram, iz katerega je razvidno, da znaša letošnja izseljeniška kvota vsega 735 dovoljenj. Ce je to število avtentično, potem bo skoro izčrpano z onimi, ki so že lani dobili potna dovoljenja, pa jih niso izkoristili. Teh je nekoliko preko 500 in bo ministrstvo socijalne politike to odstopilo v reševanje posvetovalnemu komiteju ministrstva vnanjih zadev. V tem slučaju bo pač potni list za v Ameriko tako velika sreča in redkost, kakor kak glavni dobitek.
M. M. S. G. — Tu nič znanega; treba vprašati v Ljubljani.
I. S. P. — Javil sem svoječasno, da je ena od naših armij izrekla pomisleke proti odpuščanju letnikov 1899 in 1900. Gosp. minister vojne je na to ukazal sestaviti natančen seznamek prizadetih. Vaš sin pa spada ravno v to armijo in zato se bo stvar zavlekla za nekoliko mesecev.
S. M. M. B. — Stvar priporočil in je to tudi odšlo že iz ministrstva na velikega župana.
V. K. Z. — Poročilo prejel. Me veseli, da ste zadovoljni. Zaradi M. K-pa pošljem obširnejše poročilo pismeno.
V. L. P. - Hvala!
J. J. 2. — Pismo prejel. Številka pa ne zadošča, treba na vsak način vsaj še imena.
D. K. M. — Absolutno izključeno.
A. D. J. — Podeljeno drugemu in sem to sporočil pismeno. Morda niste prejeli?
A. R. C. — Treba bo interpelacije, toda čas ni pripraven.
F. B. S. K. — Prejel, toda stvar spada v zakonodajo. Kdaj bodo take stvari prišle na vrsto, še ni mogoče zaslutiti. Gospodje gledajo le, da imajo proračun in da »vladajo«.
J. Š. G. C. — Da še ni rešenja, verujem, ker je Drž. Savet s poslom preobložen. Treba pač počakati.
F. P. P. — Prošnja vaša je tukaj resnično odbita, ali ne pod navedeno motivacijo. Dobro bi bilo, da me osebno obiščete na domu ali pa v tajništvu v Ljubljani, da se osebno pogovoriva o stvari.
I. A. R. — Stvar ponovno priporočil Do danes še ni prišlo.
I. U. G. — Ni doma referenta, je na dopustu. Drugo je pa izključeno z ene kakor druge strani.
M. P. T. — Interveniral in so obljubili pustiti.
A. G. V. — Prispelo, toda položeno ad akta, češ da ni denarja v te svrhe.
R. M. B. — Ni prispelo na označeni naslov. Vprašajte ponovno v Ljubljani, kam so poslali.
F. S. G. — Odgovorite pismeno.
A. I. F. — Pravilnik velja za vse reke, ki služijo v ta namen. Treba je le posebej prositi za legitimacijo, ki jih izdaja generalna direkcija v Beogradu,
Ejravkfeoza	misli,	interese skugni stvari.

Zdravstvo.
Zobobol vsled prehlaienia.
Dostikrat je posledica lahkega prehla-junja vsled prepiha ali na drug način — močan zobobol. Zoper zobobol vsled pre-hlajenja si najlažje .in najuspešnejše pomagaš, ako si pripraviš prav toplo nožno ko-pelj. Vodi prirj^|ai nekoliko srni ali špirita. /Prav tako se priporoča vsrkavanje ruma skozi nos. Nadalje je dobro namočiti male osvaljke bate v arnika-tinkturo (dobil jo v vsaki lekarni) in te osvaljke si potisni v obe ušesni luknji
Krvavo bljuvanje hi krvav kašelj.
Rroti krvavemu bljuvanju se priporočajo sledeče metode: 1 do 2 žlički zavžite soli olajša bolečine v prsih in ustavi krvavo bljuvanje takoj. Istotako učinkujeta 2 žlici dobrega vinskega octa (jesiha). Nadalje za-brani še tako močno krvno bljuvanje kozje mleko pomešano z medom.
Glavobol.
Ako imaš hud glavobol združen z vročino, tedaj pokliči zdravnika. Ako pa čutiš glavobol neposredno nad očmi v čelu ter zraven tega niinaš veselja do jedi, je to znamenje, da imaš pokvarjen želodec. V takem slučaju je najbolj priporočljivo ma!o postiti se. Zoper glavobol v splošnem dobro pomaga skodelica močne črne kave v katero iztisni sok od ene citrone. — Glavobol povzročen od prepiha odstraniš, ako si polagaš na glavo mrzle obkladke.
Raznoterosti.
Caruga in — ženske.
V časopisih beremo dolgovezna poročila o razpravi proti Čarugi in njegovi tolpi. Te dni je prispelo iz Osijeka zanimivo poročilo, kako se zanima ta-mošnji ženski svet za Carugo. Raz-pravna dvorana, kjer izprašujejo sodniki tem razbojnikom kosmato vest, je po večini 'zasedena od mladih žensk, ki z veliko napetostjo slede obravnavi. Sodniki so neizprosni in trdosrčni, ker zastopajo pravico in zakon. Zato pa so nežna srca osijeških gospodičen tem bolj mehka in usmiljena. Te dni je prejel Caruga od neke »usmiljene« gospo-
dične to-Ie pismo: Dragi gospod Caruga! Vem, da me ne poznate, kljub temu, da sem vsak dan pri Vas v razpravni dvorani, moja duša in srce ter vse moje misli pa so pri Vas v celici noč in dan. Sirota sem, nikogar nimam. Brez Vas. gospod Caruga, pa mi ni živeti. Ce boste obešeni, tedaj bodite prepričani, da bo prva cvetka, ki bo zrasla na Vašem grobu, od mene posajena. Ko pridete jutri zopet v dvorano, tedaj poiščite tisti obraz, ki Vas bo najbolj otožno gledal in spomnite se, da sem to jaz.« Pod tem pismom je bila podpisana »Plavuška«. Nadalje je prejel Carugin zagovornik od neke dame pismo, v katerem ta roti advokata, naj stori vse, da Caruga ne bo obešen. Pravi, da Caruga ni hudoben človek, ampak samo zelo lahkomiseln. Baje je dobil Caruga celo od neke Ljubljančanke eno dišeče pisemce. Kakor je videti, je imel Caruga pri ženskah precej sreče. Razbojnik Caruga je sicer dosti čeden in precej inteligenten človek. Je prej visoke, kot srednje rasti, nosi črno frizuro in ima nekoliko zakrivljen nos. Telesno ni eden najmočnejših. Kljub vsemu pa je svoje vrste junak, katerega občudujejo osiješke dame.
Žena, ki je zastrupljevala svoje može.
V Velikem Bečkereku so aretirali mlado vdovo Julijo Reljič. Preteklo leto je umrl njen mož Nikola. Mlada vdova je za možem kazala največjo žalost. Ponovno so jo videli ljudje, kako je nosila cvetje na njegov grob. Pred tremi meseci je obolel njen 18-letni pastorek Milivoj in je nenadoma umrl. Žalostna mačeha je odslej še večkrat šla na pokopališče in nosila cvetje na grob svojega moža in na grob pastorka. Med tem se je pa po Vel. Bečkereku raznesla vest, da je bila žalostna vdova aretirana. Doznalo se je, da
je dobil državni pravdnik anonimno ovadbo, s katero se opozarja, da naj pazi oblast na Julijo Reljič, ker je njen prvi mož in otrok iz prvega zakona prav tako nanagloma umrl, kakor sedaj Nikola Reljič in njegov sin. Državno pravdništvo ie odredilo, da se izkoplje Milivoj Reljič. Zagrebški kemijski laboratorij je dognal, da je bil Milivoj Reljič zastrupljen s precejšnjo dozo ar-zenika. Nato je oblast odredila, da se izkoplje tudi N. Reljič. Tudi pri tem so se pokazali znaki zastrupljenja. Pokojni Reljič je bil bogat mož ter je večino svojega premoženja zapustil svojemu sinu Milivoju. Sumi se zato, da se je mačeha hotela iznebiti svojega pastorka in ga je zastrupila, kakor je zastrupila svojega moža, da bi prišla do premoženje. Julija Reljič se je ravnokar hotela poročiti z nekim bogatim hotelirjem iz Beograda.
Mož in žena prevarala ljubavnika.
V vasi Emanuelci v Banatu je bogati posestnik Robert Gotz naznanil žandarmeriji svojega soseda Arturja Žigorskega in njegovo ženo Marijo radi zločina izsiljevanja. Staremu bogatašu Gotzu je bila zelo všeč Žigorskega žena Marija in jo je pri vsaki priliki nagovarjal, da se z njim sestane. O tej želji starega Gotza je zvedel tudi Marijin mož Artur Zigorski, na kar sta mož in žena sklenila, da bodeta Gotzovo »navdušenje« primerno izkoristila. Pred tremi dnevi je prosil Gotz mlado Marijo, da bi prišla k njemu na stanovanje. Marija mu je odgovorila, da naj pride kar k njej na dom, ker je mož itak odšel po kupčijskih opravkih. Okrog 9. ure zvečer je prišel stari Gotz v hišo Žigorskega. Marija ga je odpeljala v spalnico, kjer se je slekel, legel v posteljo in čakal svojo izvoljenko. Mesto Marije je pa vstopil v sobo nje mož s puško v
roki. Varani in dozdevno ogorčeni mož izstreli puško v strop in staremu Gotzu najstrožje prepove, da se premakne iz postelje. Stari Gotz je bil v velikem strahu. Pričel je prositi Žigorskega naj ga izpusti iz sobe. Izjavil je, da je pripravljen za vsak kompromis. Ravno nato je pa najbolj čakal Žigorski. Izvlekel je iz žepa menico za 10.000 Din in jo izročil Gotzu v podpis, da s tem »opere sramoto, katero je povzročil njegovi pošteni hiši«. Zasačeni ljubimec Gotz je pristal na podpis menice. Toda to še ni zadostovalo. »Prevarani« soprog je pozval občinske odbornike v hišo, da so uradno ugotovili na zapisniku, kako je stari Robert Gotz zapeljeval mlado Marijo Zigorski. Vzpričo občinskih funkcijonarjev je bila sklenjena poravnava, v kateri se ugotavlja, da je Artur Zigorski zasačil Gotza pri svoji ženi v kočljivi situaciji ter da mu je Gotz po sklenitvi sporazuma podpisal menico 10.000 Din, da ga izpusti iz hiše. Cez par dni po podpisu sporazuma je Gotz izvedel, da ga je Žigorski čakal v hiši, dokler ni legel v posteljo, da je potem lahko od njega izsilil menico. Na podlagi te vesti je Gotz tožil Zigorskija radi izsiljevanja.
Smrtna nesreča na Bledu.
V nedeljo, dne 25. maja se je bil podal na Blejsko jezero g. Anton Grilc iz Lesc. Bil je v družbi dveh gospodičen iz Ljubljane in enega gospoda iz Studena. Podali so se v čoln in odve-slali po jezeru. Ker je bil čoln jako majhen, je kljub največji pazljivosti zajel vodo in se prevrnil. Družba je klicala na pomoč; ena izmed gospodičen, ki je spretna plavalka in gospod iz Studena sta splavala do prvega čolna, ki sta ga srečala, drugim pa se je slabo godilo. Druga dama namreč ni plavalka in jo je le plašč, ki ga je imela na sebi,
obvaroval, da ni takoj utonila; končno jo je pravočasno rešil trgovec iz Moravč, g. Tome, in potegnil nezavestno iz vode. Medtem pa se g. Grilc ni pokazal na površje, ostal je pod čolnom ali pa ga je zadela kap. Njegovega trupla kljub marljivemu iskanju v nedeljo še niso našli.
V imenu Njegovega Veličanstva Kra ja!
Ivan Pucelj
je kriv, da je kot odgovorni UTednik periodično v Ljubljani izhajajočega časopisa »Kmetijski list«; s tem, da je' bil v tem listu v številki 32 z dne 30. V. 1923 tiskan in raziirjen članek pod naslovom »Posojilnica v Celju«, ki ima vsebino, da hoče potom preosnove Posojilniške zadruge v delniiko družbo kakih 20 celjskih advokatov in drugih bogatašev kot imejitelji glavnih deie-žev krasti premoženje mnogo milijonov, da jih imenuje »celjske roparje«, »celjske oderuhe« in v katerem članku se dalje Izvaja:
»Bil bi znak skrajne nesposobnosti ln nemarnosti, ako si pustimo od Celjskih oderuhov ukrasti lepe milijone« 20 glavnih deležnikov bi sedaj rado ukradlo celo premoženje posojilnice in imenuje dr. Josipa Serneca, Lovro Baša, Jurija Detička, Roberta Diehla. dr. Jura Hrašovca, dr. Gvi-dona Serneca, Jožeta Smrtnika, dr. Jos. Vrečkota in Emilljana Lileka kot take glavne deležnike, ki sestavljajo likvidacijski odbor, v katerem članku se torej zasebni ob-tožiteljl imenoma krivično dolže hudodelstva tatvine in goljuftje in brez navedb« določenih dejanj, jih tudi dolži sumljivih lastnosti kar vsebuje vse zakonite znake pregreškov zoper varnost časti bi bila izostala priobčitev kaznjive vsebine članka.
S tem je zagrešil prestopek po ČL III 2ak. z dne 15. X. 1868 št. 142 dri. zakona in se po tem mestu zakona obsodi
na 200 Din globe event. za slučaj neizterljivosti na 4 dni zapora in po § 389. k. pr. Z. v povračilo stroškov kaz. postopanja v smislu § 39. zak. z dne 17. XII. 1852, št. 6/1863 drž. zak. se ima priobčiti sodba na obdolženčeve stroške v »Kmetijskem listu« in sicer v prvem Ustu. ki Izide po pravomoi-nosti razsodbe.
Ljubljana, dne 19. I. 1924.
kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so isti trpežni, n po ceni in se ugodno nosijo. ::
8
Na debelo!	Na debelo!
Na novo preurejena trgovina
m- U i N J
L.
Ljubljana, Sv. Petra c. št. 71
(nasproti tovarne Indus Pollak)
opozarja p. a. odjemalce in interesente, da je trgovina vsled znatnega povečania v stanju dobaviti vsako količino in vrsto boksealfa, govejevega boksa in barvenega boksa kakor tudi vse vrste vaches podplatov in dr. — Kakovost blaga je
priznano prvovrstna. Cene nizkel	Zahtevajte ceniki
Preklic.
Podpisani Franc Japelj iz Tomišlja 14, obžalujem vse obdolžitve, ki sem jih govoril na Veliki petek zvečer letos v gostilni pri Lizi Škraba v Tomišlju proti Jak. Mavcu iz Tomišlja 8.
V Tomišlju, 11. maja 1924.
Franc Japelj.
1	meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za
2	kg prediva ali 14 kg godeneqa oziroma 20 kg surovega lanišča.
Zahtevajte pri vsih trgovcih na deželi In kupujte
manuSakfurno blago
od stare leta 1885 ustanovljene tvrdke
FRANC,
d. z o. z. KRANJ
manufaktura na debelo in drobno.
Predno kupite drugje prepričajte se znova o cenah in izbranih vzorcih prvovrstnih tovarn. — Trgovcem damo najmanjše količine po prvih cenah na debelo.
EK0HO
Stalna zalosa zarezane (falc) navadne zidne opeke polovic ln žlebnjakov iz Karlovške tovarne glinene robe se nahaja pri
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. z. z o. z. Kolodvorska ulica štev. 7.
Pri vagonskem odjemu znatno nižje cene franko postaja Ilovac (pri Kaniovcu).
Zahtevajte cenike in vzorce!
rodam ca 270 m* lepega še stoječega jelkovega, smrekovega in hrastovega lesa. Ves les je v lepi legi in blizu kolodvora. — Cene po dogovoru. Mart. Kozjek, Zbilje št. 6, pošta Smlednik.
leseni podi s svislami, dobro ohranjeni, se prodajo 7. junija t. 1. Lastnik Josip Javornik, — Žalna, pošta Višnja gora Dolenjsko.
Ia modro sio
znamke Johannisthal, nemške kakovosti, 98/99% garantirano v egaliziranih sodih _po 100, 250 in 300 kg po Dinarjev 9.40 za kg franko Ljubljana, dobiš vedno le pri trdki Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 35.
Priporoč amo tvrdko
Ljubljana,
Sv. Petra nasip št. 7
(blizu Prešernovega spomenika ob vodi.)
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisal k, klota, belega in ru-javega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
iCupujfe!
Vse Vaše potrebščine, no-vodošlega pomladanskega, letnega blaga za ženske in moške obleke, svi-
Kupujte!
lo, etamin, batist, saten, perilo, šifon, kotonin, oksfort, cefir, cvilik za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute, šerpe,
pri znani domači trgovini
JANKO ČESNIK, LJubljana,
Lingapjeva, Stritarjeva ulica.
Blago, samo čehoslovaški izdelek.
Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališaj!	Cene znatno nizke in zmerne I
Prvovrstne
belo brušene in naravno sive 60 cm, 65 cm, 70 cm in brusne kamne nudi po najnižjih cenah
EKONOM
LJUBLJANA,
Kolodvorska ul. 7.
QQQQQQQQQ
Pgi! ¥©iik® izbiro M
vsakovrstnega na novodošlega manufakturnega blaga; za moške in ženske, za mlade in odrasle nudi po čudovito nizkih cenah stara znana solidna tvrdka
R. MIKLAVC {pri Škofu)
Ljubljana.
Velika zaloga prešitih odej, svilenih rut, šerp itd.
Na drobno!	=r~ Na debelo!
PDRnflflD-cement
iz ..Splita"
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri
»EKONOM"
Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolno odgovornost.
ttajk v JU. li"!
šivalni
Na celem svetu znani kot najboljši.
Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Centralo za drzovo SHS Ogreli, JMičeva ul. br. S11. bat.
Filiala Ljubljana SslenbUP(|OVa Bi. it. 13, Maribor in Novomesto.
ANKA
Maribor Novo mesto Rakek Slovenj^ radec
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,500.000.-
Izvršujevse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
LJUBLJANA
□
Brzojavt: Trgovska.
Telefoni: 139. 146, 458.
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Dravograd
Urednik: Ivan Pucelj.
viiL