ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri sprva še dež, popoldne
bo ponehal. V soboto zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo možne kratkotrajne plohe.
številka 13
četrtek, 2. aprila 2009
1,30 EVR
IEAIMO
VELENJE
Z zadetkom prednosti na Dansko Po žepu
Rokometaši Gorenja kljub skromni prednosti s prve tekme niso izgubili upanja za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v Pokalu evropske rokometne zveze. V Silkeborgu napovedujejo boj do zadnjega diha.
Elkroj gre v stečaj
Naročil preprosto ni, s 16 lastnimi trgovinami pa ne morejo preživeti 250 delavcev
TatjanaP odgoršek
Nazarje - Upanja za Elkroj po ponedeljkovi seji nadzornega sveta ni več. Po predložitvi gradiva in poročila uprave je namreč ta sprejel ugotovitve in mnenje,
tudi plačilno nesposobna, breziz hodno in da finančno prestrukturiranje ni več možno. Zato prisilna poravnava ali likvidacija nista prišli v poštev. Nadzorni svet je zato sprejel predlog uprave družbe o začetku stečajnega postopka.
da je glede na stanje v družbi, ki je postala med tem Ta nazarska družba, ki je v večinski lasti družin-
skega podjetja Rednak iz Florjana pri Šoštanju, se je znašla v velikih težavah zaradi nenadne odpovedi že dogovorjenih poslov z nemškim kupcem, predvsem Hugom Bossom. Tako so dobesedno preko noči ostali brez dela. Vseeno so upali, da bodo probleme rešili z 62 trajnimi presežnimi delavci, vendar se očit no ni izšlo.
Direktorica uprave Štefanija Glušič je v minulih dneh še poskušala pridobiti posle, vendar - kot je dejala - si ne morejo privoščiti izdelave hlač za dva evra, kar je praksa v Romuniji in Makedoniji, kjer je cena delovne sile bistveno nižja kot v Sloveniji. Vsi tuji partnerji priznavajo kakovost Elkrojevih hlač, marca letos so prodali več kot marca lani. Imajo sicer 16 lastnih prodajaln, vendar s prodajo v teh trgovinah ne morejo preživeti približno 250 član-skegak olektiva.	■
Gorenje na 32-urnem delovnem času
Z različnimi ukrepi naj bi letos privarčevali med 25 in 30 milij oni evrov
Velenje - V Gorenju je bilo v marcu manj naročil, kot so pričakovali, zato so uvedli z včerajšnjim dnem 32-urni delovni tednik. Tudi sicer so delali prejšnji mesec manj, med drugim je bila večina proizvodnih delavcev vse od srede do včeraj prostih. Zaprosili so za
dodatne subvencije, kijih bodo v celoti namenili delavcem. Ta ukrep uvajajo po besedah predsednika uprave Franja Bobinca začasno, dogovor pa so z delavci že podpisali prejšnji teden.
Računajo, da bodo z različnimi ukrepi, ki so jih že sprejeli, v letošnjem letu
privarčevali med 25 in 30 milijoni evrov. To je seve da nuj no, saj je padec prodaje velik, imajo pa veliko fiksnih stroškov. Subvencije za krajši delovni čas pozdravljajo, saj so lahko na ta način ohranili 600 delovnih mest. Sredi tega meseca imajo prodajno konfe-
renco, na kateri bodo odgovorili tudi na vprašanje, ali bodo dosedanji ukrepi za ublažitev krize zadoščali in ali bodo morali število zaposlenih zmanjševati. Med pričakovanimi vladnimi ukrepi je inštitut začasne brezposelnosti, ki ga vlada že uvaja, pa tudi sicer si želijo konkurenčnejše pogoje gospodarjenja. Med je zagotovo tudi likvidnostna poroštvena shema, ki mora čim hitreje zaživeti.
MilenaK rstič- P laninc
Mimogrede, včeraj niste bili preveč naplahtani, ali pač? Glede na to, da se z nami zadnje čase šalijo dan na dan, na praznik šaljivcev le še redki trznejo. In še bolj redki so, ki se jim ljubi vleči. Dobesedno in v prenesenem pomenu.
Davčna uprava je dva dni pred 1. aprilom izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2008, drugega bo v prvi polovici maja. V prvi sveženj je vključenih 518.973 zavezancev, nekaj manj kot polovica jih bo morala dohodnino doplačati. Zavezancem svetujejo, da informativni izračun pozorno pregledajo. Ce se z njim strinjamo, nam ni treba storiti nič, ker bo ta po 35 dneh postal odločba. Ce imamo ugovor, ga je treba podati do 5. maja. Datumi veljajo za prvi sveženj, za drugi bodo veljali novi datumi. Ce informativnega izračuna ne dobimo v drugem svežnju, moramo od 1. do 30. junija napoved oddati sami. Tako, da boste vedeli. Da vas ne bo kdo iz čiste nevednosti udaril po žepu. Ker danes najbolj boli po žepu. Ne po riti. Ceprav je drugo bolj naravno.
Igor Bavčar iz Istrabenza, ki nas je v zadnjem času tudi precej vznemirjal, se je dva dni pred dnevom šaljivcev odločil. Ali pa so 'ga odločili' drugi. Odstopil je. Ali pa so 'ga odstopili' drugi. Družbo pa bo vseeno vodil do sredine maja. Da pripravi sanacijski načrt. A vsi s tem niso zadovoljni. Eni mislijo, da bi morala biti zamenjava narejena takoj. Da ne bi bil še kdo udarjen. Po žepu.
Avtorica knjige o zasebnem življenju Urške in Aleša Cepina - če ne veste, kdo sta, nič hudega, tudi brez tega boste lahko živeli - Prekletstvo v zlati kletki, je menda spregledala preklic poslovnega dogovora in knjigo izdala, čeprav naj je ne bi smela. Ampak zaradi tega se mi ne bomo vznemirjali. Nani Zanelli, ki jo je napisala, pa se lahko zgodi, da bo namesto da bi jo prodajala za med, kot je pričakovala, udarjena po žepu. Nemškemu parlamentarcu, ki so ga v Sloveniji na avtocesti dobili brez vinjete, so zaračunali 150 evrov kazni. Tudi zaradi njegovega žepa se ne bomo sekirali.
Se je treba vse bolj za naše - žepe.
Gospodarstvo potrebuje konkurenčne pogoje gospodarjenja M^^T?)
mz
9770350556014

lokalne novice
Rdečin oski spet na pot!
Celje, Slovenj Gradec - Rdeči noski - klovni zdravniki (Društvo za pomoč trpečim in bolnim) - so praznovali 5 let delovanja v slovenskih bolnišnicah. V teh letih so opravili 418 vizit in nasmejali 20.000 malih bolnikov.
V ponedeljek so začeli svojo četrto turnejo po slovenskih bolnišnicah. Zaključili jo bodo v drugi polovici aprila. Vtem času bodo obiskali dvanajst bolnišnic s pediatričnimi oddelki. V Bolnišnici Celje bodo v ponedeljek, 6. aprila, dopoldne, v Bolnišnici Slovenj Gradec pa istega dne popoldne.
Novost tokratne turneje je, da bodo v vsaki bolnišnici, kjer je običajno zelo malo otrok, dodali še obisk na enem od odraslih oddelkov, tudi v Bolnišnici Slovenj Gradec.
■ mkp
Sedež zdravstvenega zavoda vendarle
v Nazarjah?
Mozirje - Poročali smo že o tem, da so svetniki Občine Mozirje proti temu, da bi bil sedež javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom v Nazarjah, kjer ima svoje prostore že nekaj let uprava zavoda (tu so tudi zdravniki), vključeni v mrežo javnega zdravstva, zobozdravniki, specialistične ambulante in fizioterapija. Dežurna ambulanta in reševalna postaja pa sta nastanjeni v zdravstvenem domu v Mozirju. Nedavni pogovor svet nikov in vodstva občine Mozirje, direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma z državnim sekretarjem na ministrstvu za zdravje dr. Ivanom Erženom pa je na nek način že dal jasen odgovor glede sedeža zavoda. Eržen je namreč povedal, da bo ministrstvo denar namenilo za posodobitev zdravstvene postaje v Nazarjah in ne za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Mozirju, kar so med drugim načrtovali v središču Zgornje Savinjske doline. Svetniki in vodstvo občine Mozirje so povabili Eržena na naslednjo sejo občinskega sveta, na kateri naj bi se dogovorili o zadevah glede prestavitve sedeža javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje.
■ tp
Prenovili bodo prostore
Velenje, 4. aprila - Zaradi intenzivne rabe prostorov Mladinskega centra Velenje je prišel čas, da v njih izvedejo nujna, potrebna in željena vzdrževalna dela. Zato se bo ekipa MC Velenje, skupaj s Šaleškim študentskim klubom in vso zainteresirano mladino, konec tedna lotila prenove in »osvežitve« prostorov v Rdeči dvorani.
Pričeli bodo 4. aprila, računajo pa, da bodo za prenovo potrebovali skoraj dva tedna. Predvidoma naj bi končali do 16. aprila. V tem času bodo dejavnosti, ki se odvijajo v MC-ju, okrnjene oz. bodo prilagojene sami obnovi. Ker želijo v MC Velenje omogočiti, da bodo mladi kljub obnovi imeli prostor za kreativno preživljanje prostega časa, vabijo vse, da se prostovoljno pridružijo delu.
■ bš
Še živahnejša kmečka tržnica
Velenje, 4. aprila - Na Mestni občini Velenje so se odločili, da bodo še popestrili dogajanje na kmečki tržnici v atriju KSC. Tržnica je tradicionalno dobro obiskana, da pa se bodo lahko vsi, ki pridejo tja po nakupih, v prijetnem atriju zadržali še malo dlje, bodo vsako prvo soboto v mesecu pripravljali dodatni spremljevalni program dogodkov.
Poleg Turistično-informacijskega centra (TIC) Velenje bodo pri projektu pomagali še Festival Velenje, Turistična zveza Velenje, Mladinski center Velenje in morda še kdo, odvisno od teme. To soboto, 4. aprila, med 9.30 in 11.30, bodo prikazali velikonočne šege in navade. Organizatorji pripravljajo otroške ustvarjalne delavnice, pevske in glasbene nastope, Ruda Strmčnik bo izdeloval snope ... Ker se marsikje že pripravljajo na velikonočne praznike, bo to dobrodošla popestritev sobotnega dopoldanskega dogajanja v mestu, saj bo dogodek zagotovo tudi poln idej, kijih boste lahko v času praznikov prenesli v svoj dom.
■ bš
Tokrat vr estavraciji PodJ akcem
Velenje - Območno združenje RK Velenje je letos organiziralo že dve krvodajalski akciji, obe v Šoštanju. Obisk je bil na eni zelo slab, na drugi pa v mejah pričakovanega. Na prvi, v začetku marca, je darovalo kri za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino 35 krvodajalcev, na akciji sredi minulega tedna pa za potrebe Bolnišnice Maribor 85 ljudi.
Naslednja in prva večja letošnja krvodajalska akcija bo v Šaleški dolini od 7. do 10. aprila. Vpisna mesta bodo prvi in zadnji dan akcije odprta od 7. do 14. ure, v sredo in četrtek pa od 7. do 15. ure.
Akcija pa bo tokrat potekala v prostorih restavracije Pod Jakcem in ne več v prostorih Doma učencev na Efenkovi cesti v Velenju.
■ tp
Ustanovni zborO bmočnegao dboras tranke DeSUS
Šmartno ob Paki - Od minulega tedna uradno deluje tudi v občini Šmartno ob Paki občinski odbor stranke DeSUS. Na ustanovnem zboru odbora so za njegovega prvega predsednika izvolili Alojza Grudna, podpredsednik pa je Marjan Brunšek.
Gruden je povedal, da so ustanovitev občinskega odbora narekovale potrebe. »V občinah Velenje in Šoštanj sta občinska odbora stranke DeSUS že delova la, zato smo se upokojenci v občini Šmartno ob Paki odločili, da bomo popestrili tukajšnji politični prostor še s stranko DeSUS, v kateri bomo lažje uveljavljali svoje potrebe in zahteve. Iniciativni odbor stranke smo sestavili junija lani in se že vključili v aktivnosti ob lanskih državnozbor-skih volitvah. Na njih smo dosegli zelo dober volilni rezultat.«
Trenutno šteje občinski odbor 16 članov, v prihodnje želijo svoje vrs-
Zu stanovnegaz borao bčinskegao dboras tranke DeSUSŠ martno ob Paki-d rugi z leve
predsedniko dbora AlojzG ruden.
te še krepko okrepiti. Zato bodo poleg uresničevanja programa stran-
ke DeSUS na državni ravni največ pozornosti namenili pridobivanju
novih članov in simpatizerjev stranke v svojem okolju.	■ Tp
Stara Kovinotehna je padla
Šoštanj, 30. marca - V občini Šoštanj so konec tedna porušili objekt, med ljudmi znan po imenu stara Kovinotehna. Dela so potekala po načrtu, za rušenje pa je bilo potrebno dobiti gradbeno dovoljenje. Ker smo v prejšnji številki Našega časa, ko smo pisali o bližajočem se rušenju, pomotoma objavili napačno sliko objekta (Lan-gusovo hišo pred obnovo), napako tokrat popravljamo.
■ mkp
O tem objektu danes ni več ne duha ne
sluha.
Pokrajine med politiko in stroko
Kriza ne sme »požreti« decentralizacije -Kaj porečejo v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini - Katičeva opozorila ministrico - S subvencijami rešili 6 do 7 tisoč delavcev -Maša za pobite
Pa se počasi spet vračamo na staro temo. Zadnji čas smo namreč na širšem regijskem prostoru največ govorili o tem, kje naj bi potekala trasa hitre ceste tretje razvojne osi in o težavah v zvezi s tem, ko je prišlo tudi do velike delitve med ljudmi, zdaj je očitno spet na vrsti delitev države. Že nekaj časa namreč vsaj javno o ustanavljanju pokrajin nismo veliko govorili, nekateri so zadnji čas celo menili, da čas krize ni primeren za take razprave. Tako so menili predvsem tisti, ki še vedno menijo, da nas bo ustanavljanje pokrajin »nekaj stalo«. Da samo s prenosom pristojnosti in ustreznega prenosa denarja na nižjo raven vsega ne bomo pokrili. Zdaj to zadevo pretresa stroka, s čemer naj bi utišali tiste, ki so doslej negodovali, da se z regionalizacijo preveč ukvarja le politika. Ta, stroka namreč, naj bi predlagala predvsem vsebino, pristojnosti, ne pa tudi območij oziroma katero število pokrajin je najprimernejše. Že nekaj časa je slišati, da prevelike razdrobljenosti naj ne bi bilo. Saj veste, da je bil pred časom razpon med 4 do 14. In, jasno, pri številu nad 12 je bil prostor tudi za Sašo. Zdaj mnogi spet poudarjajo, da so smotrne večje pokrajine. Resorna ministrica Zlata Ploštajner je na vprašanje novinarke enega od slovenskih dnevnikov, ali meni, da bodo območja (spodnjepodravsko, šaleško-savinjsko) podprla manjše število pokrajin, dejala, da je takim področjem »treba zagotoviti pogoje, da za vodenje svojega razvoja ne bodo potrebovali pokrajine, ker bodo lahko povezani v večjo pokrajino uspešneje in učinkoviteje uresničevali skupne 'subregijske' ali regijske projekte«. Pa še, da verjame, da so na območjih odgovorni ljudje, ki bodo znali presoditi prednosti povezova-
nja v večje pokrajine. Da bodo strokovna tališča za pokrajine predstavili v drugi polovici tega meseca, je ministrica povedala tudi na nedavnem zboru članov Združenja tajnikov slovenskih občin v Celju, kjer je tudi podprla prestrukturiranje zakonodaje v lokalni samoupravi. Predsednica tega združenja, »naša« Andreja Katič, pa je ministrico opozorila, da se naloge v okviru lokalne samouprave stalno povečujejo, zanje pa občine nimajo dovolj denarja.
Po Sloveniji pa se že vedno plazi kriza. Tudi nekdanji optimisti, ki so menili, da naše majhne dežele ne bo zadela, so spremenili mnenje. Zdaj največji optimisti le še vedno poudarjajo, da je kriza tudi priložnost. Veliko jih bo zaradi nje sicer »podleglo«, a odločni in preudarni bodo iz nje izšli kot zmagovalci. Lepo se sliši, čeprav kar precej akti-vistično. Kako močno je med nami zamahnila kriza, pove tudi podatek, da subvencije za delo v skrajšanem delovnem času dobiva ali jih bo dobivalo več kot 38 tisoč delavcev iz 284 družb. Ob tem ko nekateri še vedno dvomijo o smiselnosti tega ukrepa, naj bi jih prepričal podatek, da smo s tem vendar rešili 6000 ali celo 7000 delavcev pred 'trdim odpuščanjem'. Od tega kakšnih 600 tudi v Gorenju.
Čeprav veliko manjši, naj bi bile velik problem tudi avtocestne vinjete. Nas jezi predlog, da bi cena za celoletne poskočila na 90 evrov, a tudi tujci še niso zadovoljni. Ponudili smo jim sicer tedenske vinjete, a zdaj hočejo še to, da jim znižamo ceno. Da ne bodo po 15 evrov, kot je predlagal naš prometni minister, ampak le 10. S tem bi našo cestno blagajno še bolj oskubili in tako še težje vračali kredite za gradnjo. Da o novogradnja sploh ne govorimo.
Med ljudmi pa še vedno odmeva grozljivo odkritje v Hudi jami pri Laškem. Na grozote tega dejanja je v nedeljo pri posebni maši v laški cerkvi sv. Martina opozoril tudi nekdanji celjski škof Anton Stres. Maše se je udeležilo veliko ljudi, tudi nekaj opozicijskih političnih veljakov. Prišlo pa je tudi precej Hrvatov, saj nekateri še vedno domnevajo, da je v jami našlo zadnje počivališče tudi veliko ljudi iz njihove države.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
2. aprila 2009	JJ"H AN	POGOVOR
Velenje praznuje petdesetletnico
Velenje je postalo mesto 20. septembra, sedaj že kar oddaljenega leta 1959 - Jubilej bodo počastili s številnimi prireditvami, pa tudi pridobitvami - Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh postavlja v ospredje ureditev socialnih vprašanj in zagotovitev stanovanj vsem, ki jih potrebujejo - Spomenik Nestlu Žganku
Mira Zakošek
Mesto se po zimskem spanju počasi prebuja in pripravlja na tiste bolj prijazne dni, ko zacvetijo rože, ozelenijo trave in tudi grmovje in drevje prekrije marsikatero pomanjkljivost. Sedaj je pravzaprav čas, ko je zunanjost najmanj prijazna, pomanjkljivosti pa najbolj očitne. Tudi županu Srečku Mehu je gotovo sprehod po mestu v teh dneh prinesel kakšen slab, pa verjetno tudi kakšen posebej prijazen vtis.
»Že v lanskem letu smo narediti nekatere posege, da polepšamo okolje, med drugim smo zasadili mnogo krokusov, tulipanov in drugih rastlin. Eni nas že pozdravljajo, upam, da jih bodo občani veseli in da bodo pazi li nanje, saj sem pre pri čan, da vsi radi živimo v lepem in čistem okolju. V teh dneh smo tudi že začeli s spomladanskimi opravili, čistimo mesto, obrezujemo drevje, zamenjali bomo kostanje na Velenjskem gra du in pos to ri li še marsi kaj, da bo okolje letos, ko praznujemo, še lepše kot sicer.«
Preživljamo težke, predvsem pa drugačne čase, kot smo jih bili vajeni. Pogovarjamo se pravzaprav samo še o krizi, ki se vse bolj širi tudi v naše okolje. Na občinska vrata gotovo tudi trka. Kako jo vidite vi? »Mislim, da je kriza v največji meri kriza vrednot, da jo je povzročil pohlep in brezčutnost posameznikov, ki so vse skupaj pripeljali tako daleč, da smo doživeli najprej finančni zlom, zlom borz in da se zdaj vse to prestavlja tudi v gospodarske družbe. Nimam sicer nobenega dokaza, a bojim se, da se lahko v marsikateri gospodarski družbi zaradi tega odločijo, da odpustijo delavce, kar se mi v nobenem pri me ru ne zdi prav.
Krizo seveda čutimo tudi na občini. Med drugim sta že dve veliki gospodarski družbi naslovili na nas vlogo za oprostitev plačila stavbnega zemljišča v višini milijon in pol evrov, kar pa je za naš proračun izjemno veliko. Vse več je tudi ljudi, ki na lastni koži čutijo, da je preživetje umetnost, in pomagati jim je treba z različnimi oblikami pomoči.« Ste pri tem že kaj ukrepali? »Oblikovali smo medresorsko skupino, ki jo sestavljajo predstavniki Centra za socialno delo, Karitasa, Rdečega križa, Zavoda za zaposlovanje, Zdravstvenega doma, Stanovanjske in socialne skupine ... Ti skupaj obravnavajo posamezne primere in mislim, daje zaenkrat stiska obvladljiva.« Boste morali zaradi krize omejiti proračun, bodo proračunski uporabniki kaj prikrajšani?
»Vsekakor bomo pripravili rebalans proračuna. Trenutno preverjamo, na katerih področjih je mogoče kaj omejiti. Zaenkrat kaže, da bomo lahko zagotavljali vsaj normalno delo vsem proračunskim uporabnikom, zavodom in društvom. Predvideno je, da ne dvigujemo nobenih cen, da torej občanom ne delamo dodatnih stroškov. Seveda pa se bo tudi pri nas marsikaj dogajalo, kriza se namreč že seli v javno upravo in se počasi kaže v zmanjšani investicijski sposobnosti. Na sredinem posvetu z župani Savinjske statistične regije smo govorili o koriščenju evropskih sredstev in ugotavljali, da občine nimajo več virov, s katerimi bi lahko zagotavljale lastna sredstva, kar seveda pomeni, da ne bodo mogle črpati nepovratnih sredstev. Mi smo zaenkrat v proračunu ustavili vse tiste investicije, ki jih ne financiramo z nepovratnimi sredstvi. Če se bodo razmere še zaostrovale, pa bomo morali preložiti še kaj.« Na gospodarstvo ne morete imeti veliko vpliva ali pač. Pred nedavnim vas je pre-
senetila vloga Gorenja, da jim odpišete prispevek za stavbno zemljišče, zdaj je to storilo še eno podjetje, razmišljajo tudi drugi. Ste se do predloga že opredelili?
»Nismo se še opredelili. Sklical bom vse svetniške skupine in se bomo o tem odločili v občinskem svetu. Osebno mislim, da se temu prispevku ne moremo odreči. Skupaj ga poberemo 4 milijone in pol in zagotovo ne moremo razbremeniti samo enih podjetij. Pa tudi sicer mislim, da mora gospodarstvu pomagati država in ne lokalna skupnost, ki ima povsem druge naloge, predvsem v sociali. In če ne bomo imeli virov zanjo, bomo morali krniti programe. Takšno početje pa bi bilo tudi nepravično. Smo namreč občina z zelo veliko delovnimi mesti, pa se to v našem proračunu prav nič ne pozna, saj je ta financiran na osnovi števila prebivalstva. Če bi nadomestilo odpisali, bi pravza- | prav posredno subvencionirali tudi delavce, ki se k nam vozijo od dru-
Kriza je v največji meri kriza vrednot, povzročil jo je pohlep.
god.«
V zadnjih dneh je pred nas vlada nanizala zelo črnoglede napovedi. Obeta se negativna rast bruto produkta, visoka brezposelnost. Najhujši časi čakajo proizvodnjo strojev, kovinsko, kemično in tekstilno industrijo, vozila in še kaj. V velik del tega trga so vpeta velenjska podjetja. Se nam obeta črn scenarij?
»Verjamem, da scenarij ne bo črn, bo pa hudo. V Gorenju so skrajšali delovni čas, to napovedujejo tudi nekateri drugi. Vse moramo narediti, da ohranimo delovna mesta in znanje, potrebno za proizvodnjo. Sem optimist in verjamem, da so mene-džerji v podjetjih odgovorni in sposobni za izvajanje vseh ukrepov. Za podjetja iz Šaleške doline sicer ne velja, ampak vse več glasov je slišati, da naj bi država posegla v banke, institucije, pa tudi podjetja.
Ni dolgo nazaj, ko smo govorili, da je država slab lastnik, zdaj pa se zadeve očitno obračajo.« Mogoče poznate podatek, koliko ljudi na območju mestne občine Velenje je ta čas
Najpomembneje je ohraniti delovna mesta.
socialno ogroženih? »Pomoč trenutno prejema okoli 350 družin, a pre pri čan sem, da jih je veli ko več, a jim je oseb no pretež ko, da bi popro si li zanjo. Povsem jih razumem in tudi za to se mi zdi tako zelo pomemb no in to je tudi naloga menedžmenta v družbah, da izostrijo svoja ravnanja s kapitalom in zagotovijo zaposlenim takšne plače, da bodo z njimi dostojno preživeli.« Je res, da naj bi tudi Velenje dobilo tako imenovano SOS trgovino? »Verjetno. Trenutno zagotavljamo tistim ljudem, ki ne zmorejo več, pomoč preko Rdečega križa, a to pri marsikom od prejemnikov zbuja nelagodje. Ta trgovina pa ohranja dostojanstvo. Zanjo si prizadevamo in iščemo primerne rešitve.«
Obrniva pogovor še k bolj optimističnim temam v upanju, da bo kriza pustila čim manj bolečih posledic. Leto 2009 je za Velenje pomembno leto in že nekaj časa so v ospredju aktivnosti, povezane s praznovanjem 50-letnice mesta. Tudi rumeni krokusi, ki so se že začeli prebu-
jati, n aznanjajop raznik.
»Praz nova nje smo začrta li lani, zelo optimistično, ko krize še ni bilo čutiti. Zdaj bomo morali seveda vse skupaj zelo omejiti in računam, da ne bomo porabili več sredstev kot doslej. Prireditev in drugih dogajanj bo vseeno toliko, da bomo jubilej zelo dostojno zaznamovali. Občanom ravno v teh dneh pošiljamo brošuro z vsemi prireditvami, ki se bodo zvrstile vse do konca leta, v njej pa je tudi letos kupon za cvetlico, ki jo bomo vsakemu gospodinjstvu podarili na cvetličnem sejmu, z željo, da tudi tako polepšajo mesto. Občanke in občane pozivam, da se kljub krizi veselimo preteklih 50 let, četu di smo v mal ce zakr pa ni oble ki, ki pa je vsee no čis ta. Takš no naj bo tudi naše praznovanje. Osrednja dogodka bosta 19. in 20. septembra na Titovem trgu. V dogajanja bomo vključili vse - od vrtcev, šol,d ruštev,k lubov,p odjetij... « Praznično pa v mestu ne bo le zaradi jubileja in prireditev, tudi sicer se bo veliko dogajalo, predvsem pa boste zaključili in začeli mnoge nove naložbe. Se ustaviva najprej pri cestah! »Naložb je res veliko, so pa posledica preteklih dogovarjanj in projektov. Najpomembnejše se mi zdi krožišče pod skakalnicami, ki bo končano aprila, spomladi naj bi zaključili tudi dela na cesti v Kavčah, začeli gradnjo krožišča pod bazenom ... Zelo se trudimo za tretjo razvojno os i n urejamo še mnoge druge ceste, med drugim bomo v kratkem začeli posodobitev ceste v Škalah, ceste proti bazenu .« Morda velja poudariti, da bo občina veliko pridobila tudi v naslednjih treh letih, ko bo država namenila za ceste kar 6 milijonov evrov.
»Verjamem, da več, naše ambicije so večje. Potrebno je marsikaj postoriti in mislim, da je čas, da je prišlo Velenje na vrsto za to.«
Vsa ta vlaganja bodo vsaj malo omilila prometne zagate, kijih doživljamo na cesti Arja vas-Velenje. Dejstvo je, da bo treba na boljšo cestno povezavo še dolgo čakati. Ste se pa kljub številnim nasprotovanjem dogovorili o njeni trasi. Tako je bilo vsaj rečeno, ker se nasprotovanja še kar nadaljujejo, na primer pred kratkim v Laškem.
»Trasa je dogovorjena in me ne skrbi veliko, kako bodo cesto umeščali v prostor v Laškem in Rimskih Toplicah. Mi bomo imeli dovolj dela, če se posvetimo dogovorom v tem okolju, kjer je trasa sicer umeščena, a bo potrebnega še veli ko dela, da se bomo dogovorili tudi o mikrolo-ka ciji. Novih vpra šanj ne mislimo odpirati, saj neka-te ri posa mez ni ki niko li ne bodo z adovolj ni.« Intenzivno trenutno urejate obe krožišči, ki sta sicer že odprti. Z njima boste olajšali pot voznikom, pa tudi polepšali prihod v mesto. Urejen bo tudi podhod do Starega Velenja. Kdaj, računate, boste dela zaključili?
»To je vedno nehvaležno povedati, ker si potem občanke in občani to zapomnijo in so nezadovoljni, če pri de do odsto panj. Računa mo, da bomo v apri lu zaključili asfaltiranje krožišča pod gradom in da bo do takrat tudi podhod sposoben sprejeti pešce. Krožišče proti Gorici bo urejeno do 3. julija. Krožišči bosta nekakšna vrata v mesto. Še v letošnjem letu bomo začeli delati tudi krožišče pod bazenom.« Pred vhodom v mesto raste velik nakupovalni center, s tem pa nove trgovske ponudbe v mestu še ne bo konec. Hkrati z njo bodo rasla tudi nova stanovanja in prepot-rebna parkirišča?
Delavcem zagotoviti plačilo, ki bo omogočilo dostojno preživetje.
»Cikel investicij se počasi začenja. Najprej v Trebuši, tam se zaključuje poslovno-trgovski center z 18.000 kvadratnimi metri prodajnih površin, dajal pa bo več kot 300 delovnih mest. Pravijo, da naj bi bil nared avgusta, slovesno ga bomo odprli ob občinskem prazniku, to bo torej že ena takšnih pomembnih pridobitev. Prav tako smo blizu pridobivanja gradbenega dovoljenja na Gorici, kjer bo nov trgovsko-poslovni center, predvsem pa stanovanjski kompleks in garažne hiše. S tem bomo na Gorici zagotovili oskrbo prebivalstva, kar so nam že vrsto let očitali. Začenjamo tudi investicijo v stanovanjsko gradnjo na Selu, uspešno pa poteka še gradnja nove avtobusne postaje s parkirišči in poslovnimi prostori. Pridobivamo dokumentacijo in izbiramo izvajalca za obnovo vile Bianke, pripravljamo dokumentacijo za temeljni kamen objekta Gaudeamus, razpis za obnovo dijaškega doma in ureditev poslovne cone Rudarski dom. Mislim, da so to glavne investicije, s katerimi bomo nekako zaokrožili večletna prizadevanja na tem področju. Naj dodam, da smo tudi zelo blizu začetku gradnje na prostoru sedanje avtobusne postaje.«
Med pomembne pridobitve uvrščate glasbeno fakulteto, ki naj bi zaživela s šolskim letom 2010/2011.
»Verjamem, da bo tako, in tega sem vesel. Moram pa povedati, da smo »prelili«, da smo prišli do fakultete za energetiko in visoke šole za varstvo okolja, zelo veliko žolča. Fakulteta za glasbo bo obliž na vse to, kar smo počeli. Nadaljnje dogovarjanje pri organizaciji izobraževanja pa bo v regiji očitno še naprej težko, saj si želijo Celjani na vsak način univerzo, mi pa dajemo prednost visokošolskim programom, ki jih naše gospodarstvo najbolj potrebuje in so tudi nadgradnja dijakom, ki se izobražujejo v tem okolju. Naša razmišljanja gredo zato predvsem v smeri politehnike.«
Nadomesti I u za uporabo stavbnega zemljišča se bo težko odpovedati, saj bo sicer zastal razvoj občine.
Prizadevanj bo gotovo še veliko, tako na omenjenih kot tudi na drugih področjih. Predlagam pa, da najin pogovor skleneva z praznovanjem, kise je pravzaprav že začelo in bo trajalo vse do kon ca leta. Kako vidite podobo mesta Velenje? Zdaj je staro 50 let in njegovo zgodovino ste pomembno zaznamovali tudi osebno, vodite ga namreč že četrti mandat? »To podobo je zaznamoval predvsem Nestl Žgank. Bil je vizionar in skupaj z najboljšimi strokovnjaki v tistem času, pred petdesetimi leti, je začrtal in postavil sodobno Vele nje, kakr šne ga ima mo radi še danes. Zdaj pravzaprav samo vzdržujemo in nadgrajujemo to, kar je bilo narejeno. Seveda je bilo treba večino objektov in infrastrukture že obnoviti, pokazale pa so se tudi potrebe po novih investicijah, ki jih prav zdaj uresničujemo. On ima največje zasluge za pravilne odločitve. Zato mu bomo ob prazniku tudi postavili spomenik. Mesto je bilo že zastavljeno tako, da je ljudem prijazno, in to nas vodi tudi pri vseh današnjih aktivnostih. Veliko ljudi se je vp reteklostin aselilo vVelenju in ga sprejelo za svojega, našlo v njem svoj dom. Zdaj smo vsi skupaj Velenjčani in ponosni smo na svoje mesto. Ponosni pa smo tudi na družbe, v katerih delamo in ki nam omogočajo nadaljnji razvoj. Kar težko bi naš tel, kje vse je teh dva in dvaj set tisoč delovnih mest, ki jih imamo.
Osebno sem na Velenje vsekakor ponosen, vidim ga kot naj mlaj še in uspeš no slovensko mesto, ureje no, sodobno, polno energije. S ponosom se oziramo nazaj, ponos ni smo na zgo dovi no, tudi na Tita, ki ga ne damo, in pre pri čan sem, da bo še vrsto let ostal na mestu, kamor smo ga postavili. Predvsem pa smo ob praznovanju zazrti v prihodnost, v otroško varstvo, izobraževanje, nova delovna mesta, šport, kulturo ... skratka v zagotavljanje pogojev, ki bodo omogočili našim prebivalcem lepo in srečno življenje. Želim si, da bi do leta 2010 zagotovili vsakemu Velenjčanu - ki to potrebuje - stanovanje, in če nas kriza ne bo prehudo prizadela, upam, da bomo to tudi zares naredili. Prav tako upam, da bodo naša podjetja in ustanove zagotavljale našim prebivalcem takšne plače, da bodo z njimi dostojno živeli. Prepričan sem, da bomo kos nalo gam, ki so pred nami, in da bomo lahko tudi v prihodnje ponosni na naše Velenje.«
mM
Kocka je padla že pred časom
Svetniki Občine Šmartno ob Paki sprejeli ceno, ne pa tudi osnutka odloka o koncesiji v zvezi s smetmi - Zavrnili sprejem zaključnega računa proračuna za lani - Postopek izločitve vrtca iz Vrtca Šoštanj končan do naslednje seje občinskega sveta
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, 30. marca -
Za svetnike Občine Šmartno ob Paki je bil po skoraj dveh mesecih minuli ponedeljek znova dolg. Na seji občinskega sveta so razpravljali tudi o temah, o katerih so v mali dvorani šmarškega kulturnega doma že govorili.
Več znanega po podpisu pogodbe s koncesionarjem
Med drugim so govorili o soglasju k predlagani lastni ceni predelave bioloških odpadkov, povprečni ceni predelave bioloških odpadkov in povprečni ceni predelave ter obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka na regijskem centru za ravnanje z odpadki v Celju. Svetniki so zastavljali predstavnicama podjetja Sim-
TatjanaP odgoršek
»V letu 2008 se na srečo ni dogajalo nič takšnega, kar bi nas posebej skrbelo. Zaznali smo nekoliko manjše število opravljenih zadev. V strukturi upravnih dejanj, postopkov so prevladovale upravno--notranje zadeve, kamor sodijo javne prireditve, osebne izkaznice, potne listine, vozniška dovoljenja. Zaradi novega Zakona o gradnji objektov, ki je prinesel precej novosti, a žal ne v želeni smeri, pa so naše službe opravile več storitev kot leto poprej,« je na kratko strnil leto 2008 na področju delovanja Upravne enote Mozirje njen načelnik Vinko Poličnik.
Izrazil je zadovoljstvo, ker se je Upravni center na Podrožniku, ki združuje državno upravo pod eno streho, prijel, po drugi strani pa je
Naj več porok na gra du Vrbovec
Po precejšnjem povečanju sklenjenih zakonskih zvez v letu 2007 je bilo lani porok v Zgornji Savinjski dolini manj, 89. Ponovno pa seje povečalo število sklenjenih zakonskih zvez zunaj uradnih prostorov (44). Naj več zakon skih zvez je bilo sklenjenih v prostoru v graščini Vrbovec v Nazarjah (41), sledi Mozirski gaj (17), Veniše (14), v Logarski dolini (9), v uradnem prostoru v Upravnem centru Mozirje 7 in na Ljubnem ob Savinji 1.
bio Celje vrsto vprašanj. Predvsem so žele li vedeti, ali bodo obča ni dobi li dve ali eno polož ni co za opravljeno storitev; za koliko se bo dvignila cena ravnanja z odpadki (odvoz, odlaganje, predelava), ali je smiselno vlagati v izgradnjo sor-tirnice in kompostarne v Velenju, če naj bi obča ni za dire kten odvoz odpadkov v Celje plačali le 4 evre več kot sicer, in podobno. Svetniki so potrdili predlaganih 96,8 evra za tono. Niso pa sprejeli osnutka odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini. To pa zato, ker naj bi v predlaganem odloku celjsko podjetje Simbio zbiralo odpadke tudi v občini Šmartno ob Paki, »v tukajšnjem okolju pa v tem trenutku iščemo skupaj z občinama Velenje in Šoštanj koncesionaija za to storitev in bi se tako nekatere aktiv-
vse prej kot zadovo ljen z nadalj -njim upadanjem števila strank na krajevnih uradih. Na vseh šestih so namreč zabeležili manj opravljenih storitev, čeprav so število teh razširili. Razloge za to Poličnik pripisuje umnemu obnašanju občanov Zgornje Savinjske doline, predvsem pa odpravi krajevne pristojnosti, saj lahko - na primer - študenti iz tega okolja uredijo svoje listine kjerkoli v Sloveniji. »Ugotavljamo tudi, da se na naši upravni enoti delo vsako prvo soboto v mesecu ni prijelo. V časih, ko resno razmišljamo o varčevalnih ukrepih, umnem gospodarjenju, ne bi smela nikogar presenetiti naša pobuda pristojni ministrici, naj razmisli, ali je na takšni »podeželski« upravni enoti, kot je mozirska, sobotno delo smiselno. Bioritma ljudi še s tako propagando ne bomo spremenili.«
Ena od neljubih tem je - po mnenju Vinka Poličnika - denacionalizacija. Tako zato, pojasnjuje, ker je govoriti o reševanju zahtevkov na prvi stopnji po vseh teh letih vsaj nedos toj no. Od več kot 200 zadev jim ostajajo nerešene še tri, od tega dve »kolobarita« od prve, druge stopnje do sodišča in nazaj v drugi krog, reševanje denaciona-lizacijskega zahtevka Ljubljanske nadškofije pa se vleče kot jara kača in ji žal ni videti kon ca.
Občanom čim bolj približati storitve je ena od prednostih nalog že nekaj let. Ocena kakovosti dokazuje, da so na dobri poti. Lani je bila ta najvišja v zadnjih petih letih, odkar merijo opravljeno delo po
nosti v zvezi z ravnanjem z odpadki podvajale.« Vsebino tega odloka naj bi pred nadaljnjo obravnavo in sprejemanjem tako uskladili z obema prej omenjenima občinama. Natančnega odgovora na vprašanje, za koliko bodo zneski na
1 Yci
I 1 ""
i i X
VinkoP otičnik:» Govoriti o reševanju denacionatizacijskih zahtevkov na prvis topnji po toliko tetih je- mitor ečeno -n edostojno.«
enakih merilih. »Ocena 4,8 od 5 možnih točk je za nas presenečenje. Uporabniki imajo namreč na voljo več možnosti za oceno naše učinkovitosti, od knjige pripomb, pritožb in pohval do ankete. Ocena je za nas laskava in smo je veseli, nas pa ob tem res no skrbi, kako bomo ohranili tako visoko raven. Tudi oce na zapos le nih še ni bila tako visoka kot lani.« Poličnik meni, da stranke očitno niso prezrle njihovih prizadevanj približati jim storitve in jih tudi kakovostno opraviti, nekaj pa so k temu pripomogli tudi oprema in urejeno
položnicah »za smeti« v občini višje, svetniki niso slišali, ker - kot je dejal Alojz Podgoršek - bo glede tega več znanega po izbiri koncesionarja in podpisu pogodbe z njim. Neuradno pa naj bi šlo za 27-odstotno povišanje cen.
Več voz ni kov in vozil
Konec lanskega leta je bilo v register vpisanih 10 tisoč 35 vozil in 11 tisoč 24 voznikov. Število slednjih se je v primerjavi z letom 2007 povečalo za 142, vozil pa za 412. Od 31. decembra leta 2000 do konca lanskega leta seje število voznikov v občinah Zgornje Savinjske doline povečalo za 1192, število registriranih vozil pa za 3069.
delovno okolje. Ne glede na to Poličnik meni, da bi morda v prihodnje še večkrat stopili v čevlje uporabnikov in jim ob vhodu v upravni center, kjer je poleg državne uprave tudi lokalna skupnost in nekateri drugi ponudniki, še bolj pomagali priti do želenih storitev.
V letu 2009 bo tako eden od izzivov zaposlenih na mozirski upravni enoti, kako ohraniti visoko kakovost storitev, saj poleg volitev v evropski parlament vlada načrtuje nekatere novosti na področju zakonodaje, v »hiši« na Podrožniku pa manjka tudi notar. »V Velenju so trije, pri nas pa je notarsko mes to neza se de no. Na nedav ni koordinaciji županov občin Zgornje Savinjske doline sem potrebo občanov predstavil in upam, da bomo razpisali prosto mesto notarja ali pa vsaj zagotovili periodično poslovanje. Ta prizadevanja sicer presegajo pristojnosti načelnika upravne enote, vendar na osnovi dosedanje prakse trdim, da se vlaganja v širjenje upravnih storitev pod eno streho na ljudem najbolj prijazen način obrestuje,« je še dejal Vinko Poličnik.
Varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje
»Podat ki v zaključ nem raču nu lanskega občinskega proračuna so zaskrbljujoči. Dolg in rezervacije znašajo blizu 1,3 milijona evrov, kar je kar polovico letošnjega občinskega proračuna. Kakršne koli naložbe, tudi v komunali, niso realne. Varčevanje, varčevanje in še enkrat varčevanje. Varčevalni pro gram je potreb no sprejeti čim prej in se ga dosledno tudi držati, bi lahko strnili razpravo o zaključnem računu lanskega občinskega proračuna, ki ga svetniki niso sprejeli. Pred sprejetjem namreč želijo slišati vsaj mnenje nadzornega odbora. Tega pa tokrat zaradi odsotnosti njegovega predsednika niso imeli. Svetniki so še predlagali, da bi uresničevanje varčevalnega programa »raztegnili« na dve leti.
Kdo ni opravil svojega dela?
Tako so se spraševali svetniki v razpravi pri obravnavi vprašanja Javnega zavoda Vrtec Šoštanj. Kot
so poudarili, je kocka glede izločitve šmarškega vrtca iz zavoda Vrtec Šoštanj padla na sejah sveta prak-tič no že pred dve ma leto ma, ko so se o tem začeli pogovarjati. Sedaj pa se zadeve zapletajo in politizirajo zato, ker nek do ni opravil svojega dela v dogovorjenem času. Glede na to, da nova oblika organiziranosti ne bo prinesla nič sprememb za starše in otroke, ker zaposleni v vrtcu morajo opravljati svoje delo strokovno in odgovorno ne glede na obliko organizira-nos ti ( na to so namreč v pis mu svetnikom kot argument proti odcepitvi med drugim opozarjali predstavniki nekaterih staršev otrok), so sklenili, da morajo biti zadeve glede izločitve vrtca znane do naslednje seje občinskega sveta. Ta naj bi bila predvidoma sredi maja. Sploh pa jih je k sprejetju tega vodil podatek, da naj bi z novo obliko organiziranosti predšolske dejavnosti prihranili na leto blizu 35 tisoč evrov. Odločitev o tem, ali bodo zaradi priključitve vrtca k osnovni šoli oblikovali nov javni zavod in izvedli razpis ali ne, bodo sprejemali pozneje.
Znova negativen prirast
V občinah Zgornje Savinjske doline so lani znova zabeležili negativen naravni prirast. Umrlo je 182 oseb, rodilo se je 180 otrok. Nazadnje je bil naravni prirast pozitiven leta 1999.
Negativen naravni prirast so lani imeli v občinah Gornji Grad (-12). Ljubno (-4), Luče (-8), Nazarje (-5), Solčava (-3), pozitivnega pa v občinah Mozirje (+22) in Rečica ob Savinji (+8).
j j	SAŠA inkubatoT
_ šMAllUcilbUSf. i|r-.iHm**jiUJ|<*niMc
ip jmünvnü ■jwtnvir.j» dun HpHltt rrMWb EH3YIAii|p
SAŠA INKUBATOR d.o.o. ODPIRA VRATA POSLOVNEMU USPEHU
SAŠA inkubator je podjetje, ki nudi podporo mladim podjetjem v SAŠA regiji. Da bomo lahko skupaj čim bolj uspešni in da vam bomo lahko učinkovito pomagali na vaši podjetniški poti, vas vabimo k sodelovanju. SAŠA inkubator zbira podatke o vaših prostorskih potrebah za opravljanje vaše dejavnosti, ki bodo osnova za boljše načrtovanje in uporabo že nekaterih obstoječih prostorov, ki so trenutno prazni. Na razpolago so vam prostori za potrebe mirne proizvodne dejavnosti in opremljeni pisarniški prostori.
Trenutno že imamo na voljo za najem pisarniške prostore na lokaciji Koroška cesta 62 b, kjer ima inkubator tudi sedež, in na Prešernovi 10 v Velenju.
Nudimo Vam:
•	lokacijo v neposredni bližini centra in industrijske cone,
•	ugodne cene najema,
•	vso potrebno infrastrukturo za takojšen začetek poslovanja,
•	javne parkirne površine v bližini objektov,
•	storitvene dejavnosti potrebne za nemoteno poslovanje znotraj objektov,
•	sejno sobo,
•	delovno okolje, v katerem poslujejo uspešna podjetja.
Pogoji najema:
•	vključenost podjetja v SAŠA inkubator, d. o. o.,
•	podjetje ne sme biti starejše od 3 let,
•	podjetje opravlja mirno proizvodno dejavnost ali pisarniško dejavnost z večjo dodano vrednostjo,
•	v primeru zainteresiranosti za opremljene pisarniške prostore, podjetje ne potrebuje več kot 100/m2,
•	v primeru zainteresiranosti za proizvodne prostore, podjetje ne potrebuje več kot 600/m2.
Pozivamo vas, da izpolnite vprašalnik, ki ga najdete na spletni strani www.sasa-inkubator.si ter nam ga do 20. 4. 2009 vrnete na naš naslov:
SAŠA inkubator, d. o. o. Koroška 62 b, 3320 VELENJE
Ali nam ga pošljete na mail: jerneja.kemperle@sasa-inkubator.si.
Za vse informacije o trenutno razpoložljivih prostorih nas lahko pokličete na 03/ 899 61 96 ali pišete na zgornji elektronski naslov.

Novi svet nik Sta ni slav Točaj
V nadaljevanju seje sveta so sprejeli še ugotovitveni sklep o prenehanju svetniškega mandata Urški Podgoršek, kije odstopila s te dolžnosti konec lanskega leta, in potrdili mandat Stanislavu Točaju, kije bil glede na volilni izid na zad njih lokal nih volitvah naslednji kandidat z liste stranke Socialnih demokratov.
Širjenje storitev pod eno streho se vedno obrestuje
Na Upravni enoti Mozirj e lani opravili manj upravnih zadev kot leto prej - Zadovoljstvo strank in zaposlenih lani najvišj e v zadnjih petih l etih - Predlagali ukinitev sobotnega dela - Manjka še notar
AKTUALNO
Odgovornost je pri projektantih!
Muke investitorjev: kako čim prej do gradbenega dovoljenja - Kje in zakaj se zapleta? - Na upravni enoti pravijo, da dajo z izdajo gradbenega dovoljenja na vse predhodne postopke le piko na i - Tam, kjer se zavleče, se zaplete že prej
Investitor naj najame strokovnjaka, ki se spozna na predpise, ga pooblasti, da mu uredi vse potrebno.
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 26. marca - Upravna enota Velenje je v četrtek pripravila dan odprtih vrat, kamor so povabili tiste, kijih zanima karkoli v zvezi z dovoljenji za gradnje objektov, in jim obljubili odgovore iz prve roke. Edi Vučina, vodja oddelka, je prisotne, našteli smo jih osemindvajset, kar kaže na precejšnje zanimanje sedanjih in prihodnjih inve stitorjev, v uvodu seznanil z zakonodajo, ki se dotika tega področja.
Predvsem je spomnil na spremembo Zakona o gradnji objektov, kije stopil v veljavo lani, spremembo uredbe, ki se nanaša na to, kako pridobiti potrebna dovoljenja za gradnjo, in s pravilnikom, kako izdelati projekt.
»Odgovornost je na projektantih,« je poudaril in to ponazoril s stavkom, kije najbrž koga presenetil: »Če je nekdo pridobil gradbeno dovoljenje, še ne pomeni, da se hiša ne more podreti. Gradbeno dovoljenje tega ne zagotavlja, to mora zagotoviti projektant.«
Pot do gradbenega dovoljenja pa je vseeno dolga. »Ampak ne zatika se na upravni enoti, kjer smo dolžni gradbeno dovoljenje ob predložitvi vsega predhodno potrebnega izdati v največ 60 dneh. Če je predhodno vse opravljeno tako, kot mora biti, pa izdamo gradbeno dovoljenje veliko prej. Naša naloga je vtem, da preverimo, če ima projekt vse predpisane sestavine, če so dajatve in prispevki plačani. Govorim seveda o enostavnih, ne zahtevnih objektih, za katere so potrebne tudi revizije. Vse stvari, ki se vlečejo in zapletajo, se običajno zapletejo in vlečejo že prej.«
Kje se potemtakem zatika? Vučina našteva sogla-sodajalce, težave s prostorskimi akti občin, geodetske izmere zemljišč, urejanje v zvezi s komunalnim prispevkom ... Soglasodajalci so »dvojni«. Ene terja zakonodaja in so precej »težavni« - železnice, plinovodi, daljnovodi, drugi so lokalni soglasodajalci, ki so običajno tudi precej dragi, saj vključujejo tudi plačilo prispevkov, med katerimi je najvišji komunalni. »Na oddelku opažamo, daje veliko projektov nepopolnih, opažamo pa tudi, da se bodoči inve stitorji predhodno ne poučijo dovolj dobro o tem, ali je v okolju, kjer nameravajo graditi, gradnja sploh mogoča. Urejajo jo lokal-
Edi Vučina:» Vse stvari, ki se vlečejo, se običajnoz apletejo že prej.«
Začne se z nakupom zemljišča. Investitor mora vedeti, ali bo na njem gradnja možna, v nasprotnem mora biti pripravl jen na morebitne zaplete.
Nasvet iz prve rokep odaja D anicaP ustatičnik.
Premogovnik Velenje uspešno na zunanji presoji
Velenje, 26. in 27. marca - V četrtek in petek je v Premogovniku Velenje potekala zunanja presoja sistemov vodenja, ki jo je tudi tokrat opravil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ. Zajemala je obnovitveno presojo po standardu ISO 14001 - sistem ravnanja z okoljem, ter redni prehodni presoji za OHSAS 18001:2007 - sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, ter ISO 9001:2008 - sistem vodenja kakovos ti.
Presoja je potekala po skrbno načrtovanem programu, zajela pa je vsa glavna področja delovanja podjetja. Vsi presojevalci so bili tudi na jamskih deloviščih.
gradbenega dovoljenja za postavitev enostavnega objekta in za parkirne prostore okoli poslovnega objekta; Jerneja Prislana je zanimalo isto in ocenil je, da so bile nekatere stvari dobro podane. Marico Zabukovnik je posebej zanimal prostorski akt za Podkraj in tudi kakšna usoda je ali bo doletela dopis, ki ga je naslovila na
lokalno skupnost aprila lani v zvezi s spremembo namembnosti zemljišča, pa odgovora ni dobila. Predvsem pa jo je zanimalo, kaj lahko napravi z zgradbami, ki jih je podedovala. »Ali lahko tam, kjer je hlev, zgradimo hišo?« Nekaj odgovor je že dobila, v zvezi s spremembo namembnosti pa bo, kot je rekla, stopila tudi do Mestne občine Velenje. Tudi Simon Pocajt seje dneva odprtih vrat udeležil, da čim več zve o potrebnih postopkih za pridobitev gradbenega dovoljenja.
»Predstavitev se mi je zdela zanimiva, predvsem v tistem delu, ko smo zvedeli, na kaj je treba biti pozoren že pri odločanju za gradnjo, da se kas neje ne zap lete.«
ni odloki, prostorskoureditveni pogoji, ki se od občine do občine razlikujejo,« je pojasnil. Dopolnila gaje Danica Pustatičnik, z istega oddelka: »Zelo je pomembno, kakšen odlok je sprejet za območje, kjer boste gradili. Mi, ki izdajamo gradbena dovoljenja, si ne izmišljamo, kaj je kje prepovedano. V postopku to zgolj preverimo in to smo dolžni storiti.«
Pa udeleženci? Kaj jih je zanimalo, so zvedeli to, kar jih je? Matjaža Lesjaka je zanimala pridobitev
Vodja presojevalcev mag. Dušan Zorc je ob zaključku dejal: »Vsi trije sistemi so skladni z zahtevami vseh standardov. Neskladnosti nismo ugotovili. Sistemi vodenja v Premogovniku Velenje so dobro zastavljeni in tudi izvajani, vsako leto pa se še izboljšujete.«
Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je ob tem izrazil zadovoljstvo in se zahvalil predvsem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki delajo tako pri notranji kot zunanji presoji, saj je bilo opravljenega veliko dela. »Zadovoljni smo, da sistemi dejansko delujejo in da jih tudi uporabljamo pri vsakodnevnem delu.«
Upad večjih investicij se že pozna, pri individualni stanovanjski gradnji pa ne.
REKLI
MatjažL esjak in J ernejP rislan stag ledala v istid okument.
Edi Vučina: »Če je nekdo pridobil gradbeno dovoljenje, še ne pome ni, da se mu hiša ne more podreti. Država pri izdaji gradbenega dovoljenja ne zagotavlja kakovosti in lastnosti objektov, preveri samo, če je projekt izde la la oseba, ki ima licenco in je zavarovana za morebitno škodo, če bo naredila projektantsko napako.«
Obvestilo
Mestna občina Velenje v počastitev dneva Zemlje organizira splošno čistilno akcijo, ki bo potekala na celotnem območju naše občine. K sodelovanju smo povabili društva, krajevne skupnosti in mestne četrti v Mestni občini Velenje, ki so se na povabilo zelo dobro odzvali.
Občanke in občane prijazno vabimo, da se nam pridružijo pri čiščenju našega mesta.
Termin čistilne akcije	Lokacije čiščenja	Zbirno mesto	Nosilec čistilne akcije
10. 4. ob 16. 30 uri	park Gimnazije, trim steza, Herbersteinov gozd	park pri gimnaziji Velenje in pri začetku trim steze (pri Vili Herberstein)	Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj
16. 4. ob 13. uri	okolica Šolskega centra Velenje	spomenik pred Šolskim centrom Velenje	Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti ŠC Velenje, Višja šola za varstvo okolja ŠC Velenje
17. 4. ob 16. uri	okolica velenjske skakalnice	prostori Smučarsko skakalnega kluba Velenje	Smučarsko skakalni klub Velenje, Planinsko društvo Velenje
17. 4. ob 15. uri	okolica Šaleškega gradu	Šaleški grad	Koroško-šaleški jamarski klub Speleos - Siga Velenje
18. 4. ob 9. uri	okolica Velenjskega gradu	park pri Velenjskem gradu	Turistično društvo Velenje
18. 4. ob 9. uri	povodja reke Pake - od KS Paka do podjetja Vemont (skozi Velenje do Pesja)	športno igrišče v Paki pri Velenju, podjetje Vemont gasilski dom v Šaleku, osnovna šola Antona Aškerca Velenje	Ribiška družina Velenje, PGD Velenje, PGD Pesje, PGD Šalek, PGD Vinska Gora, KS Konovo, KS Paka, Lovska družina Velenje
18. 4. ob 9. uri	Sončni park, Rakov gozd, Cesta na jezero do deponije odpadkov, območje KS Stara vas	kotalkališče v Sončnem parku	Uprava Mestne občine Velenje, Upravna enota Velenje, KS Stara vas, Balinarski klub, Socialni demokrati Velenje
18. 4. ob 9. uri	Velenjsko jezero in njegova okolica	čolnarna pri Velenjskem jezeru	Klub vodnih športov Velenje, Potapljaško društvo Velenje, Društvo modelarjev, Modelar Velenje, PGD Škale
18. 4. ob 9. uri	Vrtičkarsko rekreacijsko naselje Kunta Kinte	Parkirišče pri naselju	Habit, d. o. o.
18. 4. ob 9. uri	območje Šaleka, Šaleški grad	gasilski dom v Šaleku	KS Šalek, Motoklub Velenje
18. 4. ob 9. uri	okolica Grilove domačije	Grilova domačija	Turistična zveza Velenje
22. 4. ob 16. uri	območje KS Gorica	KS Gorica	KS Gorica
"»HAS
'i?
Od jrede do ponedeljka - svet in domovina
a
a
Sreda,2 5. marca
Ob 15-letnici združenja Sever je spregovoril predsednik D Z Pavel Gantar, ki je dejal, da so organi za notranje zadeve, v okviru njih pa milica, pri osamosvojanju države igrali nepogrešljivo vlogo. Kot je poudaril, je »uresničitev projekta lastne državnosti pomenila uresničitev drznih sanj, kot sijih upajo izživeti le velike narodne skupnosti.«
Govoril je tudi predsednik države, in sicer na srečanju gospodarstvenikov Slovenije in Hrvaške. Danilo Türk je dejal, da državi med gospodarsko krizo potrebujeta druga drugo, vendar pa ni mogoče zaobiti težav, ki jih imata v medsebojnih odnosih.
Mediji so poročali, da lahko, preden bodo zdravnici Zlatki Kanič, ki je zdravila umrlega Bora Nekrepa, odvzeli licenco, mine leto ali več, a bo tudi po odvzemu zdravnica še lahko delala z bolniki. Njeni delodajalci so namreč sporočili, da bodo ukrepali šele, ko bo zbornica izdala pravnomočni sklep.
Oprema, ki še vedno buri duhove.
Kriminalisti so v okviru preiskave v zadevi Patria govorili z direktorjem Rotisa, podjetnikom Rudolfom Leba-nom, in obiskali podjetje Kolesnik.
Ustavno sodišče je zavrglo predlog Stranke slovenskega naroda za zadržanje ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato.
Barack Obama je Američanom zagotovil, da ima strategijo za boj proti krizi, in jih pozval k potrpežljivosti. Po njegovih besedah bo uspeh opazen, a le če bodo sodelovali brez ozkih kratkoročnih interesov. S temi besedami je Obama zagovarjal 3600 milijard vreden proračun, od katerega bo skoraj polovica primanjkljaja.
Četrtek,2 6. marca
Zdravniška zbornica Slovenije je še ukrepala: zaradi smrti 14-letne bolnice so zdravniku, ki jo je operiral, odvzeli licenco za obdobje štirih mese cev.
To pa ni bila edina novica iz zdravstva. Slišali smo, da naj bi imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec leta 2009 že skoraj 51 milijonov evrov minusa. Jasno je postalo, da bo treba ukrepati.
Morda tako odločno, kot je ukrepal minister Vlačič, ki je javnosti sporočil novo ceno letnih vinjet in povedal, da se polletne ukinjajo, namesto teh pa uvajamo tedenske vinjete. Najkrajše bodo stale 15 evrov, letne pa 95. »Sistem cestninjenja mora biti vzdržen, da se z njim da plačevati kredite, mora pa biti tudi v skladu s pravom Evropske unije,« je dejal minister Vlačič.
Državni zbor je potrdil rebalans proračuna.
Državni zbor je potrdil rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim se presežek odhodkov nad prihodki povečuje na dobro milijardo evrov (2,4 odstotka BDP). Medtem ko so prihodki v letošnjem proračunu po novem načrtovani v višini 8,78 milijarde evrov, je za odhodke predvidenih 9,92milijarde evrov. S tem se proračunski izdatki v primerjavi z do zdaj veljavnim proračunom povečujejo za nekaj več kot 804 milijonov evrov, predvsem za področje trga dela in delovnih pogojev,
gospodarstvo, znanost in tehnološki razvoj ter izobraževanje.
V	Keniji so prijeli moškega, ki ga sumijo, da je Ratko Mladic ali pa Goran Hadžic.
Češka vlada premierja Mirka Topo-laneka je med predsedovanje EU predsedniku Vaclavu Klausu tudi uradno predala odstopno izjavo. Odstop vlade je sledil, potem ko je češki parlament v torek premierju izglasoval nezaupnico. Evropska komisija je ob tem izrazila prepričanje, da bo Češka še naprej učinkovito predsedovala uniji.
Petek, 27. marca
Javni sektor noče deliti usode gospodarstva.
Raje bi stavkali.
Pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja je na seji odločila, da začne priprave na stavko v javnem sektorju. Tako so sklenili zaradi izjav predsednika in članov vlade o posegih v plače v javnem sektorju.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o odvetništvu, ki odločanje o višini tarife vrača nazaj odvetniški zbornici, in zakon o jamstveni shemi, ki omogoča državna jamstva v višini 1,2 milijarde evrov. Zakon o jamstveni shemi naj bi banke spodbudil k dajanju posojil, podjetjem pa zagotovil zadostna sredstva za vlaganje.
Mnoge je razveselila novica, da bo s prihodnjim šolskim letom za deklice v šestem razredu osnovne šole cepljenje proti humanemu papiloma virusu brezplačno. Minister Miklavčič je pojasnil, da se bo cepljenje financiralo iz prihrankov, ki so jih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje in ministrstvu za zdravje dosegli s pogajanji za cene nekaterih zdravil.
Vlada je pripravila novelo zakona o potnih listi nah, ki uvaja biometrične potne liste z dvema prstnima odtisoma.
Podpredsednik češkega parlamenta Vojtjeh Filip je izjavil, da se po izglasovanju nezaupnice vladi odpira možnost ponovne preučitve vprašanja priznanja Kosova.
V	Rimu je potekal tridnevni kongres, na katerem je bila s sodelovanjem Silvia Berlusconija in postfa-šistov ustanovljena nova stranka Ljudstvo svobode.
Nemški odvetnik Klaus Groth je na avstrijsko državno tožilstvo vložil ovadbo proti »pomočnikom Josefa Fritzla« in s tem ovadil njegovo ženo Rosemarie.
Haaško sodiš če je potrdi lo, da v Keniji areti ra ni moški ni nobe den izmed dveh haaških ubežnikov, torej ne Ratko Mladic ne Goran Hadžic.
V	Indoneziji je (spet) prišlo do katastrofe. Ko se je jugovzhodno od prestolnice podrl jez, je umrlo najmanj 77 ljudi. Kraj so zajele grozljive poplave, ki so pogoltnile na stotine domov.
Sobota,2 7. marca
Na Brdu pri Kranju so se sestali koalicijski partnerji, ki so ugotavljali, da kri za zah teva bistve ne spre -membe v slovenski družbi. Premier Borut Pahor, ministri in poslanci koalicijskih strank so bili enotni, da kriza prinaša tudi priložnost za to, da se razmerja v družbi vzpostavijo na novo. Kot je med drugim dejal predsednik Zaresa Gregor Golobič, so dosegli soglasje o tem, da bo treba »marsikje zarezati« in da stvari ne bodo več takšne, kot so bile. Premier Pahor je ob tem napove dal eno -ten finančni nadzor, spremembo sistema javnih naročil, spremembe davčne zakonodaje ter okrepljeno vlaganje v raziskave in razvoj.
V	Šoštanju se je že začela gradnja šestega bloka termoelektrarne, pri čemer je bilo slišati pomisleke o rabi denarja. Anonimno pismo o tem je
Koalicija je (spet) razmišljala o ukrepih.
doseglo celo premierja.
Statistične raziskave po svetu so ugotavljale, da je med slovenskimi mladostniki vse več takih, ki redno uživajo alkohol. Njihovo število je v mednarodnem merilu celo nad povprečjem.
Irci pa so se smejali. V Dublinu sta namreč viseli sliki golega premierja Briana Cowna. Irski profesor, 35-letni Conor Casby, je brez Cownovega vedenja in dovoljenja naslikal dve sliki in ju razobesil v galerijah Royal Hibernian Academy in Narodni galeriji. Ena od slik prikazuje irskega premierja »zgoraj brez«, v rokah pa drži modre spodnjice. Brian Cowen je upodobljen le do pasu. Na drugi sliki pa je prikazan premier na stranišču, v roki pa ima zvitek toaletnega papirja. Sliki sta bili razstavljeni le nekaj minut.
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je bil bolj resen. Dejal je, da podpira načrte ameriškega kolega Baracka Obame, ki namerava v Afganistan poslati vojaške okrepitve.
Nedelja,2 9. marca
V	Hudi jami so pripravili spravno mašo za žrtve povojnih pobojev, ki jo je daroval nadškof Anton Stres. Kot je dejal, žrtev povojnih pobojev odslej ne bo več mogoče »ne prezreti in ne prezirati«.
V	Londonu je zasedala skupina G-20. V njihovem imenu je Joe Biden protestnike, ki so se v evropskih mestih zbrali pred zasedanjem skupine, pozval, naj dajo državam priložnost za reševanje krize. »Upam, da jim je jasno, da bomo srečanje G-20 zapus-
Nekateri so pred zasedanjem skupine protestirali.
tili s konkretnimi predlogi, kako se spopasti s krizo,« je še povedal ameriški podpredsednik.
Kolum bijo je pretre sel škan dal, ki spominja na avstrijskega Fritzla, saj so odkrili moškega, ki je več kot 20 let zlorabljal svojo hčer in imel z njo osem otrok. Alvarez, ki ga obtožujejo posilstva in incesta, vse obtožbe zavra ča, in trdi, da je bila dekli ca posvojena. »Najino romantično razmerje je bilo posledica resnične ljubezni med nama. A ni bila moja hčerka,« so bile besede Alvareza. 35-let-na Alba Nidia Alvarez, ki jo je k priznanju spodbudil evangeličanski pastor, je povedala, da jo je oče redno posiljeval in daje rodila 11 otrok, trije med njimi so umrli.
V Črni gori pa so volili. Udeležba drugih parlamentarnih volitev je bila visoka, a vseeno nižja kot leta 2006. Opozicijska Socialistična ljudska stranka naj bi prejela 17,4 odstotka, Nova srbska demokratska stranka pa 9,3 odstotka glasov.
Ponedeljek, 30. marca
Slovensko javnost je pretresla novica o smrti dveh otrok iz Sežane, starih dve in štiri leta, ki sta umrla nasilne smrti. Zaradi interesa preiskave medijem še ni bilo veliko znanega, slišali pa smo, da naj bi otroka zadušila njuna psihično nestabilna mati, ki ima tudi težave z alkoholom.
Kljub ponujemu odstopu Bavčar ni bil v središču pozornosti, saj nas je pretresla zgodba iz sežanskega bloka.
Prav tako slaba je bila novica o vremenu. V Sloveniji so večje reke poplavljale skoraj po vsej državi, ponekod pa je celo snežilo. Posledično je bilo veliko cest zaprtih. Kot je dejal poveljnik civilne zaščite občine Renče-Vogrsko Milivoj Perkon, življenja ljudi niso bila ogrožena, gasilci so reševali le občana, kije poskusil rešiti svoj traktor in pri tem zabredel 700 metrov v poplavljeno območje, nato pa gaje odnesla voda. Uspel se je oprijeti drevesa, po eni uri pa so ga rešili gasilci s čolnom.
Ljubljanski mestni svetnik Peter Božič je podal predlog, da se ena od ulic v Ljubljani poimenuje po Titu.
V	stranki SDS so napovedali, da pričakujejo veto Državnega sveta na novelo zakona o odvetništvu, ki določa, da bo tarife znova določala odvetniška zbornica. Če veta ne bo, bodo, kot so napovedali, sprožili postopke za referen dum.
Prvi mož Istrabenza Igor Bavčarje ponudil svoj odstop, če bodo banke upnice in trije največji delničarji hol-dinške družbe podpisali dogovor. Banke upnice in delničarji naj bi tako sprejeli odločitev glede dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij med Istra-benzom, bankami in lastniki. Če dogovora ne bodo podpisali, Istrabenzu ne bo ostalo več veliko možnosti, da bi se izognil najbolj črnemu scenariju. V nasprotnem primeru se iskanje primerne rešitve šele zares začenja.
Torek, 31. marca
Nadzorni svet Istrabenza je po ponedeljkovi maratonski seji sprejel odstop Igorja Bavčarja, ki mora do 15. maja pripraviti sanacijski načrt družbe.
Minister za razvoj Mitja Gasparije dejal, da pomeni napoved štiriodstot-nega padca BDP-ja veliko spremembo za delovanje ekonomske politike v Sloveniji. Kot je napovedal, bo vlada do srede aprila pripravila predloge novih kratkoročnih ukrepov za bla-žitev posledic krize, v pripravi pa so tudi strukturni ukrepi, med drugim v povezavi s trgom dela, fiskalno politiko, zdravstveno in pokojninsko blagajno ter javnofinančnimi izdatki.
V	ospredju zanimanja sta bili ministrstvo za notranje in ministrstvo za zunanje zadeve. Prvo zaradi gradnje novih prostorov, ki naj bi združili vse lokacije MNZ-ja. Izvedeli smo, daje projekt na območju nekdanjega Litostroja vreden 4,5 milijona evrov, trenutne najemnihne za obstoječe prostore pa znašajo 800 tisoč evrov. Kot so napovedali, gre najemna predpogodba nekdanjega ministra Mateja v presojo Računskemu sodišču. Na zunanjem ministrstvu pa so potrdili, da so odgovorili na Rehnov predlog o meji, kot so bili naprošeni.
Vroče je bilo v Državnem zboru, kjer so obravnavali spremembe zakona glede pokojnin za vdove nekdanjih vojaških zavarovancev in govorili o energetski politiki Slovenije.
V	ljubljanskem nakupovalnem središču je strokovnjaka za plazilce Jür-gena Hergerta ugriznila strupenjača, ta pa je mirno zaprl vitrino in poiskal protistrup, ki mu ga je vbrizgala inter ventna zdravnica. Iz kliničnega centra je odletel na nadaljnje zdravljenje v München.
Nemška kanclerka Angela Merkel je med težko pričakovanim obiskom v Oplu obljubila državna poroštva, a le, če bo avtomobilski proizvajalec našel strateške vlagatelje.
žabjor
perspektiva
Revni milijonar
Špela Kožar
Zmagovalni film letošnjih oskarjev je malce presenetil - Revni milijonar je bil nizkopro-računski film, ki so ga želeli na ameriškem trgu sprva predstaviti le na DVD-ju. Nato pa na gala filmskem večeru ponovi uspeh filma Schindlerjev seznam, ko po petnajstih letih izenači nazive najboljši film, najboljši režiser, najboljši scenarij na podelitvah zlatih globusov, britanskih baft in seveda oskarjev. Revni milijonar spominja na hollywoodski mit o »uspehu čez noč«. Mu je zato uspelo? Vsekakor ne gre oporekati domišljeno predstavljeni zgodbi o fantu iz najrevnejšega predela Mumbaja, ki pravilno odgovori na vsa vprašanja v kvizu Lepo je biti milijonar. Prav tako ne kakovosti režije ali sporočilnosti. Pa vendar sem po ogledu filma pomislila, da mu manjka tista »oskarjevska globina«. Po oskarju pa, da je Akademija naredila politično potezo.
Revni miljonar je zmagal kmalu po inavguraciji Obame, s katero je marsikateri ameriški državljan ponovno začel upati - upati na spremembe, upati v ameriški sen. Enako počnejo protagonisti filma - upajo na avtogram slovitega indijskega igralca, upajo na ljubezen, upajo na boljše življenje. In njihov konec? Happy end. Prav tak, kot si ga želijo Američani.
In kaj si želijo Indijci iz slumov?No, od februarja dalje verjetno tudi igranja v kakem podobnem filmu, saj je njihovim prijateljem uspelo priti na rdečo preprogo (Akademija oskar je povabila celotno filmsko ekipo), po vrnitvi v domovino pa so postali nacionalni junaki. Ce izvzamemo »indijski sen«, pa so njihove želje bolj vsakdanje oziroma dnevne; preživeti iz dneva v dan. Kar te v filmu presune,je realnost! Navkljub pisanosti barv, bollywoodskim glas-beno-pevskim vložkom in ekzotičnosti pokrajine se zavedaš, da te najbolj »privlači« tisto, kar boš želel po nekaj urah pozabiti. Rev-šči na.
Res je, da dandanes, v obdobju recesije, ni prizanešeno nobeni celini ali državi; bogati milijonarji postajajo revni, obubožani, depresivni. Svetovna finančna atmosfera postaja zanje nevzdržna in vse večje novic o milijonarskih samomorih. Ceprav si »z lahkoto« domišljam življenje na visoki nogi, se zdi nepredstavljivo izgubiti svoje dohodke zaradi »ene noči«.
No, po drugi strani pa je prav tako nepredstavljivo gledati nasmejane otroke, ki živijo v slumih. Pravkar je na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani zmagala otroška, bolje rečeno odrasla zgodba o mehiških otrocih, ki opravljajo težka fizična dela po 14 ur na dan sedem dni v tednu. Rečejo jim dediči, ker se tradicija prenaša iz roda v rod. Na fotografiji iz festivalskega kataloga se je eden izmed dedičev ob nošenju težkega bremena smehljal. Cemu, sem pomislila? Tovrstne misli so vsem dedičem tega sveta verjetno odveč. Tako pač je.
Zato so noči, kot je bila oskarjevska, še toliko bolj pomembne; ker lahko pričarajo ključno hollywoodsko vodilo - bleščečo iluzijo. Akademija je MORALA nagraditi Revnega milijonarja, morala je pridati upanje, o katerem je mesec dni prej na Kapitolskem griču govoril Obama.
Navsezadnje je v času recesije občutek mednarodne povezanosti in odprtosti nujen, saj si nihče ne upa napovedati bližnje, niti daljne prihodnosti. V času recesije je torej treba slediti novemu sloganu -vsi za enega, eden za vse. In zato vsako nadnacionalno priznanje, kot je podelitev najvišje ameriške filmske nagrade britansko-indij-skemu filmu z indijskim igralskim ansamblom, pomeni nekaj več. In hkrati nikoli ne more pomeniti nekaj novega. Realnost ostane.
Opravičilo
V prejšnji številki se nam je pri avtorstvu Iz žabje perspektiva zgodila neljuba napaka. Sodelavkama Kaji Avberšek in Živi Vrbič se iskreno opravičujemo.
■ Uredništvo
nikoli sami2Q7

GOSPODARSTVO
Gospodarstvo potrebuje konkurenčne pogoje gospodarjenja
Na upravnem odboru
Savinjsko-šaleške
območne
gospodarske zbornice znova poudarili potrebo po usklaj enem delovanju vlade, gospodarstva in deloj emalcev -Znova podpora gradnji šestega bloka
MiraZ akošek
Aktualno stanje v gospodarstvu je bila osrednja tema zadnje seje upravnega odbora Savinjsko-šaleš-ke območne gospodarske zbornice, na kateri sta sodelovala tudi Borut Meh, predsednik delodajalcev Slovenije in Franjo Bobinac, predsednik združenja Menedžer in predsednik uprave Gorenja.
Meh je poudaril, daje reagiranje vlade prepočasno. Slabo je, da je zastal socialni dialog, to pa predvsem zato, ker so delojemalci skušali predvsem ubraniti doseženo. Meni, da je nujno vzpostaviti prožnejši trg delovne sile in razbremeniti delo, ki je med najdražjimi v Evropi in celo v svetu. Seveda je treba zmanjšati tudi javno porabo. Veliko si obeta od jamstvene sheme, ki bo omogočila financiranje podjetij, podobne učinke pa bi imela tudi odprodaja stanovanj. V Gorenju od vlade pričakujejo konkurenčne pogoje poslovanja, med
Med sejo upravnega odbora (z desne): Drago Potočnik, Franci Kotmnik, dr. Cevtka Tinauer,
mag. Franjo Bobinac in Borut Meh
tem ko se zavedajo, da morajo za ostalo poskrbeti sami. Franjo Bobinac pozdravlja zakon o subvencioniranju krajšega delovnega časa, saj so lahko zaradi tega v Gorenju ohranili kar 600 delovnih mest. Državi
Direktorica dr. Cvetka Tinauer je
znova poudarila nujnost usklajenega delovanja vlade, delodajalcev in delojemalcev in soglašala z mnenjem mnogih razpravljalcev, daje nujno pospešiti državne investicije,
brez katerih ne bo novega zagona gospodarstva. Mednje vsekakor sodi tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki ga je upravni odbor znova soglasno podprl.
Saša regija v resoluciji nacionalnih razvojnih projektov
V nacionalnih razvojnih projektih naj bi bila Saša regija zastopana v obdobju do leta 2023 na treh razvojnih smereh, in sicer v energetiki in alternativnih virih energije, razvoju izdelkov, industrijskea dizajna, novih materialov in na področju novih storitev ter ekologije in okoljskih tehnologij.
Zakon o
subvencioniranju krajšega delovnega časa ohranil v Gorenju 600 delovnih mest
predlagajo, da po zgledu sosednjih držav začasno prevzame finančno breme presežnih delavcev. Gorenje je samo lani plačalo v državni proračun 65 milijonov davkov in prispevkov, zdaj, ko so v krizi, pa pričakujejo, da jim bo država stopila naproti. Povedal je tudi, da se intenzivno ukvarjajo z obvladovanjem vseh vrst stroškov in iščejo nove trge. Zaenkrat jim na večini trgov uspeva ohranjati ali pa celo povečevati tržne deleže.
Delo jet reba razbremeniti
Borut Meh: »Nesprej emljivo, da j e delo v Slovenij i med najdražj imi v Evropi in svetu.«
Delodajalci, ki se v tem času seveda ubadajo predvsem z ukrepi, s katerimi bi v svojih okoljih omilili posledice svetovne finančne in gospodarske krize, z dosedanjimi ukrepi vlade niso povsem zadovoljni. Borut Meh, predsednik delodajalcev, poudarja, da so prepočasni.
»Žal jih zaenkrat še premalo čutimo, saj je v praksi zaživel le zakon o subvencioniranju
delovnega časa. Bolj pomembni so ukrepi na finančnem področju in upam, da bodo po sprejetju jamstvene sheme tudi zaživeli. Seveda mora vlada paziti, da krediti na tej osnovi ne bodo predragi za podjetja.« Kaj pa poleg tega delodajalci še predlagate? »Delodajalci imamo vedno veliko predlogov. Predvsem mislim, da bi bil v tem trenutku zelo učinkovit ukrep zamika plačila prispevkov iz plač. To bi likvidnostno izjemno razbremenilo podjetja, velik uspeh pa bi bil tudi, če bi se končno začeli resno pogovarjati o bolj fleksibilnem trgu dela. Seveda to ni odvisno samo od nas in vlade, ampak predvsem od tretjega partnerja, delojemalcev.« Mislite, da je nefleksibilen trg dela kriv, da je toliko zaposlitev za določen čas? »Naš trg dela je izjemno tog. Zelo težko je prehajati iz ene zaposlitve v druge, še posebej, ker mora delodajalec zagotoviti odpravnine, tudi če delavcu priskrbi drugo delo. Predolgi so odpovedni roki, odpravnine pri prenehanju
dela iz poslovnih razlogov so visoke. A največja težava se mi res zdijo zapletene procedure in dolgi roki, ki trajajo včasih kar celo leto.« Kako pa ocenjujete zadnje odzive na zahteve po zvišanju plač v javnem sektorju? »Iz gospodarstva vsekakor kažemo na javni sektor. Tudi tam je treba zategniti pasove, vendar pa mislim, da morajo v javnem sektorju težave reševati sami. Zato se mi zdi nesmiselno gledati v njihov lonec. Vlada se mora z njimi dogovoriti za obseg sredstev, potem pa jih pustiti, da z njim sami gospodarijo.« Bo možno v teh zaostrenih časih izpeljati socialni dialog?
»Socialni dialog je vedno tekel in moram reči, da se ga veliko resneje tako delodajalci kot deloje mal ci loteva mo v kriz nih časih. Čeprav se komu zdi morda absurdno, da v tem obdobju poteka dialog, vendar zdaj veliko bolj rabimo drug drugega.«
Posebne štipendije in zmagovalne ideje
Premogovnik in SAŠA Inkubator predstavila raziskovalne naloge iz razpisa posebnih štipendij Znanje energiji - energija znanju ter nagrajene projekte regionalnega natečaja SAŠA Inkubatorja Zmagovalna ideja 2008
Milena Krstič - Planine
Velenje, 31. marca - Poslovni dogo dek, ki ga je v pone deljek v Novi pripravil Premogovnik, na njem pa so predstavili raziskovalne naloge iz razpisa posebnih štipendij Znanje energiji - energija znanju ter nagrajene projekte SAŠA Inkubatorja Zmagovalna ideja 2008, je ob številnih drugih pritegnil množico mladih iz Šolskega centra Velenje. Če si sposodimo besede voditelja dogodka, Petra Polesa, so na dogodku govorile zvezde, takt pa so jim dajali člani Slovenskega tolkalnega projekta StoP.
»V Premogovniku večkrat poudarjamo, da delamo načrtno in sistematično na vseh področjih, od razvoja, izobraževanja in usposablja-
Dr. MilanM edved:» Sredstev vloženih vi zobraževanje ne obravnavamo kots trošek, ampakn aložbo za prihodnost.«
nja, varnosti pri delu do proizvodnje. Smo tudi družbeno odgovorno podjetje, ki pri svojem delu upošteva načela trajnostnega razvoja. V Premogovniku združujemo znanje, nove ideje, inovativnost in zato niti ni slučaj, da smo se odločili za razpis posebnih štipendij ter Zmagovalne ideje,« je poudaril direktor Premogovnika dr. Milan Medved. »Sredstev, vloženih v izobraževanje in usposabljanje, ne obravnavamo kot strošek, ampak kot naložbo za prihodnost,« je še poudaril. Kakšna je lahko naložba za prihodnost, pa je nakazal ponedeljkov dogodek.
Premogovnik je konec leta 2007 prvič - letos je to storil drugič -razpisal posebne štipendije za študente katerekoli smeri študija iz Šaleške doline. S tem so želeli spod-
buditi razvojna razmišljanja mladih, katerih študij ni vezan izključno na poklice, ki so tesno povezani s Premogovnikom. Podelitev štipendije so povezali z izdelavo raziskoval ne nalo ge na z raz pi som določene teme. Januarja 2008 so sklenili štipendijske pogodbe s tremi študentkami, in sicer s Hano Sevšek iz Velenja, študentko Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, za raziskovalno nalogo z naslovom: Sonce, neizčrpen vir obnovljive energije, z Mojco Andrejc iz Šoštanja, študentko Pedagoške fakultete v Ljubljani za raziskovalno nalogo Vzgajajmo za energijo v prihodnosti, in z Anjo Rak iz Šmartnega ob Paki, študentko Naravo slovno-tehniške fakulte-
te v Ljubljani za raziskovalno nalogo Pristop k varčevanju z energijo, gospodarjenje z energijo in varovanje okolja v papirništvu. Študentke in štipenistke Premogovnika so na prireditvi svoje raziskovalne naloge tudi predstavile.
Projekt »Zmagovalna ideja« 2008 za najboljše start-up podjetje SAŠA regije je pripravil SAŠA inkubator skupaj z osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in partnerjem znanja Tovarno podjemov ter pod generalnim pokroviteljstvom Premogovnika Velenje. »Zmagovalna ideja ni enkraten dogodek. Peljali jo bomo naprej. Naslednji natečaj bo novem bra,« je povedal Dra go Potočnik, direktor PV Investa.
Študentke,š tipendistkeP remogovnika,r aziskovalke: Anja Rak, HanaS evšek,M ojca Andrejc.
Z regionalnim natečajem SAŠA regije za najboljše start-up podjetje so želeli prispevati k dvigu podjetniške aktivnosti v regiji, prepoznati najboljša inovativna, nova ali novonastajajoča podjetja, jih strokovno podpreti, nagraditi in narediti prepoznavne. V okviru projekta je od novembra do konca janu-
arja potekal natečaj, organizirane so bile brezplačne podjetniške delavnice in brezplačne svetovalne ure. V finale zagovora so se uvrstili Augeo, d. o. o., Marjana Toma-žina, Sano, d. o. o., Mateje Frece, TVl.si, d. o. o., Romana Repnika ter poslovni ideji Edite Kos Mar-tinšek in Damjana Konovška. Področja, ki so jih zajemale ideje, so bila obnovljivi viri energije, šport in rekreacija, wellness, e -središče dodatnega izobraževanja in razvoj spletnih medijev.
Podeljeni sta bili dve prvi nagradi, in sicer sta ju prejeli podjetji TVl.si (za poslovno idejo o regionalnem spletnem mediju) in PV--HER (hitro rastoče energetske rastline), tretjo nagrado pa je prejelo podjetje Augeo (funkcionalno gibanje kot način življenja). Nagradni sklad je 6.000 EUR in 60 ur brezplačnih svetovalnih storitev za prva tri nagrajena podjetja.
K temu še misel župana Mestne občine Velenje Srečka Meha: »Samo ideje so tiste, ki lahko premaknejo voz. Glejmo v isto smer, čeprav ne bomo videli istega.«
Zmagovalnei deje sop rispevali:Mar janT omažin,D amjanK onovšek in Roman Repnik.
Naval pričakujejo v drugi polovici leta
Na Območnem združenju RK Velenje in Mozirje za zdaj ni večjega navala za prehrambene pakete - Veliko si obetajo od pošiljk hrane v aprilu
TatjanaP odgoršek
Posledice gospodarske krize so vsak dan večje, temu primerne so tudi stiske posameznikov in družin. Vse več jih je, ki trkajo na vrata RK in Karitas. Pritisk na pakete prehrane, obleke je v nekaterih okoljih že povsem izpraznil skladišča RK. Je tako tudi v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini?
Za zdaj še zagotavljajo najnujnejšo pomoč
Na Območnem združenju RK Velenje, kjer so lani s prehrambenimi paketi in pralnim praškom pomagali iz stiske 581 pomoči potrebnim družinam, so povedali, da se na srečo s takšnimi težavami kot v drugih okoljih v Sloveniji za zdaj še ne srečujejo. »Imeli smo srečo, ker smo imeli v začetku leta v skladišču 553 paketov prehrane in pralnega praška, ki smo jih razdelili minuli mesec 506 družinam. Prav tako je naše skla di šče dokaj dobro založeno z oblačili, za katera pa ni zanimanja. Je pa tudi res, daje potrkalo na naša vrata nekaj
posameznikov, za katere smo ver-je li, da so potreb ni pomo či, a smo jim to odklonili. Število prehrambenih paketov je omejeno, prednost pa imajo družine z več člani,« je povedala Darja Lipnikar, sekretarka Območnega združenja RK Velenje.
donirala 2500 evrov, ki smo jih porabili za nakup prehrambenega blaga in ga tudi razdelili.«
V tem trenutku pa si veliko obetajo od pošiljke paketov prehrane in pralnega praška v tem mesecu, v začetku maja pričakujejo novo pošiljko hrane iz virov Fiha in iz
DarjaLi pnikar:» Pomoč so nam obljubile tudi vse tri lokalnes kupnosti.«
Po besedah Lipnikarjeve predvidevajo, da se bo položaj v tukajšnjem okolju korenito spremenil do konca meseca junija in da bo takrat naval tudi pri njih veliko večji, kot je bil doslej. Tega trenutka se kar bojijo, »ker ne vemo, kaj bomo nare di li takrat. Pomoč so nam obljubile občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, tudi RK Slovenije je minuli petek začel akcijo Lepo je deliti. Načrtujemo, da se bomo obrnili z dopisi na podjetja v dolini in jih poprosili za dona-torstvo. Upamo, da bo odziv letos bolj ši, kot je bil lani, ko so nam ta
Anja Pukart:» Drastične spremembep ričakujemo tja dop oletja.«
intervencijskih zalog EU. »Pričakujemo blizu 400 paketov, kakšnega več ali manj. Potrebe so in bodo večje, a žal je število paketov ome-
jeno in bodo tako znova imele prednost družine z več člani.»
Lipnikarjeva je še dejala, da imajo način razdeljevanja hrane drugačen kot drugje. Pakete delijo takrat, ko zberejo zanje vse predvidene artikle. Ne delijo torej posebej sladkorja, moke, testenin, riža, ampak počakajo in takrat, ko delijo pakete, so ti res bogati. »S tem ljudem prihranimo pot in čas.«
Prve pakete so že razdelili, drugo delitev predvidevajo konec tega meseca ali v začetku maja. Tako kot vedno doslej bodo upravičence obvestili, kdaj lahko pridejo po paket. Sezname slednjih usklajujejo s centrom za socialno delo in predstavniki krajevnih organizacij RK.
Oblačila ja, prehrano ne
»Pomoč, ki jo lah ko nudi mo pomoči potrebnim občanom občin Zgornje Savinjske doline, je vtem trenutku omejena le na rabljena oblačila in obutev. Naše skladišče je s tovrstnim materialom dobro založeno. Od lanskega novembra do lani beležimo porast obiskanos-ti skladišča. Pomoč v hrani pa smo nazadnje razdelili decembra lani
SOS trgovina tudi v Velenju?
Po nekaterih informacijah naj bi tudi v Velenju odprli SOS trgovino. Na upravi Mestne občine Velenje, kjer smo informacijo preverjali, so povedali, da so v tukajšnjem okolju že pred gospodarsko krizo razmišljali o njeni ustanovitvi, sedanji trenutek pa se jim zdi za kaj takega še primernejši.
O tem se že pogovarjajo s SOS zadrugo, ki so jo povabili k sodelovanju. Lokalna skupnost je pripravljena sodelovati pri pripravi projekta, za SOS trgovino zagotoviti tudi prostor. Za zdaj pa dogovori še niso tako daleč, da bi lahko zadevo predstavili širši javnosti.
Predlani 1437, lani 2744 paketov hrane in pralnega praška
Na Območnem združenju RK Velenje so lani razdelili v petih akcijah 2744 paketov hrane in pralnega praška, več kot 15 tisoč litrov mleka, 126 zavojčkov 0,2 litra čokoladnega mleka, 1153 paketov polkilogramskih keksov, 870 kilogramov moke, 49 polkilogram-skih paketov koruznega zdroba, 2132 polkilogramskih paketovteste-nin, 3340 kilogramov sladkorja, 560 kilogramov riža v skupni vrednosti 102 tisoč evrov. Leto prej so razdelili pomoči potrebnim 1437 paketov prehrane in pralnega praška, 12 tisoč 626 litrov mleka, 9616 zavojčkov mleka po 0,2 litra, 2390 polkilogramskih paketov keksov, 800 kilogramov moke, 4560 polkilogramskih paketov koruznega zdroba, 2255 polkilogramskih paketov testenin, 1638 kilogramov sladkorja in 880 kilogramov riža.
in od takrat do danes novih paketov nismo razdeljevali, ker žal nimamo dovolj lastnih finančnih sredstev za nakup hrane. Te ali paketov od drugod pa tudi nismo dobili,« je opisala položaj sekretarka Območnega združenja RK Mozirje Anja Pukart.
Čeprav je tudi v Zgornji Savinjski dolini že prišlo do odpuščanja delavcev zaradi gospodarske krize, pa je - pravi Pukartova - stanje v dolini za zdaj še dokaj stabilno in povečanega povpraševanja po njihovi pomoči še niso zaznali. Prepričana je, daje tako tudi zato, ker je okolje v precejšnji meri kmečko in ljudje pridelajo nekaj hrane doma. Kot je še poudarila, bi pa težko ocenila, katera skupina njihovih občanov je bolj rizična: upokojenci, ki se s svojo nizko pokojnino po smrti zakonskega partnerja znajdejo v neki finančni stiski, ali so to upokojenci z nizko pokojnino v najemnih stanovanjih, družine s šoloobveznimi otroki. »Dejstvo je, da so potrebe vsak dan večje. Drastične spremembe pričakujemo tja do poletja. Usoda podjetja Elkroj je namreč zelo negotova. Ne govorijo več o 62 trajnih presežkih, ampak o stečaju kolektiva s skoraj 200 zaposlenimi.«
V primerjavi z velenjskim območnim zdru že njem RK pomo či od lokalnih skupnosti ne pričakujejo, ampak le pomoč RK Slove nije in pakete hrane iz ukrepov intervencij skih zalog EU.
Pomoč RK v naslednjih mesecih
RK Slovenije naj bo v teh dneh začel prejemati Tuševe pakete (bilo naj bi jih 15 tisoč), kar naj bi zado šča lo za slab mesec. Konec minulega tedna se je prav tako začelo zbiranje sredstev v akciji Lepo je deliti. Z njo - se nadejajo -bodo zbrali 150 tisoč evrov.
Pomoč pričakuje še od Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (Fiho), in sicer predvidoma 20 tisoč paketov hrane, finančno pomoč od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Če bi slednje RK zaupalo le 10 odstotkov zneska, kot ga je ob neurju, bi to pomenilo 200 tisoč evrov, s čimer bi lahko kupili blizu 15 tisoč paketov hrane.
»Boš vprašala, če lahko hodimo k njej?«
Preventiva je garaško delo, pravi Ivana Jevšek, dr. dent. med. - Velenjski sedemnajstletniki imajo vrhunske zobe in so v regiji daleč najboljši - Na žalost je med njimi tudi nekaj takih, ki so se malo zanemarili
MilenaK rstič -P laninc
Že dolgo ima Velenje eno najboljših specialistk za otroško zobozdravstvo v Sloveniji. To ji priznavata tako stroka kot starši: Ivano Jevšek, dr. dent. med., specialistko pedontologinjo. Pa se ne trudi samo za »svoje«, velenjske, otroke. Z različnimi predavanji in svetovalnimi oddajami tudi na televiziji, radiu in v časopisih, se trudi osve-ščati starše, kako pomembno je ustno zdravje otrok in mladostnikov, ker oboje vodi v preprečevanje nastanka in zmanjševanja obsega težav z zobmi v odrasli dobi.
Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije ji je podelila naziv zaslužna članica za izjemne prispevke pri uveljavljanju poslanstva stanovske organizacije - Zbornice -doma in v tujini. Ugledno priznanje je prejela ta torek.
K njej prihajajo tudi otroci od drugod. Zaradi zapletenih posegov, zato ker nočejo odpreti ust in zato, ker je znana kot prijazna zobozdravnica.
Z njo smo se srečali pri njej doma. »Bo bolj spro šče no,« je rekla, » tudi več časa bo. Pred mojo ordinacijo je vedno polno otrok in mla dost ni kov, teh pa niko li ne pustim rada čakati,« je dodala. Pa ne zato, ker bi bilo toliko mladih s piškavami zobmi, ampak zato, ker si mnogi želijo k njej. S svojim pristopom, vedrino, potrpežljivostjo, jih zna razorožiti. Usta pri njej odprejo tudi tisti, kijih drugje ne.
»Ampak to je žalostno. Nekateri zobozdravniki se ne potrudijo dovolj. Velika napaka pri izbiri študentov stomatologije
»Pridejo z otrokom, starim komaj eno leto, ki ima kronično razvado uspavanja s stekleničko. Pri dveh letih se to na zobeh že pozna.«
in medicine je v tem, da ne poznajo otrokove psihologije. Bistveno je, da si njegov. Otrokov. Staršev. Da občuti, da si tam zato, da mu pomagaš, ga razumeš, ga pobožaš in mu kljub temu, da kriči in grize, nameniš prijazno besedo. K nam res prihajajo najtežji mali bolniki tudi od drugod, veliko je takih, ki ne pustijo delati. Z Ireno, mojo instrumetarko, se potrudiva in stoodstotno uspeva. Ne glede na to, kako je zob uničen, kako je otrok razvajen ... Pot do tega je včasih, če pride otrok z bolečino, groba, grda, ampak potem vzpostavimo dober odnos. Rekla bi, da naju z Ire no kar vzljubijo. Zadnjič mi je bilo prav toplo, ko je deklica, stara komaj malo več kot dve leti in res problematična, v narekovajih seveda, mamico ves čas spraševala: boš vprašala, če lahko hodimo k njej?«
Bistveni del njenega poklica je preventi-
»Izredno srečo imam, da je moja instrumentarka, sestra Irena, izjemna.«
IvanaJ evšek je enan ajboljšihs pecialistk zao troškoz obozdravstvo vS loveniji. »Otrok mora čutiti, da mu želiš pomagati.«
va. Garaško delo. Trpijo glasilke. »Če imaš vse dopoldne samo pogovore s starši in mnoge med njimi - so pa starši seveda zelo različni in nekaterih ni treba - prepričuješ in se včasih dobesedno bodeš z njimi, da jim dopoveš, kako naj ravnajo, kako naj bodo dosledni . Potem res trpijo tudi glasilke. Poleg tega je to delo, ki nima vedno takih rezultatov, kot bi jih želeli, pričakovali.«
Rezultati se vedno odrazijo na dolgi rok. »Lahko se pohvalim, da imajo naši sedemnajstletniki vrhun ske zobe in so v regiji daleč najboljši. Dostikrat mi kdo reče: za te, ki pridejo iz Velenja, vem, da so dob ri. Na žalost je tudi med njimi nekaj takih, ki se malo zanemarijo, ki niso imeli ustrezne preventivne podpore doma, ki se nepravilno prehranjujejo, popuščajo pri higieni. Bojim se, da bo stanje še slabše, odkar se zapleta s floridi. V Sloveniji že prej niso bili enotni o njih, trenutno pa ni uvoza. Starši so jih vajeni, hodijo po te stvari, ker verjamejo vanje.«
V zadnjem času je v zvezi z zobozdravstvom veliko govora o stroških, glavarinah, čakalnih dobah ... Kako je s tem pri njej? »Sem čisti zobozdravnik in skoraj nikoli ne razmišljam o tem, koliko kdo zame dobi, koliko je vredno moje delo, koliko plače dobim. Vedno pa me je bolelo, da smo bili vsi enako nagrajeni, ne glede na to, ali imaš vpisanih 2.000 pacientov ali 500 oziroma 700. V Sloveniji imajo specialisti mojega področja maksimalno vpisanih 700 pacientov, jaz jih imam čez 2.000, in to že ves čas.«
Kako jih obdela? »Najbrž merite na vprašanje, če so moji pacienti obdelani tako kot pri tistih, ki jih imaj o 700. Na srečo so naši pacienti brez kariesa. Imam sistem, da tiste, ki so brez, naročimo v dolo-
Ivana Jevšek, dr. dent. Med. specialistka pedontologinja, je cenjena v zobozdravniških vrstah. Vrsto nalog ji zaupajo. Med drugim sodeluje pri nadzoru mladinskih zobozdravnikov v Sloveniji, pri njej delajo pripravništvo vsi mladi zobozdravniki iz regije in tudi specializanti, že več let je članica izpitne komisije na specialističnih izpitih, pomaga ustvarjati svetovno spletno stran o otroškem zobozdravstvu...
čenem času, zaščitimo vse zobe, tako mlečne kot stalne, in to naredimo tako dobro, da dejansko ti otroci prihajajo samo na pregled. Je pa tukaj tudi druga skupina otrok, ki nas res zelo obremenjujejo, delajo gnečo. V naši ordinaciji, edini v Sloveniji, zdravimo sekalce mlečnih sob, sprednje zobe, ki najprej propadajo, predvsem pri otrocih s steklenično gnilobo. Edini smo, ki te zobe zdravimo, ne pustimo, da hodijo otroci okoli z gnilimi, razpadlimi, smrdljivimi zobmi, ker je to za otroka velika nevarnost. Seveda bi bilo to bolje preprečiti, vendar je vedno en majhen odstotek takih otrok, pri katerih se to, kljub našemu prizadevanju, zgodi.«
Izvaja tudi operacije priraščenih jezičkov. »Teh smo naredili že zagotovo preko 1.000. K nam otroke s priraščenim jezičkom pošljejo pediatrinje, ker jih same težko izvedejo. Nimajo dovolj svetlobe, ne pripomočkov . Pa tudi sicer delamo timsko. Tudi logopedinj a včasih ugotovi, da nam je kak otrok pobegnil skozi sito. Odlično sodelujemo z ortodontsko službo Zdravstvenega doma Velenje, ki ima prav tako vrhunske ortodonte. Dr. Mehova je - mislim, da je tako - edini ortodont v Sloveniji, ki nima čakalne dobe. Povsod drugod je, celo do štiri leta, ponekod . Ona pa sprejme vse paciente takoj in jih potem razvrsti po nujnosti. Zelo dobro sodeluje z nami, daje nam napotke, kako lahko ravnamo mi.«

V SREDISCU
Po razcvetu bankrot?
Avtoprevozniki bijejo plat zvona in pričakujejo, da bo vlada kaj storila tudi zanje - Samo enotni lahko kaj dosežemo - Šaleški in zgornjesavinjski avtoprevozniki podpirajo glavne zahteve celjskega kriznega odbora
voznike. Višja trošarina gre tako za pogonska goriva, ki jo mi plačujemo tudi za subvencije ljudem omenjenih podjetij, ki ne delajo.« Še tistega malo dela slovenskim avtoprevoznikom speljejo nemalokrat romunski, ukrajinski prevozniki, ki za nameček nimajo dovoljenj, izpravnih vozil in nima-joz aposlenihv oznikov.
Podbornik in Ježovnik pravita, da slovenski avtoprevozniki ne
TatjanaP odgoršek
Zaradi iz dneva v dan težjega položaja so vse glasnejši tudi avtoprevozniki. Vladi očitajo, da je v veliki meri kriva za njihove težave, ker »da stoji za tujci, za domačimi prevozniki pa ne«. Tuja konkurenca, ki jo prinaša odprt trg, jim znižuje cene ter jim tako konkretno skače v zelje. Vlada pa je gluha za njihova predloge, stiske, ima pa v rokah možne rešitve. Zato pričakujejo, da bo zanje kmalu kaj storila. Če ne bo šlo zlepa, pa s prisilo. Tako so se dogovorili člani upravnih odborov vseh treh združenj, v katerih so včlanjeni avtoprevozniki, na prvem sestanku kriznega odbora, ki so ga v prvi polovici prejšnjega meseca ustanovili v Celju. Na nedavnem drugem sestanku obora pa so se odločili, da bodo 20. in 21. aprila pripravi-
li zaporo cestninske postaje na tovornem avtocestnem pasu pri izhodu Brezovica, 18. aprila pa bodo v Modri dvorani celjskega sejmišča organizirali še zbor vseh slovenskih avtoprevoznikov, članov obrtno-podjetniške, gospodarske in avtoprevozniške zbornice.
Podpirajo sklepe, ne pa cestne zapore
Po nekaterih podatkih je v Sloveniji blizu 9000 avtoprevoznikov, ki zaposlujejo približno 150 tisoč ljudi. Storitev opravljajo s 70 tisoč tovornjaki, od katerih jih danes stoji kar 30 tisoč. »Pa ne zgolj zaradi gospodarske krize, ampak tudi nekaterih drugih nerešenih vprašanj, na katere opozarjamo in za katere ima vlada v rokah škarje in platno,« nam je dejal Janez Podbornik, predstavnik avtoprevozni-
Po podatkih Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje se z avtoprevozništvom ukvarja 90 članov ali 10 odstotkov vseh članov. Podatkov o številu vozil in zaposlenih pa nimajo.
Na Obrtno-podjetniški zbornici Mozirje so avtoprevozniki najmočnejša sekcija. Predstavljajo skoraj četrtino članstva. Takih, ki jim je avtoprevozništvo glavna dejavnost, je kar 85, 30 pa predstavlja postransko dejavnost. Večina je manjših, nekaj pa je tudi takih, ki imajo 30 tovornih vozil. Skupno naj bi imeli avtoprevozniki v Zgornji Savinjski dolini od 800 do 1000 vozil in približno toliko naj bi bilo tudi delovnih mest, ki bi bila lahko ogrožena.
JanezP odbornik: »Podpiramoz ahteve kriznegao dbora,n ismo pa zan jihovou veljavljanje na cesti.«
kov v skupščini Obrtno-podjetniš-ke zbornice Slovenije in član upravnega odbora Območne obrt-no-podjetniške zbornice Velenje. Avtoprevoznik in član velenjske zbornice Darko Ježovnik pa dodal: »Delo odžiramo drug drugemu domači avtoprevozniki, še hujši pa so tuji. Konkurenca je lahko odprta, če imamo vsi akterji enake možnosti. Tako pa imajo tujci prednost, ki jim jo dajejo matične države. Domača država daje podjetjem subvencije, ta pa v duhu zniževanja stroškov iščejo tuje pre-
DarkoJ ežovnik: »Konkurenca jen elojalna, keri majo tujia vtoprevozniki boljšem ožnosti kot slovenski.«
morejo kon ku ri ra ti tujim zara di visokih trošarin. Ti lahko zaradi razumevanja svojih vlad pripeljejo blago za 90 centov na kilometer in ob tem zaslu žijo, sloven ski pa si z 1,20 evra na kilometer ne pokrijejo vseh stroškov. »Po zadnji podražitvi trošarin ima 11 evropskih držav cenejšo nafto kot Slovenija. Obenem dobijo v teh državah avtoprevozniki povrnjene še del troša-ri ne, da ne govo ri mo o takoj šnjem pla či lu subven cij za nakup oko lju prijaznejša vozila. Ta v Evropi znašajo od 3 do 7,5 tisoč evrov.« V
nezavidljivem položaju so slovenski avtoprevozniki tudi zaradi plačilne nediscipline. Dogaja se, da veliko prevoznikov propade, ker zaradi 90 dnevnega zamika plačila, ki ga podjetja še podaljšujejo, nimajo denarja za plače delavcem in za poravnavanje obrokov lizinga vozil. Zato na veliko odpuščajo, lizing hiše pa polnijo parkirišča z odvzetimi vozili. »Cestnine na naših cestah predstavljajo za avto-prevoznika velik strošek, tuji prevoz ni ki pa se nema lo krat temu izognejo, ker cestnine ne plačajo.«
Zahteve
Avtoprevozniki so svoje zahteve, ki so jih naslovi li na vla do, strnili v sedmih točkah. Med drugim od nje zahtevajo, da slovenskim avtoprevoznikom vrne trošarine, poostri nadzor nad tujimi prevozniki, pusti višino cestnin na sedanji ravni, uzakoni 30-dnevni plačilni rok, pre preči nelojalno konkurenco z nadzorom nad tujimi in doma či mi transport ni mi podjetji ter že končno izplača zaosta le subvencije za nakup eko-vozil. »Vse te zahteve podpiramo tudi avtoprevozniki velenjske območne zbornice. Smo pa proti temu, da bi jih uveljavljali na cesti. Smo za reševanje s pogajanji, za mizo. Je pa še eno dejstvo, mimo kate re ga ne more mo: sto -piti moramo skupaj, se poenotiti, če hoče mo kaj dose či. Danes še nismo. Če med našimi liderji ne bo prišlo do poenotenja, bomo morali tudi znotraj svojih vrst narediti kakšne poteze in se začeti pogajati z vlado z novimi predstavniki. Takimi, ki ne bodo delali pod mizo,« sta še dejala Janez Podbornik inDa rkoJ ežovnik.
REKLI SO ...
Janko Kopušar, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbor ni ce Mozir je: »Zara di dokaj enostavnega načina, kako postati avtoprevoznik, je konkurenca v tej dejavnos-
ti velika. Tako kot v marsikaterih drugih okoljih po Sloveniji je tudi v Zgornji Savinjski dolini tovrstni posel v zadnjih letih cvetel. Avtoprevozniki so se po zahtevah svojih naročnikov skoraj nenormalno hitro širili, večali svoj avto-park tudi z lizing naje mom vozil, investirali v ureditev lastnih parkirišč. Ker je na domačem trgu primanjkovalo voznikov, so najeli tujo delovno silo. Večina naših čla nov je vozi la za izvoz za velika podjetja.
Ker so se ta znašla v težavah, danes naši avtoprevozniki nimajo dovolj dela in s tem denarja za poplačilo obveznosti. Večina je že odpustila tujo delovno silo, nekateri so se zahvalili poleg tega še domačim ljudem. Položaj v dejavnosti je res težak, zato naši avto prevozniki podpirajo zahteve celjskega kriznega odbora.«
Vsi smo na istem vozu
Celjska mlekarna je lani odkupila 88 milijonov litrov mleka, poslovno leto sklenila z izgubo - Na posledice krize se bodo odzivali z novimi izdelki - Odkupne cene mleka bodo zniževali še vse do maja
Tatjana Podgoršek
Škofja vas, 25. marca - »Zaradi posledic gospodarske krize je letošnje srečanje naših največjih proizvajalcev mleka viselo v zraku. Pa smo se vsemu navkljub odločili, da pri tem ne bomo varčevali,« nam je dejal direktor celjske mlekarne Marjan Jakob pred novinarsko konferenco oziroma tradicionalnim srečanjem največjih pridelovalcev mleka druge največje slovenske mlekarne.
Tako kot vedno doslej so tudi na letošnjem podelili priznanja najboljšim. Največ mleka je mlekarni odda la kmetija Haralda Kone-čnika (več kot 610 tisoč litrov) iz Šentjanža pri Dravogradu, 48 tisoč litrov manj so ga pridelali na kmetiji Frančiška in Jožice Rotnik iz
Raven pri Šoštanju, tretja pa ja bila kmetija Terezije Verčkovnik iz Podgorja z več kot 478 tisoč litri. Pri odkupovalkah mleka je daleč največ tega odda la Koroška kmetij -ska-gozdarska zadruga, in sicer dobrih 25,2 milijona litrov, Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah je bila z 10,7 milijona, tretja pa z 10,4 milijo na lit ri mle ka Kmetij ska zadruga Šaleška dolina. Mlekarna je lani odkupila 87,9 milijona litrov mleka ali 1,4 odstotka manj kot leto prej. Večino (80 milijonov litrov) so ga v mle kar ni pre de la li sami.
Takšnega padca niso pričakovali
Jakob je med drugim še povedal, da je bilo leto 2008 za mlekar-
Povezovanje stoji
Na vprašanje, kako daleč pa so aktivnosti glede povezovanja, je Marjan Jakob odgovoril: »Za zdaj stojijo. Morda bo gospodarska kriza glede povezovanja povzročila kakšne premike. Veliko se govori o poslovnem sodelovanju med slovenskimi mlekarnami. Celjska s Pomursko poslovno že sodeluje. Z njo ustvari na leto milijon evrov prometa. Pomurci odkupijo od nas izdelkov za 30 tisoč evrov. Z Ljubljansko mlekarno delamo od 60 do 70 tisoč evrov prometa na leto, od nas Ljubljančani ne odkupijo nič. Kdo je za poslovno sodelovanje in kdo ne?«
no, ki edina med večjimi slovenskimi mlekarnami odkupuje in predeluje samo slovensko mleko, razburljivo. Prva polovica leta je kazala zelo dobro, posledice gospodarske krize pa so predvsem v zadnjih
Mlekarje je najbolj zanimalo, kako bo z odkupno ceno mleka.
Frančišek Rotnik v družbi s prvo mlečno kraljico in direktorjem mlekarne Marjanom Jakobom.
treh mesecih izničile vsa prizadevanja za dosego dobrih rezultatov. Mlekarna je lansko leto sklenila s približno 600 tisoč evri izgube, glavni krivec zanjo pa so drastičen padec prodaje sira, koncentrata sirotke in cene viška mleka, ki so ga prodajali v Italijo. Takšnega zmanjšanja niso pričakovali. Kmetje pa
najbrž ne takšnega zniževanja odkupnih cen mleka. Še decembra lani so za liter mleka dobili 35,5 centra, trenutno dobijo blizu 30 centov. Frančišek Rotnik je povedal, da so se pogoji pridelave mleka lani v primerjavi z letom 2007 pre cej zao stri li. »Odkup na cena mleka še zdaleč ni sledila cenam
repro ma te ri a la. Cene dolo če nih krmil, ki jih dakjemo najboljšim kravam molznicam, so se dvignile do 50 odstotkov, cene mineralnih gnojil še za več. Proti koncu lanskega leta so cene nekoliko padle, »... a ne tako, da bi lahko že konec lanskega leta nabavili vse potrebne zaloge mineralnega gnojila za nasled nje leto, kar smo dela li doslej. Tokrat si tega nis mo mogli privoščiti in bomo mineralnih gnojil nabavljali toliko, kolikor jih bomo sproti potrebovali.« Kot je še dejal, se kmetje bojijo, kaj bo, če bodo odkup ne cene mle ka še najprej padale, cene repromateria-la, goriva, krmil pa ostale na visoki ravni. »Čeprav si želimo višjih odkup nih cen ozi ro ma upa mo, da bo vsaj aprilska napoved znižanja zadnja v tem letu, pa moramo razumeti tudi sta nje, v kate rem se je znašla mlekarna. Vsi smo na istem vozu.«
Odkupne cene mleka naj bi, po besedah Jakoba, zniževali vse do
maja, »- .. potem pa bomo videli, ali se bomo morali še naprej prilagajati. V časopisu sem prebral, da je v Nemčiji cena za liter mleka 20,40 centa. Mi takšne pocenitve ne načrtujemo. Pričakujemo pa, da bo z zadnjo majsko spremembo cena ostala na 25.40 centa, kar je še vedno 5 centov več kot ponuja konkurenca, kije pred leti tako zelo razburkala slovensko mlečno pri-zo ri šče.«
V mlekarni prav tako načrtujejo, da bodo letos lahko odkupili vse ponujene količine mleka in ga čim več predelali sami. Posledice gospodarske kri ze pa naj bi omi li li z novimi izdelki. Program tekočih jogurtov so razširili s še sedmimi izdelki, za otroke prihajajo na trg izdelki s tremi različnimi sadnimi okusi, veli ko novosti pa je še tudi v že zelo poznani liniji probiotičnih LCA jogurtov. Ti so najbolj prodajani v Sloveniji. Lani so jih prodali kar 7,4 milijo na kozarcev.
Opera Teharski plemiči navdušila
Tri predstave, trikrat polna dvorana in veliko navdušenje občinstva
Velenje, 29. marca - Festival Velenje in Društvo ljubiteljev kulture Celje sta v soboto zvečer na odru velenjskega doma kulture pripravila pravo poslastico za ljubitelje slovenske umetnosti. Po dolgih letih smo v Velenju, tudi po zaslugi prenove dvorane velenjskega doma kulture, lahko spet gledali opero. V ponedeljek dopoldne so opero, v kateri sodeluje kar 100-članski ansambel, uprizorili še dvakrat, saj so si jo bodo takrat ogledali osnovnošolci in dijaki iz Šaleške doline in Koroške.
Zgodovinska opera Teharski plemiči je premi-
ero doživela lani novembra na odru celjskega Ljudskega gledališča. Navdušenje publike in kritikov je bilo veliko. Sledile so ponovitve v Celju in dve v Rogaški Slatini, tretje mesto, kamor so »selili« Teharske plemiče, pa je bilo Velenje. Predstava je bila za velenjski dom kulture po svoje tudi zgodovinska - prvič po prenovi doma so namreč v celoti odprli in uporabili tako imenovano orkestrsko jamo. Prvič sojo siceruporabi-li že pri izvedbi muzikala Lepotica in zver, a so takrat jamo le delno spustili. Orkester, ki ga je vodil mladi dirigent Simon Dvoršak, je bil tokrat res velik, zato so morali jamo poglobiti do maksimalne globine. Tako je bil očem publike v dvorani skrit, a odlično slišen.
Daje opera Teharski plemiči, kije nastala po glasbeni predlogi Benjamina Ipavca, res vredna ogleda, so se zagotovo strinjali vsi, ki so si v soboto zvečer ogledali predstavo za izven.
Navduši preprosta, a zelo funkcionalna scena, še bolj pa vsi nastopajoči, tako moški kot ženski zbor kot prav vsi solisti (Boštjan Korošec, Janko Volčanšek, Andreja Zakonjšek Krt in Matjaž Stopinšek), pevci z manjšimi vlogami in igralci. Zgodba je preprosta, a odlično prikazana tako skozi glasbo kot ples in igrane vložke. Režiser Miha Alujevič je znal vse skupaj zliti v gledljivo celoto, ki gledalca posrka vase, opero pa približa tudi tistim, ki je sicer nep oslušajo.
Po svoje je bila predstava za Festival Velenje ne le izziv, ki so ga uspešno izpeljali, ampak tudi potrditev želje direktorice Barbare Pokor-ny, da jeseni uvedejo še en glasbeni abonma, v katerega bi vključili opero, muzikal, večer popevk in morda še kakšno od prireditev, kijih sicer v Velenju ne vidimo prav pogosto.
■ bš
Obk oncup red stave so seu stvarjalciT eharskihp lemičev obn avdušenea plavzuv ečkratp oklonilip ubliki.G lasbeniki v
tokrat prvičo dprtio rkestrski jami soo stali očems kriti, a je aplavz veljal tudi njim.
Šostanjski galerijski večeri
Od petja k literaturi
Gostja Galerijskega večera v Šoštanju je bila dobro znana Joži Kališnik iz Kamnika, prepoznana od časov nastopanja z ansamblom Avse-nik in nato sodelovanja Z Mihom Dovžanom, Igorjem in Zlati zvoki, ter drugimi glasbenimi ustvarjalci na slovenski sceni. Tokrat smo jo v Mestni galeriji spoznali še iz druge plati življenja. Ne glede na to, da Joži Kališnik še vedno aktivno nastopa in poje na najrazličnejših prireditvah, se v zadnjih letih posveča tudi literaturi in to iz uredniškega vidika. Invalidki Janji Blatnik je pomagala urediti tri knjige, pretresljive izpovedi trpljenja, ki ti ga naloži življenja, izredno delo je tudi o Kati Turk, ljudski umetnici in pastirici iz Velike planine.
Joži Kališnik je v večeru spregovorila o svojem ustvarjanju, glasbeni poti, nekaj pesmi pa je tudi zapela v družbi z Božom Matičičem, izvirnim glasbenim gostom, ki je v častitljivi starosti 83 let, profesionalno preigraval najrazličnejše melodije. Časi na Avsenike so zanjo lep spomin in hkrati izkušnja, čeprav se zdi, da zna svoje življenje in življenja drugih bogatiti iz dneva v dan.
rala leta 2008. Magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer grafika, je zaključila leta 2008 pri prof. Branku Suhyu in somentoiju Jožefu Muhoviču. Skupinsko je razstavljala v večjih in manjših galerijah po Sloveniji, samostojno se je predstavila tokrat tretjič. Za svoje delo je v septembru 2007 prejela nagrado Ustanove Slovenska znanstvena fundacija za 1. mesto v kategoriji študentov za najboljše likovno delo.	■
Joži Kališnik
Poplava informacij
V mesecu marcu pa je vabila gostja večera Maja Strmecki, predstavnica mlajše generacije ustvarjalk. Kot maturantka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljevala študij na Pedagoški fakulteti v Mariboru na oddelku za likovno umetnost, kjer je diplomi-
MajaS trmecki
Razstava je bila posvečena mesecu, ki zaznamoval praznik žensk in mater.
MilojkaK omprej,f oto DejanT onkli
KOLONA
Fenomeni 20. stoletja
Ana Kladnik
V praški moderni galeriji so pred nekaj dnevi odprli razstavo z naslovom »Fenomen Bata, arhitektura Zlina, 1910-1960«. Vendar, kaj ima razstava nekega mesta, kije nastalo v prvi Češkoslovaški republiki, opraviti z Velenjem in zakaj ji je vredno nameniti del kolumne? Verjetno je premalo dejstvo, da se je navdušeni pilot Tomaš Bata s svojim letalom pripeljal v Šoštanj, kjer je z Vošnjako-vo usnjarno sklepal posle. Gre mi bolj za razmislek o sodobni zgodovini, kako jo dojemamo in predstavljamo.
Najprej se mi zdi zelo vzpodbudno, da se je tako kompleksna razstava, ki obravnava lokalno področje, zgodila v nacionalnem hramu kulture. Razstava ne zajema le arhitekturnega razvoja mesta, temveč plastično prepleta zgodbo družine Bata in njihovega podje-ta. Zlinski industrijalci so na začetku 20. stoletja angažirali tedaj najbolj prominentne evropske arhitekte, da bi načrtovali mesto po sodobnih merilih, torej s skrbjo za zdravo delovno okolje in kvalitetne bivalne prostore. Razstava gre še dalj in kaže tudi na vsakodnevno življenje in osebne usode ljudi v novozgrajenem mestu: njihove zapiske, koliko morajo na mesec odtrgati za najemnino, hrano, obleko in otroške potrebščine; kaže nam veselo in množično proslavljanje 1. maja. Ob koncu dobi obiskovalec občutek, da je (bilo) mesto dejansko realizirana ideja velike socialne utopije evropske družbe, prisotne vse od začetka njene moderne dobe. In vendar, mesto Zlin ni nastalo kot utopija sanjavih arhitektov ali socialno občutljivih idealistov.
Češki arhitekturni avangardisti, za razliko od svojih kolegov iz tujine, graditvi novega mesta niso posvečali veliko pozornosti, nekaterih aktivnosti mestnih načrtovalcev celo niso sprejemali. Kmalu po drugi svetovni vojni so oblast na Češkoslovaškem prevzeli komunisti, Batova tovarna je bila denacionalizirana, družina, kot tudi mnogi drugi bivši zaposleni, pa se niso več vrnili. Mesto je počasi spreminjalo podobo, primerno duhu novega časa. A to je bil že čas, ko se je strokovna in laična javnost navduševala nad graditvijo novih mest, kijih je tedanja propaganda imenovala npr. »socialistični čudež«.
Kumunistična partija Jugoslavije bi letos, prav tega meseca, praznovala devetdeset let od svoje ustanovitve. Obletnice, kije pred petdesetimi leti zapečatila rojstno leto mesta Velenja, se bodo letos v širši javnosti spomnili morda v rubriki »Na današnji dan«. A Velenje bo septembra praznovalo, tako kot vsako leto, tokrat pa verjetno še slavneje.
Čehi se s svojo komunistično preteklostjo zelo težko spopadajo (pa čeprav v parlamentu sedijo poslanci nereformirane Komunistične stranke, ki prejema okoli 20 % glasov) in verjetno bo minilo še nekaj časa, preden bo na ogled kompleksna razstava o številnih mestih, ki so pred približno pol stoletja zrastla po celi tedanji Češkoslovaški. Kaj pa pri nas: po mnenju enega od vodilnih slovenskih zgodovinarjev se s permanentno »spravo«, s katero sije še vedno mogoče pridobiti politične točke, nadaljuje kulturni boj s konca 19. stoletja. Kdaj bomo torej dočakali, da si bo v Moderni galeriji v Ljubljani mogoče ogledati razstavo, ki bo prikazovala življenje v mestu v parku, njen naslov pa bo »Fenomen Velenje«?
nikoLi sami]_Q7
Še aprilski Pozdrav pomladi
Velenje, 3. in 4. aprila - Jutri in v soboto se bo nadaljevala območna revija pevskih zborov iz Šaleške doline, ki ga pripravljata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Velenje, ter Zveza kulturnih društev Šaleške doline.
Naj spomnimo, da se je prvi del revije »Pozdrav pomladi« zgodil pred dvema tednoma, ko so v velenjskem domu kulture na štirih razprodanih večerih zapeli otroški in mladinski pevski zbori. Tokrat bosta koncerta, na katerih se bodo predstavili odrasli pevski zbori, male vokalne sku-
pine in okteti, v veliki dvorani velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega.
Jutri ob 19. 30 bodo nastopili Kvartet Svit, Oktet Zarja, Lovski PZ Škale, MoPZ Kajuh, Vokalna skupina Vajnštajn, ZePZ Vrtec Velenje, MoPZ KD Šmartno ob Paki, MePZKD Škale, Oktet TEŠ, MePZ Svoboda Šoštanj ter MePZ Gorenje.
V soboto ob 19.30 bodo po tri pesmi zape li ZePZ DU Vele nje, Oktet Konovo, Rudar ski oktet, MoPZ Franca Klan čnika, KD Šmartno ob Paki, MePZ DU Šoštanj, MoPZ Prosvetnega društva Lokovica, MePZ KD Ivana Cankarja Plešivec, MoPZ KUD Ravne, Šaleški študentski oktet, Vokalna skupina Fortuna ter Šaleški akademski pevski zbor.
Program bo strokovno spremljal mag. Nikolaj Zličar, ki bo pripravil izbor za regijsko srečanje. Program bo oba večera povezovala Andreja Urnaut.
■ bš
Himna Glasba, jezik sveta
Nazarje - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje bo v soboto, 4. aprila, ob 16. uri pripravila v večnamenski športni dvorani v Nazarjah tradicionalno revijo otroških in mladinskih
pevskih zborov. Letošnja revija, ki so jo naslovili Zlati cicido, bo drugačna od vseh dosedanjih, saj praznuje 50-letnico.
Ivana Žvipelj, vodja mozirske območne izpostave sklada, je povedala, da jo bodo zaznamovali svečano in ponosno. V zahtevnem projektu bo sodelovalo skoraj 600 pevcev in pevk iz vseh osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, pa mladinski orkester Glasbene šole Nazarje, nanjo so povabili vse zborovodje in še koga.
Revijo so razdelili na dva dela, in sicer bodo v prvem izvedli koncert, na katerem bo nastope pevskih zborov spremljala strokovna spremljevalka za mladinsko zborovstvo Mihaela Pihler, drugi del pa bo namenjen jubileju. Na njem bodo
nastopili združeni zbori in orkester. Skupaj bodo izvedli himno jubilejne prireditve Glasba, jezik sveta. »Na začetku lanskega šolskega leta smo poslali vsem šolam razpis za zbiranje najprimernejšega besedila za himno. Izbrali smo besedilo učenke Osnovne šole Mozirje Vanje Rajter, glasbo pa je prispeval Jani Šuligoj. Omeniti moram še zborovodkinjo Katjo Gruber, ki bo skupaj z zborovodji po osnovnih šolah pripravila uglasbitve filmskih uspešnic za mladino ter ljudskih venčkov. Pričakujemo res nekaj posebnega in upam si trditi, da bodo vsi, ki bodo v soboto z nami, uživali,« je še dejala Ivana Zvipelj.
■ tp

107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Glasbene novičke
Profesionalnost in prijaznost sta še vedno največji vrlini
Novinarji se moramo seveda nenehno izobraževati, največkrat gre za različne oblike samoizobra-ževanja, zelo dobrodošli pa so tudi novinarski večeri, ki jih pripravljamo v celjskem društvu. Na zadnjem smo gostili nekdanja novinarska kolega, danes pa PR-ovca na Ministrstvu za visokošol-stvo, znanost in tehnologijo Natašo Gerkeš in na Ministrstvu za javno upravo Mirana Korena. Sodelovale pa so tudi t. i. PR-ov-ke nekaterih celjskih zavodov. V medsebojnem pogovoru smo iskali odgovore na vprašanje, kako
gledamo eden na drugega, kako izboljšati sodelovanje, kje so najpogostejši kratki stiki. Velikokrat se oboji jezimo, pri tem pa ne poznamo okoliščin, ki pripeljejo do tega, da ne dobimo takoj tistega, kar želimo. Zakon daje novinarjem dovolj dobro in trdno osnovo (eno najboljših v Evropi - a se tega včasih ne zavedamo), da pridemo do želenih informacij, in ker imamo tudi zelo »zahtevno« informacijsko pooblaščen-ko, na tem področju res ne bi smelo biti težav. A zakon je zakon in sklicevati nanj se ni najbolj
modro. Veliko bolj pametno je, da se ravnamo po zakonu narave in skušamo do želenih informacij priti s prijaznostjo in profesionalnostjo. Oba naša sogovornika sta nam zatrdila, da bo to zagotovo naletelo na plodna tla. Velikokrat se nasmihamo, ko prejemamo obvestila različnih PR služb, a nasmihajo se na drugi strani tudi oni. Miran Koren pravi, da bi lahko o neumnih in plehkih novinarskih vprašanjih napisal celo knjigo. Ob tem se seveda tudi sprašuje, kakšen naj bo odgovor na takšno vprašanje. Povedala sta nam še, da je v medijih zaslediti vse več tako imenovanih »copy/ past« prispevkov. Torej le prekopiranih PR-ovskih zapisov, marsikdaj celo podpisanih z novinarjevim imenom. PR-ovci so seveda najbolj veseli takšnega reagiranja novinarjev, seveda pa imajo o tem svoje mnenje. Koren in Gerkeševa jih uvrščata med »lahke«.
■ Mz
Miran Koren, Miran Korošec( predsednik celjskegad ruštva novinarjev) inN ataša Gerkeš
... na kratko...
DMP
Društvo mrtvih pesnikov napoveduje nov, že četrti singl z njihovega zadnjega albuma Vojna in mir. Gre za skladbo z naslovom Otrok, ki so jo posneli skupaj z otroškim pevskim zborom. Skupina pripravlja tudi radijsko verzijo skladbe, ki bo bolj bendovska, na radijske postaje pa pri ha ja že pri hod nji teden.
TURBO ANGELS
Predstavili so novo skladbo Bunga-lov. Gre za živah no pop sklad bo v slogu zadnjih uspešnic Na Bahame in Zabava, ki bo popestrila predvsem poletne dni. Skladbo in besedila sta tokrat skupaj napisala Stef-fanio in Mirna Reynolds, skupina pa pripravlja tudi bolj kitarsko verzijo, pri kateri bo pomagal tudi kitarist skupine Šank rock.
TABU
Skupina je v desetih letih delovanja posnela celo vrsto videospotov. Zadnjega, za novo skladbo Namesto srca, so predstavili minuli teden, za njegovo režijo pa je poskrbel priznani režiser Ven Jemeršič.
ANŽEJ DEŽAN
Zmagovalec lanskoletne Slovenske popevke (po mnenju strokovne žirije) po skladbo Šopek maka predstavlja novo skladbo z naslovom Le objemi me. Glasbo je napisal Miran Juvan, besedilo njegova žena Anastaizja, za aranžma pa je pos-kr bel Gre gor Zem ljič.
U2
Vseh 63.000 vstopnic za avgustovski koncert irskih rokerjev v Zagrebu je pošlo v rekordno hitrem času. Kupci vstopnic so dobesedno blokirali spletni strežnik, preko katerega so kupovali vstopnice in marsikdo je ostal brez nje. Med tem je organizator že potrdil tudi drugi koncert.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	RONAN KEATING -Time After Time
2.	LADY GAGA - Fashion
3.	SEPTEMBER - Can't Get Over
Peti samostojni album Ronana Keatinga, nekdanjega člana skupine Boyzone, nosi naslov Songs For My Mother, posvetil pa ga je svoji pokojni materi, ki je umrla leta 1998 zaradi raka na dojki. Na albumu je Ronan zbral priredbe skladb, ki jih je najraje poslušala njegova pokojna mati. Ena takih je tudi znana uspešnica Time After Time pevke Cyndi Lauper, ki je kraljevala na lestvicah pop glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
^LESTVICA mm
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Bratov Avbreht - Stare modrosti držijo
2.	Ans. Bobri - Zastonj pomlad se trudi
3.	Domen Kumer s prijatelji - Hočem polko nazaj
4.	Brežiški flosarji - Solza
5.	Ans. Korenine - Vrnil se bo
6.	Polka punce - Maturantski ples
7.	Ans. Nagelj - Bitje novega srca
8.	Jodel Express - Do ušes zaljubljena
9.	Ans. Odpev - Kam odšle so sanje
10.	Ans. Ceglar - Skrita sreča
... več na:
www.radiovelenje.com ...
vsa večja mesta Evrope ter severne in južne Amerike. Eros bo na koncertih promoviral svoj novi, enajsti album z naslovom Ali E Radici, katerega izid je napovedan za konec maja. Album trenutno nasta-
ne dosežke v glasbi. V dvajsetletni karieri je ustvaril nekaj najbolj priljubljenih in prepoznavnih svetovnih uspešnic (West end girls, It's A Sin, New York City Boy itd.). Tennant in Lowe sta prodala več
Anja ostaja do konca
Anja Rupel, ena najvidnejših slovenskih izvajalk, nas bo v prvih dneh aprila razveselila z novim studijskim albumom Ostani do konca. Uveljavljena radijska pa tudi televizijska voditeljica v studiu Bunker skupaj s svojim življenjskim sopotnikom, glasbenikom Alešem Kli-narjem, pripravlja material za novi, že sedmi studijski album.
Na radijske valove v teh dneh prihaja najavni single Nisi moj, za katerega je glasbo napisal Aleš, besedilo Anja, aranžma pa skupaj Aleš Klinar in Franci Zabukovec. Spot za skladbo bo Anja posnela s priznanim režiserjem Izidorjem Faričem, kije režiral večino njenih spotov.
Eros napoveduje turnejo
Veliki italijanski zvezdnik Eros Ramazzotti bo v sklopu svetovne turneje, ki se začne v italijanskem Riminiju, 24. oktobra nastopil v zagrebški Areni. Na turneji, ki bo trajala več kot eno leto, bo obiskal
ja v Los Angelesu, kjer snemajo enajst novih pesmi, album pa bo napovedal single Parla con me, ki na radijske postaje prihaja konec aprila. V 25-letni karieri je Eros Ramazzotti skupno izdal petnajst nosil cev zvo ka in po vsem svetu prodal več kot 50 milijonov albumov.
Deseti album Pet Shop Boys
Elektro pop duet Pet Shop Boys, kije svoje zlate čase doživel v osemdesetih letih prejšnjega stolertja, je na prodajne police poslal nov album z naslovom Yes. Album je že pred časom napovedal single Love etc., pri njegovem nastajanju paje sodelovala producentska ekipa Xenomania. Na albumu je enajst skladb, pri treh sta Neil Tennant in Chris Lowe sodelovala z omenjeno skupino, preostale pa so izključno njuno delo. Omenjeni dvojec je letos prejel nagrado brit za poseb-
kot 30 milijonov plošč in sodelovala z izvajalci, kot so Dusty Springfield, David Bowie, Liza Minelli, Robbie Williams, Electronic, The Killers in Madonna.
Carpe diem vse prestavljajo na jutri
Domača pop ska funk skupina Carpe diem predstavlja novo skladbo. Njen naslov je Jutr, gre pa za tipično ležerno ska poskočnico z značilnim zvokom skupine in humornim besedilom na temo »kar lahko odložiš na jutri, nikar ne stori danes«. Zasedba je pred tremi leti v samozaložbi izdala album Mrcina, znana pa je tudi po priredbi uspešnice Vlada Kreslina Z Goričkega v Piran. Nova skladba Jutr pomeni tudi napoved novega albuma, ki ga obljubljajo za letošnjo jesen. Tako stare kot nove skladbe skupina vsem svojim pristašem nesebično ponuja kar ne spletni strani http://carpediem.net.
u -é
\ -i

• J
i ■
i ■
i
Dekliška tolkalna skupina ŠUS
Prvo dekliško tolkalno skupino v Sloveniji z imenom ŠUS sestavljajo mlade in atraktivne glasbenice, ki so jih tolkala povsem prevzela: Eva Zavšek (študentka glasbene pedagogike in učiteljica tolkal), Sara Železnik (študentka muzikologije in slovenščine), Katarina Kukovič (študentka umetnostne zgodovine in tolkal na AG Ljubljana), Aleksandra Šuklar (dijakinja glasbene gimnazije - tolkala), Špela Mastnak (študentka tolkal AG Zagreb), Ines Ljubej (dijakinja umetniške gimnazije) in Petra Vidmar (študentka tolkal na AG Ljubljana).
Dekleta so v večini dobitnice najvišjih nagrad na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji, nekatera pa tudi v mednarodnem prostoru. Skupina pa deluje od septembra 2005 pod vodstvom prof. Dejana Tamšeta.
Za ŠUS-om je že nekaj uspešnih
nastopov na otvoritvah umetniških razstav v galerijah, nakupovalnih centrih, praznovanjih, jubilejih in festivalu BUMfest, na samostojnih koncertih in kot gostje. Dosedaj največji izziv in izkušnja pa je bilo gostovanje julija 2007 na festivalu v Valenciji v Španiji, kjer so dekleta z izjemnim nastopom navdušila mednarodno publiko. »ŠUS--ice« občinstvo navdušujejo z atrak-
tivnim nastopom in raznolikostjo glasbenega programa; od klasike do sodobne glasbe vas popeljejo z zanimivimi glasbenimi instrumenti iz skupine tolkal (marimba, vibra-fon, ksilofon, zvončki, baterija, kon-ge itd.), pa tudi z ostalimi, manj običajnimi tolkali ali zgolj z glasbo teles ...
03368316
Čestitka na odprtem odru. Velenjski župan Srečko Meh je na prireditvi zmagovalna ideja ob rojstnem dnevu, praznoval je v ponedeljek, čestital direktorju Premogovnika Velenje dr. Milanu Medvedu s šibo. Po naključju se mu je menda »ujela« v roko, ko je prihajal na oder in segel v dekoracijo, da iz nje potegne cvet.

Velik ljubitelj nogometa Nikola Bulajič svoja vnuka Leona in Arnea že sedaj s sabo vzame na nogometne tekme. Da na njih uživajo, sploh ni dvoma. Njun ati Spasoje je namreč profesionalni nogometaš, ki igra za Celje, med drugim pa je igral tudi v tujini - v Nemčliji in na Cipru. Žal se je pred časom poškodoval, a tudi med okrevanjem ne počiva - odločil se je namreč za študij ekonomije, v katerem lepo napreduje. Trenutno je študent drugega letnika.
Čvek ne ve, ali bo na tem področju kdaj dohitel mlajšega brata Nikolo, ki je že magister ekonomije. In ob tem še nogometaš v šoštanjskem klubu. V družini Bulajič se torej življenje pogosto vrti okoli nogometa in ekonomije. Bosta po teh stopinjah nekoč stopala tudi Leon in Arne?
Na materinski dan sta v domu kulture skupaj zapeli nepozabna Elda Viler in njena hči Ana Dežman, ki ima prav tako čudovit glas. Tako sta druga drugi dali najlepše darilo ob prazniku. Da se Elda odlično počuti v Velenju, pa je pokazala tudi v soboto zvečer. Na začudenje mnogih v dvorani je bila tokrat med publiko. Prišla je namreč na predstavo Teharski plemiči. Ne dvomimo, da je uživala.
Mesto v parku
Odprta nova razstava na Velenjskem gradu -Predstavlja mesto Velenje v letih 1955-1965 - Več avtorj ev fotografij
Vesna Gli nšek
Gre torej za obdobje, v katerem je Velenje dobivalo današnjo podobo, ko seje iz majhnega trga razvilo v sodobno mesto. Že to je dovolj zgovoren podatek, zakaj je bilo živahno - tisti, ki so na odprtje prišli, so se z veseljem sprehodili med razstavljenimi izdelki in veselo ob
njih kramljali, se spominjali tistih časov in ugotavljali, kje je bila fotografija posneta.
Razstavljenih fotografij in razglednic je vsega skupaj okrog 40, avtorjev fotografij pa je prav tako več in so zelo različni. Nekaj fotografij je posnel velenjski fotograf Pajk, nekaj pa je tudi delo širše zasnovanih projektov, fotografov, ki so prišli iz Ljubljane, Beograda posebej, da bi naredili kolekcijo Velenja.
Avtorja razstave pa sta dva: Vinko Mihelak in Blaž Verbič. Slednji je o razstavljenem povedal: "Fotografije in s tem tudi razglednice so izbrane tako, da redstavljajo razvoj mesta. Zato je predstavljeno mesto kot celota: celotna gradnja od konca 50. let pa do 65. leta. Osredotočili smo se torej na ta leta -Velenje v tem času, v vsej začetni, razvojni gradbeni fazi."
Razstava bo na ogled do konca oktobra 2009.
I
levo
Spet vse res
Včeraj je bil 1. april. Danes je, žal, spet vse res.
V	temi
Velenjska občina se je pridružila nekaterim svetovnim metropolam, kjer so v soboto za nekaj časa ugasnili luči. Nekateri pravijo, da taka velenjska akcija ne gre ravno na roko prizadevanjem, da bi v Šoštanju postavili nov »električni« blok. Morda jo je pa zato večina občanov bojkotirala.
Le ure naprej
V	nedeljo smo ure spet prestavili naprej. Kot kaže, je to še edino, kar gre zadnji čas naprej.
Obrtniki na lepšem
Mozirski obrtniki in podjetniki bodo vendar le delovali v lepšem okolju. Obnovili bodo pročelje doma obrtnikov.
Potice v Celje
Z Ljubnega so v Celje poslali potice. To nikakor ne pomeni, da so v Zgornji Savinjski dolini nekateri še vedno naklonjeni regijskemu povezovanju s Celjem. Pa tudi potice niso tiste prave, le ljubenske velikonočne butarice.
Alergičnost
Po Sloveniji bo stekla obsežna brezplačna akcija testiranja ljudi na alergije. Če bodo ugotovili vse, na kar smo Slovenci alergični, bo zaradi tega med ljudmi morda še večji odpor do politikov. Morda tudi še več razvez.
Tudi rušiti je težko
V sedanjih časih ni težko le graditi. Kot kaže šoštanjski primer, je težko dobiti tudi dovoljenje za rušenje. Čeprav objekta, ki spominja na podjetje, ki se je že zdavnaj zrušilo.
Ženska in matere
Ob ugibanjih, kateri praznik je pomembnejši, dan žena ali materinski dan, mnogi pravijo, da prvi. Žensk je namreč pri nas relativno vse več, mater pa vse manj.
Javno reševanje
Takole malo površno je videti, kot da smo se pri nas krize lotili resnično javno. Najbolj smo se namreč spravili nad javni sektor.

Avtorjar azstave BlažVerbič inVinkoMi helak
Garant pohištvena industrija d.d., Polzela i76a, 3313 Polzela, www.garant.si Industrijska prodajalna: 03/70 37130,03/70 37131, info@garant.si, maloprodaja@garant.si

LJUDJE
zaLescanskip ortreti
JOŽE HUDALES
Tako močnih velenjskih korenin zlepa ne najdemo - Oblišarjev rod iz Zabrda nad starovelenjsko cerkvijo se omenja že sredi 16. stoletja, Hudalesi so prišli iz Nizke vasi pri Rečici ob Savinji v Velenje sredi devetnajstega stoletja. Torej -oče Jože, ključavničar, ki je vso delovno dobo preživel na klasirni-ci velenjskega rudnika, se je zagledal v najbolj brhko natakarico, kar jih je bilo tisti čas v velenjskih ošta-rijah. Oblišarjeva Marica mu je verjela in 7. junija 1955 - nekaj mesecev pred poroko, se je rodil Jožek. Prvo leto svojega življenja je preživel z mamico na velenjskem gradu, potem pa so se z očetom naselili pri Hudalesih v Starem Velenju. Bili so najbližji sosedje takrat edine velike velenjske Anclinove kmetije, kjer je spoznal kmečka opravila, saj so otroci dostikrat prosti čas preživljali prav tam. Tudi na mrliškem vozu so se igrali ... K Ancli nom se je Jože s tri leta mlajšim bratcem Tin-čem vračal še dolga leta vsaj ob počitnicah tudi potem, ko je oče kot priden delavec leta 1959 dobil trisobno stanovanje v Hartmanovem bloku na Cankarjevi ulici.
Po prvem letu na šoli Miha Pintarja Toleda se je preselil na čisto novo šolo Gustava Šiliha. V tretjem razredu mu je trši-ca Herma Groz nik z doživetim pripovedovanjem o zgo dovi ni velenj -skega gradu določila kasnejši poklic. S šolo težav seve da ni imel, a ven dar je bilo jasno, da za njega tehnični predmeti niso. Blestel je pri zgodovini, zemljepisu, slovenščini... bil je krasen recitator in lutkar. Osnovnošolsko obdobje je bilo lepo in polno - od prvih cigaret Dija-mant, ur in ur preživetih v gozdovih okoli Pirgla, dnevov na zelenicah okoli blokov, sedenja na škar-pah, ki jih ni več, pretepanja z mulci s Prešernove, pa vse do dobesednega požiranja knjig; mimogrede: pisatelj Oskar Hudales je seveda Jožetov sorodnik iz tiste veje, ki je ostala v Savinjski dolini. In jasno: Pionirski klub v današnji mali dvorani velenjskega kulturnega doma s številnimi dejavnostmi. Česa vsega ni bilo - šah, »mali mojster«, človek ne jezi se, pikado ... in kajpak lutke pri legendarni Marti Trampuševi, ki so prerasle celo v odrske predstave. Pa še delo v klubu OZN. Vmes pa se je Jožek vsakih nekaj ted nov ali pa mese cev zaljubil v drugo sošolko, očetu pridno pomagal pri gradnji hiše na Ljubljanski cesti za gradom - v tako imenovani »pomaranč gasi«, ter seveda postal še gasilski podofici-r ... Vso osnovno šolo je bil neraz-družljiv sošolec in prijatelj z Leonom Rosensteinom in podpisanim, s katerim sta bila med študijem cimra, pa kasneje dolgo vrsto let tudi tesna sodelavca.
Leta 1970 so se Hudalesi preselili v hišo, v gimnaziji pa je že dobil izjemno izviren vzdevek Joco in prve zelo zelo slabe ocene iz njemu neljubih predmetov. Postal je predsednik Občinske konference klubov OZN. Starši so ga na ljubo stari mami v otroštvu poslali po zakramente v cerkev, kamor je zašel še v prvem in drugem letniku, da je lahko na koru prepeval. A je v tretjem letniku gimnazije v sebi napravil obračun in s cerkvijo prekinil ter vsto pil v Zve zo komu nis tov. Prvi dve leti gimnazije je s Šobo-
vim Andrejem in Ilijaševo Ano še igral lutke, eno leto se je učil esperan ta in se še ved no peri o dič no zaljubljal v sošolke, ki o tem seveda praviloma niso bile obveščene -do prve uradne ljubezni - Marje, ki se je zgodila v četrtem letniku. Še prej sije Jože z avtoštopom ogledal Rim, pa San Marino, Nizozemsko, Francijo in Anglijo. Ampak središče vsega v gimnazijskih časih je bil slavni Delavski klub, najmanj urico po šoli in dve zvečer. Profesor Mar tin Bud na je bil pameten možak in Jožetu ni hotel preprečiti življenjskega cilja, da se posveti zgodovini, zato mu je v četrtem letniku velikodušno podaril dvojko iz matematike.
V študiju zgodovine in sociologije na filozofski fakulteti je Jože združil to, kar je ves čas rad počel,
s tem, kar je postalo obveza in je zares užival. Prva podnajemniška sobica na koncu Dolenjske ceste -odpoved zaradi nemoralnega obnašanja stanovalcev, druga bogu za hrbtom na Ižanski cesti 147. Zelo priden na faksu, pa tudi v izvenštu-dijskih dejavnostih - navdušen pevec Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, nepogrešljiv v pivnici Zvezda, na brucovanjih in podobnih žurih. Ožja skupina sodelujočih pri popivanjih in sorodnih dejavnostih se vleče pravzaprav iz gimnazije: Jože Novinšek, slaščičarski sin Janez Movh (ponedeljkovi sladki žuri v njegovi podnajemniški sobici!), cimer Vlado, Pavel Budna, Tomo Dumančič . Idej za bedarije ni zmanjkalo nikoli. Ampak vse nekako mine in proti koncu študija je spoznal Zdenko Kristan, študentko filozofije, in v Ljubljani sta že postala cimra. Še pred tem je skočil z Borutom Korunom in Serge-jem Gombocem do Mehike. Diplomiral je leta 1979, se takoj zaposlil v Kul tur nem cen tru Iva na Napotnika v muzeju na gradu, se 10. oktobra istega leta z Zdenko poročil in 27. februarja naslednjega leta dobil hčerko Katjo. Natrpan urnik, ni kaj! Sta nova nje so si uredili pri Jožetovih starših, tako da do službe ni bilo daleč. Crklja-nje je 25. novembra 1982 prineslo še hčerko Andrejo, mladi ata pa je bil že dober mesec pred tem v kasarni. Kar v Ljubljani, kjer si je po obvezni in zelo naporni »obuki« izposloval vodenje stražarjev v vratarnici kasarne in si uredil nočno izmeno - da je lahko cele noči študiral. Da je bil kar veliko doma, se razume samo po sebi. Družina je dobila trisobno stanovanje v Šale-ku, potem pa so si za nekaj časa omislili hišo na Malem Vrhu nad Šmart nim ob Paki.
V velenjskem muzeju je preživel
dvaj set zelo lepih let, začenši z Božom Mohorkom, proti koncu osemdesetih s Tonetom Ravnikarjem in Damijanom Kljajičem, s katerima so bili ustvarjalna, složna, inovativna in prijateljska ekipa. V tistem obdobju, nekje od konca osemdesetih dalje, je velenjski muzej užival v stro ki velik ugled, Kavčnikova domačija pa je bila leta 1994 nominirana za evropski muzej leta in muzej premogovništva Slovenije uvrščen med najboljše muzeje Evrope v letu 2000. Oblikovali so tudi nekaj dru gih pomemb nih zbirk, začeli organizirati raziskovalne tabore v Šaleški dolini, Jože je užival v posredovanju znanja mlajšim ... Muzej je postal pravi muzej okolja, v katerem je deloval. Od leta 1985 do odhoda leta 2001 je bil profesor Hudales vodja muzeja znotraj Kulturnega centra, vmes pa celo slabo leto vršilec dolžnosti direktorja celega centra. Magisterij je vpisal takoj po študiju, a ga potem končal z nalogo o pomembnih dogodkih v človeškem življenju z malo zamude leta 1995. Leta 2004 je tudi doktoriral.
Čas je pri ne sel svoje -tako v družini kot v službi. Z Zdenko sta ugotovila, da ne gre več, z Matejo, prav tako zagle da no v muzeje in v preteklost, kot je sam, se je poro čil leta 2000. Z njenim Blažem, in Tomažem, ki se jima je rodil leta 2002, so si gnez-de ce splet li v hiši pri Matejinih starših Ivanu in Ivani Murkovič. Leta 2001 se mu je ponudila priložnost, da se zaposli na ljubljanski filozofski fakulteti, in ker se v velenjski kulturno-politični klimi ni več najbolje počutil, jo je izkoristil. Kot asistent z doktoratom tam predava vedoželjnim brhkim študentkam in redkejšim študentom muzeolo-gijo ter historično antropologijo, posveča se slovenskim in evropskim muzejem in zgodovini slovenske etnologije in kulturne antropologije. V svoje sedanje delo trdno vpleta vsa spo zna nja, izkuš nje in raziskave, ki jih je opravil v svojem rojstnem okolju. Ob predavateljskem in raziskovalnem delu na fakulteti se vedno bolj posveča Šaleški dolini, tudi novejšemu obdobju, zanima ga Velenje kot fenomen socializma. Ima izjemno veliko gradiva o Šaleški dolini, ki ga bo postopoma potrebno obdelati. Svoje raziskovanje na področju historične demografije, ki ga je v bistvu začel s svojim magistrskim delom Od zibeli do groba, bi rad posvetil skupinam prebivalstva, ki so bile doslej zanemarjene - družine, ženske, otroci .
V Ljubljano se pelje dvakrat, trikrat na teden, ostali čas doma bere razmišlja, piše in dela okoli hiše. Za tehniko res nikoli ni bil, zato pa zavihti kramp, da ga je užitek pogledati. S preteklostjo je zasvojena kar cela družina, tako dajo poleti redno mahnejo v južno Francijo, kjer je starega kamenja še v izobilju na ogled. Medtem ko seje že komaj na novo privadil na očetovstvo, je pri dobrih petdesetih postal še dedek Katjini hčerkici. Obveznosti ima torej pred sabo še obilo, tako doma kot v službi. Kratkoročen cilj je docentura, dolgoročnejši pa verjetno Etnološko/antropološka podoba Šaleške doline v petindvajsetih zvezkih. In potem si bo oddahnil: bil sem dostojen ud krepkega velenjskega rodu Oblišarjev in Hudalesov - napisal sem kar nekaj knjig, zasadil tudi kakšno drevo in ob hčerkah navsezadnje v zrelih letih zaplodil še sina .
■ Vlado Vrbič
Tri ure zabave in smeha
Tradicionalni, tokrat že 20. dobrodelni Bolero, navdušil do zadnjega kotička polno dvorano doma kulture - Zbranih 6.205 evrov namenili Društvu za boj proti raku
f

p.
** * /
* -71
- t; >'
- v
t; mmm
Jan Plestenjak je bil glasbeno presenečenje večera. Navdušenje v dvorani je bilo veliko,
pokazala pa sta ga tudi voditelja Strašna Jožeta.
Velenje, 25. marca - V Festivalu Velenje so bili prejšnjo sredo veseli in ponosni. Uspelo jim je pripraviti in izpeljati že 20. prireditev Bolero 2009. Tradicionalna dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu, ki si jo z veseljem ogledajo tudi moški, je bila razprodana že teden dni pred dogodkom, saj je znano, da se Marjan Marinšek, ki je pripravil program vseh prireditev Bolero doslej, zelo potrudi pri njegovem oblikovanju. Veseli pa so lahko tudi tisti, ki jih organizatorji izberejo kot dobitnike sredstev, ki
jih je iskreno vesela predsednica društva Branka Drk.
Prireditev, na kateri so nastopili odlični Slovenski oktet, Elda Viler in Ana Dežman, Nuša Derenda, Manca Izmajlov, Foxy Teens, Duo Platin, Marjan Ulj an, Robert Goter s svojimi harmonikarji, Pinocchio, Ples ni stu dio N ter David Grom, sta povezovala hudomušna Strašna Jožeta. Gledalci v do zadnjega kotička polni dvorani doma kulture so bili navdušeni. To so še posebej pokazali ob nastopu Jana Pleste-njaka, ki je bil glasbeno presene-
J 1 A
C v

i\ -


..j»
V tsL
Župan Srečko Meh se je posebej zahvalil Marjanu Marinšku, ki je pripravil vseh dvajset prireditev Bolero.
jih zberejo na Boleru, saj znesek ni majhen.
Letos so celoten izkupiček od prodanih kart in denarnih prispevkov občanov in organizacij - skupaj so zbrali kar 6.205 evrov -namenili zelo aktivnemu Društvu za boj proti raku Velenje. Prevzela
če nje veče ra, je pa znan po tem, da se vabilom na dobrodelne prireditve pogosto odzove.
Ob koncu skoraj tri ure dolgega dogodka, ki mu je svojo težo dala tudi odlična scena - tudi letos sta jo postavila Jože in Milica Napot-nik - se je velenjski župan Srečko
Meh posebej zahvalil Marjanu Marinšku za pripravo vseh dvajsetih prireditev Bolero, pevki Nuši Derenda, kije na njih nastopila kar osem krat, ter Nini Mavec Kren-ker, saj Ples ni stu di N, ki ga vodi, na prireditvi sodeluje vsa leta. Pri tem seveda ni nepomembno, da so se prav vsi nastopajoči odrekli honorarju za nastop.
■ bš Zahvala dobrotnikom
Festival Velenje in Društvo za boj proti raku Velenje se zahvaljujeta vsem, ki so brezplačno nastopili na dobrodelni prireditvi Bolero dne 25. 3. 2009, posebej pa še vsem, ki so kot sponzorji ali posamezniki prispevali sredstva: Termoelektrarna Šoštanj, Lekarna Velenje, Nova Ljubljanska banka Velenje, Avtocenter Meh, Bojan Kontič, DESUS Velenje, Elektro Jezernik, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Občina Šmartno ob Paki, Občina Šoštanj, Dragica Povh, Cvetko Glinšek, Božo Delopst, Mojca Bohak, Jenko Matej, Karlo Čretnik, Bernard Roškar, Barbara Pokorny, Družina Sovinek, Družina Drk, družina Drvarič, Martina Valenci, Marija Štrančar, Jure Kamenik, Jana Kovič, Silvija Bašnec, Darja Fišer, Majda Oman, Frančiška Batič, Marija Ažber, Marjan Marinšek, Lea Grudnik, Zdenka Terglav, Boris Nigelhell, Jožica Čas in Boris Kovše.
Prireditev Bolero 2009 pa so tradicionalno podprli: Mestna občina Velenje, Jože Napotnik z brezplačno izdelavo scene, Tiskarna Eurograf Velenje z brezplačno natisnjenimi vabili, Studio Fotokopirnica Velenje z brezplačno natisnjenimi plakati, PUP Vrtnarstvo Velenje z brezplačnim cvetjem za mamice, za nastopajoče in za cvetlično dekoracijo na odru, Jager trgovina Velenje s pogostitvijo nastopajočih, Naš čas Velenje in VTV Velenje pa z medijsko podporo.
Spoznajmo Slovenijo s kažipotovci
Naša domovina Slovenija skriva toliko lepot, a jih ne znamo odkriti. Velikokrat se peljemo skozi toliko lepih pokrajin, a ne znamo občudovati tega, kar nas obdaja. Člani Počitniškega društva Kažipot so zbrali svoje ideje in se lotili projekta, ki ga imenujejo Spoznajmo Slove nijo.
Izvajanje projekta Spoznajmo Slovenijo poteka že od jeseni 2008, ko je bilo v Velenju lokalno tekmovanje. Sledilo je prvo regionalno
tekmovanje v Ločah. V njem sodelujejo devetošolci velenjskih osnovnih šol, osnovne šole Idrija, Hoče in Loče ter njihovi učitelji zemljepisa. V soboto (4. aprila) bo drugo regionalno tekmovanje v Velenju, na njem pa bodo kažipotovci in učenci velenjskih osnovnih šol postavili kontrolne točke z namenom, da ostalim mestom pokažejo značilnosti Velenja.
Glavni cilj projekta je seveda razkrit že v naslovu - mladi s pomoč-
jo aktivnega sodelovanja spoznavajo slovenska mesta: Idrijo, Hoče, Loče in Velenje, in tako v njih vzbujajo željo po odkrivanju lepot naše domovine. Seveda je eden od primarnih ciljev tudi povezovanje mladih in ustvarjanje novih prijateljstev. Več pa najdete na www.kazip-ot.si/spoznajmo-slovenijo/
■ Mojca Marš in Maja Kostanjšek
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
2. aprila 2009
Paka končno dobila pešpot do Velenja
V KS Paka trenutno brez svojih prostorov za delovanje - Prenova nekdanje šole, v kateri bodo večnamensko dvorano, dobro napreduje - Veselijo se aktivnosti na novem športnem igrišču, ki
dobili tudi še čaka na ograjo
Velenje - Tokrat smo obiskali Krajevno skupnost Paka, ki je po površini druga največja v MO Velenje. To seveda pomeni, da je zelo razpršena, saj šteje približno 250 hiš in nekaj več kot 700 prebivalcev. Srečko Avberšek, predsednik sveta KS Paka, k temu doda: »Razprostira se od Velenja, Vinske Gore in Bevč, meji na Dobrno, Dolič, Cirkovce in Konovo, nekaj zaselkov pa leži zelo visoko.« Toliko pove le za uvod, saj se nama tokrat v gostilni Kovač, kjer se v času prenove nekdanje šole v Paki, kjer so imeli prej prostore za delovanje krajevne skupnosti in društev, zberejo tudi vsi predsedniki društev, ki delujejo v Paki.
Potem nas zanima, kako so zadovoljni s komunalno opremljenostjo. Začnemo pri cestah. Srečko
Srečko Avberšek
želijo urediti tudi na Trebeliškem, kjer je naselje hiš gosto, želijo pa si jo tudi v »spodnji Paki«, kot rečejo domačini naselju ob cesti Velenje-Slovenj Gradec. »Novo kanalizacijo si želimo zgraditi tudi od pekarne Vodončnik do nekdanje šole v Paki,« doda naš sogovornik.
Alojz Harnik
sploh niso ime li. To je inve sti cija, ki naj bi zagotovo bila končana še letos. Če se bodo držali pogodbenih rokov, naj bi stavbo končali do 30. junija. »Lahko se zgodi, da se kaj zamakne, ampak letos bo!,« je prepričan predsednik sveta KS. Ko ob koncu pogovora o investici-
Prenova nekdanje šole dobro napreduje. Spodnji del zgradbe bo nov dom krajanov Paka in ti
ga res že težko čakajo.
Avberšek pravi: »Moram reči, da se je v zadnjih letih za to veliko naredilo, a vseeno še ostajajo odseki, ki čakajo na prenovo. Med njimi je cesta v Loke, ki naj bi jo letos asfaltirali. V lanskem letu so cestišče že preuredili in postavili oporne zidove. Potem ostaja še cesta, ki Trebeliško povezuje z Lopatni-kom v Vinski Gori. Delno je ta cesta že asfaltirana, del pa je še vedno maka dam ski.«
V Paki imajo kar nekaj hiš na nadmorski višini nad 700 metrov. Tam seveda zapade več snega kot v dolini. »Moram reči, da smo z zimsko službo, ki jo pri nas opravlja podjetje Andrejc, res zadovoljni,« doda Avberšek. Pove, da načrtujejo tudi izgradnjo nove kanalizacije pod Paškim Kozjakom (Bla-žič), saj so na tem področju zajetja pitne vode, zato je treba čim hitreje urediti odplake. Kanalizacijo
Šentilj, kaj je to?
Prisotna je določena nejasnost glede tega, kaj je sploh Šentilj. Ker ime moje rojstne vasi Šentilj pri Velenju zadnje čase nepravilno uporabljajo, npr. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 06, naselje Šentilj ter razložena naselja Ložnica, Silo-va in Laze (Uradni vestnik Mestne občine Velenje št.13/3006) bom povedala, kaj je Šentilj pri Velenju kot se spo mnim iz časov, ko še ni bilo problemov glede Šentilja.
V osnovni šoli v Šentilju smo se učili, daje Šentilj kraj, ki ga sestavljajo zaselki Arnače, Laze, Podkraj,
Veselijo se novih prostorov
Nadaljujmo z vodo. Kar nekaj vodovodov bodo morali še zgraditi, med njimi na Trebeliško ter v zaselek Jurk-Loke. Najaktualnejši pa je zagotovo nov vodovod do novega doma krajanov, ki naj bi ga končali še letos. Gre seveda za objekt nek da nje šole v Paki, ki ga obnavlja Mins N1, ta bo po obnovi tudi lastnik zgornjih prostorov stavbe. V spodnjem delu stavbe, ki že dobiva novo podobo, bodo krajani Pake končno dobili prave prostore za delovanje krajevne skup-nos ti. Poleg pisar ne za delo KS bodo uredili tudi tri pisarne za delovanje krajevnih društev. Še posebej pa se vsi veselijo večnamenske dvorane. Tako bodo v Paki končno dobili dom krajanov, ki ga doslej
jah vprašam, kaj od naštetega naj bi še bilo zgrajeno v letošnjem letu, izvem, da so dali na prvo mesto cesto v Loke in nov vodovod do nekdanje šole, saj je stari že dopolnil 25 let. Vse ostale novogradnje pa so odvisne od globine občinske blagajne, ki letos, kot kaže, ne bo prav globoka.
Društva vse bolj aktiv na
Seve da to, da trenutno sploh nimajo prostorov za delovanje ne društev in ne krajevne skupnosti, ni lahko. Sploh ker bo tako še nekaj mesecev. A se krajani dobro znajdejo. »Gostujemo na treh lokacijah. Lovsko društvo Velenje nam gostoljubno odstopi lovski dom v Lokah, za kar se jim res zahvaljujem. Velikokrat se dobimo v gostilni Kovač, zato hvala tudi gospe Jurkovi, vča-
Mnenja in odmevi
Ložnica in Silova. Kraj Šentilj je bil na zemljevidu Slovenije, ki je visel na ste ni v razredu, označen kot kraj s 500 do 1000 prebivalci. Ko sem hodila v osemletko v Šentilj v letih od 1953 do 1957, je stala ob cesti Velenje-Šentilj pod sedanjim gasilskim domom tabla z napisom Št. Ilj p. Velenje, kar je pomenilo Šentilj pri Velenju. Tabla je bila obtolčena od kamenja, ki smo ga otro ci meta li vanjo na poti v šolo, saj smo hodili peš po maka-damu, polnem gramoza in bili brez nadzora. Ko je tabla dotrajala, je niso nadomestili z novo. Zadnje čase postavljajo nove table z napisom imen zaselkov, z napisom
naselja (kraja) Šentilj pa ne; tako tujci ne vedo, kod se iz Velenja gre v Šentilj pri Velenju, kje se Šentilj prične in konča. Na starih zemljevidih si to lahko ugotovil, sedaj pa ne. Kdo je temu kriv?
Zakaj ni Šentilja na novih zemljevidih, na starih pa je? Ker je nekdo vzel Šentilju ime. Po drugi svetovni vojni so nekaterim krajem spreminjali imena, nekaterim so pa starodavna imena vzeli. To so delali pod vplivom Sovjetske zveze. Tam so dali Sankt Petersburgu ime Leningrad. Po razpadu komunizma so v Rusiji Leningrad preimenovali nazaj, ker ni bilo več hude verske nestrpnosti. Slovenija in
Franc Vodončnik
sih pa se zberemo v Planinskem domu na Paškem Kozjaku. Veseli smo tudi, ker dobro sodelujemo s Kamnolomom Paka, ki nam pogosto pomaga pri našem delu.«
Igrišče je že zaživelo
Alojz Harnik nam je predstavil delovanje športnega društva Paka, ki ga vodi vse od ustanovitve: »Društvo smo ustanovili leta 2007. Ze prej smo organizirali pohode, pripravljali športna srečanja, a društva nismo imeli. Ob ustanovitvi smo si zadali, da obnovimo dotrajano igrišče nasproti nekdanje šole. S pomočjo MO Velenje in dona-torjev, predvsem pa udarniškega dela domačinov, smo igrišče že skoraj končali. Košarko na njem že igramo, na delu, kjer bo nogometno igrišče, je trava že zrasla, postaviti moramo še gole. Moram reči, da krajani igrišče že s pridom uporabljajo. Letos si želimo igrišče zaščititi z ograjo, na njem pa bi radi uredili še kotiček z igrali za otroke; uredili bomo tudi kegljišče, igrišče za odbojko ... V naše društvo je trenutno včlanjenih okoli 100 krajanov, prav vsi pa bomo pomagali skrbeti za red na igrišču.«
V soboto odigrali novo igro
Bojan Borovnik je predsednik Kulturnega društva Paški Kozjak. Društvo je zelo zanimivo tudi zato, ker v njem pridno delajo občani treh občin mejnic, pod njegovim okriljem pa od lani deluje tudi sekcija konjenikov. »Društvo smo ustanovili leta 1998, takoj po tem, ko je bila zgrajena nova šola na vrhu Paškega Kozjaka. Člani res prihajamo iz vseh treh občin, ki se stikajo na vrhu Kozjaka, torej iz Mislinje, Dobrne in Velenja. V soboto smo v telovad-
Jugoslavija sta oponašali Sovjetsko zvezo prijemanju svetniških imen krajev, pri vračanju starodavnih imen pa je Slovenija zaostala. Ponekod je imena vrnila, Šentilju pa ne. Kakor se sedanje prebivalstvo čudi stotinam grobišč, kijih odkrivajo, tako se čudi, da so bili ubiti kraji, ki so na starih zemljevidih, sedaj jih pa ni. Storilci so neznani. Vprašujemo se, kdo je vzel Šentilju ime, kdo je šentiljski zaselek Podkraj dal občini Zalec? Ali so arhivi v Beogradu, v Ljubljani ali v Šoštanju, ker je Šentilj spadal pod občino Šoštanj?!
■ Marija Jelen, V elenje
Ljuba Blažič
nici šole premierno prikazali gledališko igro. V njej sodeluje 12 igralcev, vsi smo amaterji, komedijo pa je režirala Sonja Ramšak. Med letom pripravljamo tudi druge prireditve, tako da imamo ves čas veliko dela. Veseli smo, ker so naše prireditve vedno dobro obiskane, saj je to potrditev našega dobrega dela. Bojimo pa se, kaj se bo zgodilo, če šola zapre vrata. Vse kaže, da pouka v naslednjem šolskem letu zaradi premajhnega števila otrok na Kozjaku ne bo več. V društvu upamo, da bomo še naprej lahko koristili prostore telovadnice za naše delo, sicer bomo morali prostore iskati drugje.«
Druženje
pomemb no sta rim in mla dim
V Paki vedno pohvalijo delo krajevnega društva upokojencev. Predsednik društva Franc Vodončnik nam pove, da imajo 100 članov. »V Paki je seve da več upo kojen cev, a se nam še niso pridružili, morda tudi zato, ker je trenutno brez prosto rov za delovanje to kar težko. Društvo sicer deluje že več kot 20 let. Dokler smo še imeli prostore v nekdanji šoli, smo se veliko družili. Zaznamovali smo pomembnejše praznike, pripravljali izlete, od oktobra do konca aprila smo organizirali rekreacijo, pa tudi plesne vaje smo imeli. Enkrat mesečno smo pripravljali tudi srečanja.
Sedaj žal tega ne moremo pripravljati, zato bomo letos pripravili le pohod in izlet. Smo pa polni načrtov in idej, zato sem prepričan, da bo po odprtju našega novega doma krajanov druženja in ustvarjalnosti še več. Pod našim okriljem deluje tudi pevski zbor, ki trenutno vadi v gostilni Kovač. Nam je najpomembneje, da se čim več družimo in da se dobimo vsaj enkrat mesečno.« Predsednik upa, da se bo število članov še povečalo, ko bodo dobili svojo pisarno in nove pro sto re.
Ljuba Blažič že tretje leto vodi Društvo prijateljev mladine Paka. Ko je začela, otrok ni poznala, saj se je šele dobro preselila v Pako, kjer je njen mož sicer domačin. »Hitro smo se ujeli, čeprav smo morali najprej spoznati drug drugega. Ker sem 17 let delala v vrtcu kot pomočnica vzgojiteljice, sem si želela ostati v stiku z najmlajšimi, saj bi jih sicer preveč pogrešala. Zame je to najlepše delo. Sedaj delo malo pri-lagajmo prostorski stiski, pa se dobivamo kar pri meni doma. Prej smo veliko delali v nekdanji šoli; pripravljali smo delavnice, igrice, prireditve. In tako bo zagotovo tudi po prenovi prostorov krajevne skupnosti. Sicer pa vsako leto pripravimo tudi izlet, kar bomo storili tudi letos. Krajevno igrišče bomo prav tako lahko veliko uporabljali pri svojem delu,« še izvemo, kot tudi, da na aktivnosti, ki jih pripravlja DPM Paka, vedno pride od 20 do 25 otrok.
■ BojanaŠ pegel
V marcu je MO Velenje poskrbela za začetek urejanja pešpoti od mosta na Trebeliško do Sela. Prav v teh dneh jo končujejo, uporabljali pa jo bodo lahko tudi kolesarji. Tega so krajani zelo veseli, saj je bil del pešpoti do novega športnega igrišča urejen že prej. Predsednik sveta KS Paka doda: »Problem je bil v povezavi Pake z Velenjem, mimo Vemonta, saj vemo, kako prometna je ta cesta. Naši otroci so bili ogroženi tako na kolesu kot peš, zato jih starši pogosto niso pustili na pot. Sedaj bo drugače, uporabljali jo bodo predvsem, ko bodo obiskovali izvenšolske dejavnosti. Verjamem pa, da bodo pot uporabljali tudi rekreativci, predvsem kolesarji.«
Kako do spletnega omrežja v Šoštanju?
Težave imajo prebivalci Lokovice, Belih Vod, Zavodenj, Raven, Gaberk, Topolšice - Tudi z brezžičnim internetom povsod ne bo šlo
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj - V občini Šoštanj že nekaj časa ugotavljajo, da imajo v nekaterih predelih prebivalci težave pri dostopu do interneta. Tam, kjer imajo občani dostop do interneta preko navadnega telefonskega omrežja ali kabelskega sistema, teh težav ni, drugod pa so. Zlasti prebivalci Lokovice, Belih Vod, Zavodenj, Raven, Gaberk in Topolšice velikokrat opozarjajo na to težavo.
V Šoštanju so se pred približno mesecem dni odločili, da bodo zadeve pogledali podrobneje in proučili, kako dostop do brezžičnega interneta zagotoviti kar se da širokemu krogu prebivalcev.
»Pripravljamo celovito študijo, ki pa za zdaj kaže, da bi potrebovali vsaj dvajset oddajnih točk na območju občine. V tem trenutku že iščemo primerne lokacije, s katerimi bi zagotovili pokritost signala,« pravi Peter Vidmar, svetovalec župana za okolje in prostor v upravi Občine Šoštanj. »Zal pa hkrati ugotavljamo, da pokritosti v celoti najbrž ne bo mogoče zagotoviti. Razlog za to tiči v izraziti naravni terenski raznolikosti,« dodaja.
Vseeno pa računajo, da bodo k temu projektu lahko pristopili še letos in ga letos tudi udejanjili. Na veselje številnih, ki si želijo dostopa do interneta, pa jim je ta nedosegljiv.
NASI KRAJI IN LJUDJE
»Pacienti v cakalnici« na obenem zboru
Društvo za boj proti raku Velenje je imelo v sredo, 18. marca, v preddverju Knjižnice Velenje redni letni občni zbor, kije bil tudi volilni. Za predsednico je ponovno izvoljena Branka Drk in za tajnico Janja Red-njak, po novem je blagajničarka Branka Sovinek, za podpredsednico pa so članice in člani izvolili Lucijo Paradžik, do sedaj odgovorno za stike z mediji. Po uvodnih besedah Branke Drk in zahvale za dosedanje delo je bilo podano poročilo o delovanju društva za leto 2008, finančno poročilo ter poročilo nadzorne-
ga odbora, podan pa je bil tudi program dela za leto 2009. Predsednica Branka Drk seje za sodelovanje posebej zahvalila Jolandi Štusaj iz masažnega salona Herbal, Petri Čeh iz frizerskega salona Tip Top in gospe Angeli Miklavžina iz Zdravstvenega doma Velenje.
S svojim gostovanjem sta nas na zboru počastili prostovoljki, ustvarjalki in članici internetnega foruma Otok zakladov Lidija Šolinc in Nataša Šafarič iz Velenja, ki izdelujeta stekleničke upanja. Projekt Stekleničke upanja, ki se onkološkim
bolnikom podarjajo, da bi vanje spravljali upanje za ozdravitev in svoje želje, je nastal leta 1999 v ZDA. V Sloveniji je bila takšna akcija prvič izvedena leta 2006 in je doživela lep sprejem. Stekleničke upanja so darilo onkološkim bolnikom, in kot sta nam povedali ustvarjalki ,se nikoli ne prodajajo. Izdelujejo in podarjajo se z dobro voljo, s srcem in v upanju na zmago nad boleznijo. Med potekom zbora so nastale unikatne majhne umetnine in prepričani smo, da bodo prispele v roke pravim lju dem, saj sta jih
Lidija in Nataša izdelali s srcem.
Vsi mi smo kdaj pacienti v čakalnici. Tema kot nalašč iz našega vsakdanjega življenja je vgledališki uprizoritvi odličnih Irene Stiplovšek in Karlija Čretnika, igralcev velenjskega gledališča, pri udeležencih zbora požela veliko navdušenje. Družabni dogodek se je zaključil v prijetnem vzdušju in povabilu vodstva društva na predavanji Vloga anti-oksidantov v sodobnem življenju in Rak rodil ter klepet z dr. Zdenkom Kikcem v mesecu aprilu.
■ L. P.
Dobro se z dobrim povrne
Dobrodelnost, ki jo je Aktiv delovnih invalidov Premogovnika Velenje začel 23. januarja s koncertom za pomoč 11-letnemu invalidnemu Gašperju Praprotniku iz Velenja, je dobila nadaljevanje in se sklenila. Električni invalidski voziček, ki so ga za 1.000 evrov, zbranih na koncertu, odkupili od družine Novak iz Lokovice, so 19. marca izročili invalidu Ivanu Uranu iz Velenja.
Drago Kolar, predsednik ADI Premogovnik Velenje, pobudnik koncerta je spomnil: »Na koncertu smo zbrali več denarja, kot ga je potrebovala družina Praprotnik za nakup avtosedeža in klančino za nalaganje invalidskega vozička v kombi. Sklenjeno je bilo, da za 1.000 evrov odkupimo električni invalidski voziček in ga namenimo prvemu invalidu v našem okolju, za katerega izvemo, da ga potrebuje, ali s pomočjo Zavoda Vid iz Kranja kateremukoli invalidu.«
Ivan Uran je že 27 let invalidsko upokojen. Ze zaposlil se ni zdrav,
saj je imel težko otroštvo, zaznamovano tudi z bolezenskimi težavami. Prvo službo je dobil v Tovarni usnja v Šoštanju, nato v velenjskem premogovniku, kjer zaradi zdrav-
stve nih omejitev ni mogel dolgo delati. Primer nejša dela zase je našel v Gorenju, a vendarle polne delovne dobe tudi tukaj ni zmogel.
Zdravje se mu je slabšalo tudi po
Drago Kolar( levo) in Milan Novak obl vanuU ranu, ki mu bo invalidskiv ozičeko lajšalg ibanje izven doma.
upokojitvi. Pred nekaj leti si je pri hoji moral začeti pomagati z berglami, prestal je dve operaciji hrbtenice in danes brez bergel in opornice za hrbet sploh ne more hoditi. Takšno gibanje po majhnem stanovanju še gre, v mesto pa iz Šaleka, kjer je doma, ne more več priti.
Ugotovil je, da bo moral sesti na invalidski voziček, ki pa si ga s skromnimi dohodki družine ne more kupiti sam. Invalidsko je upokojena namreč tudi žena Lucija.
Zato je začel iskati pomoč. Poslal je več kot 40 prošenj na različne naslove za pomoč pri nakupu invalidskega vozička, in ko je novica prišla v prava prava ušesa, je akcija stekla. Ivan je bil ob izročitvi vozička presrečen in nesrečen hkrati. Nesrečen, da ga je zdravje izdalo tako močno, da za gibanje potrebuje invalidski voziček, pa vendarle presrečen, da so mu dobri ljudje pomagali in bo vendarle še mobilen lahko šel v Velenje, na zrak, se srečeval s prijatelji. Neskončno je hvaležen vsem, ki so mu pomagali, in se zahvaljuje vsem in vsakemu posebej. Ivan, veseli te bomo, ko te bomo znova srečali v centru Velenja.
■ DianaJ anežič
Miao\do pfsmwp oročajo
Nepozabni izlet v London
Učenci OŠ Gustava Šiliha Velenje smo sredi marca odleteli v London. Izlet je že šestič organizirala gospa učiteljica Nuša Gošnik, ki s tem želi pri učencih vzbuditi še večje zanimanje za učenje angleščine. V teh letih je London iz naše šole obiskalo že okrog 150 učencev in skoraj celoten kolektiv zaposlenih.
Na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana nas je sprejela naša vodička Špela Šinigoj iz turistične agencije Twin. Prvi dan nas je Špela s podzemno železnico odpeljala na Can-nary warf, kjer sta novo poslovno
središče in najvišja stavba v Londonu. Zatem smo odšli do Greenwi-cha, ki svet deli na zahodno in vzhodno poloblo ter določa čas po svetu. Nato smo se vkrcali na lad-
jico in se peljali po reki Temzi. Z ladje smo lahko videli vse večje zanimivosti Londona. Peljali smo se pod Tower Bridgem, mimo mestne hiše; videli smo Big Ben, v bli-
(BBGtmClG)
Qwmm
v® i)
BIOaPLANET
Leskoškova 9e, LJ, 01 5240 320 www.bioplanet.si
NAJUČINKOVITEJŠI VAKUUMSKI CEVNI HEAT PIPE
SONČNI KOLEKTORJI,
žini katerega smo tudi izstopili. V naravoslovnem muzeju smo občudovali maketo dinozavra, najrazličnejše živali, diamante, kamnine ... Najbolj zanimiva pa sta bila sinji kit v naravni velikosti ter presek sekvoje, kije doživela starost 1300 let. Za konec tega dneva smo se sprehodili še po Covent gardnu, ki je znan po mnogih uličnih umetnikih in komikih.
Naslednji dan smo si ogledali Trafalgar Square, na katerem stoji kip admirala Nelsona. Udeležili smo se menjave straže in od daleč videli Buckinghamsko palačo. Sprehodili smo se tudi po Leicester Squ-aru, kjer se v Londonu predvajajo premiere. Od blizu smo videli parlament in Big Ben. Po nakupih na Oxford streetu smo se odpravili v muzej Madame Toussouds, kjer smo se spoznali in slikali s slavnimi osebami. Na večerjo smo odšli na Picadily street. Sprehodili smo se še po China Townu, kitajski četrti. Po napornem dnevu smo se še zadnjič s podzemno železnico odpeljali do našega prenočišča.
Zadnji dan je potekal v znamenju povratka domov, v Slovenijo. V Londonu smo vsi zelo uživali, pa čeprav je izlet trajal le nekaj dni. Bilo je nepozabno, tudi zato, ker smo lahko preizkusili znanje angleščine. Ogledali smo si toliko zanimivega, da še sedaj nismo povsem dojeli, da smo bili tam. Izlet nam bo zagotovo ostal v spominu za celo življenje.
■ Eva, Helena, Lucija in
Tjaša iz 9. a OŠ Gustava Šiliha
Ples tako in ples drugače
Ta vikend bo ponovno pester v več pogledih. Začeli bomo s plesnim tečajem, ki bi se sicer moral odvijati že prejšnji teden, vendar smo pa prestavili na jutri. Odlična priložnost, da se že kdo od članov ŠŠK odloči za sodelovanje! Tečaj bo obsegal osem vaj, pari pa se bodo lahko priučili plesnih korakov standardnih in latinskoameriških plesov.
Tisti ki rajši ple šete po svoje in po trenutnem navdihu, ste več kot vabljeni na koncert skupine Društvo mrtvih pesnikov, ki bo jutri v Mladinskem centru. ŠŠK-jevci lahko kupijo cenejše karte, in sicer bodo za ogled koncerta in zabavo odšte li tri, names to šest evrov. Seveda bo za to potrebno na uradne ure v Rdeči dvorani, ki potekajo jutri, v
ŠALEŠKI
ŠTIDEHTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
petek, od šestih do sedmih.
Na uradne ure so vabljene tudi mlade mamice! Le še do sobote se lahko mladi starši, od katerih je vsaj eden član ŠŠKja, oglasijo na uradnih urah, kjer bodo dobili bon v vrednosti 50 evrov; vnovčijo ga lahko v trgovinah Baby center. Za kupon bo potrebna predložitev rojstnega lista otroka in potrdilo o šolanju starša za tekoče študijsko leto. Uradne ure v soboto potekajo od pol pete do pol šeste ure.
Še en žur pa se obeta v slovenski prestolnici, naslednji teden. Govorimo seveda o Companeros žuru, ki bo v torek, sedmega aprila. Tekila kliče!
■ Tjaša
Mednarodni projekt Pasavček v Vrtcu Velenje
V	letošnjem šolskem letu v vrtcu Najdihojca sodelujemo v mednarodnem projektu Pasavček, ki temelji na spodbujanju pravilne uporabe varnostnih sedežev za otroke ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Velikokrat se namreč ne zavedamo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu neprivezani in kar na običajnih sedežih. Cilj mednarodnega projekta je, da bi bili otroci v osebnem avtomobilu ustrezno zavarovani.
V	vrtcu z ustreznimi prometnimi vsebinami odkrivamo svet zunaj domačega okolja. Otroci se postopoma seznanjajo z varnim vedenjem in se učijo živeti ter ravnati varno v prometu.
V	okviru teme Pasavček je moj prijatelj smo z različnimi dejavnostmi spodbudile otroke k pravilni in doslednejši uporabi varnostnih pasov -otroci so vsakodnevno poročali in beležili pripetost, risali, slikali na temo promet, naučili smo se novih pesmi. Medse smo povabili policista Janeza Pravdiča iz Policijske postaje Velenje, kije otroke seznanil s svojim poklicem ter z nami odšel na sprehod po prometnih poteh. Obiskali smo avtošolo Antlej, spoznavali prometne znake, opazovali različne situacije v prometu, se igrali različne družabne igre ...
V	mesecu februarju smo izvedle izobraževalni sestanek za naše starše na temo Otrok v prometu. Tako smo tudi njih spodbudile k večji skrbi za lastno varnost in varnost naših otrok, saj nas je skozi ves projekt vodila želja, da bi bili naši otroci varnejši.
V	imenu strokovnih delavk vrtca Najdihojca se zahvaljujem zunanjim sodelavcem za sodelovanje.
■ Lea Schmidt, dipl. vzg., VrtecV elenje,e notaN ajdihojca
»Življenje je lepo - skrbimo za svoje zdravje«
Velenjsko društvo za boj proti raku je pred nedavnim v multimedij-skem centru Kunigunda sodelujočim učencem v kvizu »Življenje je lepo - skrbimo za svoje zdravje« za sodelovanje podelilo sladke nagrade, čokolade, zraven pa so prejeli tudi kresničko-zapestnico in kemični svinčnik. Kviz, ki nosi pomenljiv naslov, je bil sestavljen iz vprašanj, ki so mlade opozorila na škodljive posledice kajenja in pomembnost zdravega načina življenja, pripravila pa gaje Zveza slovenskih društev za boj proti raku. V kvizu je iz velenjskih osnovnih šol in osnovne šole iz Šoštanja sodelovalo 28 učenk in učencev. Učencem sta se za sodelovanje v kvizu zahvalili predsednica društva Branka Drk in tajnica Janja Rednjak.
Ob tej priložnosti je Društvo za boj proti raku Velenje v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje mladim podarilo predavanje na temo, kako biti uspešen pri odpravi za mlade velike nadloge - mozoljev in aken. Kako lahko mladi premagajo mozolje in akne in kaj pomaga, ko obraz ni takšen, kakršnega bi radi zagledali, ko se zjutraj pogledajo v ogledalo, je predstavila magistra farmacije Urška Zaloker iz Ars Pharmae iz Ljubljane. Akne in mozolji ter druga nečistoča predstavljajo več kot četrtino vseh kožnih obolenj. S takšnimi težavami se srečuje več kot 85 % mladih, ki jim to predstavlja oviro v vsakdanjem življenju. Magistra farmacije je izpostavila, da večina do sedaj poznanih preparatov kožo izsuši, ker delujejo samo površinsko. Kot dobro rešitev je mladim predstavila naravno zadevo, prehransko dopolnilo, ki ne spremeni pH kože, zmanjša izločanje loja, deluje protibakterij-sko, protivnetno in antioksidativno, kar pomeni, da pripomore k hitrejšemu obnavljanju poškodovanih delov kože - kapsule Bactosan.
Predavanje je bilo za udeležence koristno, saj jim je prineslo sporočilo, da nas pojavnost mozoljev in aken ne sme skrbeti. Svojo podobo v ogledalu, četudi včasih ni takšna, kot bi si jo želeli videti, kljub temu da skrbimo za higieno in zdravo prehrano, poskušamo ceniti. Učencem in učenkam pa seveda čestitamo za sodelovanje v kvizu.
■ LucijaP aradžik
2. aprila 2009
16_SPORT IN REKREACIJA
Upanja (še) niso izgubili
Rokometaši Gorenja premagali Silkeborg le z golom razlike -Povratna tekma v soboto
Rokometaši velenjskega Gorenja, ki so edini od slovenskih ekip ostali v evropskih pokalih, so v prvi četrtfinalni tekmi pokala v evropske rokometne zveze premagali odlični danski Silkeborg s 27 : 26. Po njej pa so se skupaj s svojimi Šaleškimi graščaki in drugimi obiskovalci veselili tudi te skromne zmage, saj bi bil lahko razplet tudi drugačen. Moštvo Silkeborga, za katerega brani prejšnji Gorenjev vratar Primož Prošt, je bilo ob polčasu boljše za dva zadetka. Po nekaj minutah igre pa je to prednost povišalo celo na štiri, saj je
Rudar nadaljuje v Domžalah
Velenjski prvoligaš v prijateljski tekmi premagal Zagreb -V soboto brez Trifkoviča, Kolsija in Tolimirja
Po štirinajstdnevnem prvenstvenem odmoru zaradi reprezentančnih kvalifikacijskih tekem za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južni Afriki bodo v prvi ligi v soboto prvenstvo nadaljevali tekme 26. kroga. Nogometaši Rudarja, ki so trenutno na četrtem mestu, bodo v osrednji tekmi kroga gostovali v Domžalah. Zaradi kartonov ne bodo igrali Marko Kolsi, Nikola Tolimir in Damjan Trifkovič, vendar trener Marijan Pušnik zaradi tega ni preveč zaskrbljen, saj je konkurenca za prvih enajst pa tudi osemnajst zelov elika.
V tem času so odigrali tudi dve prijateljski tekmi. V Zavrču so premagali tamkajšnjega člana ptujske medobčinske zveze z 2 : 0, odmevno mednarodno zmago pa so dosegli v hrvaškem glavnem mes tu, saj so Zagreb, čla na prve lige, z zadetkom Gorazda Zajca premagali z 1: 0. Na tej tekmi so igrali: prvi polčas: Savič, Jesenič-nik, Sulejmanovič, Kovačič, Cipot, Kolsi, Golob, Mujakovič, Moraes, Grbič, Perič (Prašnikar); drugi polčas: Jahič, Pokleka, Kraljevič, Stojnič, Sulejmanovič, Golob, Kolsi, Renato (Mujakovič) Veselič, Zajc, Prašnikar (Mujanovič).
vos
kar dvakrat povedli s to razliko. Najbolj zaslužen za takšen razplet je gotovo bil prav Prošt, ki je do tedaj ubranil vse tri sedemmetro-vke, dve Ivanu Čupicu in eno Momirju Rnicu.
Ko je kazalo, da bodo doživeli boleč poraz, je sledil preobrat. Z izvrstno in agresivno igro v obrambi so Velenjčani z delnim izidom 5 : 0 sredi drugega polčasa povedli za gol, a so bili na začetku 54. minute znova v izgubljenem položaju, saj so Danci spet imeli prednost dveh golov (26:24). V nadaljevanju pa je njihova zbranost popustila Momir
Rnic in kapetan Sebastjan Sovič sta
ob gromkem spodbujanju zadela in dobri dve minuti pred koncem je bil izid izenačen na 26 : 26. V preostalem času so oboji imeli priložnost za zmago, vendar se je sreča nasmehnila igralcem Gorenja oziroma krožnemu napadalcu Marku Oštirju, ki je deset sekund pred zadnjim sodnikovim piskom dosegel zmagoviti gol.
Pri Gorenju so se strelsko najbolj izkazal Adnan Harmandič s sedmimi goli, saj je samozavestno po treh zapravljenih najstrožjih kaznih prevzel odgovornost in suvereno spremenil v zadetke preostale tri sedemmetrovke.
Kljub temu da bodo na povratni tekmo Danci v rahli prednosti zaradi domače dvorane, Velenjčani niso izgubili upanja za uvrstitev med štiri najboljše ekipe v tem pokalu. V njihovi igri so v primerjavi s prvo tekmo še velike rezerve in uvrstitev v polfinale je vendarle
REKLI SO ...
Branko Tamše, pomočnik trenerja Gorenja: 'Vedeli smo, da Silkeborg igra zelo hitro in dinamično ter da je zelo nevaren iz polproti-napadov in protinapadov, česar pa nam ni uspelo popolnoma ustaviti. Vesel pa sem, da je ekipa pokazala trden značaj, saj smo v začetku drugega dela izgubljali za štiri, a z delnim izidom 5 : 0 obrnili izid. Zadetek razlike ob koncu? Včasih je to dovolj, šest ali pa sedem golov pa premalo. Z dvignjenimi glavami gremo na pot in z mislijo uvrstitve v polfinale."
Carsten Albreksten, trener Silke-
možna, če ne bodo podlegli pritisku in zaigrali tako, kot so v drugem polčasu, potem ko so bili že na robu prepada.
Zadnje tekme brez Obrvana?
Prejšnji petek je RK Gorenje prejel sklep disciplinskega sodnika Zveze rokometnih prvoligašev Slovenije, ki je obravnaval dogodke na tekmi 21. kroga MIK 1. lige med ekipo Trimo Trebnje in Gorenjem iz Velenja.
Spomnimo, končala se je z neod-
borga: 'Vedel sem, da je Gorenje zelo dobra ekipa, ki igra agresivno in čvrsto v obrambi. Morali smo igrati na vso moč. Po eni strani smo zadovoljni z majhnim porazom, hkrati pa tudi razočarani, ker smo izpustili izjemno priložnost, da zmagamo že na prvi tekmi. Na Danskem si tega ne bomo smeli privoščiti. Prejeli smo pet zadetkov zapored, izgubili vodstvo, nato smo se še enkrat dvignili, pa spet v zaigrali slabo. Igralci so podlegli pritisku. Imamo prednost enega zadetka, na tribuni bomo mi tokrat imeli podporo in upamo, da bomo polfinalisti mi.«
Primož Prošt, vratar gostov: »Bil
ločenim izidom 24 : 24 po vodstvu Velenjčanov s 24 : 20 v 50. minuti. V svojem zadnjem napadu po izenačitvi so imeli gostje veliko priložnost za izenačitev, vendar Matjaž Mlakar ni zadel s črte, saj ga je pri tem oviral domači igralec. Nad njim je bil storjen prekršek za sedemmetrovko, vendar sodnika nista tako menila in Goren-jeva klop je reagirala nešportno.
V disciplinskem postopku sta bila med drugim obravnavana tudi člana Gorenja, trener Ivica Obrvan in maser Dejan Kumar. Prvi je kaznovan s prepovejo opravljanja funkci-
Poplavljeno igrišče in stalno deževje med srečanjem nista bila dobra popotnica ekipama. Sam začetek so dobro izkoristili domači, in še preden so si gostje pošteno zmočili čevlje, je Dejan Podbre-žnik s strani servirano žogo z vrhom »kopačke« pospravil v mrežo. Le nekaj za tem je Dejan Ples-nik spretno kaznoval zmedo v vrstah Čarde za 2 :0 in kazalo je, da bodo domačini kaj hitro dokončno potopili Prekmurce.
Zal je domača obramba v mlakah pred 16-metrskim prostorom vse preveč razmišljala, zakaj žoga obstaja in kako jo spraviti čim prej čim dalje. S tem so se kaj malo ukvarjali močni gostujoči napadalci in hitro znižali rezultat. Nekaj za tem, okoli 20. minute, je nepotreben zaplet domače obrambe tako rekoč prisilil v nedeljo ne preveč razpoloženega Matic Volka v prekršek za rdeči karton. No, in kar naenkrat se je zgodba obrnila, do takrat precej nenevarni gostje so začeli bolje »plavati« in groziti vijoličasti četi.
Trener Drago Kostajnšek je dobro reagiral in postavil Senada Jahiča za »komandanta« zadnje vrste.
sem posebej motiviran pred -lahko rečem - domačo publiko, po drugi strani pa je bil tudi določen psihološki pritisk ob vrnitvi Rdečo dvorano. Izvajanje sedemmetro-vk je psihološka igra med vratarjem in izvajalcem. Na tej tekmi sem bil uspešnejši jaz, naslednjič bo morda drugače. Imeli smo veliko priložnost, da že tukaj odločimo polfinalista. Toda domači so zaigrali odlično, se vrnili in zmagali. Mi gledamo pozitivno naprej, verjamem v naš skupni uspeh. Lepo pa je bilo tudi videti, da me je kar precej navijačev prišlo iz Trbovelj spodbujat v Rdečo dvorano.«
je za obdobje treh mesecev, slednji pa za obdobje enega meseca.
"V klubu smo šokirani nad eno najvišjih kazni v zgodovini slovenske lige. Celotno dokumentacijo smo že predali pravnemu zastopniku, klub pa se bo pritožil v pritožbenem roku. Seveda pa tudi čas vročitve sklepa dva dni pred četrtfinalom Pokala EHF, eno najpomembnejših tekem sezone, ne samo za velenjski klub temveč tudi za slovenski rokomet, ni ravno posrečen, ali pač," so zapisali v klubu v sporočilu za javnost.
■ vos
K sreči je »rdeči šok« kmalu popustil in Šmarčani so na odmor odšli z navidez varnimi 3 : 1, saj je s prostega strela Dragan Vasič pustil vratarja gostov vkopanega na mestu. Očitno pa je gostom odmor dobro del, saj so silovito navalili na domača vrata, prosti strel le nekaj minut po nadaljevanju pa je Čar-do vrnil v igro. Številčna prednost gostov je Šmarčanom počasi »pila« kri, noge so postajale vse težje, tako da je domači trener posegel še za dvema menjavama. To je prekmursko košavo malo umirilo, dokončno pa je Šmarčanom odleglo, ko si je gostujoči branilec za »ippon« zaslužil rdečo nagrado. Številčno enako stanje je očitno ustrezalo Šmarčanom, ki so se ob prvencu Jake Vrtarja veselili vodstva 4 : 2. Srečanja s tem še ni bilo konec, večina kibicev se je počasi že selila za šank ali domov, ko je izvrstni gostujoči napadalec Horvat izkoristil nepazljivost stranskega sodnika in iz debelega nedovoljenega položaja tretjič matiral Vrejiča za končnih 4:3.
V naslednjem krogu (v soboto ob 10.30) bodo gostovali v Rogaški Slatini pri Mons Claudiusu.
■ Martin Pačan
Velenjske rokometašice izpadle iz prve lige
Rokometašice Velenja so v osrednji tekmi zadnjega, 22. kroga 1. A državne lige, izgubile proti Pirančankam z 21: 25 in tako izgubile vse možnosti za obstanek v najmočnejši ligi. Le z zmago bi na lestvici prehitele predzadnjo Krko in si v kvalifikacijah skušale znova priigrati prvoligaški status.
Naslednjo sezono bodo igrale v 1. B ligi. To pa je morda celo bolje, saj bo to priložnost za pomladitev ekipe.
Čarda(š) na šmarški način
Povzpeli so se na tretje mesto - Izjemna požrtvovalnost na razmočenem igrišču
Kljub slabemu vremenu, morda pa prav zato, je kakšnih dvesto gledalcev v Šmartnem ob Paki videlo zanimivo tekmo, dva rdeča kartona in kar sedem golov. (Foto: S. Vovk).
Presenetili vodilnega
Premagali vodilno Pesnico - V soboto z Ormožem
V 16. krogu Štajerske nogometne lige so največje presenečenje gotovo pripravili nogometaši Šoštanja, ki so z 1 : 0 premagali do tega kroga vodilno Pesnico. Edini zadetek je v 71. minuti dosegel Midhet Redžič.
Gostje so tekmo začeli zelo napadalno, očitno so hoteli čim prej povesti. Na razmočenem igrišču so se predvsem odločali za udarce z razdalje, na srečo domačih igralcev pa so njihove žoge letele mimo okvirja vrata, nekajkrat pa se je z dobrimi obrambami izkazal vratar. V prvem polčasu je bil najboljši mož domače vrste, saj so njegovi soigralci, ki so bili skorajda za pol koraka prepočasni za goste, v glavnem razmišljali, da ohranijo svojo mrežo nedotaknjeno. Proti vodilnemu bi bili najbrž
zadovoljni tudi s točko, res pa je, da so na tiho sanjali o hitrem nasprotnem napadu, iz katerega mi morda zadeli. Po slabe pol ure igre v drugem polčasu pa se je potrdilo staro ulično opravilo, če ne daš, dobiš. Domači so izvedli hiter napad po desnem boku, po dvojni podaji med Damirjem Mušičem in Dejanom Gegicem je sledila dolga žoga za hrbet gostujočima branilcema, kjer je utekel Midhert Redžič in prinesel veselje v domači tabor.
Šoštanjčani si s to zmago sicer niso izboljšali desetega mesta, so pa omogočili nogometašem Zreč, ki so v Framu zmagali s 4 : 0, da so prevzeli vodstvo na lestvici in Pesnico postisnili na drugo mesto.
2. aprila 2009
nnit*sâ
SPORT IN REKREACIJA
17
NA KRATKO
Potrdili dobro pripravljenost
Na Ptuju je bil eden izmed večjih judo turnirjev v Sloveniji. Veliko število mladih iz več evropskih držav, rekordna udeležba in vsi slovenski klubi s svojimi mladimi upi so glavne značilnosti turnirja, ki poteka dva dni. Iz velenjskega judo kluba se je turnirja udeležilo 13 tekmovalcev. Pokazali so dobro pripravljenost in borbenost. V kratkem pa jih čakajo vrhunci sezone z državnimi prvenstvi po različnih starostnih kategorijah.
Izidi, mlajši dečki, 38 kg: 3. Miha Slatnar; 46 kg: 3. Jure Kokolj; 60 kg: 3. Tilen Vodeb; cicibanke, do 40 kg: 2. Maja Zgonjanin; mlajše deklice, 44 kg:
3. Veronika Mohorič.
Za slovo klubski ekipni rekord
Kegljači Šoštanja so v zadnji tekmi sezone 2. lige - vzhod v Ravnah visoko premagali domači Fužinar. Šoštanjčani, ki ne poznajo poraza od 6. kroga dalje, so si želeli zmage tudi v tem zadnjem krogu. Že na začetku srečanja so z odlično igro prisilili domačine k napakam, ki so se ponavljale vse do zaključka tekme. Igra, ki so jo prikazali Šoštanjčani, je navdušila številne navijače, ki so jih na kraju nagradili z dolgim aplavzom. V tem srečanju so Šoštanjčani dosegli tudi klubski ekipni reko-
rd, za rekordom kegljišča pa so zaostali le za 40 kegljev. Tudi med posamezniki je bilo nekaj dobrih rezultatov, predvsem prva 600-tica Šoštanjčanov v tej sezoni (Sečki). Za tako dobre rezultate velja pohvaliti domačine, ki so odlično pripravili kegljaške steze. Vsi nastopajoči so menili, da če bi bila vsa kegljišča tako dobro pripravljena, bi bilo rekordov še več. Po srečanju so predstavniki KZ Slovenije Šoštanjčanom podelili pokal in medalje za osvojeno prvo mesto v drugi ligi vzhod ter jim zaželeli veliko uspeha v 1B ligi in da bi čim hitreje dobili nov sodoben kegljaški objekt, ki ga sedaj v Šaleški dolini ni. Šoštanjčani bodo v sezoni 2009/10 kot domačini morali gostovati v Slovenskih Konjicah, vse to pa je povezano z denarnimi stroški.
Tako so igrali
Pokal Evropske rokometne zveze, četrfinale, 1. tekma
Gorenje - Silkeborg 27:26 (12:14)
Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 1400. Sodnika: Martin Franco Antonio, Monroy Rodrigez Jose Ignacio (oba Španija). Gorenje: Gajič (6 obramb), Skok (4. obramb), Dobelšek, Kavaš 4, Bezjak, Oštir 2, Gromiko, Sovič 3, Datukašvili 2, Mlakar, Rnič 3, Golčar 2, Harmandič 7 (2), Čupič 4. Trener: Ivica Obrvan. Silkeborg: Perrson (3 obrambe), Prošt (9 obramb, od toga 3 sedemmetrovke), Lauritzen 1, Dragičevič 4, Jacobsen, Olson, Belčic 7, Olsen, Kirkegaard, Toudhal 4 (2), Madsen 3, Back 4, Borm, Kristiansen 1.
Sedemmetrovke: Gorenje 2 (5), Silkeborg 2 (2).
Izključitve: Gorenje 6 minut, Silkeborg 6.
MIK prva liga, 22., zadnji krog rednega dela
Gorenje - Slovan 25:23 (13:12)
Mozirje - Športna dvorana. 400 gledalcev. Sodnika: Andoljšek (Sodražica) in Pangerc (Škofljica). Gorenje: Gajič, Skok, Dobelšek 1, Kavaš 4, Bezjak 1, Oštir, Grpmyko, Sovič 2, Datukašvili, Mlakar 3, Rnič 3, Golčar 1, Harmandič 3, Čupič 7 (4). Sedemmetrovke: Gorenje 4 (4), Slovan 3 (3).
Izključitve: Gorenje 8, Slovan 14 minut.
Košarka - 2. krog lige UPC za prvaka
Elektra Esotech - Helios Domžale
64:84 (12:18, 22:45, 45:63)
Elektra Esotech: Horvat 12 (2:2), Mravljak 2, Novak 10 (2:2), Sjekloča 14 (2:2), N. Ivanovič 15, Čup 4, Radunovič 3 (1:1), Karalič 4 (0:1).
3.	krog
Geoplin Slovan - Elektra Esotech 72:70 (21:24, 46:43, 60:59) Elektra Esotech: Džambič, Horvat 11, Mravljak 2, Novak 8 (1:1), Sjekloča 6 (2:4), N. Ivanovič 13 (5:7), Lekič 2, Čup 22 (0:1), Radunovič 4 (2:2), Karalič 2.
4.	krog
Elektra Esotech - Krka (sinoči)
17. krog 3. SNL -vzhod
Šmartno 1928 - Čarda 4 : 3(3:1)
Strelci: 1:0 Podbrežnik (2), 2:0 Plesnik (10), 2:1 Horvat (14), 3:1 Vasič (32), 3:2 Legenič (55), 4:2 Vrtar (85), 4:3 Horvat (89).
Šmartno: Vrejič Goran, Jahič Senad, Kladnik Grega, Volk Matic, Podgoršek Anže, Vasič Dragan Kolenc Matej, Cizej Rok, Jelen Rok, Plesnik Dejan, Podbrežnik Dejan
Vrstni red: Dravinja 43, 2. Kovinar Štore 36, 3. Šmartno 1928 34, 4. Koroška Dravograd 32, 5. Odranci 28, 6. Malečnik 27, 7. Stojnci, 24, 8. Tehnostroj Veržej 24, 9. Simer Šampion 20, 10. Paloma Sladki Vrh 16, 11. Čarda 15, 12. Mons Claudius 15, 13. Črenšovci 14, 12. Šmarje Pri Jelšah 11.
Šoštanj - Tehnotim Pesnica 1:0 (0:0)
Šoštanj. Športni park, gledalcev 70.
Glavni sodnik: David Gabrovec
(Markovci pri Ptuju).
Strelec: Redžič (71).
Šoštanj: 1. Mušič Damir 66168, 2.
Gegič, 3. Kurnik, Bovha, Softič,
Bulajič, Vukovič, Kljevkovič (od 59.
Mažnar), Andrič, 10. Pranjič (od 88. Hukič), Redžič. Trener: Faik Koca. Vrstni red: 1. Zreče 33, 2. Tehnotim Pesnica 31, 3. Pohorje 27, 4. LKW Jack Gerečja vas 24, 5. Podvinci 24, 6. Partizan Fram 23, 7. GIC Gradnje Rogaška 23, 8. Holermous Ormož 22, 9. AHA EMMI Bistrica 22, 10. Šoštanj 20, 11. Bukovci 16, 12. Peca 14, 13. Brežice
11,	14. Jarenina Šentilj 2.
l.Slovenska ženska
nogometna liga,
12.	k.
Rudar Škale - Slovenj Gradec 1 : 5
Strelke: 0:1 Jevtič (2), 0:2 Todorovič (8), 0:3 Golob (50) , 1:3 Robnik (71), 1:4 Čevnik (78), J:5 Kovač (82) ŽNK Rudar Škale: Djujič, Blazinšek, Strassnig, Robnik, Tič (od 74' Mlinar), Antolič (od 37' Martinovič), Žagar, Bric, Sadikaj, Garič (od 86' Janjič), Založnik 13. krog
Maribor - Rudar Škale 1:1 (1:0)
Strelki: 1:0 Beganovič (17'), 1:1 Strassnig (65')
ŽNK Rudar Škale: Tomic, Blazinšek, Strassnig, Robnik, Tič, Martinovič (od 71' Grbič), Žagar, Bric, Sadikaj, Savkovič, Založnik
Vrstni red: 1. Krka 37 ... 6. Rudar Škale 12, 7. Ptuj 6, 8. Dornava 0..
Kegljanje, 2. liga -vzhod, 18. Krog
Fužinar - Šoštanj 3 : 5 3307 :3410
Šoštanj : Fidej 416 - Mandelc 137 - 553 (1), Sečki 603 (0), Križovnik 537 (1), Hasičič 597 (0), Petrovič 563 (1), Jug 557 (0).
Rekreacija žensk v Škalah
Članice športnega društva Škale - Hrastovec smo se redno udeleževale telovadbe v zimskem času, in sicer od novembra do konca marca. Kljub delu na kmetijah, doma in v službah se nas je vsak petek uspelo zbrati približno dvajset. Telovadile smo z veseljem, saj se zavedamo pomembnosti rekreacije za svoje zdravje in dobro počutje. Sezono smo zaključile s pohodom po naših bližnjih hribih in v prijetnem vzdušju ob dobri večerji.
■ Marija Razpotnik.
STOPITE IZ VRSTE
Z BREZPLAČNO
SPLETNO BANKO.
Vas omejuje spletna banka, do katere lahko dostopate samo z enega računalnika? Z bančnim paketom Master Plus lahko do svoje Online b@nke brezplačno in varno dostopate s kateregakoli računalnika. Prav tako lahko brezplačno dvigujete gotovino s kartico Maestro na vseh bankomatih v Sloveniji in v državah evro območja, drugje pa na bankomatih skupine UniCredit Group. Ob tem lahko računate tudi na brezplačno članarino za kartico MasterCard in brezplačno uporabo Online Plus varčevalnega računa. Še niste prepričani? Preizkusite nas, saj je tudi vodenje bančnega paketa Master Plus prvih 6 mesecev brezplačno, www.unicreditbank.si/preizkusitenas
UniCredit Bank
miodroBELA kronika
26. marca 2009
Ceste vzamejo vse preveč motoristov
»Ne rohnenje motorja, cviljenje gum in visoka hitrost me nista pripeljala do cilja, končalo se je v gozdu,« pravi paraplegik Janez Hudej, ki želi s svojo izkušnjo vplivati na udeležence v cestnem prometu - Prometna varnost voznikov enoslednih vozil se je poslabšala
MilenaK rstič -P laninc
Celje, Velenje, 26. marca - Prometna varnost voznikov enoslednih vozil na Celjskem seje poslabšala. Na Policijski upravi Celje intenzivno izvajajo več aktivnosti, s katerimi želijo zagotoviti večjo varnost tako voznikov enoslednih vozil kot ostalih udeležencev cestnega prometa, so na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali mag. Elvis A. Herbaj, vodja Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije, Edi Baumkirher in Ljubo Poglajen s Policijske postaje Celje ter Franc Štorman, predsednik Zveze moto-klubov spodnje štajerske regije.
V zadnjih desetih letih je na cestah na Celjskem umrlo 66 motoristov. Skupni delež umrlih udeležencev enoslednih vozil v prometnih nesrečah v primerjavi z vsemi umrlimi v tem obdobju znaša 18 odstotkov. V tem obdobju je v prometnih nesrečah na Celjskem umrlo 366 oseb. Poprečna starost umrlih seje v zadnjih treh letih dvignila na 34 let. Poprečje predvsem dvigujejo vozniki enoslednih vozil, ki si v srednjih letih na novo kupi-
Janez Hudej:» Ss vojimi izkušnjamiž elimov plivati nau deležence vc estnem prometu.«
jo motor no kolo, zara di pomanj -kanja izkušenj pa se pogosteje vpletejo v tragične prometne nesreče.
Policijska izkušnja kot nasvet
Policisti pripravljajo in bodo še pripravljali številne preventivne aktivnosti, imenovane Policijska izkušnja kot nasvet. Zal pa ugotavljajo, da se tovrstnega prikaza,
Odseki z največ žrtvami
V zadnjih desetih letih so bile so bile najnevarnejše ceste: Celje-Vrhovo in Slovenske Konjice-Celje (na vsaki je umrlo po 5 voznikov motornih koles) ter cesta Celje--Dobovec, na kateri so umrli 4 vozniki motornih koles. Kar nekaj je regionalnih cest s po 3 smrtnimi žrtvami in sicer: Mestinje-Bistrica ob Sotli, Gornji Grad-Šentrupert, Šent-jur-Kozje, Latkova vas-Mari-ja Reka ter Vojnik-Črnova. Trije udeleženci so umrli tudi v naselju Celje.
motoriste. Sami tega sicer ne priznajo, vendar pa se na straneh črne kronike predvsem znajdejo kot žrtve ravno tovrstni motoristi,« so povedali v Celju.
Hudej je imel še srečo, vsi je nimajo
Maj 1981, ko je bil star 18 let, je povsem spremenil življenje Janezu Hudeju iz Velenja. »Zvečer sem se vra čal z motor nim kole som iz Slovenj Gradca v Razbor. Na motorju je nenadoma zmanjkalo luči. V trdi temi sem zadel deblo ob cesti. Po dobrem tednu sem se
usposabljanja in treninga udeležujejo predvsem tisti motoristi, ki se zavedajo svoje odgovornosti tako do sebe kot do drugih udeležencev v prometu, ne pridejo pa taki, ki bi to potrebovali. »To so predvsem tisti, ki menijo, da so odlični motoristi, jih pa sicer policisti bolj ali manj poznamo kot objestneže, nevarne in premalo usposobljene
Življenjske cilje je bilo tre ba spremeniti
Janez Hudej je z motorjem padel v globok jarek ob cesti, se pobral in spremenil življenjske cilje. Tudi poklicne. Najprej pre kva li fi ka cija, potem dokončanje strojne tehniške šole, vpis na višjo ekonomsko šolo, ki ji je sledila diploma na ekonomski fakulteti.
iz kome zbudil v slovenjegraški bolnišnici. Tam sem ostal še tri mesece. Doživel sem tako imenovani spinalni šok, prekinitev hrbtenjače. Sledila je rehabilitacija v Ljubljani. Domov sem se vrnil šele po devetih meseci,« pripoveduje danes.
Vseeno je imel srečo. Vsi je nimajo. » Padel sem v glo bok jarek ob ces ti, name je zgr me lo motor no kolo in po dva naj stih urah so me po naključju le našli, že močno podhlajenega. Dogodek mu je preusmeril tok življenja.
Še vedno vozim, ven dar ne hodim
Danes se kot predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki povezuje 33 občin, trudi osvestiti ljudi. Tudi s svojo izkušnjo. »Sam tistikrat nisem upošteval vrste osnovnih predpisov, zato se je moja pot končala tako, kot se je. Ne rohnenje motorja, cviljenje gum in visoka hitrost me nista prej pripeljala do cilja, ampak seje končalo v gozdu.«
Društvo, katerega predsednik je, letos praznuje 30 let delovanja. Ves čas izvajajo posebne socialne pro-
Največ umrlih starih med 24 in 34 let
Podatki o deležu umrlih udeležencev enoslednih vozil v zadnjih desetih letih po starostnih skupinah kažejo, da jih je bilo največ, 20, iz starostne skupine od 24 do 34 let, 13 starih od 18 do 24 let, 11 starih 15 do 18 let, 9 pa v starostni skupini od 44 do 54 let.
grame za paraplegike in tetraple-gike, ti pa so namenjeni predvsem aktivnemu vključevanju članov v vsakodnevno življenje in njihovi mobilnosti. »Lani smo začeli izvajati program Še vedno vozim, vendar ne hodim. Namen tega programa je, da s svojo last no izkuš njo skušamo vplivati na udeležence v cestnem prometu. Zelimo delovati preventivno, opozarjati predvsem mlade voznike, da se njim ne bi zgodila podobna zgodba, kot seje zgodila nam.«
Janez Hudej je bil tudi uspe šen športnik. Kariero je končal pred peti mi leti, 2004 na para o limpij-skih igrah v Atenah. Zal se mu ni uresničil cilj, osvojitev medalje, dvakrat je bil četrti. Sodeloval je na štirih paraolimpijskih igrah: v Barceloni 1992 (osmi v metu kopja), v Atlati (četrti v peteroboju), Syd-neyju (peti v peteroboju), Atenah (četrti v metu krogle).
Tudi na lokalnih cestah poči
Šoštanj, 24. marca - V torek zvečer je na lokalni cesti v Ravnah voznik osebnega avtomobila, kije vozil brez vozniškega dovoljenja, zaradi izsiljevanja prednosti trčil v drugega voznika osebnega avtomobila.
V	sredo, 25. marca popoldan, je na lokalni cesti v Skornem neznani voznik osebnega avtomobila z znanimi registrskimi oznakami zaradi nepravilne strani vožnje trčil v voznico osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal naprej. Policisti povzročitelja še ugotavljajo.
Rop v Gaberkah
Šoštanj, 30. marca - V ponedeljek dopoldan je ropar vlomil v starejšo stanovanjsko hišo v Gaberkah, kjer se je srečal s 73-letnim lastnikom hiše. Vlomilec mu je zagrozil z ubojem, ga polil z vnetljivo tekočino, zvezal in pobral prihranjeni denar.
Roparje po dejanju odšel, zvezanega oškodovanca pa je rešila bližnja soseda. Kriminalisti in policisti o storilcu še zbirajo obvestila, vsaka informacija v zvezi z dogodkom pa bi jim bila dobrodošla.
Nepridipravi zgra bijo vsa ko priložnost
Šoštanj, 25. marca - V sre do
dopoldne je v trgovini Mercator v Šoštanju ostala brez nahrbtnika nakupovalka. Neznanec ji ga je vzel iz nakupovalnega vozička, v njem pa je bila denarnica in mobilni telefon.
V	četrtek, 26. marca, je v prodajalni Tu-ju na Prešernovi cesti v Velenju neznanec izkoristil nepozornost prodajalke in iz prodajnega pulta vzel denarnico.
Ukradli golfa
Velenje, 24. marca - V torek je bil s parkirnega prostora na Prešernovi cesti odpeljan osebni avto golf V, registrskih oznak CE C3-62E, kovinsko sive barve.
Hudo poškodovana voz ni ca
Velenje, 30. marca - V ponedeljek okoli 11. ure se je na glavni cesti Velika Pirešica-Velenje pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala voznica osebnega avtomobila. Zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreča je bila cesta med odcepoma za Dobrno in Vinsko Goro dobro uro in pol zaprta.
Nesreča se je zgodila, ko je 32-letna voznica osebnega avtomobila, kije vozila iz smeri Velike Pire-šice proti Vinski Gori, zunaj naselja Črnova na mokrem vozišču izgubila kontrolo nad vozilom. Vozilo je zaneslo na levo smerno vozišče, kjer je najprej trčilo v osebno vozilo 23-letnega voznika, za tem pa še v tovorno vozilo 31-let-nega voznika. Oba sta vozila iz sme ri Vin ske Gore.
Voznica se je v nesreči huje telesno poškodovala, voznik tovornega vozila pa lažje.
Sko zi rde čo v peš ko
Velenje, 27. marca - V petek malo pred 13. uro se je v križišču Ceste talcev in ceste Simona Blatnika zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala 32-letna peška.
78-letni voznik osebnega avtomobila je v križišče zapeljal pri rdeči luči in na pre ho du zbil peško, ki je pravil no pre čka la vozi šče. Hudo poškodovano so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bol-niš ni co.
Pijanemu zasegli avto
Velenje, 27. marca - Velenjski policisti so v petek ponoči mlajšemu moškemu zasegli osebni avto. Gre za večkratnega kršitelja cestnopro-metnih prepisov, ki so ga ustavili na vožnji in ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola.
Neprilagojeno s ces te
Velenje, 29. marca - V nedeljo popoldan je na magistralni cesti v Črnovi voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste. Pri tem se je lažje poškodovala.
Med vikendom 12 pridr ža nih
Celje, Velenje, 27. marec - V noči iz petka na soboto je na območju celotne Policijske uprave Celje potekal poostren nadzor v cestnem prometu s poudarkom na problematiki alko ho la.
V	nadzoru je sodelovalo 32 policistov, ki so ustavili 410 vozil in izrekli 50 ukrepov. Policisti so v šestih primerih izdali obdolžilne predloge, trije tuji državljani so kazen plačali na kraju prekrška, 34 voznikov je dobilo plačilne naloge, sedem pa je bilo opozorjenih.
V	času nadzora je bilo z alkotestom preizkušenih 335 voznikov, 15 preizkusov je bilo pozitivnih. Najvišja ugotovljena koncentracija alkohola pa je bila 0,98 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.
Med ustavljenimi vozniki je bil tudi voz nik tak sija, ki je vozil dve stran ki. Pre izkus z alkotes tom je pokazal, daje popil krepko preveč. V litru izdihanega zraka je imel kar 0,52 miligramov alkohola, zaradi česar je bil tudi pridržan.
Sicer pa so policisti na Celjskem
od petka do ponedeljka zjutraj pridržali 12 voznikov.
Vlo mi v grad be ne zaboj ni ke
Žalec, 28. marca - V soboto ponoči je bilo vlomljeno v dva gradbena zabojnika. Vlomilci so odnesli orodje. V Arji vasi ocenjujejo škodo na 2.000, v Arclinu pa na 3.000 evrov.
Prejšnji teden trav niš ki poža ri
Šoštanj, Šmartno ob Paki - Prejšnji teden je na travnikih kar nekajkrat zagorelo. Do požarov je prihajalo, ko so lastniki zemljišč kurili suho travo, ogenj pa seje razširil na sosednja zemljišča, ponekod pa ogrožal tudi gospodarska poslopja in goz dove.
Travniških požarov na Celjskem je bilo več, bili pa so tudi na tem območju. Tako je v Skornem v četrtek, 26. marca, pri kurjenju trave prišlo do nenadzorovanega preskoka ognja v podrast gozda. Požar je zajel približno 700 kvadratnih metrov podrasti, ukrotili so ga gasilci, gmotne škode pa ni povzročil. Naslednji dan, v petek, 27. marca, je zagorel mešani gozd nad kamnolomom v Podgori v občini Šmartno ob Paki, požar so pogasili in omejili gasilci.
Po zakonu o gozdovih gre v primerih, kadar posameznik požiga tra-višča ali ledine na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd, za prekrške. Za prekrške gre tudi, kadar posameznik sežiga rastlinske ostanke na njivah brez stalne navzočnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorom. Posamezniku se v teh primerih lahko izreče globa v višini 200 evrov.
Očiščevalni sprehod skozi Kavče
V soboto, 21. marca 2009, smo se v okviru Društva prijateljev mladine Kavče kljub slabemu vremenu odpravili na t. i. očiščevalni sprehod skozi Kavče. Pet otrok je akcijo začelo že na svojem domačem dvorišču in tako do zbornega mesta napolnilo že prvo vrečo smeti. Na polovici poti smo se ustavili pri predsednici našega društva, se ogreli s toplim čajem ter posladkali in okrepčali s piškoti. Na celotni poti smo napolnili kar osem 20-litrskih vreč smeti. Otroci so ugotovili, da so pobrali največ cigaretnih škatel in ogorkov. Smeti so iskali z veseljem in kar tekmovali so, kdo jih bo našel več. Vrečke in rokavice sta nam priskrbela gospod Rupreht in gospod Ramšak iz Mestne občine Velenje. Tako na sprehodu skozi naš lep kraj ne boste več srečevali pločevink, cigaretnih škatlic, jogurtovih praznih embalaž in ostalih odpadkov, ampak le še cvetoče rože, zeleno travo in seveda nas, prijazne krajane.
■ Andreja OderG rabner
Iz policistove beležke
Sin pre te pel mamo
V	torek, 24. marca, je v stanovanj ski hiši na Tole dovi ces ti v Pesju med prepirom 56-letni sin pretepel 77-letno mamo. Policijo je poklical sam. Mamo so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Celje, kršitelja pa so policisti pridržali.
Pre glas na neprijavljena pri re di tev
V	petek, 27. marca, so policisti zaradi preglasne glasbe posredovali v poslovni stavbi na Starem trgu v Velenju in ugotovili, da sta lokala Klepetulja in Huda luknja priredili koncert. Lastnika sta sicer pridobila dovoljenja za podaljšan obratovalni čas, javne prireditve pa nista prijavila.
Pri prijateljici je bil drugi
V	nedeljo, 29. marca v jutranjih urah, so policisti posredovali v stanovanju na Kardeljevem trgu v Velenju. Pijan moški je prišel k prijateljici, in ko je pri njej zagle-
dal drugega moškega, ki je pred njim pobegnil iz stanovanja, je prijateljico večkrat udaril. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve.
Tolkel po oknu bivše
V	nedeljo, 29. marca, so zaradi motenja nočnega miru policisti šli v Škale. Tam je na eni od stanovanjskih hiš bivši prijatelj tolkel po oknu bivše prijateljice.
Uda ri la vrst ni co
V	petek, 27. marca, je v Sončnem parku v Velenju desetletno deklico v obraz udarila vrstnica in jo lažje poškodovala.
Vredno pohvale
V četrtek, 26. marca
dopoldne, je občan na Policijsko postajo Velenje pri-ne sel denar ni co z dokumenti, našel jo je na Koželj-skega ulici. Presrečni lastnici so policisti denarnico že vrnili.
PRIREDITVE
Pogovor z Ano Rozo Hribar
Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice
V knjigi so zbrane židovske pravljice iz vse Evrope, severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Za te pravljice sta značilna bogastvo in domiselnost motivov, v njih se zrcalita dolgo književno izročilo židovskega naroda in večstoletno življenje v stiku z drugimi ljudstvi. Klasični motivi ljudskih pravljic se v njih prepletajo s posebnimi značilnostmi in junaki židovskega sveta. V njih se ne srečujemo samo s čarovnicami, kakršni sta hudobna Bobe Ha ali premetena Baruša, škrati ali veli ka ni, ampak tudi z duhovi, demoni in s svetopisemskimi junaki, kakršna sta ljubeznivi prerok Elija in modri kralj Salomon. Zaradi svoje dinamičnosti in originalnosti so pravljice zanimive tako za naj mlaj še kot za sta rej še bral ce.
THEIS, Angelika: Kako je Ali Baba našel 40 raz boj ni kov
Hočete izve deti, kako je Ali Baba našel 40 razbojnikov? Potem morate prebrati zabavno slikanico o Balu Landarju, ki živi na daljnem Orien-tu, kjer je glavni razbojnik. Zlahka ga prepoznamo po velikanski sablji, gromozanskih zašiljenih čevljih, neznansko velikem turbanu, dveh peklenskih pištolah, najlažje pa ga pre po zna mo po nje govem morilskem rjovenju. Ker glavni razbojnik ne postori vsega sam, zato potrebuje seveda nekaj pomočnikov.
A kje naj jih najde? Povsem preprosto, samo iskati mora začeti...
HOSSEINI, Khaled: Tisoč veli čast nih sonc
Marjam in Lajla sta se rodili v različnih družinah. Marjam, ki je
OŠ Gorica mestu v čast
Velenje - Učenci in učitelji Osnovne šole Gorica so jubileju mesta Velenje, petdesetletnici, namenili veliko pozornosti. Organizirali so kulturni dan in pripravili svečano prireditev, ki bo danes, v četrtek, 2. aprila, ob 17.50, v domu kulture.
■ mkp
VELENJE
V velenjski knjižnici je bil minuli četrtek že tretji letošnji pogovor iz cikla Velenje - humano mesto - te pogovore posveča Knjižnica Velenje 50-letnici mesta. Tokrat seje Sonja Bercko pogovarjala z velenjsko podžu-panjo, predsednico velenjskega Desusa in upokojencev Ano Rozo Hribar. Pogovor ju je vodil od ranega otroštva v revni družini brez očeta, dijaških let na rudarski srednji šoli do prve službe med knapi, oblikovanja družine in nadaljevanja študija na višji rudarski šoli. Hribarjeva se je morala na vsakem svojem delovnem mestu krepko boriti, saj so bile po njenem mnenju ženske na enakem delovnem mestu kot moški zapostavljene. Po upokojitvi pred kakšnimi desetimi leti pa se je rudarska inženirka polna energije začela ukvarjati s politiko in danes si življenja brez vsakodnevnih »političnih« nalog, kiji zapolnjujejo cele dneve, skorajda ne zna predstavljati.
Knjižnica Velenje priporoča
»produkt« poigravanja premožnega moškega s svojo služkinjo, njeno mamo, živi očarana s predstavo o svojem očetu. Zase si želi več, iti v šolo, se izobraževati, a mati njeno težnjo stalno zavrača.
Po samo mo ru mate re jo oče komaj štirinajstletno poroči z Raši-dom, čevljarjem iz Kabula.
Ko se že zdi, da bo našla svoj košček sre če, splavi otro ka in ko režim Daoud Khana pade v roke komunistov, se v njuni hiši vse spremeni.
Lajla, druga junakinja, se rodi v času komunizma in tako uživa ugodnosti šolanja in svobode, ki je bila takrat mogoča za afganistanske ženske. A podobno kot pri Marjam, se tudi pri njej vmeša zamenjava političnega režima. Njene starše pokonča izstreljena raketa in zanjo ostaneta samo dve možnosti ali prostitucija ali poroka. Lajla sprejme Raši-dovo ponudbo in postane poleg Marjam njegova druga žena.
Zgodba se kljub vsej bedi, nasilju, zlorabam »srečno« konča in doseže svoj vrhunec, ko se ena žrtvuje za srečnejšo prihodnost druge.
YU Miri: Zlata mrz li ca
Mladostnik Kazuki, po odhodu mate re, odra šča ob očetu, ki ne pozna čustev. Sam skrbi zase in za prizadetega brata, saj se oče, ki je vodja uspešne igralnice, posveča le poslom in lastni zabavi. Kolerič-ni deček, ki že od otroštva sam tava po japonskih ulicah, postaja vse bolj nasilen. Sodeluje pri posilstvu, pobije psa, nato pa v strahu, da se bo zaradi izostankov v šoli oče pričel vmešavati v njegovo življenje, umori še očeta. Ker ni sposoben prevzeti vloge vodje družine in postati predsednik igralnice, vedno bolj išče podporo zunaj sebe, v nadomestnem očeti in prvi ljubezni.
Zlata mrzlica je napeta, prepričljiva zgodba o spreminjanju vrednot ter nenavadnem sožitju tradicije in novih navad. Zanimiv je tudi za starejše bralce.
Pripravila:B ernarda Lukanc
Četrtek, 2. aprila
17.00 Interspar Velenje
Ustvarjalna delavnica za otroke: Zajčki in piščančki 17.50 Dom kulture Velenje Javna prireditev: Osnovna šola Gorica v počastitev 50 - letnice mesta 19.00 Glasbena šola Velenje
Koncert in razstava likovnih del 2. letnika Umetniške gimnazije Velenje
19.19 Knjižnica Velenje, preddverje
Kulturni večer: Pogovor z Vinkom Moederndorfer-jem, dobitnikom književne nagrade čaša nesmrtnosti/velenjica 2009 za desetletni vrhunski pesniški opus za odra sle.
Petek, 3. april
10.00 Dom kulture Velenje
Državljanski forum v Velenju 19.00 Zbirno mesto: cerkev v Šaleku Križev pot mladih Šaleške dekanije
19.30 Glasbena šola, velika dvorana Pozdrav pomladi 2009 Območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki 21.00 Mladinski center Velenje
Koncert: Društvo mrtvih pesnikov
Sobota, 4. april
8.00 Škale in okolica
Šaljivo orientacijsko tekmovanje: Škalska liga ka te briga 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica Spremljevalni program: Velikonočni običaji 9.00 - 17.00 Počitniško društvo Kažipot II. regionalno tekmovanje: Spoznajmo Slovenijo 10.30 Dom kulture Velenje Pikin abonma in izven Plesna pravljica za otroke: Kaj je to na dnu morja? 18.00 - 20.00 Bazen Velenje Plavalni Cooperjev test 19.00 Krščanska adventistična cerkev Glasbeni program z duhovnim razmišljanjem: Rešitev iz vesolja 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
SIROTIŠNICA
(El Orfanato) Srhljivka, 106 minut Režija: Juan Antonio Bayona Igrajo: Belen Rueda, Fernando Cayo, Roger Princep, Mabel Rivera, Montserrat Carulla, Andres Gertrudix, Edgar Vivar idr. Petek, 3. 4., ob 18.00 Nedelja, 5. 4., ob 20.00
GOLA RESNICA
Slovenski komični dokumentarec, 89 minut
Režija: VojkoAnzeljc Igrajo:Artur Štern, Jasmina (Jagoda) Ržen, Sašo öukic, Danilo Türk, Alojz Peterle, Mitja Gaspari idr.
Petek, 3. 4., ob 20.00 Nedelja, 5. 4., ob 18.00
NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTTONA
(The Curious Case of Benjamin Button)
Epska drama, 166 minut Režija: David Fincher Igrajo: Brad Pitt, Cate Blanchett, Taraji P. Henson, Tilda Swinton, Julia Ormond, Jason Flemyng, Jared Harris idr. Sobota, 4. 4., ob 20.15
ČAST IN SLAVA
(Pride and Glory) Kriminalna drama, 130 minut Režija: Gavin O'Connor Igrajo: Colin Farrell, Edward Norton, Jon Voight, Noah Emmerich, Jennifer Ehle, John Ortiz, Frank Grillo, Shea Whigham
Kdaj - kje - kaj
Pozdrav pomladi 2009 Območna revija odraslih pevskih zborov, malih vokalnih skupin in oktetov Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki 20.30 Dvorana Centra Nova Abonma Klub in izven Koncert: Mljask
Nedelja, 5. april
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Ohranjajmo velikonočne šege in navade
Ponedeljek, 6. april
18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert trobilcev Glasbene šole VelenjeTorek, 7. april
7.00 - 14.00 Restavracija pod Jakcem (Gorenje) Velenje Krvodajalska akcija 10.00 - 12.00 prostori OZ RK Velenje Meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Velikonočna ustvarjalna delavnica 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Predstavitev knjige Marina Lenček: Kruh ljubezni - biti dober kot kruh 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Ob svetovnem dnevu Romov: Razlike nas bogatijo
Sreda, 8. april
7.00 - 15.00 Restavracija pod Jakcem (Gorenje) Velenje Krvodajalska akcija 8.00 - 14.00 CVIU Velenje in Mladinski center Velenje Drugo srečanje likovnih ustvarjalcev osnovnih šol s prilagojenim programom 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljične ure 17.00 Interspar Velenje
Ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert zborov 19.00 Univerza za III. življenjsko obdobje Predavanje
Občan v vrtiljaku koriščenja državnih storitev 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje: Vloga antioksidantov v sodobnem življenju
20.00 Dom kulture Velenje Gledališka predstava: 5žensk.com, komedija
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 2. aprila
16.00 Knjižnica Šoštanj Ure pravljic
Sobota, 4. aprila
16.30 Stadion Šoštanj nogometna tekma Šoštanj : Bukovci (Štajerska liga v nogometu)
Nedelja, 5. aprila
10.00 Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski turnir za starejše dečke
Ponedeljek, 6. aprila
18.00 Gostišče in picerija Kajuh Šoštanj Redni tedenski turnir bridga
Torek, 7. aprila
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Harmonikarski koncert Izidorja Kukovnika
Sreda, 8. aprila
08.00 Izlet Šoštanj - Sv. Križ 1051m Šoštanj - Bele Vode Pohodniška sekcija Društva upokojencev Šoštanj
20.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Zlatorog Laško (1. A SKL oz. Liga UPC za prvaka)
ŠMARTNO OB PAKI
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
idr.
Petek, 3. 4., ob 21.45 Sobota, 4. 4., ob 18.00
Po krutem umoru štirih policistov pod krinko se ostareli šef policije Francis za pomoč obrne na sina Raya, prav tako detektiva, ki je pred leti opustil preiskovanje umorov. Na očetovo prigovarjanje Ray vendarle prične raziskovati primer, a ob tem odkrije, da nekateri policisti - tudi njegov svak -kršijo vsa etična pravila mož v modrem. Razpet med predanostjo družini in profesionalno odgovornostjo skuša na neizprosnih ulicah New Yorka zadostiti neizbežni pravici.
MAGADASKAR 2
(Madagascar 2) -podnapisi Animirana družinska komedija, 93 minut
Režija: Eric Darnell, Tom McGrath Glasovi: Ben Stiller, Chris Rock, David Schwimmer, Jada Pinkett Smit, Sacha Baron Cohen, Cedric the Entertainer, Andy Richter idr. Nedelja, 5. 4. ob 16.00- otroška matineja
V nadaljevanju avantur prijateljev iz newyorškega živalskega vrta, ki so se po spletu nenavadnih okoliščin znašli na Madagaskarju, se druščina s pomočjo iznajdljive tolpe neustrašnih pingvinov odpravi nazaj v civilizacijo. Toda njihovo letalo zdrži le do Afrike, kjer občutijo pravo surovost divjine: prijazni lev Aleš
Koledar imen
April/mali traven
2.	Četrtek, Frančišek,
Teodozija
3.	Petek, Teodora
(Ljuba), Rihard, Alojzij?
4.	Sobota, Izidor (Dore),
Frančišek
5.	Nedelja, Vincencij
6.	Ponedeljek, Irenej,
Viljem
7.	Torek, Janez,
Aleksander ,
8.
Herman?
Sreda, Valter, Julija
Lunine mene
I
i. aprila, četrtek, prvi krajec v raku 16:34
Petek, 3. aprila
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
Občni zbor "TDŠ" 19.00 Kulturni dom Gorenje
Druženje s tamburaši iz Ruš pri Mariboru Sobota, 4. aprila 10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice
Nedelja, 5. aprila
12.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih 2. MOTOZBOR MK PACKENSTEIN z blagoslovom in panoramsko vožnjo;
od 12.00 do 16.00 zbor motoristov z možnostjo udeležbe na orientacijsko-panoramski vožnji okrog občine Šmartno ob Paki, ob 16.00 zaključek vožnje s podelitvijo nagrad najboljšim, ob 16.30 blagoslov dekana Ivana Napreta vseh motorjev in motoristov, sledila bo skupinska vožnja po Šmartnem in okolici z zaključkom na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih ter zabavo do večernih ur.
Torek, 7. aprila
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
se mora spopasti z resničnim kraljem živali, zgovorna zebra Martin in prestrašena žirafa Milko se soočita z divjimi človeškimi lovci, ležerni povodni konj Slavka pa je deležna vsiljivega dvorjenja samovšečnega afriškega zapeljivca.
Naslednji vikend od 10. 4. do 12. 4. napovedujemo:
kriminalno romantično dramo REVNI MILIJONAR, grozljivko NEROJEN, komično romantično dramo LJUBEZEN V BARCELONI, mladinsko komedijo ROADTRIP
ČETRTEK, 2. aprila
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Uppsala, 24/52
09.35	Pod klobukom
10.10	Rdeči noski, otroška oddaja
10.15	Maina Sofie in iskanje zlatega
jelena, 3/4
10.45	Turbulenca
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Peta hiša na levi, 12/16
13.45	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 1/40
16.10	Skrivni prijatelj, igrani film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Dolgcajt, mlad. oddaja
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Nuki in prijatelji, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
20.50	Veter se požvižga, 1/2
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Osmi dan
23.30	Besede in slike, 4. oddaja
23.45	Tv dnevnik 2.4.1991
00.10	Dnevnik
00.45	Dnevnik zamejske Tv
01.10	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.55	Tv prodaja
10.25	Bleščica, oddaja o modi
10.55	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
11.50	Globus
12.20	Tv dnevnik 2.4.1991
12.45	Živi!, 2/2
13.40	Kokainski dnevniki Alexa
Jamesa, dok. oddaja
14.30	Reševanje redkih kokoši
15.00	Na lepše, oddaja o turizmu
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin
16.30	Pomagajmo si
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: pečar, 1. del
18.00	Želite, milord?, 3/26
19.00	Kmetje, 13/13
20.00	Prevajalka, ruski film
21.30	David Nolande, 4/6
22.20	Skrivnosti in umori, 2/4
00.00	Zabavni infokanal
POP
06.40	24ur
07.40	Divjina Evrope, dok. serija
08.40	Goreče maščevanje, nad.
09.35	Ricki Lake, pogov. oddaja
10.30	Tv prodaja
11.00	Kri na pečinah, 5/6
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Trenja
21.45	Na kraju zločina, nan
22.40	24ur zvečer
23.00	Zdravnikova vest, nan.
23.55	Enota za posebene primere, nan.
00.50	Seks v mestu, nan.
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 43. oddaje 11.05 Aktualno: Kako posledice krize rešujejo v Gorenju?, gost: Franjo Bobinac, predsednik Uprave Gorenja 12.05 Pop corn, glasbena oddaja 12.55 Videospotdneva 13.00 Jelena, telenovela, 86/110,
ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 44. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Muca copatarica, igrica za otroke
18.20 Regionalne novice 1 18.25 Jelena, telenovela, 87/110 19.15 Videospot dneva 19.20 Pravljica za lahko noč:
Izgubljena slončica 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naša. Evropa, izobraževalna
20.15 Regionalne novice 2 20.20 Videospot dneva 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 15 let televizije Primorka,
posnetek prireditve 21.45 Venček narodnozabavnih 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice: Kristalna Balalajka,
ris. nan.
09.35	Risanka
09.45	Skrivni prijatelj, igrani film
10.00	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt, mlad. oddaja
11.30	To bo moj poklic: kamnosek, 2. del
11.55	To bo moj poklic: pečar, 1. del
12.20	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Kolumbija, država s 30.000
talci, dok
14.20	Slovenci v I
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 6/30
16.00	Simon v deželi risb, risanka
16.10	Iz popotne torbe: slon
16.25	V pričakovanju božiča, 16/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.40	Tv pogled
17.50	Duhovni utrip
18.05	Umko
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Peta hiša na levi, 13/16
20.30	Slovenska polka in valček 2009
22.05	Odmevi, šport, vreme
23.05	Polnočni klub
00.20	Duhovni utrip
00.35	Tv dnevnik 3.4.1991
01.00	Dnevnik
01.30	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
12.50	Tv prodaja
13.20	Mulčki, 2/5
13.50	Glasnik, tv Maribor
14.15	Podoba podobe
14.35	Besede in slike, dr. Tomaž Brejc
14.45	Evropski magazin
15.15	Črno beli časi
15.35	Tv dnevnik 3.4.1991
16.00	Tv prodaja
16.30	Primorski mozaik
17.00	Študentska
17.20	Mostovi
17.55	V dobri družbi z Blažem
18.55	Zlata šestdeseta, Svetlana
Makarovič
20.00	Arhitekturna potepanja z
Danom Cruickshankom, 8/8
20.50	Želite, milord?, 12/26
21.40	Prvi sneg, am. film
23.20	Srh, kanad. film
00.45	Svitanje, 7/13
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.45	Trenja
08.35	Goreče maščevanje, nad.
09.30	Ricki Lake
10.25	Tv prodaja
10.55	Kri na pečinah, 6/6
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Feniksov let, am. film
21.55	Pod lupo pravice, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Morilec za volanom, kanad. film
00.35	Noro življenje Vivienne Vyle, nan.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 44. oddaje 11.05 Javna tribuna: Prihodnost RTV programov posebnega pomena 12.45 Jelena, telenovela, 87/110,
ponovitev 13.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 45. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 88/110 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kras: lepe vasi, lepo umirajo,
dokumentarna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, informativna oddaja
21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža
22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 4. aprila
tv slo rr
06.15 Kultura .20 Odmevi
Zgodbe iz školjke Križ kraž
Zajček Bine, lutkovna nan. Timotej hodi v šolo, ris. nan. Ribič Pepe, 25/36 Čarobna votlina, am. film Polnočni klub, ponovitev Tednik
Poročila, šport, vreme Tranzistor, 11. oddaja 13.50 Bacek Jon, risanka 13.55 Skrivni prijatelj, igrani film Rožnati panter, risanka Življenje po Thomasu, ang. film
07.00
07.35
sledi
sledi
sledi
0910
10.45
12.00
13.00
13.15
14.10 14.15
15.55 sledi 16.10 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.10 18.40 18.45
Sobotno popoldne O živalih in ljudeh, tv Maribor
Labirint-alternativa Poročila, šport, vreme Ozare
Zakaj pa ne Na vrtu, tv Maribor Nagradna igra Z Damijanom Dinko pod krinko, risanka Ozi Bu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Arizona junior, am. film 21.35 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Deadwood, 7/12 00.25 Tv dnevnik 4.4.1991 01.00 Dnevnik, ponovitev 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.45 Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal
08.10 Tv prodaja
08.40 Skozi čas
08.50 Tv dnevnik 4.4.1991
09.30 Tarča
10.40 Posebna ponudba
11.00 Primorski mozaik
11.30 Študentska
11.55 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 12.55 EP v gimnastiki, mnogoboj, prenos
15.25 EP v gimnastiki, mnogoboj, prenos
19.10 Smučanje s sedmih vrhov, ja
19.55 Nogomet, liga telekom,
Maribor - Hit Gorica, prenos 21.55 Bleščica, oddaja o modi 22.25 Slovenski magazin 22.50 Zaljubljena v tepčka, am. film 00.20 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. serija
08.15	Profesor Baltazar, ris. serija 08.30 Rori, dirkalnik, ris. serija 08.40 Mojster Miha, ris. serija 08.50 Pingvini v vesolju, ris. serija
09.15	Otroška kuharija, kuh. oddaja 09.20 Hevreka!, izob. oddaja 09.40 Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.05	Transformerji, ris. serija
10.30	Super Ed, ris. serija
10.55	Formula 1, prenos kvalif. za VN
Malezije
12.10	Upornica na konju, nan.
13.05	Človeška narava, dok. serija
14.05	As ti tud not padu?!
15.50	Šola za pare, nan.
16.20	Sveža kandidatka, 6/6
17.20	Sreča na vrvici, slovenski film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00 Njegovi tastari, am. film 22.00 Bratovščina, nan. 23.00 Moulin Rouge, am. film
01.15	M. Butterfly, am. film 03.00 24ur, ponovitev 04.00 Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jelena, telenovela, 88/110,
ponovitev 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 45. oddaje 11.00 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -Leti, leti, leti 18.40 Duhovni vrelec: Srečko Hren, župnik v župniji Sv. Duh, Celje 18.45 Asova gibanica, informativna
19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1732. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Državljanski forum evropskih poslancev v Velenju, posnetek, ' : Jelko Kacin, Lojze
_______Ljudmila Novak,
Romana Jordan Cizelj 22.30 Poslanska pisarna, pogovor, gost: Bogdan Barovič, poslanec SNS v DZ RS 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 5. aprila
tv slo rr
07.00 Živ žav sledi Telebajski, 2/90 08.55 Mulčki, 3/5 09.25 Čarobno drevo, 4/7 09.55 Nedeljska maša, prenos z
Jesenic 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Slovenska polka in valček
2009 14.45 Prvi in drugi 15.00 NLP, razvedrilna oddaja sledi Glasbeni troboj, prvi del 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj, drugi del 15.30 Glasbeni troboj, tretji del 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 15.50 Šport 16.00 Družabna
16.30 Za prste obliznit, kuharska oddaja
17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP, razvedrilna oddaja
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.20	Zrcalo tedna
19.50	Tv pogled
19.55	Spet doma
21.45	Intervju: Janez Stanovnik
22.40	Poročila, vreme, šport 23.05 Kriv, 2/2 00.35 Tv dnevnik 5.4.1991
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.50	Infokanal
TV SLO f?
06.30 Zabavni infokanal 06.40 Skozi čas 06.50 Tv dnevnik 5.4.1991 07.15 Globus
07.45 Pomagajmo si, tv Koper 08.15 Slovenski magazin 08.40 Turbulenca 09.30 Koroška poje 2009 10.00 La passione, komorni ansambel Slovenicum 10.25 EP v gimnastiki, orodja, prenos 13.45 Kajak kanu na divjih vodah, mednarodno tekmovanje Challenge, prenos 14.50 EP v gimnastiki, orodja, prenos 18.25 Rokomet (M), liga Mik, 1. kolo
končnice, prenos 20.00 Karpati - življenje v gozdovih
Drakule, dok. oddaja 20.50 Doktor Živago, 1/10 21.45 Ukradeno življenje, 3/3 22.30 Na utrip srca 00.35 Ko veter zaihti, japon. film 02.30 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Poštar Peter, ris. serija
08.15	Rori, ris. serija
08.25	Mojster Miha, ris. serija
08.35	Pingvini v vesolju, ris. serija
09.00	Otroška kuharija, kuhar. oddaja
09.05	Hevreka!, izob. oddaja
09.20	Bakuganski bojevniki, ris.
serija
09.45	ŠKL
10.45	Formula 1, prenos dirke
13.00	Najdrznejši posnetki, dokum. serija
13.20	Medicina zelo drugače, dok. serija
14.15	Kabaret, am. film
16.30	Tožilka, nan.
17.25	Bean, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.50	Zvezde na sodišču, nan.
22.45	Grof Monte Cristo, am. film
01.05	Vincent, nan. 02.25 24 ur, ponovitev
03.25	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1731. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: Srečko Hren, župnik v župniji Sv. Duh , Celje 10.35 1732. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Aktualno: Kako posledice krize
rešujejo v Gorenju?, gost: Franjo Bobinac, predsednik Uprave Gorenja 11.55 Vabimo k ogledu 12.00 Naša Evropa, izobraževalna
oddaja - Finančno vključevanje 12.10 Državljanski forum evropskih poslancev v Velenju, posnetek, e: Jelko Kacin, Lojze
, Ljudmila Novak, Romana Jordan Cizelj 14.10 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 15.10 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Obmejni blues, ameriški film 21.10 Venček narodnozabavnih 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 6. aprila
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Animalija, 1/40
09.50	Mulčki, 3/5
10.20	Iz popotne torbe: Slon
10.40	V pričakovanju božiča, 14/26
11.05	Široki vrh - broad peak, 8047
m, dok. oddaja
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Reševanje zlate rege, poljudnoznan. oddaja
13.40	Hotedršica, dok. oddaja
14.00	Zlatolaska, 3. oddaja
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Svet Petra zajca in prijateljev, 8/8
16.10	Ribič Pepe: Združena Nemčija, 25/36
16.30	Bine: Na kmetiji, 6/8
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.35	Pipi in Melkijad, risanka
18.40	Dragi Domek, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Polemika Frasier, 23/25 Na lepše, oddaja o turizmu Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.30	Glasbeni večer
01.00	Tv dnevnik 6.4.1991
01.20	Mrzlokrvno življenje, 5/5
02.10	Dnevnik, ponovitev
02.45	Dnevnik zamejske tv
03.15	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Sobotno popoldne
14.15	Tv prodaja
14.45	Slovenci v Italiji
15.15	Posebna ponudba
15.35	Tv dnevnik 6.4.1991
16.00	Osmi dan
16.30	ARS 360
16.50	Slovenski magazin
17.15	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic: pečar, 2. del
18.0	Frasier, 4/25
18.20	Odkar si odšla, 4/8
19.00	Prevzetnost in pristranost, 1/6
20.00	Mrzlokrvno življenje, 5/5
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Ukradena duša, am. dok. film
23.50	Zabavni infokanal
POP
06.40	24ur, ponovitev
07.40	Billova kuhinja za lenuhe, kuh. serija
08.20	Goreče maščevanje, nad.
09.15	Ricki Lake
10.10	Tv prodaja
10.40	Medicinske uganke, dok. serija
11.20	Utopljenec, ang. film
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pog. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Razočarane gospodinje, nan.
21.50	Žametna mafija, nan.
22.45	24ur zvečer
23.05	Zdravnikova vest, nan.
00.00	Enota za posebne primere, nan.
00.55	Seks v mestu, nan.
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1730. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Državljanski forum evropskih poslancev v Velenju, posnetek, gostje: Jelko Kacin, Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Romana Jordan Cizelj 13.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 46. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Tiho, tukaj beremo, otroška predstava
18.20 Pravljica za lahko noč: Prašiček
in Caro 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Jelena, telenovela 89/110 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja, gost: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 21.55 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
življenje,
TOREK, 7. aprila
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu, 3/3
09.40	Ribič Pepe, 25/36
10.00	Bine: NaWiii, 6/8
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	Mrzlokrvno življenje, 5/5
11.55	Intevju, Janes Stanovnik,
ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	ARS 360
13.35	Pisave
14.00	Duhovni utrip
14.15	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Nekoč je bilo 23/26
16.10	Profesor pustolovec, 6/10
16.25	Zlatko Zakladko
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Britta heoschele, 1/4
18.00	Knjiga mene briga
18.20	Odpeti pesniki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risanka
18.45	Hupko, trobilka in pihec, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Ljubezen, vztrajnost, otrok,
dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Načrtovalke rojstev, dok. oddaja
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Naši vrtovi: Britta Heoschele, 1/4
00.55	Tv dnevnik 7.4.1991
01.15	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik zamejske tv
02.15	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.05	Tv prodaja
09.35	NLP, razvedrilna oddaja
12.40	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
13.35	Na lepše, oddaja o turizmu
14.05	Dober dan, Koroška
14.35	Bleščica, oddaja o modi
15.05	Studio city
16.05	Tv dnevnik 7.4.1991
16.25	Tv prodaja
17.00	Glasnik
17.25	Mostovi
18.00	V dobri službi s Smiljanom
19.00	Prevzetnost in pristranost, 2/6
20.00	Tamburaši, izob. serija
20.30	Globus
21.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.25	Dediščina Evrope
22.55	Vrhunci ang. nog. lige
23.45	Tranzistor, 11. oddaja
00.20	Transilvanija, franc. film
02.05	Zabavni infokanal
POP
06.15	24ur
07.15	Žuželke napadajo, dok. serija
08.15	Goreče maščevanje, nad.
09.10	Ricki Lake
10.05	Tv prodaja
10.35	Medicinske uganke, 5. del
11.20	Begunci, ang. film
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zavetišče, am. film
22.35	24ur zvečer
22.55	Zdravnikova vest, nan.
23.50	Enota za posebne primere, nan.
00.45	Seks v mestu, nan.
01.15	24 ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 46. oddaje 11.00 Zupan z vami, pogovor v studiu, gost: mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 12.00 Jelena, telenovela, 89/110 12.50 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 47. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi za mlade, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Videospot dneva 18.45 Jelena, telenovela, 90/110 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1733. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni torek: SSK Velenje 21.30 Turizem in mi, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Asova gibanica , informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
SREDA, 8. aprila
tv slo rr
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Nekoč je bilo ..., 7/26
09.35	Svet Petra zajca in prijateljev, 8/8
10.10	Profesor pustolovec, 6/10
10.30	Zlatko Zakladko: Mozirski gaj
11.00	Knjiga mene briga
11.20	Naši vrtovi: Britta Heoschele, 1/4
11.55	Ljubezen, vztrajnost, otrok,
dokum. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.25	Slovenski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Veliki okamenenec, 37/52
16.10	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Turbulenca, izob. oddaja
18.25	Žrebanje lota
18.35	Tinček, risanka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Angela vode, skriti spomin,
slov. tv film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Sveto in svet
00.20	Turbulenca
01.10	Tv dnevnik 8.4.1991
01.35	Dnevnik, ponovitev
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški kanal
09.00	Zabavni infokanal
10.35	Tv prodaja
11.05	Koroška poje 2009, 2. del
11.35	La passione, komorni ansam.
Slovenicum
12.00	Vrhunci ang. nogom. lige
12.50	Spet doma
14.40	Hri-bar
15.40	Tv dnevnik 8.4.1991
16.05	Tv prodaja
16.40	Mostovi
17.10	Slovenci po svetu
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 7/45
18.30	Samo bedaki in konji, 8/45
19.00	Prevzetnost in pristranost, 3/6
20.00	Sylvia, posntek baleta
21.35	Karel Zelenko, samohodec svoje generacije, dokum. feljton
22.05	Prva klasa, sng drama
23.20	Slovenska jazz scena
00.05	Zabavni infokanal
POP
06.20	24 ur, ponovitev
07.20	Preverjeno, ponovitev
08.20	Goreče maščevanje, nan.
09.15	Ricky Lake, pog. oddaja
10.10	Tv prodaja
10.40	Medicinske uganke, dok. serija
11.20	Obletnica mature, ang. film
12.40	Tv prodaja
13.10	Zdravniki, pogov. oddaja
14.05	Urgenca, nan.
15.00	S cukrčkom do sreče, nad.
15.55	Angeli brez kril, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Druga smrt, am. film
21.30	Na kraju zločina, nan.
22.25	24ur zvečer
22.45	Zdravnikova vest, nan.
23.40	Enota za posebne primere, nan.
00.35	Seks v mestu, nan.
01.05	24ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, nove izdaje, jutranji gost, koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti,ponovitev 47. oddaje 11.05 1731. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 12.00 Športni gost: SSK Velenje
14.00 Videostrani, obvestila 17.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 48. oddaja 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, 3 TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Jelena, telenovela, 91/110 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
UTRIP
m
oroskoo
Gradbeni kotiček

Oven od 21.3. do 20.4.
Če boste iskreni, težav sploh ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v svoji glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moči in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj, ko si ne boste znali pomagati. Ko boste na glas priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti, bo vse lažje. Potem vam tudi ne bo več težko prositi za pomoč. Pomlad bo prinesla tudi večjo željo po ljubezni in življenju v dvoje. A boste morali prej malo spustiti visoke kriterije.
Bik od 21.4. do 21.5.
Pred vami je nekaj tako lepih dni, da si jih boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zato ne bo nič čudno. Počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda bo partner malo čudno gledal, ker si zna kaj razlagati po svoje. Poskrbite, da ga hitro pomirite in mu pokažite, koliko vam pomeni. Pri delu vas bodo pohvalili le, če boste sami tako želeli. Tokrat vam bo dovolj, da ste z opravljenim zadovoljni tudi vi. In da ste projekt pripeljali do konca. Vzel vam je veliko energije, kajne?
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Veseli se prvih aprilskih dni, sploh konca tedna, ko imate prav posebne načrte. S pomladjo pa bo za vas prišel tudi čas sanjarjenja. Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste naprej. In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Še prej vas čaka spoznanje, da se vam nekatere stvari v vašem življenju res ne gredo na roko. Zelo verjetno je, da boste, ko boste spoznali, da se je nekdo močno obrnil proti vam, najprej silno jezni. Sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi finančnih težav. Izhod boste našli le, če zmanjšate želje.
Rak od 22.6. do 22.7.
Čeprav ste zelo samozavestni in le redko očitno pokažete, če vas kaj zmede ali celo čutite strah, tokrat ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. Četudi boste nasmejani, bo nasmeh bolj grenak. V teh dneh boste naredili nekaj, na kar ste se pripravljali resnično dolgo, a nikoli niste zbrali poguma. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa so spremembe na vidiku, ponavadi vtaknete rep med noge. Pustite ob strani, kaj mislijo drugi, kajti najbolj hudo bo vam! In vi boste tisti, ki se bo moral odločiti. Ker boste posledice odločitve, dobre ali slabe, prav tako najbolj občutili prav vi.
Lev od 23.7. do 22.8.
Vsi okoli vas bodo kazali zaskrbljen obraz, vi pa se boste odločili, da se ne boste več sekirali v naprej, ampak boste počakali na razplet dogodkov. Dejstvo je, da krize, o kateri bodo vsi premlevali, še ne občutite tako močno, da bi vam morala kratiti spanec in rahljati živce. Dogodki preteklih tednov pa se bodo vseeno vlekli za vami. Zato, ker boste morali zaradi njih spremeniti nekaj kratkoročnih načrtov, pa tokrat ne boste slabe volje. Več kot stokrat se vam bodo vaša premišljenost, delo in dejanja povrnila že kmalu. Če bo pomagalo, se potolažite s kakšnim pregrešnim nakupom. Kljub krizi. Ta se tako ne bo ustavila, če ne bomo zapravljali.
Devica od 23.8. do 22.9.
Pomladna utrujenost se bo prebudila takoj, ko se bo vreme končno popravilo. Veseli boste vsakega sončnega žarka, a prave energije ne boste imeli. Zato zagotovo še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji kot ste vajeni. Nič čudnega ne bo, če vas bo strah, da se vas je lotila kakšna bolezen. Morda ne bo slabo, če boste obiskali zdravnika. Če drugega ne, boste pomirjeni. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. In vi se ve teh dneh ne boste prav pogosto smejali. Pa čeprav boste ob koncu tedna spoznali, da se obeta nekaj lepega. Velikokrat pomaga, če na svet gledamo s pozitivnimi očmi.
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Mirni še nekaj dni ne boste. Pa čeprav si to zelo želite, saj se stres in nepredvidljivi dogodki kar vrstijo. Vse dobre zaobljube, ki ste si jih dali že pred časom, pa so skop-nele. Tudi tista, da boste več naredili za svoje dobro počutje in zdravje. Prav na tem področju ste najbolj popustili, kar se vam že pozna. Zato ne odlašajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste hoteli ali ne. Izid bo dober, čeprav sprva ne bo izpadlo tako. To boste spoznali v ponedeljek, ko bo do vas prišla še ena več kot odlična novica. Denar? Pazljivo z njim.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Pomladni dnevi vam bodo pisani na kožo in vaše počutje. Čeprav boste imeli toliko dela, da se vam bo pogosto zdelo, da nimate časa niti uživati v lepih dneh, bo vaše počutje v teh dneh odlično. Dobra volja ne bo dolgo trajala, če ne boste tudi zares uživali v naravi. Sedaj je pravi čas, da se lotite rekreacije, kar ste si obljubili že pred časom. Ob tem boste nehote veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite vnesti v svoje življenje in življenje svoje družine. Ker se želje pojavljajo ciklično, uresničujete pa jih bolj slabo, si boste morali narediti načrt. Prostega časa namreč ne znate prav izkoriščati. Če ne znate sami, za pomoč prosite partnerja. Ima več izkušenj pri tem.
Strelec od 23.11. do 21.12.
To, da ne boste več čakali na boljše čase, ste se odločili že pred nekaj tedni. K sreči se stvari v vašem življenju vrtijo tako, da se vam ne bo treba bati ne za delo in ne za denar. Imeli ga boste celo več kot ste si lahko mislili. Tako prvega kot posledično drugega. Manjkalo pa vam bo prostega časa, kar vam bo partner vsak dan bolj zameril. Zato se vzemite v roke, da ne boste ob tem, ko boste sicer poskrbeli za eksistenco družine, uničili družinske sreče. Pa še na nekaj bodite pazljivi. Ponudba, ki jo boste dobili v teh dneh, bo zelo mamljiva. Preden podpišete pogodbo, dobro preberite droben tisk, da ne boste izgubljali časa in energije za prazen nič.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Če kdo, potem ste vi letošnje dolge zime in deževne pomladi zelo naveličani. Tudi zato, ker vam nenehno rušita načrte, ki ste si jih zastavili že ob novem letu. Če bi bilo tako kot ste želeli, bi morali nek projekt že končati. Vi pa še začeli niste. Daljši dnevi vam bodo v teh dneh odprli oči. Nimate več časa čakati, čas je za akcijol In se je boste tudi lotili. Ker ste vse že dobro premislili, se zna izkazati, da je bilo dobro, da niste začeli prej. Kot kaže, bo potek tako dober, da se vam bo lahko le smejalo. Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo ljudi, ki jim resnično lahko zaupate. Zato imejte v tem času ob sebi le tiste, ki jim lahko. Partner je zagotovo prvi med njimi!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Obdobje čakanja na razplet neke precej neprijetne situacije se bo podaljšalo. Precej stvari v vašem življenju se bo tudi zato zelo spremenilo. Nekoliko lažje vam bo, ker boste vse to pričakovali, zavedali pa se boste tudi, da ne morete kaj veliko vplivati na razplet dogodkov. Lahko boste nekomu, ki vam veliko pomeni, le stali ob strani. Poslušajte tudi svoj notranji glas, pa boste videlt da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Na čustvenem področju bo zijala rahla praznina, tokrat zato, ker boste sami tako želeli. Še najbolj zadovoljni boste v teh dneh z zdravjem. Pridno boste skrbeli, da bo dobro tudi ostalo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
V delu boste iskali uteho pred čustvenimi težavami. Pravzaprav boste takoj, ko se boste lahko predali brezdelju, razmišljali le še o tem, kako nezadovoljni ste v partnerski zvezi. Ob tem vam bo jasno, da so vaša čustva do partnerja še vedno zelo velika in iskrena, obratno pa vam bo vse manj jasno. Po obnašanju partnerja sodeč je namreč z mislimi čisto drugje, le doma in pri vas ne. Nič čudnega ne bo, če boste zato prihodnost planirali brez njega. Enostavno vam bo jasno, da morate čim manj stvari temeljiti na dvojini in več na vas samih. Ob tem pa boste vse pogosteje razmišljali o nekom, ki vam je že dolgo zelo blizu. Pot od prijateljstva do nove ljubezni pa je včasih zelo kratka.
fl
rt*
Zamenjava
strešne
kritine
Streha je zgornji najbolj obremenjeni del hiše. Zgradbo obvaruje pred vremenskimi vplivi, kot so dež, sneg, sonce in veter. Streha tudi bistveno vpliva na ugodje bivanja in podobo hiše.
Kot vse drugo se stara tudi streha. Z leti izgublja svojo zanesljivost in lepoto, nekatere pa imajo tudi neprijet no last nost, da so zdravju škodljive (azbesto-cement-ne valovite plošče), zato slej ko prej pride čas za zamenjavo. Paziti moramo, da pri tem ne zamujamo, saj lahko puščanje strehe povzroči večjo škodo in s tem dodatne stroške za sanacijo ostrešja. Pri sanaciji je potrebno razmisliti tudi o dodatni izolaciji, ki poveča udobnost bivanja in zmanjša strošek ogreva nja.
VZDRŽEVANJE STREŠNE KRITINE, DA DOSEŽEMO ŽIVLJENJSKO DOBO, KI JO JE OBLJUBIL PROIZVAJALEC
Priporočeno je, da se naredi na strehi vsaj dvakrat letno (spomladi in jeseni) pregled stanja strehe. Ta obsega ugotavljanje stanja kritine, zaključkov, dilatacij, odtokov in kleparskih del. Če se pri pregledu strehe ugotovijo poškodbe ali kakršne koli druge nepravilnosti, je potrebno takoj obvestiti izvajalca krovskih in kleparskih del.
Na območjih z malo padavin je
koristno streho sprati s čisto vodo, kar ji bo dalo ponovno videz nove stre he.
Za čiščenje se uporablja čista voda in vrtna cev z nastavkom za pršenje. Ne uporablja se oprema za brizganje vode pod pritiskom.
Občasno - jeseni - očistite žlote, obrobe, žlebove in druge mrtve kote na strehi, kjer se nabira listje ali drugi odpadki, da se prepreči
zastajanje vode ob dežju.
Mah, lišaje in druge organske tvorbe na strehi morate odstraniti takoj, ko se pojavijo, sicer lahko pride do poškodbe površinske prevleke.
Za odstranjevanje mahu uporabite poseben koncentrat ROOF WASH, kije pripravljen posebej za jeklene strešne kritine s posipom.
Krovstvo in kleparstvo
Trgokop d.o.o. Raka 40/i, Velenje Tel.: 03/897 02 50 GSM: 041/ 627 362
lrgokop.sermek@siol.net www.trgokop.si
Izberite pravega krovca, specialista za prekrivanje streh! Pravi naslov za prekrivanje streh iz JEKLENE PLOČEVINE zALU-CINKANO prevleko.
TRGOKOP d.o.o.
Pooblaščeni krovec za kritino MEIROBOND
fTMco. „
Modno ali stilno
Čas, ko stanovanje postane dom, je povezan z mnogimi idejami, željami, časom in okoljem.
Naš dom lahko opremimo modno ali stilno. Na tržišču je možno dobiti takorekoč vse, toda oprema v stanovanju mora biti takšna, da nam daje občutek domačnosti, da naredi naš dom res samo naš. Pohišvena idustrija po vsem svetu in tudi pri nas sledi modnim trendom, ki nam dom poživijo, mu vdihnejo dušo in dodajo poseben čar.
Ti
STUDIO
ren
Salon pohištva, Mariborska 20, Celje, tel.: 03/ 428 66 33, www.studlotrend.sl
Še vedno pa je stilno pohištvo tisto, ki je kljub prihodom pohištva modnih oblik in dizajna obdržalo prepoznavnost in svojevrsten slog. Kako bomo opremili dom, je odvisno od nas
Pohištvo vodilnih modnih trendov Stilno pohištvo Pohištveni program visoke kakovosti Izjemno ugodne cene
samih, naše ga oku sa, potreb, zmož nos ti in želja. Pravi naslov za uresničitev vaših sanj in želja je S tu dio Trend.
Zgodilo se je
• • •
od 3. do 9. aprila
-	3. aprila 2001 je poslanec državnega zbora Republike Slovenije in podžupan Mestne občine Velenje Bojan Kon-tič na poslanskem večeru v Velenju gostil predsednika državnega zbora Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je danes postal predsednik vlade Republike Slovenije;
-	4. malega travna 1883 je mariborski podjetnik Karl Scherbaum v svojem parnem mlinu napeljal električno razsvetljavo s 36 žarnicami; to je bila prva električna razsvetljava na Slovenskem;
-	5. aprila 1971 so na oddelku za gospodarstvo občine Velenje razgrnili osnutek zazidalnega načrta arhitektonske zazidave za območje Šalek in Bevče pri Velenju;
-	5. aprila 1998 je velenjski rokometni klub Gorenje v Rdeči dvorani izvedel Dan slovenskega rokometa in tako zaznamoval štiridesetletnico svojega delovanja;
-	na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, seje z letalskim napadom na Beograd začela dru-
ga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas; zanimivo je tudi to, da je napad na Beograd vodil nemški letalski generalpolkovnik
AlexanderLohr, kije 9. maja 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških enot za jugovzhodno Evropo in enot armadne skupine E;
-	6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, zamenjal ga je Dušan Semo-lič, ki na tem položaju še kar vztraja;
-	v boj za severno mejo leta 1919 je bila vključena tudi Šaleška dolina: v Šoštanju je bila ena od postojank sloven-
skih oziroma jugoslovanskih enot., v mestu je bila zasilna bolnišnica za ranjene in bolne vojake in eno od izhodišč za akcije na Koroškem; zlom slabo pripravljene ofenzive slovenskih enot na koroški fronti aprila 1919 je močno vplival tudi na dogajanja v Šaleški dolini, ki je v času protiofenzi-ve avstrijskih enot postala neposredno zaledje vojaških operacij;
■ 8. aprila 1990 so bile v občini Velenje prve večstrankarske volitve po 2. svetovni vojni.
■ DamijanK ljajič
Koroški borci v Šoštanju (arhiv Muzeja Velenje)
^HlAS
Nagradna križanka agencije Manager
Šaleška 20, Velenje Telefon 03 898 15 50 www.agencija-manager.com info@agencija-manager.com
TRADICIONALNI 1.MAJSKI KLUB MANAGER V UMAGU V SOL STELLA MARIS !
Letos v družbi OLIVERJA DRAGOJEVIČA - veliki koncert 2. 5. na stadionu naselja T.N. Sol Stella maris (za prvih 200 prijavljenih oseb, 2 karti na apartma ali na hotelsko sobo)
Sol Stella Maris je lepo urejeno naselje z neposredno bližinoO igrišč, idelano izhodišče za kolesarjenje po Istri... V prvomajskem klubu smo za vas pripravili: pikado, namizni tenis, odbojko, športne igre in tekmovanja, družabne igre, streljanje z zračno puško, sprehodi v bližnjo okolico, mini klub .
Termin od 24.4. do 3.5.
Najem apartmaja: Za 3 osebe 3 dni že od 89 Evr Za 4 osebe 3 dni že od 125 Evr Za 5 oseb 3 dni že od 145 Evr
POLETJE 2009 ŽE NA POLICAH
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 13. aprila na naslov: NAS ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "MANAGER". Izžrebali bomo tri nagrade: pizzo velikanko po izbiri , pizzo Nežka in zrezek s prilogo.
Nagrajenci križanke Mlekarna Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 19.3., so:
Darko Strahovnik, Goriška 42, Velenje; Margareta M. Polovšak, Skorno 1 a, 3325 Soštanj; Majda Koželjnik, Speglova 11, Velenje. Nagrajenci bodo prejeli bon za nakup v trgovini Golida Mlekarne Celeia priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: JUNIOR
nikoli sami
107,8
m
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/898 94 20, 03/898 94 00
POGREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST

razveseljuje.
Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiše:
03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo:
03/896 11 44
Naj razveseli tudi vas.
Sodelujte v nagradni igri, kjer se lahko potegujete za PLAYSTATION 3, otroški nahrbtnik, obisk živalskega vrta v Crazu... Več informacij:
BAZEN VELENJE
VAS ZANIMA VAŠA PLAVALNA VZDRŽLJIVOST?
Rdeča dvorana ŠRZ in Plavalni klub Velenje ORGANIZIRATA
PLAVALNI COOPERJEV TEST
na velenjskem bazenu VSAKO SOBOTO V MESECU APRILU med 18. in 20. uro. Za sodelovanje vas nagradimo!
Za udeležbo na vseh štirih testiranjih prejmete priznanje.
VLJUDNO VABLJENI!
H
rdeča dvorana
VELENJE
✓	na lončku jogurta
✓	www.mlekarna-celeia.si

ČETRTEK, 2. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 3. aprila:
16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Sport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 4. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Sok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 5. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 6. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 7. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 8. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 23. mar. 2009 do 29. mar. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Soštanj in Občine Smartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 23. mar. 2009 do 29. mar. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
		
		
		
		
		
		
		
		
		il
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA - ŠKALE PESJE MOBILNA-GORA	VELIKI VRH	SKORNO
□ 23,mar I24.mar B 25. mar []26.mar H27.mar D28,mar S29.mar

OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
POMOČ in nega bolnih in ostarelih na domu. Gsm: 031/816-479. KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
simpatična, s svojim stanovanjem, želi spoznati prijatelja do 68 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 39-LETNA, zaposlena ženska želi spoznati prijatelja. Lahko občasna ali resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si Gsm: 041/396-083.
KUPIM
ISCEM
TRAKTOR IMT 533 ali 539 ter kiper prikolico kupim. Gsm: 031/867-838.
HLEVSKI gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, beli pinot, merlot, cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671. DESET okroglih bal prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/776-276.
ŽIVALI
gospodarno upravljanje. Telefon: 01/2564-204, po 18. uri. 3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam za 1.200 eur/m2. Gsm: 031/451-930. 3-SOBNO stanovanje na Šercerjevi v Velenju prodamo. Gsm: 041/602-965. 3-SOBNO stanovanje v Šoštanju, 2. nadstropje, Kajuhova 7 a, prodam.
50-LETNI moški išče delo med vikendi ali popoldan (na kmetiji, različna fizična dela pri hiši ali stanovanju). Gsm: 070/288-150.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima preko 1500 oglasov, tradicijo, več zaposlenih, ponudbe od d18. do 86. let, brezplačno za mlajše ženske. Telefon: 03/5726-319.
POSLOVNEŽ išče zvesto partnerko. Gsm: 031/505-495. ŽENSKE različnih starosti, poklicev iščejo poštene moške. Gsm: 031/836378.
SIMPATIČEN privatnik, 50-letni, premožen, želi spoznati žensko do 50 let. Lahko jo tudi zaposli. Gsm: 041/248647. www.superalan.si POŠTENA ženska iz Velenja, 54-letna,
RAZNO
ELEKTRIČNI pianino s 5 oktavami, dinamične tipke, nov, zelo ugodno prodam. Dostava na dom. Gsm: 051/395-560. NADSTROPNO otroško posteljo, skoraj nova, ugodno prodam. Gsm: 041/683-580.
DVOOSNO traktorsko prikolico in kardan za nakladalko prodam. Telefon: 5831-520, gsm: 031/539-051, kličite
PRODAJA rjavih, grahastih in črnih nesnic v nedeljo, 5. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. TELICO simentalko, brejo 6 mesecev prodam. Telefon: 5893-875. DVA bikca in eno teličko, stare 14 dni, prodam po ugodni ceni. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147. BURSKEGA kozlička in kozico iz kontrolirane reje, stara 3 mesece, primerna za pleme, prodam. Gsm: 031/553-743.
1 OO |	habit lepremičnine hiblt d.o.o„ Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
VOZILA
PRIDELKI
PRODAM 1 m3 suhih hruškovih desk debeline 3 cm, ugodno. 041 657 628. DOBRE domače salame, savinjske želodce in ocvirke prodam. Gsm: 041/783-825.
SADIKE vrtnic in ciprese - thuja, smaragd, prodam. Dolinšek gsm: 041/354-575 ali 031/750-106.
RENAULT CLIO 1.4 16V dynamique, let. 2002, 1. lastnik, črne barve, klima, prodam. Gsm; 041/527-795
NEPREMICNINE
BIVALNI vikend, visokopritlični, v bližini Velenja, opremljen, takoj vseljiv, s c. ogrevanjem, m. vodovodom, telefonom in vrtom, vinogradom, sadovnjakom in gozdom dajem v večletni najem in
PRODAMO/ODDAMO
3 sobno stanovanjo na Kardeljevi v Velenju, velikost 87 m2,2. nadstropje, zgrajeno 1982, cena 97.000€.Obsega veliko predsobo, spalnico, 2 kabineta, dnevno sobo, kuhinjo, WC, kopalnico, balkon In klet, vredno ogleda, je dobro vzdrževano, nova okna. 3 sobno stanovanje na Jenkovi v Velenju, velikost94m2,1. nadstropje, zgrajeno 1958, cena 110.000 €. Je popolnoma obnovljeno, z zastekljenim balkonom, v petorčku. Obsega večjo predsobo, kuhinjo z jedilnico In shrambo, spalnico, dnevno sobo, dva kabineta, kopalnico, Wc, klet.
Prodamo stavbno zemljišče v Kavčah, velikost 4600 m2, Cena 37 €/m2. Možnost odkupa manjših parcel. Oddamo 2-sobno stanovanje na Jenkovi v Velenju, 54 m2,1975 v pritličju, dobro vzdrževano in takoj vseljivo. 250€/ mesec.
več na
I IM	|	■ ■ I	■
www.habit.si
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
4. in 5. 4. - MIRNA FRANJKOVIČ, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688-600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
50 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca LIPOVŠEK DANIJELA MARIJA in MARJAN iz Velenja, Gorenjska cesta 12. (ostalih porok ni bilo)
Smrti:
Lojen Ljudmila, roj. 1924, Celje, Hribarjeva ulica 13; Brešar Miroslav, roj. 1933, Velenje, Cankarjeva cesta 1 b; Čižmek Vidko, roj.1949, Ljubljana, Štefanova ulica 15; Čelik Jernej, roj. 1926, Celje, Erjavčeva ulica 41.
Bolečine se ne da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
V SPOMIN
3. aprila mineva 5 let, odkar nas je zavedno zapustil dragi mož, oče, sin, brat, svak, stric
JOŽE GRUDNIK
Hvala vsem, ki prihajate k preranemu grobu in prižigate svečke.
Žalujoči vsi njegovi
Ugoden najem strojev za čiščenje teplhov In oblazinjenega pohištva.
Informacija: 031 887 587
ÏWP ihtVrtTpr
ifformudji? i it usl I vwv Jtatm^i j t- pi »lat L : l k •. n [udi irn ir ilUi i\L-lenjc.cHint. ■
■tivnin —L
/ X
J ) \l I I
»Oči zapremo in v spominu jo uzremo. Nikjer je ni in to boli... Toliko lepega nam vsem je dala, v nasi srcih večno bo ostala ...«
V SPOMIN
7. aprila bo minilo pet let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, oma in hčerka
TILKA ROGELŠEK
iz Lokovice
Še vedno jo močno pogrešamo. Pogrešamo njeno zlato srce, ki nas je grelo vse življenje. Vsem, ki kdaj obiščete njen zadnji dom, ji prižgete svečo ali se je skupaj z nami radi spominjate, iskrena hvala.
Mož Ivan, hči Albina z družino, sinovi Janko, Ciril in Franjo
z družinami ter mama
Postaniti naročnik
Za naročnike kar 9 številk zastonj!
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo.
In kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje.
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Mali oglasi in osmrtnice s 898 17 50
ZAHVALA
Tiho in spokojno je za vedno zaspala naša mama, stara mama in prababica
ALOJZIJA TEPEJ
5. 6. 1919 - 20. 3. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in maše ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala velja osebju doma za varstvo odraslih za dolgoletno nego, skrb in tolažbo v času njene bolezni. Iskrena hvala tudi g. Okornovi in Ivici Tamše za občuteno skrb in lajšanje v dnevih žalosti in samote. Hvala tudi govorniku Samu Kopušarju za lepe poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in pogrebno mašo, pevcem in godalnemu kvartetu, Pogrebni službi in Cvetličarni Komunalnega podjetja Velenje.
Žalujoči vsi njeni
Tiho si odsla od nas kot lepa misel, ki mine in nam pusti le sapomine.
Noč je, zaspali so knapi, jama, šaht... Zaspal je MIRKO BREŠAR
Svet je z njim zaspal. Zaspale so čebele, med in panji. Še ptice in živali spe.
Spe smreke, hrasti, hoja in ostali les. Zaspal je naš ati, mož, dedek, tast.
Zmagovalec februarja je Robert Hrgota
Zaključili smo že drugi letošnji mesečni izbor naj osebnosti. Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje ste izbrali skakalca Roberta
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali dve torbici z anticelulitno nego Collistar.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - robčke za čiščenje ličila Eva Garden prejmeta Rok Jelen, Prešernova 9 b, Velenje, in Darko Strahovnik, Goriška 42, Velenje.
Hrgota, še posebej zato, ker vas je zelo navdušil s svojimi zadnjimi skoki v Planici. Največkrat ste v obrazložitvi zapisali, da ga
občudujete, ker je kljub mladosti tako zelo pogumen, da ve, kaj hoče, je uspešen športnik, prijeten fant in dober študent. Skratka, Robertu čestitke in veliko uspehov tudi v prihodnje!
Naj dodamo, da ste pridno glasovali tudi za Izutina Smajloviča in Gorana Bračiča, ki sta bila v februarju hrabra in junaška, ko sta iz zaledenelega jezera rešila mamo
in njeno dveletno hčerko.
Zdaj pa smo že pri mesecu marcu. Hvala vsem, ki ste sodelovali s svojimi predlogi. Največ glasov sta prejela Branka Drk in Borut Cerar. Zanju boste lahko glasovali ves april.
Glasujete lahko na kuponih Našega časa, upoštevali pa bomo vse kupone številka 2, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 7. aprila. Glasujete pa lahko tudi na
Branka Drk,
predsednica društva za boj proti raku - prizadevna članica društva, ki osvešča in pomaga ljudem v stiski.
Borut Cerar,
obetajoč košarkarski trener, Elektra se je pod njegovim vodstvom uvrstila v finale letošnjega pokala
Radiu Velenje, na frekvencah 107,8 in 88,9 MHz (897 5003 in 895 5004) vsak dan malo pred 17. uro.
Ekskluzivni pokrovitelj
DROGGRUG /Q^ PARflJMGRUG \ world
Velenja, Standard in Center Nova
Salcska čuta 9 a, tal*! SM 57 90
Šaleška ti, tel.: SM S7 M
c. Planet Tuš tn Celelapark
KS7I
Mwärtboralia c. IM. «ikcrfau c. 14, «l.i 03/ 413 i« U tel.: 03/4« H M
Namesto ognja boj za svoj status
Prav vse komisije Gasilske zveze Šaleška dolina lani uspešne - Lani operativci posredovali 300-krat - Letos znova v ospredju izobraževanje in usposabljanje gasilcev
Tatjana Podgoršek
Šmartno b Paki, 28. marca - Gasilska zveza Šaleške doline, tako se imenuje od lani, združuje 14 prostovoljnih gasilskih društev in poklicno enoto s kar 3000 člani v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Predstavniki društev in enote so na rednem občnem zboru v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki pri pregledu opravljenega dela v minulem letu menili, da je lahko njihova zveza za vzor mnogim drugim v državi.
Njena predsednica Helena Brglez je poudarila, da imajo gasilci v lokalnih skupnostih razumevanje za svoje potrebe, žal pa je to premalo. Več bi morali storiti na višjih ravneh. Finančno obremenjevanje občin, kadrovske težave gasilskih enot, nera-
Na občnemz boruz veze som enili, da jer ezultatt vornegas odelovanja zž upani inv semi tremio bčinamid obrao premljenost vsehd ruštev inu rejeno financiranje.
zumevanje delodajalcev, pomanjkanje časa, motivacije za prostovoljno delo jih omejujejo. »Namesto boja z ognjem se moramo boriti za svoj status, ki si ga nedvomno zaslužimo. Ne samo v obliki ugodnosti in popustov, ampak davčnih olajšav, nadomestil za pripravljenost, dodatne pokojninske ugodnosti, plačano dodatno zdravstveno zavarovanje in stimuliranje delodajalcev.« Po njenih zagotovilih so prav vse komisije zveze tudi lani delale zelo uspešno in so zastavljene načrte skoraj v celoti uresničile. Poleg izobraževanja in usposabljanja enot ni manjkalo tudi drugih družabnih aktivnosti in prijetnih oblik druženja. Zahvalila se je vsem za opravljeno delo v preteklem letu ter županom za razumevanje in finančna sredstva pri zaposlitvi strokovnega delavca na gasilski zvezi.
Tudi Jože Drobež, poveljnik pri Gasilski zvezi Šaleška dolina, je menil, da je bilo delo v minulem letu uspešno, daje blizu 900 operativcev zgledno izvajalo humano in nevarno delo. Lani so zabeležili 300 intervencij, poklicna gasilska enota Gorenje je na območju njihovega požarnega rajona posredovala 146-krat, v njih pa je sodelovalo 621 poklicnih
gasilcev. Gasilci Premogovnika pa so izvedli dve intervenciji, v katerih je sodelovalo 12 gasilcev. V vseh intervencijah je pri sko či lo na pomoč ob nesrečah 2864 gasilcev. »V nesrečah, sploh pri odpravljanju posledic neurja v okolici Ptuja, so se pokazala nekatera odprta vprašanja glede opremljenosti, vodenja, usposobljenosti za tovrstne nesreče, zavarovanja izvajalcev ...« Drobež je izrazil zadovoljstvo glede izobraževanja in usposabljanja. Lani je nova znanja osvojilo 9 8 gasilcev iz vseh gasilskih društev. Tudi rezultati gasilskih desetin na tekmovanjih so bili zavidanja vredni. Drobež je menil, da ko se bodo nehali ukvarjati s sabo »... verjamem, da bomo z veliki koraki stopili proti mestu, ki si ga vsi želimo in zaslužimo.«
Nalo ge zve ze in nje nih čla nov bodo v letu 2009 podobne kot v minu lem. V ospredje so postavi li skrb za izobraževanje, usposabljanje članov, desetin, trudili se bodo za čim bolj učinkovito uresničevanje zadanih nalog takrat, ko bo potrebno reševati premoženje občanov, morebiti reševati njihova življenja v nesrečah, pri organizaciji gasilskih tekmovanj in podobno.	■
VB evčah so zaoralis troji, ki bodop ripraviliz emljo zav rtnarjenje na prvemo bčinskem urejenem kompleksu za vrtičkarje. Slika nazorno prikazuje, kje bodo vrtički.
Adijo,
divji
vrtički!
V ponedeljek je MO Velenje začela urejati kompleks vrtičkov na meji med Gorico in Bevčami -
Zakupnikom jih bodo razdelili sredi aprila -Istočasno PUP odstranjuje divje vrtičke - Razpis za občinske vrtičke je še odprt
Velenje, 30. marca - V ponedeljek je MO Velenje pričela urejati vrtičke na prvem urejenem kompleksu za zavrtičkarje, ki leži na meji med Gorico in Bevčami. V prvi fazi bodo uredili dovozno cesto do področja, kjer bo okoli 80 "parcel" za občane, ki si želijo v zakup vzeti svoj košček obdeloval-
ne zemlje. Uredili bodo tudi parkirišče. Na MO Velenje računajo, da bodo zemljišče, namenjeno vrtnarjenju, preorali in razparcerilali do sredine aprila, ko naj bi 32 občanov in občank, ki so se javili na raz pis za zakup vrti čkov, že dobi -lo svoj vrt. Pomlad je pač tu, če bodo hoteli čez poletje in jeseni pobirati plodove svojega dela, je to čas, ko je treba začeti sejati in saditi. In tega se zavedajo tudi v občinski upravi. Zato bodo v prvi fazi
ureditve poskrbeli predvsem za to, da se dela na zemlji lahko začnejo.
Načrti za dokončno ureditev vti-čarskega kompleksa v Bevčah so ambiciozni, predvsem pa bo, ko bo končan, res lep. Občina bo namreč v drugi fazi ureditve postavi la tudi lep objekt, v kate rem bo med drugim prostor za druženje, sanitarije, prostori za shrambo vrtne opreme. Mesto ima tudi odlok, s katerim zakupnikom določajo pravice in dolžnosti, predvsem pa
bo ta "poskrbel" za red v kompleksu. Ta bo tudi ograjen, da bodo preprečili kraje in nepovabljene obiske gozdih živali, ki si rade postrežejo s svežo zelenjavo. Na vrti čkih tudi ne bo rasel fižol, vsaj " koljek" ne, saj odlok dolo ča, da bodo lahko zakupniki postavili največ meter in pol visoke količke za vzgojo vrtnin. Tudi postavljanja vrtnih lop in raznoraznih neuglednih "streh" bo prepovedano. Vse zato, da bo podoba nove-
gak ompleksa lepa inu rejena.
Zelene površine namesto solate
Konec lanskega leta je velenjska občina pozvala vse, ki imajo divje vrtičke na območju severnega dela Trebuše, torej med Trebušnico in Celjsko cesto ob vstopu v Velenje, ter na Gorici v naselju Lipa-zahod, da sami odstranijo vrtno opremo, lope in vse, kar so si na zemlji postavi li. Odzi va pa ni bilo, kar je lahko pomenilo tudi to, da vrtičkar-ji niso prav verjeli nameri občine, da tovrstnega vrtnarjenja ne bodo več dovolili. V teh dneh je velenjsko Podjetje za urejanje prostora PUP že pričelo urejati zelene površine na obeh območjih divjih vrtičkov, kjer seve da nih če ni pla čeval najemnine za zemljo. Namera, da divja naselja, ki mestu res niso bila v ponos, saj so si »lastniki« na njih postavili, kar jim je pač padlo na pamet - od starih štedilnikov, do lop, miz, klopi in kaminov za pik-ni ke - res nič no odstra ni li! Torej imajo morda le še kakšen dan časa, da to storijo sami. Na obeh lokacijah je predvidena celostna ureditev zelenih površin, kar preprosto povedano pomeni, da bodo zravnali in zasadili nekdanje divje vrtičke, tako da bodo veliko lepše izgledali. Zagotovo je to še najbolj pomembno za področje Trebuše, kjer je vrtičkarsko naselje najbolj
Vrtičkov v Bev čah je še dovolj
Na MO Velenje ponovno pozivajo vse občanke in občane, ki bi žele li imeti vrti ček na urejenem območju v Bevčah, in do roka, določenega v javnem razpisu, niso uspeli oddati svoje vloge za dodelitev vrtička v zakup, da to še vedno lahko storijo. Dokumentacija za vložitev vloge je dostopna na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (razpisi) ali pa v sprejemni pisarni Mest ne obči ne Vele nje vsak delovni dan (Titov trg 1, 3320 Velenje, kletni prostori, soba št. 10). Pristojna komisija bo prejete vloge obravnavala enkrat mesečno oziroma do razdelitve razpoložljivih vrtičkov. Na voljo jih je še oko li 50. Ob tem je dobro vedeti, da bo letni zakup stal le 20 evrov. Če je to socialno ogroženim dru ži nam preveč, bodo po besedah župana Srečka Meha tistim najbolj ogroženim odpisali tudi to vsoto.
bodlo v oči. Že konec poletja pa naj bi tam vrata odprl tudi nov nakupovalni center Trebuša, zato bo področje zagotovo še bolj na očeh obiskoval cev.
■ BojanaŠ pegel