25. januar 1965 ÖL 1 Leto V
E		■ 1	E	■j	7.	R	J	ig
lite»® e				mmzsst				

IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA
za mesec december
•/o .
Aglomeracija	.	.	....................... 146.5
Elektroplavž........................................ 127.9
Jeklarna............................................ 100.7
Valjarna . ‘........................................ 101.2
Siva livarna ....................................... 102.4
Livarna valjev .................................. 102.1
Obdelovalnica valjev............................. 94,2
Samotna ...........................................  103.5
SKUPAJ PODJETJE (brez gredic) .	.	]	~	.	1U^;
ŠTORSKI ŽELEZAR, Glasilo' delovnega kolektiva Železarne štore — Izhaja vsak niesfec — Odgovorni urednik
Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborič, Dušan Burnik, Friderik Jemejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Staue Sötler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
LETNA KONFERENCA ZK
Dne 26, 12. 1964 je bila letna konferenca Zveze komunistov našega podjetja. Bralce bomo skušali seznaniti na kratko s vsebino dela te konference. Objavljamo skrajšan referat in izvlečke iz razprave.
Konferenci so prisostvovali član Izvršnega sveta SRS tovariš RUDI ČAČINOVIČ, sekretar Okrajnega komiteja ZK Ce-
• Kot prva nalogu v delu naših organizacij, vseh komunistov in tudi. članov delovnega kolektiva bo organizirana obdelava kongresne snovi in pričetek uresničevanja njegovih sklepov. Ob tem si moramo prizadevati, da bomo neposredno določili naloge vsake organizacije pri tem pa
kritično preverjali svoje lastno dosedanje delo. To pomeni, da obdelava kongresnega gradiva ne 'sme' postati teoretična, Ne smemo dopustiti, da bi kongresne dokumente samo preleteli ali pa jih Samo ponavljali ne da bi jih uporabili za lastno prakso in razmere. 'Naši člani so sicer spremljali
Novoletna čestitka tov. Franca Leskoška-Luke
DELOVNEMU KOLEKTIVU ŽELEZARNE ŠTORE
Vsemu kolektivu želim v novem letu 1965 v samoupravljanju in produktivnosti mnogo uspeha in napredka.
Franc Leskošek-Luka
delo kongresa ter si o njem že pridobili neko sliko. Ne' smemo pa prepenjeyati vtisov te prve informacije. Ne sme nam dati pravice, da se s tem tudi zadovoljimo. Vsak član ZK mora podrobno spoznati vsa'stališča kongresa,. ker je osnovni pogoj, da bodo uresničena. Zato bo potrebno, da vsak član ZKj sam predela kongresno gradivo, ki je že tudi pri nas dostopno. Zato na sestankih osnovnih organizacij ne bi ničesar brali temveč . bomo. morali razpravljati in povezovati
lje tovariš ing. ANDREJ MARINC, član občinskega komiteja in predsednik skupščine Celje tovariš MARJAN UČAKAR, organizacijski sekretar občinskega komiteja tovariš JOŽE GÀJSEK ter predstavniki tovarniških komitejev Tovarne emajlirane posode, Železarne Jesenice, Litostroja ih komiteja ZK celjskega garnizona.
sklepe kongresa z našimi lastnimi razmerami. Novi tovarniški komite bo moral na skupni seji s sekretarji osnovnih organizacij v najkrajšem času po konferenci pristopili in organizirali razprave v vseh osnovnih organizacijah.
V preteklem obdobju smo v
podjetju v proizvodnji dosegli uspehe kljub težavam, ki so naše delo spremljale. Nedvomno je, da lahko del uspehov, ki smo jih dosegli pripišemo naporu zavestnih sil v podjetju. Vendar nas to ne sme zadovoljiti. V kongresnem referatu tovariša Tita je rečeno:
Največja nevarnost za komuniste je samozadovoljstvo s tistim, kar so dosegli. Po pravici se lahko ponašamo s svojimi dosedanjimi pridobitvami, vendar samo zato, ker nam omogočajo, da gremo naprej brez zastoja, Daleč pa smo od tega, da bi bili lahko zadovoljni z vsem, kar smo dosegli pa tudi s samim seboj.
S tem je jasno povedano, da je že' Čate, da se obrnemo vaše, da pričnemo iskati ne le odgovore na svoja lastna vprašanja, temveč tudi ,svoje naloge, naloge organizacije. Ne moremo dopustiti, da nas življenje vedno vleče za seboj, včasih mu moramo stopiti nasproti, ga obrniti in popeljati v smer, kamor želimo iti. Izdelati moramo osnutek svojega delovnega načrta.
V proizvodnji sami imamo še vrsto problemov. Veliko je takih, ki so ali izven dosega naših naporov ali pa so vezani na daljše obdobje in velika vlaganja. Ob teh problemih je bistveno to, da jih spoznavamo in iščemo pota za njihovo rešitev. Drugo so pa problemi na katere lahko neposredno ali vsakodnevno vplivamo. In teh problemov se moramo lotiti vsi, ker bo le skupna akcija dala rezultate.
V p oto čilu je v zvezi s proizvodnjo nakazanih nekaj določenih nalog. Naj omenim samo glavno. V vseh enotah bo potrebno izdelati programe v katerih naj bodo zajeti ukrepi tako glede proizvodnje, glede prihrankov na materialu in času, na zmanjšanju izmečka, čim hitrejšemu obračanju materiala, znižanju stroškov skladiščenja ter s tem vplivanju na zmanjšanje zalog in nekurantnega blaga.
Ugotoviti pa moramo, da smo o teh ukrepih že govorili, nismo pa šli v široko akcijo v kateri bi v tem smislu sodelovali vsi, tako operativni kader, samoupravni organi in družbeno politične organizacije v posameznih enotah. V takih primerih moramo biti komunisti mobilizatorji in poskrbeti za realizacijo ukrepov, ki pomenijo'našo skupno korist.
Osnovne organizacije in tovarniški komite se bodo morali lotiti tega vprašanja in družheno političnega gledišča ter pri tem ne posegati v , strogo strokovne in tehnične ukrepe.
Tesno povezana s proizvodnjo pa je kadrovska problematika. Delo z ljudmi je eno najobčutljivejših področij. Zato nam ne sme biti vseeno, kakšna je naša kadrovska politika in kako se izvaja.
O uvajanju v delo novospreje-tih delavcev in tudi o posledicah takojšnjega vključevanja novincev v redno delo smo že večkrat razpravljali. Imamo sicer uvajalni seminar, ki je organiziran v izobraževalnem centru. Ni pa to dovolj. Ta seminar je samo prvi korak v uvajanju novincev, glavno delo po tem vprašanju bi se moralo šele pričeti na samem delovnem mestu. Redki so primeri, da novemu delavcu v obratih posvetijo dovolj pozornosti, da se temeljito spozna s svojim novim delom, nevarnostmi in okoljem v katerem bo naprej preživel dobršen del svojega časa. Zavedati se moramo, da to ni problem samo kadrovske službe, to je problem nas vseh,
Nesistematično uvajanje v delo se odraža tudi v fluktuaciji, ki je razmeroma visoka. Vse to pa se odraža nujno tudi v rezultatih gospodarjenja. V zvezi z uvajanjem pa zanemarjamo še eno področje, kar je prvenstveno naloga nas komunistov, to je vzgoja zaposlenih —. predvsem novo
IZ REFERATA NA REDNI LETNI KONFERENCI ZK ŽELEZARNE ŠTORE
			ggj| I g
			
			H 1
		Sil 1 BBB	1 iii i
8 BI m'		■ y§	g " ; J
f§ ■■	K f	r L ■	
	!§||§i '	nIIéììiBiB . H	§jjp , lli f
		H «HHBraS*. i I H * * 1 I	1 f-?, . 'V* l; i i IIIJ S j|È '.JpF-
sprejetih v duhu pripadnosti kolektivu. Ne sme in ne more nam biti vseeno ali se napredna misel in družbena zavest širi iz podjetja na podeželje ali pa se škodljivi pojavi infiltriraj© iz podeželja v podjetje. Predvsem tu bi se moralo odražati individualno delo komunista in njegov vpliv na okolico v kateri dela.
V zadnjem času smo dosti razpravljali o problemih stimulacije in delitve osebnih dohodkov, vendar na tem področju nismo napravili bistvenega napredka, tako nam torej to ostane kot ena osnovnih nalog za v bodoče. Nedvomno moramo pritrditi, da je reševanje problema delitve osebnih dohodkov občutljiva in zahtevna naloga ter, da je potrebno sistem sam stalno proučevati in izpopolnjevati.
Z vsemi prej naštetimi nalogami pa Se prepleta osnovna in stalna naloga komunistov,‘to je poglabljanje in nadaljnji razvoj organov samoupravljanja. V resoluciji Vlil. kongresa je med drugim rečeno:
»Danes je osnovna naloga komunistov boj za nadaljnjo popolnejšo, afirmacijo vloge in pravic delovnega človeka kot nosilca vseh družbenih dejavnoti ter. nenehno razvijanje njegove socialistične zavesti. Nadaljnje idej-, no politični in organizacijski razvoj Zveze komunistov ter ja, da so. komunisti čimbolj borbena in čimbolj vplivna idejna in politična sila, da so zmeraj v središču družbene akcije, da z vsebino in načinom svojega dela vzpodbujajo razvoj socialističnih odnosov in neposrednega odločanja ljudi v vseh družbenih službah. Mislim, da moramo o našem de-
LENIN
Ta graditelj prve socialistične države se je rodil 22. aprila 1877. Že kot študent prava se je seznanil z marksizmom. Leta 1895 je ustanovil krožek delavcev in pričel postavljati temelje ruski socialistični stranki. Zaradi njegovega revolucionarnega delovanja so ga carske oblasti izgnale v Sibirijo, odkoder pa se mu je posrečilo pobegniti v emigracijo. Leta 1900 je začel izdajati znameniti časopis Iskre in %z njim
lu na tem področju spregovoriti tudi na osnovi teh stališč, Kljub temu, da smo na področju uveljavljanja in intenzivnejšega vključevanja in sodelovanja organov upravljanja pri odrejanju poslovne politike in v gospodarjenju dosegli uspehe, moramo ponovno ugotavljati kot smo to ugotavljali že na lanskoletni konferenci in na predkongresni konferenci, da imamo še vedno precejšnjo mero ravnodušnosti in neaktivnosti pri reševanju naših skupnih težav in nalog tako s strani članov Zveze komunistov, kakor tudi nekaterih članov kolektiva, ki delajo v organih upravljanja. V poročilu je navedenih nekaj problemov š katerimi se srečujemo pri delu organov upravljanja. Ugotoviti in raziskati bomo morali vzroke zakaj je na zasedanjih delavskega sveta podjetja ftakò nizka udeležba, kaj je s komunisti,, ki so v teh organih, zakaj člani nè posegajo bolj v razpravo itd.
Posebno skrb bomo morali posvetiti poglabljanju vsebine dela delavskih svetov enot, kar je predpogoj za | decentralizacijo upravljanja, predvsem z vidika jačanja materialne osnove. Zato je potrebno, da čimprej pristopimo k realizaciji razprav, ki smo jih imeli po tem vprašanju. S prenosom odločanja o razporeditvi sredstev na ekonomske enote bomo zagotovili poglobljeno gospodarjenje in nedvomno tudi efekthejše delo organov upravljanja v enote.
Če pogledamo kako delavski syeti po enotah delajo sedaj, lahko vidimo, 'da so uspešni predvsem v proizvodnih enotah in pa (Nadaljevanje na 2. strani)
EDEN NAJVEČJIH MOŽ VSEH ČASOV
ustvarjati stranko revolucionarnih marksistov ter jih pripravljati na revolucijo. Prva ruska re-volncja 1905. leta sicer ni uspela, ker delavski razred takrat še za take podvige ni bil dovolj zrel. Po februarski buržoazno-demo-kratični revoluciji 1917 pa se je Lenin vrnil v Rusijo in odtlej neposredno vodil vse priprave za zmago oktobrske revolucije. Ko je revolucijo neposredno pripravljal in vodil, je Lenin praktično in samostojno uporabil Marksova in Engelsova dognanja o nujnosti proletarske revolucije. Revolucionarno teorijo in prakso je znal Lenin čudovito združiti in zato je dosegel tako zavidne uspehe. Bil je človek velike nadarjenosti ni neizčrpne energije, ves predan zmagi delavskega razreda nad izkoriščevalci in zatiralci. Naloga, ki jo je opravil s svojim delom, ga resnično uvršča med največje može vseh časov. Tagenij revolucije je umrl 21. januarja 1924.
R. U.
tam, kjér šo aktivne tudi Osnovna organizacija Zveze komunistov in pa sindikalna organizacija. Posebno skrb bomo morali posvetiti tudi delu komisij pri delavskih svetih enot. Pri tem bi želel opozoriti na pojav, ki negativno vpliva na delo oziroma uveljavljanje organov upravljanja v enotah. Če primerjamo delo samo dveh komisij in to komisije za sklepanje delovnih razmerij in pa disciplinske komisije bomo videli, velike razlike. Ugotovili smo že, da so disciplinske komisije izmed vseh najbolj aktivne oziroma, da se največkrat sestajajo. Komisije za sklepanje delovnih razmerij pa v večini obratov oziroma oddelkov sploh ne odigravajo svoje vloge. Večkrat naletimo pri tem tudi na objektivne razloge, da je delo teh komisij na takšni stopnji. Zato so se pojavile težnje, da decentralizacija sprejemanja novih delavcev v našem podjetju ni uspešna in da bi zaradi tega zadostovala ena komisija za. celo podjetje. Taka težnja je pa v nasprotju
z načelom, po katerem naj neposredno v enoti odločajo o sklenitvi delovnega razmerja s človekom, ki bo v bodoče v tej enoti delal. Na osnovi pridobljenih izkušenj bo treba v naši interni zakonodaji pre'dpisati urejanje tega vprašanja, ki bo v skladu z načeli čim širšega obravnavanja tudi tega važnega vprašanja, da bo kolektiv neposredno odločal o tem, koga bo sprejel kot svojega sodelavca. Opozoriti želim ob delu navedenih dveh komisij na nek drug pojav, ki pa ima lahko globlje posledice. Gre pri tem za tendence, da so v nekaterih enotah zavestno jačali vlogo in delo-disciplinske komisije, ker je to pač neprijetna zadeva poleg tega zelo odgovorna. Vzporedno s tem pa komisije za sklepanje delovnih razmerij, katerih delo naj bi bilo pomembnejše niso odigrale svoje vloge. Tako se je ponekod lahko pri članih kolektiva ustvaril vtis, ker je disciplinska komisija organ upravljanja, da lahko odločajo samo o kaznovanju in se s tem seveda zmanjšuje ugled in osnovna funkcija organa upravljanja v enoti.
Trenutno stanje v pogledu aktivnosti članov Zveze komunistov, kakor tudi članov organov upravljanja v našem podjetju postavlja pred našo organizacijo nalogo, da komunisti odločneje pristopimo k reševanju tega vprašanja. V bodoče se bomo morali bolj odkrito pogovarjati o nalogah članov Zveze komunistov in o disciplini, ki naj vlada v vrstah naše organizacije. To je bistveno, kar moramo najprej razčistiti preden lahko gremo naprej. Drugo, kar je ravno tako pomembno je, da pristopimo vznotraj naše organizacije k takšni delitvi dela, da bomo lahko aktivno vključili v proces našega razvoja slehernega člana Zveze komunistov in člane organov upravljanja. To bomo pa dosegli le tedaj, če bomo vodili pravilno kadrovsko politiko ali z drugimi besedami, ljudi moramo vključevati na tista delovna področja naše dejavnosti za katere se čutijo najbolj sposobni in bomo na ta način z ozirom na svoje umske in fizične sposobnosti lahko kar največ prispevali k uspešnemu reševanju določenih nalog in problemov na določenih področjih.
«	l?t^ — 25. januar 1965
LETNA KONFERENCA Z K
/ Z
Ko govorimo o: nezadostni aktivnosti čanov Zveze komunistov, ne moremo mimo vprašanja izobraževanja, stalnega usposabljanja in izpopolnjevanja slehernega člana Zveze komunistov in slehernega upravljalca naše delovne skupnosti za to pomembno družbeno ekonomsko in politično ideološko delo.
,Ni slučajno, da nas je mnogo komunistov naš intenziven in dinamičen družbeni razvoj »povozil« na mnogih področjih naše dejavnosti v tem smislu, da uni nismo sposobni idejno slediti, kje šele idejno voditi, kar nam je po vlogi subjektivnega faktorja in najnaprednejše sile v naši družbi dolžnost. Posledica tega je, da postajamo v prvi fazi pasivni, v drugi fazi pa celo cokla našemu nadaljnjemu napredku in razvoju. Zato mora naš bodoči program dela poleg ostalega brez dvoumljenja vsebovati tudi obvezo nenehnega izobraževanja in usposabljanja slehernega člana Zveze komunistov in upravljal-cev v naši delovni skupnosti za
odgovorne naloge, ki jih pred nas postavlja sistem socialistične demokracije in poglobljeni odnosi na področju družbenega in delavskega - samoupravljanja.
‘Na področju idejnega izpopolnjevanja in izobraževanja vseh članov Zveze komunistov v našem podjetju moramo storiti več. To delo mora biti stalno sistematično in vsebinsko ter mora biti tesno povezano -s problemi in potrebami našega vsakodnevnega dela. Le itako bomo odpravili neskladnost med povečanimi potrebami po idejno političnem delovanju na eni strani in prenizkem idejnem nivoju dobršnega dela našega članstva na drugi strani. Bolj si moramo prizadevati, da bodo komunisti informirani o vseh dogajanjih. Prizadevati si moramo, da se bodo vsa sredstva informiranja še širše uveljavila v naši vsakodnevni praksi ter s tem pomagala rešiti marsikateri problem tako v političnem, kakor družbenem dogajanju v podjetju. Dobra informiranost je tudi eden izmed osnovnih pogojev za dobro delo organov upravljanja tako centralnih kot po enotah.
V delo naših osnovnih organizacij in tovarniškega komiteja pa moramo . vnesti nove metode in nove oblike dela. Pri tem pa ne smemo dopustiti zapiranja v svojo lastno organizacijo temveč mora biti naše delovanje javno.
Na vsakem sestanku, kjer bomo nekaj sklepali in določevali naloge moramo že takoj na prihodnjem pregledati, kam smo prišli, kaj nam je uispelo izpeljati, kaj ne in zakaj. Poudarjam to zaradi tega, ker se pogosto na sestankih razgovorimo, imamo veliko idej, naštejemo vrsto sklepov, kar je vse videti dobro in uresničljivo. Nato začnemo nekaj drugega, pozabimo na tiste naše lepe ideje, nakar se. spet pojavljajo nove. Potrebno bo vskladiti naloge z izvajanjem nalog. Dostikrat smo imeli veliko sklepov, realizirali pa smo jih malo. Če pogledamo nazaj, vidimo da je pTecej stvari, ki smo jih samo nakazali, vendar nismo niti poskušali, da bi jih rešili. Zato moramo biti pri določanju nalog stvarnejši in če bomo stalno preverjali kaj smo storili in kaj nismo in zakaj, potem bomo tudi laže postavljali vprašanje osebne odgovornosti vsakega izmed nas.
Kot prvi diskutant se je oglasil tovariš ALBIN MIKLAVC, ki je med drugim dejal, da pomeni za naš kolektiv večja samostojnost pri odločanju s prigospodarjenimi sredstvi bistven preokret. Vsa leta nazaj smo velik del teh sredstev odvajali bodisi v obliki rednega, izrednega prispevka ali prispevka v družbeno investicijske sklade in doživljali še naknadne retrogradne obdavčitve lastnih skladov, ki so zmanjševali našo materialno osnovo. Tako je kljub visoki bruto realizaciji in kritju neobhodno potrebnih stroškov poslovanja' ostalo relativno le manjši del sredstev s katerimi smo res samostojno razpolagali. Tak preokret nam je že z instrumenti v letošnjem letu omogočil, pričakujemo pà že v letu 1965, da bomo ,z 'večjimi sredstvi resnično prosto razpolagali, da bo vsako administrativno vmešavanje radi problemov, ki neizogibno
skrajno omejeno in še to le ta-kratj kadar bo neobhodno potrebna družbena intervencija zaradi problemov, ki neizogibno narekujejo rešitev z administrativnimi posegi. Nadalje je govoril o investicijski izgradnji našega podjetja ter poudaril upravičenost naložb v tej smeri. Podrobneje je analiziral težave, ki so nastopale pri gospodarjenju v preteklem letu. Velik del svoje razprave je posvetil tudi nagrajevanju in delitvi dohodka, ker pri tem poudaril, da bomo morali sistem delitve po delu postaviti na stabilnejše osnove ker nas bodo k temu prisili e-konomski položaj, pogoji gospodarjenja z drugih železarn ter neprilike in vlaganja v obratna in osnovna sredstva.
Tovariš VREČKO BORKO je govoril o problematiki izobraževanja v podjetju ter dejal: da ugotavljanje potreb in planiranje potrebnih strokovnih kadrov, prav gotovo spada med najzahtevnejše naloge za zagotovitev učinkovitega sistema strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Pri tem gre nujno za pozitivna in konstruktivna stališča vodilnih oseb in tesnega sodelovanja kadrovske službe s tehničnimi kadri v naši delovni skupnosti.
Ob upoštevanju elementov, ki so pogoj za ugotavljanje potreb po strokovnem kadru, nam takšno sodelovanje omogoča ugotovitev števila in vrste poklicev potrebnih ,za določena delovna mesta, dalje omogoča izdelavo profilov posameznih vrst Strokovnih kadrov, kakršni ustrezajo danim proizvajalnim sredstvom, tehnološkim procesom, delovnim metodam in kar je zelo važno ugotoviti roke, v katerih je treba izobraziti posamezne vrste kadrov glede na obstoječo in perspektivno stopnjo o-premljenosti, delovnih in drugih pogojev.
Tendenca, ki jo kaže naša praksa, da se v izobraževalni proces vključuje čedalje večje število od vodilnih, tehničnih in ostalih strokovnih kadrov kot odraz proizvodnih zahtev večje proizvodnje in produktivnosti dela ter skupnega interesa tako ekonomskih enot proizvajalcev, kot naše delovne skupnosti po boljšem gospodar jen ju, neposredno s tem pa tudi po višjem življenjskem standardu.
R A Z P R A
To dokazuje, da izobraževanje v naši delovni skupnosti postaja integralni del poslovne in kadrovske politike, kakor tudi sestavni del poslovne in kadrovske politike, kakor tudi sestavni del enostavne in razširjene reprodukcije in je tesno povezana z interesi ekonomskih enot, proizvajalcev, kakor tudi naše delovne skupnosti.
Tovariš ing. BORIS NEČE-MAR je svojo razpravo posvetil problematiki delitve dohodka. Govoril je o vzrokih, ki so porušile obstoječi sistem delitve ter dejal, da je bilo v začetku leta potrebno, da se Pravilnik razveljavi in da se izvede vsakomesečna akontacija enakomerno po obratih s tem, da se tekom leta postavijo nova vodila za delitev dohodka po delu in uspehih posameznih ekonomskih enot. Pri tem pa velja pripomv niti, da je bil pravilnik postavljen na gotove proporce v družbenem planu in na normalen potek proizvodnje v ekonomskih enotah. Eno in drugo pa je v letošnjem letu zaradi zunanjih vplivov doživelo tako nepredvidene razlike izzvane po vplivih izven podjetja, da bi, lahko rečemo, odpovedal tudi vsak drug še tauo uspešno izdelan pravilnik, ki bi baziral na istih planskih proporcih kot je baziral do sedaj veljavni pravilnik v podjetju. Ti zunanji vplivi, ki so omogočili nadaljnji obračun po pravilniku v letošnjem letu so'bili'v glavnem naslednji:
1.	redukcija el. energije in defekt na el. plavžu je imelo za posledico, da ekonomska enota el. plavž več mesecev, t. j. skoraj pol leta ni obratoval. Za tak slučaj pravilnik seveda ni imel predvidenega nekega vodila za izplačevanje osebnih dohodkov ekonomski enoti, ki še je znašla v takem položaju.
2.	Zlasti v začetku letošnjega leta je bilo zelo kritično pomanjkanje osnovnih surovin kakor npr. premoga, jekla, mazuta in zaradi prekinitve obratovanja elektro plavža pomanjkanje plavžnega plina za kurjavo SM peči. Nadaljnje naraščanje cén surovinam
je zavzelo v letošnjem letu tak razmah, da so bili prekoračeni vsi planski proporci postavljeni v družbenem planu, in to na drugi strani pri plafoniranih cenah za črno metalurgijo. Nadalje je navajal še druge vzroke, zaradi katerih je bilo potrebno podvže-ti ta ukrep.
V prihodnje je potrebno pri sistemu nagrajevanja ločiti kaj je kategorija organizacije industrijskega podjetja, kamor spadajo norme, akordi, premija in druge vrste dela po učinku, kaj pa je kategorija novih družbenih odnosov in njenega najbolj karakterističnega elementa t. j. delitve dohodka po delavcih, — upravljalcih. Na koncu je dejal, da je potrebno, da kljub visokemu izkoriščanju kapacitet v dosedanjih obratih in nedvomnim proizvodnim uspehom tudi v letošnjem letu ne pozabimo na dejstvo, da imamo še vedno v podjetju neizkoriščene rezerve. Izkoriščanje tudi teh .zadnjih rezerv je edini način kako bomo sledili v ustvarjanju in delitvi našega dohodka vnaprej spričo težkih obveznosti, ki jih
VE
imamo na eni strani do investicij do katerih so vezani z visoko lastno udeležbo na drugi strani pa do nadaljnjega povečanja osebnih dohodkov, ki se napoveduje v splošnem družbenem planu podjetja za naslednje leto.
Tovariš FRANC OCVIRK je govoril o delu organov upravljanja ter predvsem poudaril negativne posledice, ki jih prinaša slaba udeležba na sejah. Izrazil je tudi mnenje, da kad-
]’üvSi.a politika pri izbiranju v organe upravljanja ni bila pra-vuua. Nadalje je govoril o delovni disciplini ler o nalogau, ki nas v zvezi s tem čakajo v bo-aoče/lva koncu pa je razpravljal še o delitvi dohodka.
Tovariš SAJOVIC VLADO je govoril o pronlemin iiuKiuacije. Analiziral je vzroke zakaj ljudje odhajajo iz podjetja ter poudaril pomembnost pravilnega uvajanja novih delavcev. EošeD-no skm bo v bodoče potrebno posvetiti samskim delavcem predvsem v pogledu prehrane in stanovanja, ter na kraju dejal:
Da bi zmanjšali fluktuacijo ih potrebe po novih delavcih je potrebno, aa vsi obrati poiščejo i-e-r zerve v svojih enotan, ki se obstajajo, da ta kader, ki je zaposlen čimbolj strokovno usposobimo za opravljanje svojega deia, da podvzamemo vse potreo-ne ukrepè za izboljšanje delovnih pogojev, predvsem pa zmanjšanje fizičnega napora, kar je vprašanje študija v obratih na posameznih delovnih mestih in individualnega nagrajevanja po dejansko vloženem delu. io pa je predpogoj, da bomo lahko zmanjšan fluktuacijo in s tem zadostili potrebam po kadru.
Tovariš ing. BURNIK DUŠAN je v svoji razpravi pojasnjeval vzroke zastoja pri rekonstrukciji podjetja. Poudaril je, da je po odpovedi v mesecu septembru letos s strani Splošne gospodarske banke nastala za naše podjetje izredno težka situacija. Organi upravljanja in politična organizaqija v podjetju so po večkratnem posvetovanju sprejeli sklep, da od .začete rekonstrukcije ni mogoče več odstopiti, da pa je potrebno najti vse še možne načine, ki bi omilili trenutno težje o finančno situacijo v republiki v pogledu sredstev za investicije. Na kraju pa je poudaril, da bo potrebno takoj v začetku leta začeti intenzivno reševati vsa nerešena vprašanja tako tista, ki so povezana z zunanjimi organi in tudi tista, ki jih lahko rešimo sami v podjetju.
Tovariš FERDO HALER je povedal, kako so v valjarni uspeli izvršiti in preseči letni plan proizvodnje. Nastopale so težave predvsem zaradi pomanjkanja jekla, fluktuacije delovne sile in zaradi osvajanja novih kvalitet. Vse te težave so znali komunisti valjarne pravilno premagati in so bili vedno na svojih mestih. Koncem meseca oktobra 1964 so si komunisti valjarne postavili svoj akcijski plan katerega so tudi koncem leta dosegli.
Govoril je tudi o tem, da strokovnjaki še vedno zapravljajo preveč časa na raznih sestankih ter da se naj bi v bodoče posvečali izključno svojim proizvodnim problemom.
LETNA KONFERENCA ZK
Tovariš JOŽE KRAGELJ je razpravljal o delu mladinske organizacije ■ ter med drugim dejal, da opravičila za mrtvilo v tej organizaciji ,,ni. Upamo pa, da bo riaš novi tovarniški komitet ,znal formirati' tudi skupino mladincev, ki bodo mladinsko organizacijo znali postaviti na noge' in ji dodeliti takšno vlogo kot ji v politični Organizaciji v tovarni tudi gre.
Tovariš RATOMI R KLJÀKO-VIC je razpravljal o analitični oceni v naši tovarni. Po njegovem mnenju bi morali to našo analitično Oceno ukiniti, ker je stara več kot 10 let, na drugi strani pa to tudi ni sistem nagrajevanja po delu. Po njegovem mnenju bi morali 'napraviti pravilnik najprej za oblikovanje 'oziroma dodeljevanje sredstev- po enotah, katere bi dodeljena sredstva po svojih; presojah same razdelile.
Tovariš TUGOMER VOGA je uvodoma dejal, da je pri reševanju pròbleinov potrebno več sistematičnega dela in enotnih stališč. Ko je analiziral proizvodnjo in gospodarjenje v podjetju se je ustavil predvsem na področju Surovega jekla : in valjanih proizvodov. Obrata jeklarna in valjarna sta na tem področju že 90 %? orientirana! na ožjo specializirano proizvodnjo. : i S proizvodnjo valjev, ki je pričela v Štorah pred 14 leti nosimo tudi naši skupnosti veliko obveznost; Uspehi, ki smo jih pri tem dosegli nam dajejo možnosti še hitrejšega razvoja.
Prisluhniti pa bo treba novim zahtevam, ki se pojavljajo z rekonstrukcijo drugih podjetij. Naslednja ožja in perspektivna specializacija je livarna litine. Uspeli ‘smo prvi v državi z lastnimi silami priti do posebnih kvali-
tet, kar pa bo treba še poglobiti. Na naše rezerve, ki so bile že omenjene v razpravi ne smemo gledati kot -stopnjo opremljenosti, ne smemo jih gledati s stališča angažiranja še več fizičnega dela, temveč moramo te naše rezerve, iskati zlasti v še večjem angažiranju fizičnega in intelektualnega kadra za racionalnejšo proizvodnjo. Naša produktivnost v odnosu na osebne dohodke .zaostaja. To je dokaz, da samo z fizičnim delom ne. bomo mogli več zadovoljiti potreb po dviganju osebnih dohodkov. Smatram, da so naše itezerve predvsem v vlaganju v strokovni kader in v pravilni organiza-, ciji dela naše strokovne operative.
Na današnji konferenci se še nismo dotaknili pogojev dela. Zdravstveni pregledi in povpraševanje Okrožnega javnega tožilstva kaj namerava Železarna napraviti glede odprave silikoz-nih obolenj nas opozarja, da je treba intenzivno vlagati sredstva za odpravo in izboljšanje teh delovnih pogojev. Če tega ne storimo bomo lahko proizvajali samo delovne invalide, ki jih imamo že preko 250. Tuđi to breme, čeprav morda zaenkrat še ne izgleda tako akutno in pereče bomo nosili mi oz. sleherna ekonomska enota. Tem problemom je treba posvetiti v nastopajočem letu takoj največjo pozornost. Drugo je tudi problem glede prehrane. Mi ,z toplimi ob-, roki samo gasimo ta problem. Tu bo . treba prvenstveno vlagati
sredstva, da se reši ta problem.
Kritike, ki so šle na račun zdravstvene službe in na račun zdravstvenega kadra,, da ,je premalo kadra, so opravičene. Tovariši v takšne delovne pogoje, kakor jih imamo danes, ne bomo dobili več nobenega zdravnika. Zato je nujno da tudi temu vprašanju posvetimo vso pozornost.1 Torej predvsem je potrebno, da poskrbimo za delovno silo, da poskrbimo za ureditev zdravstvene zaščite in * pa prehrano. To so primerni problemi v letu 1965, ki pa naj bi bili seveda pogojeni s tistimi rezervami katere lahko še mi v naši tehnologiji odkrijemo.
Tovariš ing. ANDREJ MARINC' sekretar Okrajnega komiteja je pozdravil konferenco ter govoril o nalogah članov Zveze komunistov Uéposredrto po Vlil.1, kongresu ZKJ, ter med drugim dejal, da smo si edini, da so naši ljudje sprejeli kongres,' duh kongresa in naloge, 'ki jih je postavil izredno pozitivne.
Napačno bi bilo, da bi mi komunisti dopustili, da prevladujejo določene iluzije, da bo že kongres sam rešil vse probleme. Sam kongres ne more reševati tega, on je samo sprostil sile,, ki lahko prinesejo boljše rezultate dela, če se bo duh kongresa uvè-ljavil v slehernem delovnem kolektivu pri .realizaciji sklepov VIII kongresa.
Na koncu, svoje razprave pa je nakazal nekaj osnovnih nalog, ki stojijo pred komunisti železarhe in katere bo verjetno konferenca sprejela v zaključkih. Te naloge vso: problemi proizvodnje in rekonstrukcije; vprašanja o delitvi dohodka, organizacija Zveze komunistov, skrb za človeka m skrb za mlade ljudi v kolektivu.
Tovariš RUDI ČAČINOVIČ je kot predstavnik centralnega komiteja ZKS pozdravil konferenco. V svoji razpravi je govoril predvsem o decentralizaciji Sredstev in o dajanju večje ma-
terialne osnove gospodarskim organizacijam. Poseben poudarek je dal tudi na probleme delavskega samoupravljanja ter pojasnjeval ukrepe v zvezi ,z zmanjševanjem investicijskih vlaganj v naši republiki.
Tovariš UČAKAR MARJAN je pozdravil konferenco v imenu Občinskega komiteja ZK Celje. Govoril je predvsem o bodočih gospodarskih nalogah, ki so pred nami v prihodnjem' letu.
Na konferenci je bil izvoljen novi tovarniški komite, v katerem so naslednji tovariši: Lončarič Jože, Grdina Peter, Maga-nja Vlado, ing. Barborič Janez, Ocvirk Stane,' Ivanjšek Sjane, ‘Brglez Vlado, Zagoričnik Ignac, Gabršček Jože, Povalej Leopold, Šeliga Karl,";: Štefančič Ivan in Mahne Daniel.
Na prvi seji novega tovarni-
škega komiteja je bil za njegovega sekretarja izvoljen tovariš Lončarič Jože iz mehanične delavnice.
Pobrskajmo malo po spominu
Spomnili se bomo, da smo najvažnejšo in največje pridobitev naše.re voltici je, spremembo oblasti izrazili in potrdili v naši ustavi, ki je bila sprejeta 30. januar ja -1946. Ta ustava nam je dala polno jamstvo, da je oblast ljudska v dejanjih in ne samo v besédah. Prva socialistična ustava Jugoslavije je odigrala svojo zgodovinsko vlogo. Ustvarila je temelje za utrditev oblasti delavskega razreda in delovnega ljudstva, rešila je nacionalno vprašanje in odstranila meščanski razred z ekonomskih in političnih položajev. Toda razvoj je šel naprej svojo pot, ki je iz razdobja ljudske demokracije držala v novo dobo socialistične demokracije, v novo obliko diktature proletariata.
To novo pot je nakazal ustavni zakon o temeljih družbene in politične ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti z dne 13. januarja 1953. Ustavni zakon formalno ni bil nova ustava, v resnici pa je bil. Ni sicer sestavljen kot nova ustava ter pušča staro ustavo še v veljavi, čeprav samo z majhnim ostankom, vnaša pa vsebinsko nova načela glede družberio-ekonomske ureditve, glede socialistične lastnine in sistema samoupravljanja. Toda tudi ta sistem je doživljal podobno
usodo, kakor ustava iz leta 1946. Hitro prehajanje družbenih odnosov v socialistične odnose ter njihovo urejevanje z zakonskimi predpisi je bolj in bolj puščalo za seboj ustavne predpise zdaj na enem, zdaj na drugem področju ustavnega prava. V treh smereh so se razvijale stvari izven veljavnega ustavnega sistema; to je komunalni sistem in utrjevanje občin in njihovih organov, razširjene in poglobljene pravice delavskega samoupravljanja in končno široko družbeno upravljanje pa tudi vrsta zakonskih predpisov, ki so urejevali vsa področja družbenega življenja.
Tako se je vedno bolj kazala potreba po novi ustavi, ki je bila skrbno pripravljena in sprejeta 7. 4. 1963.
Nova ustava je kodifikacija političnih in drugih načel socialističnega demokratizma in njegovega sistema. Maks Šnuderl tolmači, da je ustava skupnost dejanskih in temeljnih odnosov v družbi glede na njeno celoto in njeno življenje, njeno družbeno ekonomiko, kakršna je v resničnosti; glede na njeno razredno in politično strukturo, položaj človeka in državljana v tej družbeni stvarnosti ter njegove temeljne pravice.	R. U.
BORCI SO ZBOROVALI
O ÖEM SMO SEI POGOVORILI NA (LETNI SKUPŠČINI ZVEZE BORCEV NOV V ŠTORAH
Znano je, da so članski sestanki, posebno, pa še letne skupšči-,ne Krajevnega odbora Zveze borčev narodno osvobodilne borbe v Štorah dobro obiskane, kar pomeni, da je članstvo le navezano na svojo organizacijo. Prizadevnosti odbora te organizacije res ne gre zanikati, ni pa zadovoljivo sodelovanje članov z odborom. Aktivi v Železarni že par let nè morejo zaživeti in odigrati svoje naloge, to. so ugotovili tudi na letošnji letni skupščini. Odbor je uvedel že pred tremi leti ob torkih službo odbornikov, da imajo tako nenehen stik s članstvom, zadnji dve leti ta služba tudi dobro dela. V zadnji poslovni. dobi so rešili zlasti mnogo zadev za priznanje posebne dobe, dvojne in enojne. Od 210 včlanjenih ima sedaj že čez 50 % članov priznano posebno delovno dobo, največ dvojno. Na skupščini 24. decembra lani so ponovno« opozorili člane, naj si še bolj prizadevajo rešiti to važno vprašanje, čeprav nekaterim morda danes še ni tako Važno, ali imajo priznano sodelovanje z narodnoosvobodilnim gibanjem, ali ne, jutri bodo morda potrebovali taka dokazila, toda čas bo minil in posebne komisije se ne bodo več baVile z reševanjem teh zadev.
Kdor pozna razvoj in rast Štor, po osvoboditvi, še ne bo vpraševal, zakaj stanovanjska kriza, posebno ne tisti, ki vedo, koliko sredstev je v graditev stanovanj vložil kolektiv železarne. S prilivom prebivalcev se je naselilo v Štorah in v Celju tudi dosti članov ZB NOV in tem je bilo treba najti stanovanje. To je ob prizadevanju odbora in organov upravljanja v. Železarni tudi u-spelo, saj imajo danes še samo 8 nerešenih Stanovanjskih zadev članov ZB NOV, od teh dva nujna primera.
Pred dvemi leti je bil izvršen zdravniški pregled članstva. Kljub večkratnim urgencam š strani osnovne organizacije ZB NOV; še do danes nimamo rezultatov tega pregleda. Razen tega je bilo že na lanski letni konferenci obljubljeno po predstavniku občinskega združenja ZB NOB, da ’ bodo poklicani na zdravniški pregled še člani, ki se pred dvemi leti tega pregleda niso mogli udeležiti. Predstavnik občinskega združenja je obljubil, da'bo letos to vprašanje rešeno, ker imajo z zdravstvenim domom v Celju pogodbo, da pregleda še ostale člane zveze borcev NOV.
Ko so na 'občinski skupščini zbirali podatke, komu kaže odpisati davek, je občinsko združenje ZB NOB poslalo predlog za svoje člane, ki žive v predelih, kjer imajo zemljišče IV. kategorije, poleg teh pa še za nekatere člane na zemljiščih III. in tudi
II.	kategorije, če žive sicer v izredno islabih socialnih in gmotnih razmerah, če so npr. pri hiši sami stari in bolni, za pridobitno delo nesposobni ljudje in v podobnih primerih.
Poskrbljeno je bilo za strokovno izobraževanje in usposabljanje članov ZB NOV. Na skupščini so ugotovili, da je med zaposlenimi v železarni 17(1 članov ZB NOV, razen štirih pa so vsi na ustreznih delovnih mestih, v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo. Će bi bila prosta delovna mesta, ustrezna njihovi strokovnosti, bi tudi ti 'tovariši že zasedali taka mesta. V letu 1964 so rešili 7 takih primerov, ki so že več let čakali na rešitev.
Med 171 člani ZB NOV v podjetju je 9 vojaških vojnih invalidov iz NOB, ki so vsi zaposleni na ustreznih delovnih mestih z osebnim dohodkom od 48.366 din navzgor. Najnižji OD od članov ZB NOV ima pomožna delavka v gradbenem oddelku z 38.344 din mesečno.
Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 13. novembra 1964 sprejel sklep, da pripada borcem, ki so bili v narodnoosvobodilni
vojski pred 9. 9. 1943, minimalni osebni dohodek v višini 300 točk, ne glede na ocenitev delovnega mesta, ki ga zaseda. Za tako rešitev je dala pobudo kadrovska služba in pomeni tak sklep pozitiven ukrep s ciljem, da se izboljša gmotno stanje našim borcem. Doslej je te ugodnosti deležno 5 članov kolektiva, razisku jejo pa se še (nekateri primeri.
Krajevni odbor ZB NOV v Štorah je uspel postaviti 5 spomenikov in 3 spominske plošče v spomin na padle borce NOV in žrtve fašističnega nasilja ter na pohod legendarne XIV. divizije NOV preko Voglajne, železniške proge in ceste na Opoki. Te spomenike in spominske plošče lepo vzdržujejo, le s spomenikom na Opoki so težave. Stoji na neprimernem mestu, prebivalci pa tudi sicer kažejo nepravilen odnos do spomenika. Odlagajo in nalagajo les v neposredni bližini spomenika, krmijo živino in onesnažijo okolico spomenika. Da bi to preprečili, je odbor predlagal skupščini, da bi ta spomenik, ki tudi sicer nima ustrezne; oblike, prestavili preko ceste, na mesto, ki ne bo Izpostavljeno nevarnosti, da bi bila okolica zanemarjena. Spomenik naj bi bil postavljen iz primernih komadov pohorske-' ga granita in naj bi ustrezno ponazarjal borbo in borce. .(Ne bo nič veličastnega in razkošnega, temveč skromen in dostojen spomenik tistim borcem, ki So kot pripadniki slavne XIV. divizije NOV v svojem legendarnem pohodu po Štajerski hodili tudi mimo Štor in se prebili proti Dramljam in Frankolovem na Paški Kozjak in Pohorje, kjer iso v.najhujši zimi vodili Ogorčene boje z okupatorjem. Ta pohod in te borbe so vdihnile potlačenim prebivalcem štajerske zopet pogum in poživile odpor proti okupatoi-ju, ki je končno moral spoznati, da je štajerska dežela slovenska in jugoslovanska. Skupščina je spontano potrdila namen odbora in zadolžila novi odbor, da izvede, to nalogo v Stvarnost, če bo le mogoče že do krajevnega praznika Štor, to je do 8. maja 1965 Vrunčev dom na Javorniku je že doslej služil za oddih tudi ostalim članom kolektiva, ne samo članom ZB NOV, ki bodo imeli tudi odslej prednost pri koriščenju doma za oddih in prireditve, oziroma izvedbo proslav v počastitev praznikov in drugih svečanih dogodkov. Organizacija ZB NOV pa v takih pogojih, kot sedaj deluje, ne more vzdrževati doma. Zaito je bil sklican članski sestanek, na katerem so člani 2® NOV Štore dali svoj pristanek, da prevzame ta počitniški dom v upravljanje Železarna Štore,, oziroma, da se Vrunčev dom priključi k počitniškemu domu na Svetini. Na občnem zboru je bila izvedba tega sklepa potrjena, is tem, da se denarna vrednost, ki jè bila ugotovljena pri prevzemu Vrunčevega doma, prenese v blagajno Krajevnega odbora ZB NOV ' štore Tako fje bilo rešeno vprašanje stalnega upravljanja in oskrbovanja Vrunčevega doma, ki bo odslej lahko še bolj služil svojemu namenu — oddihu članov ZB NOV in vsem članom kolektiva železarne.
Na skupščini so ugotovili, da bo treba. v prihodnje še tesneje sodelovati z Zvezo vojaških vojnih invalidov in z Združenjem rezervnih oficirjev in podoficirjev, zlasti ob proslavah Dneva borcev, krajevnega praznika, Dneva vstaje slovenskega naroda, Dneva JA in ob komemoracijah ob Dnevu mrtvih. Vsega obsojanja vreden je malomaren odnos občanov do žalnih svečanosti pri spominski plošči žrtvam borbe in žrtvam nacističnega nasilja pred osnovno šolo v Štorah, pri spomeniku na Svetini in na Opoki ob Dnevu mrtvih. Iz leta v leto ugotavljamo, da je udelež-(Nadaljevanje na 4. strani)
IZ EKONOMSKIH ENOT
Hlinili......
Y soboto, 16. januarja je bil v Gasilskem domu občni zbor DIT. Udeležba je bila presenetljivo visoka, saj se ga je udeležilo 70 % članov. Ta odstotek in pa podatki iz predsednikovega poročila nam med drugim povedo, da je bila dejavnost našega strokovnega društva v preteklem leju želo razgibana. Vrsta strokovnih in splošnih predavanj ter društvenih sestankov in 2 strokovni ekskurziji, sodelovanje pri analitični oceni nekaterih delovnih mest za nov tarifni pravilnik, debatni večer o investicijski in gospodarski problematiki podjetja, debatni večer o novi organizacijski obliki našega podjetja, izbira kandidatov za spomladanske skupščnske volitve, začetek izdajanja strokovnega glasila in drugo so bilanca dela lanskega leta.
Diskusija po poročilih je pokazala, da želijo člani DIT še bolj pestro delo. Seveda pa je to odvisno predvsem od sredstev, ki so društvu na razpolago in so dokaj pičla. Društvo razpolaga le.z denarjem od članarine in od prispevka podjetja.
Želje, ki so bile izražene na občnem zboru so (predvsem več predavanj ločeno po strokah (strojniška, metalurška, kemijska itd.). Upravni odbor je o tem že razmišljal in sklenil, da preuči možnost organizacije ciklusa predavanj iz metalurške stroke in sicer s predavatelji s fakultete, ki naj bi nam posredovali novosti iz metalurgije. Seveda naše društvo ni sposobno samo nositi stroškov, zato se bomo povezali z DIT v Cinkarni in Tovarni emajlirane posode. Drugače je z drugimi strokami, ki imajo svoje okrajne odbore, ki razpolagajo s sredstvi iz gospodarskih čla-
narin podjetij. Tu bo DIT skušal v okviru teženj naših strojnikov in kemikov prevzeti podobno iniciativo na Okrajnem odboru in bo v okviru svojih možnosti tudi finančno podprl ta predavanja. Seveda pa bo DIT še naprej na skupnih sestankih jobravna-val predvsem gospodarsko problematiko domačega podjetja.
Več pozornosti in pomoči bo treba posvetiti tudi Ljudski tehniki, ker sta organizaciji zelo sorodni in lahko DIT strokovno veliko pripomore k uspešnemu delu LT. V ta namen bo v novem upravnem odboru en član zadolžen ravno za ta vprašanja.
Diskusija je bila precej živahna pri vprašanjih racionalizacije. Diskutanti so bili mnenja, da so člani našega kolektiva premalo zainteresirani za to. Vendar pa je vzrok verjetno v slabi stimulaciji racionalizacij, kar zavira star pravilnik. Zato je UO podjetja imenoval komisijo, ki je sestavljena iz članov DIT in ima nalogo izdelati nov pravilnik o stimulaciji racionalizacije. Seveda pa je to zelo odgovorna zadeva, saj je treba predvsem razčistiti vprašanje kaj je službena dolžnost in kaj je dejansko racionalizacija. Pri tem in drugih načelnih določilih pa bo moralo sodelovati vse društvo.
Nemalo kritike je bilo tudi naslovljeno predvsem mlajšim članom, ki so v društvu premalo aktivni. Težnja, da bi take, ki niso zainteresirani za sodelovanje v delu društva enostavno izključili ni našla na občnem zboru podpore. Bolje je poiskati drugo obliko dela, ki bo pestrejša in zanimivejša za vsakega, to pa bo naloga novega odbora.
ing. Janez Barborič
BORCI $0 ZBOROVALI
Delavski sveti enot so bili v mesecu decembru zelo aktivni, saj so reševali še v letu 1964 nerešena vprašanja, obenem pa sprejemali priporočila fca začetek dela v novem 1965. letu. Naloge, ki so jih reševali, niso bile lahke, saj so se zavedali, da je potrebno iztisniti iz proizvodnih naprav kar največ'in pripraviti vse, da se z istim tempom začne proizvodnja v januarju. Aktivni so bili prav vsi DSE, liji-hovemu pravilnemu delu je pripisati, da so doseženi v letu 1964 zelo dobri proizvodni in finančni uspehi, kar potrjuje, da so DSE res dobri gospodarji in, da že dobro razumejo zakone ekonomike, ki so neizprosni in upoštevanja vredni. Glede1 na zahtevne naloge v letu 1065 bodo DSE imeli mnogo dela, da bodo opravili naloge, ki jih čakajo, če bodo dobro delali in pravilno odločali, potem bo njihovo delo v letu 1965 rodilo še boljše sadove dela.
Čistilnica v jeklarni
obrata in DSE bilo res vzorno in da sta oba imela tesno podporo v izvrševalcih — proizvajalcih, ki so se v polni meri zavedali svojih obveznosti, do sebe in organov, ki so jih sami imenovali. Na tej seji DSE je bilo ugotovljeno, da je bilo v 1964. letu manj nedeljskega dela, da je izplen boljši, da je bila proizvodnja kvalitetnejša pa tudi nezgod pri delu je manj, kar dokazuje, da so se valjarji res zagrizli in iztisnili iz starih naprav mnogo, morda vse kar je bilo mogoče.
Tesno sodelovanje vseh zaposlenih v enoti je porok, da so vse naloge izvedljive, da je tak uspeh EE valjarne v letu 1964. K takemu sodelovanju je ob na-• stopu novega leta tudi poklical DSE valjarne vse sodelavce v ekonomski enoti, da bi bili tudi uspehi v letu 1965 plod skupnega dela vseh.
.ŠAMOTABNA. Na 5. redni seji 22. decembra 1964 je DSE ša-motarne obravnaval proizvodne uispehe za mesec november in ugotovil, da je bil mesečni plan dosežen z 122.5 % in da je do konca novembra bil letni plan dosežen s 94 %.
Če ne bo posebnih nepredvidenih težav, potem bo tudi letni plan izvršen in celo prekoračen. Letni plan je tudi ta obrat dosegel in presegel, o tem bo pisano v letnem obračunu za leto 1964.
Na tem zasedanju je DSE ša-motarne sprejel operativni plan za mesec januar 1965 in razpravljal o ukrepih 4za nemoteno proizvodnjo v januarju, ko ima obrat težave v proizvodnji zaradi hudega mraza.
Člani DSE so imenovali tov. Vrenko Ivana za predsednika DSE, ker je prejšnji predsednik tov. Lacner odšel iz podjetja in-imenovali predsednika komisije za sklepanje delovnih razmerij v enoti.
LIVARNA SIVE LITINE. V DSE livarne sive litine so člani obravnavali in sprejeli osnutek poslovnika DSE. Razpravljali so še o operativnem planu za mesec december 1964 in ga sprejeli. V zvezi z boljšo organizacijo dela v livarni je DSE sprejel nekatere kadrovske spremembe tako, da je imenoval tovariša Florjančiča za delovodjo strojne litine in tovariša Judeža jlvana za delovodjo v jedrarnici s tem, da prestane polletno preizkusno dobo. Na tem zasedanju so člani DSE obravnavali še nekaj vprašanj, ki so v zvezi s proizvodnjo in delovnimi pogoji in počutjem delavcev. Tudi razpravi o proizvodnji v januarju so člani DSE' posvetili mnogo razprav, da bi bili rezultati v januarju čim boljši.
(nadaljevanje s 3. strani) ba občanov, da celo svojcev padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja sramotno maloštevilna, pri teh žalnih svečanostih. Mar imamo res tako malo spoštovanja do padlih, mučenih in streljanih? Mar res ne znamo s svojo udeležbo pokazati mlademu rodu, kako se spoštujejo padli borci in žrtve za svobodo, ki jo sedaj vsi uživamo? Pravilno je bilo na skupščini poudarjeno, da za tako maloštevilno udeležbo, za tako malomaren odnos do žalnih svečanosti in vzgoje mladine s te plati nosijo odgovornost vse množične organizacije, vsi občani. Bogata in živahna razprava na skupščini, ki je dala priznanje prizadevanjem dosedanjega odbora, je nakazala, da bo ta organizacija uživala v bodoče več podpore množičnih organizacij v Štorah.
Pri objavljanju slik iz naših obratov še ni bilo slike iz šamotar-ne. Zato tokrat objavljamo prizor z množičnega sestanka kolektiva tega obrata
vsa popravila na napravah talco, da je obrat začel proizvodnjo v januarju zelo uspešno.
Nadalje je DSE razpravljal ,o finančni realizaciji enot jeklarne in valjarne in zavzel stališče naj se na DSP in UO razmisli o stimulaciji ob priliki letnega o-bračuna za celotno pod jet je. Zato ima DSE utemeljitev, ki jo je posredoval UO podjetja. Člani DSE so se na tej seji seznanili š istroški remonta SM peči in naprav, ki je bil od 12. do 23. septembra in potrdili upravičenost teh stroškov,
V obravnavi delovne discipline v obratu je bil DSE mnenja, da je ta dobra, da pa bi moral centralni organ upravljanja jpodvze-ti ostrejše ukrepe proti tistim, ki so nedisciplinirani. Delo v procesu proizvodnje mora biti o-pravljeno in ga morajo opraviti vsi složno in disciplinirano, Zato je predlog o ostrejših ukrepih pri nediscipliniranih tembolj u-temljen.
VALJARNA. Tako kot jeklarna je tudi obrat valjarne izvršil letni plan že 26. decembra na dopoldanski izmeni, kar je bil povod, da je DSE že 29. 'decembra na svoji 8. redni seji obravnaval proizvodnjo za mesec december ne z namenom, da se ugotovi prekoračenje plana temveč zato, da se na osnovi pokazanega napravi določene ukrepe za začetek proizvodnje v januarju 1965. Kako je tekla proizvodnja jn kakšni so finančni uspehi, ki so mimogrede povedano zelo dobri, bo znano, ko bo napravljen letni obračun, katerega bo DSE posebej obravnaval. Takrat bo tudi 'obravnavano tehnično poročilo iz katerega bodo člani DSE lahko marsikaj videli in sprejeli zaključke od katerih so pdvisni osebni dohodki. Iz pokazanega se da trditi, da je tesno in premišljeno sodelovanje operativnega vodstva za še boljše uspehe v letu 1965
JEKLARNA. V obratu jeklar-pe je DSE na svoji redni seji 17. • decembra pregledal proizvodne uspehe za november in ugotovil, da je bila planirana proizvodnja presežena za 211.610 kg; tako dobremu uspehu je pripisati tudi dejstvo,, da so bili zelo dobri energetski in drugi pogoji. V 'analizi proizvodnje, da je stanje peči V redu, da ni bilo pomanjkanje kisika in drugih vnst energije, da pa so bile še vedno težave z delavci, ki delujejo v težkih pogojih dela. Na tem zasedanju je 'DSE pregledal vse možnosti, da bi obrat izpolnili letni plan pred rokom, da bi lahko še pred novoletno proizvodnjo izvršil manjša popravila na peči in drugih napravah. Naj takoj omenim, (da je obrat jeklarne izpolnil letni plan za leto 1964 v noči med 27. in 28. decembrom in ga do konca leta prekoračil. V v času novoletnih praznikov pa so bila opravljena
Vlitiki livarne sive litine
Občni zbor DIT
ŠE O SILIKOZI ČEMU ČELADE?
Med najbolj nevarne profesionalne bolezni spada vsekakor silikoza, ki jo povzroča fini kremenov prav, kadar je primešan ozračju delovnega prostora. Tak prah nastaja pri pridobivanju kremenovega peska v naravnih ležiščih, v pralnicah ter sušilnicah tega peska. Nadalje se pojavlja kremenov prah pri pridobivanja in mletju kamnin, ki vsebujejo kot primes tudi kremenovo komponento. Največ kremenovega prahu pa nastaja pri sami uporabi kremenovega peska v raznih fazah metalurških postopkov, kot je priprava in sejanje peska, izdelava kalupov in jeder za kovinske ulitke, dalje čiščenje ulitkov z dletanjem, brušenjem, peskanjem in podobno. Kremenov prah se pojavlja v nevarnih količinah tudi pri brušenju kovinskih predmetov ali stekla z naravnimi brusi. Ta nevarnost pa je danes že precej odstranjena, ker se naravni brusi skoro povsod nadomeščajo z umetnimi brusi, ki nimajo kremenove sestavine.
Pri vseh navedenih delih nastajajoči prah prehaja v ozračje, iz katerega ga je kasneje skoro nemogoče izločiti. Čim manjša so zrnca kremenovega prghu, tem lažje lebdijo v zraku in tem težje jih je odstranjevati in uničevati.
Kremenov prah v ozračju delovnega prostora je nevaren v določenih pogojih, in sicer:
1.	Kremenova zrnca ne smejo biti večja od 5 mikronov (0,005 mm).
2.	Število kremenovih zrnc pod 5 mikronov mora prekoračiti s standardom dolopéno maksimalno dopustno koncentracijo in
3.	v prahu delovnega ozračja mora biti več, kot 2 %.kremenovih zrnc.
Po jugoslovanskem standarda iz leta 1964 ne sme biti v delovnem ozračju več kot 1750 zrnc na l em3 zraka, če je v prahu manj kot 5 % prostega kremena, dalje ne več kot 700 zrnc na 1 cm3 zraka, če je v prahu 5 do 50 % prostega kremena in končno ne več kot 175 zrnc na 1 cm3 zraka, če je v prahu več kot 50 % prostega kremena.
Fini kremenov prah pod 5 mikronov ima to lastnost, da se z vodo nerad ovlaži, da ga s prostim očesom težko opazimo in da je hitrost usedanja zelo majhna. V popolnoma mirnem ozračju pada npr. zrnce velikosti 5 mikronov s hitrostjo 2 mm na sekundo in zrnce velikosti 1 mikrona samo še s hitrostjo 0.075 mm na sekundo. Praktično pa ozračje delovnega prostora nikoli ne miruje, ker se zrak stalno giblje, kar pomeni, da zrnca od 1 do 5 mikronov v veliki večini lebdijo v zraku in da le manjši del popada na tla. Na ta način postane prah stalna primes V ozračju kot aerosol in se od mesta nastanka širi na vsa delovna področja zaprtega prostora, torej tudi na območja, ki so daleč proč od izvora prahu. Kot bomo videli kasneje, je pri vseh naših livarnah in čistilnicah prav to glavno vzrok za tako visoke zaprašitve prostorov, kjer se vršijo livarski in čistilni procesi.
Značilnost pri silikoznih obolenjih je v tem, da je potrebna razmeroma precej dolga doba ekspozicije v zaprašeni atmosferi, da se bolezen razvija do takega stadija, da delavec postane .delovni invalid. Doba ekspozicije zavisi od stopnje zaprašenosti ozračja s finim kremenovim prahom. Kjer je v prahu manjše število zrnc ali pa manjši procent prostega kremena, bo naravno tudi doba ekspozicije lahko daljša in - obratno. V povprečju se računa, da popolnoma zdrav človek, ki dela v ozračju s kremenovim prahom oboli v času od 5 do 10 let do takega stadija, da postane njegovo zdravje že lahko ogroženo.
Pripomniti je treba, da kremen nastopa v 3 kristalastih modifikacijah ali oblikah, to so kre-
men, tridimit in kristobalit. V livarskih procesih nastopajo precej visoke-temperature, kar povzroči, da kremenov pesek, ki je v neposrednem dotiku z razžarjeno' raztopino železa spremeni kristalno obliko in preide v tridimit in kristobalit. Ti dve obliki kremena pa sta kot prah tudi do 10-krat bolj nevarni za naše respiratorne organe, kakor kremen. Tak prah nastaja kasneje pri čistilnih delih ulitkov, ko se z dletanjem, obtrkavanjem, peskanjem in podobno čisti površine ulitkov in kasneje, ko se pesek presejava in pripravlja za ponovno uporabo.
Koncentracije prahu v delovnem okolju nišo stalne in zavi-sijo od intenzivnosti tehnoloških postopkov, od faze posameznih procesov in od urejenosti prostorov, kjer se ti postopki odvijajo. Pri proučevanju obrambnih ukrepov zoper prevelike koncentracije nevarnega prahu v delovnih prostorih moramo v vsakem posameznem primeru temeljito analizirati vse tiste elemente, ki so bistveni pri nastajanju prahu in pri njegovem širjenju po delovni atmosferi.
Od obrambnih ukrepov zoper prah, ki vsebuje nevarne količine kremena pridejo v praksi v poštev:
1.	Zajemanje in odvajanje prahu takoj ob nastanku, da s tèm preprečimo njegovo širjenje po ozračju delovnega prostora. Ta princip ima več variant, kar zavisi od tega, pri kakšnih delih se razvija nevaren kremenov prah: Drugačen je način zajemanja prahu pri izdelavi kalupov jeder in zopet drugačen pri čistilnih delih, pri pripravi, sejanju in transportu polnilnega ali modelnega peska in podobno. Pri vseh teh delih je možno z ustrezno tehnično ureditvijo doseči učinkovito zmanjšanje zapraše-vanja delovne atmosfere s kremenovim prahom.
2.	Tehnično ureditev delovnih prostorov je treba že s projektom tako zasnovati, da bodo posamezne faze tehnoloških postopkov prostorsko med seboj tako ločene, da se prah, ki nastaja pri določeni fazi dela, ne bo mogel’ neovirano širiti na delovišča, kjer tak prah ne nastaja. S tako prostorsko omejitvijo posameznih faz delovnih postopkov dose-žemo, da bo manjše število delavcev eksponiranih vplivom škodljivega prahu, ki nastaja pri določenem procesu.
3.	Hermatizacija naprav, zlasti strojnih agregatov, ki drobijo, še jejo, mešajo, transportirajo pesek. Ako take naprave na primeren način hermetično prekrijemo in nastajajoči prah z ustreznim podtlakom odvajamo na nevarno mesto, bomo dosegli, da se nastajajoči prah ne bo širil po ozračju delovnega prostora; Na principu hermatizacije in istočasno uporabe jeklenega peska delajo čistilni stroji za ulitke. Take stroje izdeluje pri nas podjetje -GOSTOL« v Novi Gorici.
4.	Vlaženje peska je nadaljnji ukrep zoper prah, vendar je ta postopek isamo, delno uspešen, ker se je v praksi pokazalo, da imamo v ozračju delovnega prostora, kjer sè dela z ovlaženim peskom, še vedno močno prekoračene dopustne koncentracije nevarnega prahu. Zaradi posebnih zahtev tehnološkega postopka, pa peska tudi ne smemo preveč vlažiti, vsaj ne do take ' stopnje, da bi preprečili dviganje prašnih delcev v atmosfero.
5.	Nadomeščanje kremenovega peska z raznimi inertnimi dodatki kot je bentonit, vendar bentonita ali drugih snovi dodamo lahko največ do 10 %, kar se v praksi tudi dela, vendar to bistveno ne vpliva na zmanjšanje stopnje zaprašenosti atmosfere z nevarnim kremenovim prahom.
Na Švedskem so pred leti uspeli v 2 livarnah nadomestiti v celoti kremenov pesek s peski olivina, ki pa ne daje povsem zadovoljivih rezultatov. Pri nas to ne
bi prišlo v poštev, ker nimamo v naravi tako čistih hribin olivina, in bi bilo zaradi tega pridobivanje čistih peskov olivina zelo drago.
6.	Specialni respiratorji. Uporaba specialnih protiprašnih respirator jev je precej problematična, ker danes nimamo na razpolago zanesljivih respiratorjev, ki bi prestrezali nevaren prah kremena v dimenzijah od 0,2 do 5 mikronov. Tako domači kot uvoženi tovrstni respiratorji ne nudijo zadostne garancije, da prestrezajo tudi prah mikronskih velikosti. Razen tega je pri delavcih v večini primerov velik odpor proti uporabi respiratorjev. Tak odpor je v nekaterih primerih upravičen. Nemogoče je namreč od delavca zahtevati, da bo 6 do 8 ur nosil respirator na delovnih mestih, kjer je znatna temperatura in težko fizično delo. Razen tega se pogosto pojavljajo pri rabi respiratorja vnetja kože na ističnih mestih respiratorja in kože. To vnetje povzroča prav fini prah, ki z znojem in tudi z vdihavanjem prihaja med kožo in rob respiratorja.
7.	Kot bistveni sestavni del obrambnih ukrepov zoper kremenov prah je tudi potreba po stalni zdravniški kontroli, ki sistematično pregleduje delavce na ogroženih deloviščih in z občasnimi rentgenskimi posnetki ugotavlja zaprašenost pljuč s kremenovim prahom, To nalogo o-pravljajo lahko samo specializirani dispanzerji za poklicne bolezni.
Vzporedno s tem je treba občasno ugotavljati tudi koncentracijo prahu v ozračju delovnih prostorov, ker večja ali manjša stopnja zaprašenosti ozračja bistveno vpliva na prve pojave pljučnih obòlénj oziroma na nadaljnji razvoj te bolezni.
Oba ta dva konkretna ukrepa pa sta razmeroma draga in zahtevata precejšnje angažiranje ustanov in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s temi nalogami; za delovne organizacije pa pomeni to znatne denarne izdatke.
8.	Kot nadaljnji ukrep v današnjih prilikah v naših tovarnah je v tem, da vse delavce, pri katerih zdravstvena služba ugotovi,: da je stopnja zaprašenositi pljuč dosegla še dopustne meje, premestimo na lažja delovna mesta. Nekateri zdravstveni strokovnjaki se sicer s tem né strinjajo v celoti, ker menijo, da s tem povzročimo še večje število silikoznih obolenj, sicer v lažjih oblikah, ki pa se lahko razvijejo v hujša obolenja. Kljub temu zdravstvena služba danes v večini primerov predlaga premestitve delavcev,' kjer so zaprašitve pljuč že bolj izrazito razvite.
.Vse navedene ukrepe bi morale naše, delovne organizacije, kjer Se pojavlja pri tehnoloških postopkih kremenov prah, stalno upoštevati in' izvajati, zlasti velja to še pri izdelavi projektov za razne rekonstrukcije, dopolnitve, modernizacijo ,ter mehanizacijo naprav in delovnih procesov. Vse te nakazane ukrepe pa v praksi —r.vsaj kar zadeva pregledane organizacije — ne upoštevajo povsod, delno iz objektivnih, delno pa tudi subjektivnih vzrokov, med katerimi je treba omeniti tudi premalo strokovno poznanje teh ukrepov in ponekod tudi premalo zavzetnost za rešitev teh vprašanj.
Po podatkih Zavoda SRS za zdravstveno in tehnično varnost je bilo od leta 1952 dalje ugotovljenih okrog 2800 primerov silikoznih obolenj različne oblike. Verjetno pa je te številka višja, ker je bil v obdobju od leta 1952 večkrat men jan način zdravstvene kontrole in tudi način evidence, predvsem pa zaradi tega, ker ni bilo strokovne .službe, ki bi po enotnih kriterijih presojala in ugotavljala, kateri delovni prostori so prekomerno zaprašeni s kremenovim prahom in koliko ljudi dela .v tako ogroženi atmosferi.
Te dni so se osebnim zaščitnim sredstvom, ki so jih naši delavci dolžni uporabljati, pridružile še čelade. Kakor ob vsaki novosti, tako tudi sedaj krožijo po obratih najrazličnejši komentarji in pripombe. Vse tiste, ki mislijo, da čelade niso potrebne, naj naslednji primeri prepričajo o nasprotnem in pripomorejo k temu, da ne bo nihče lahkomiselno izpostavljal svojega življenja samo zaradi tega, ker mu čelada ne ugaja.
1. V neki kovačnici so hoteli štirje delavci preurediti 700 kg težko kladivo. Pri tem je del stroja odneslo v zrak in predno se je predelavec zavedel, mu je treščilo nekaj po glavi. Kolena so se mu upognila, bil je omotičen, toda hujšega ni bilo. Življe-
nje mu je rešila čelada, ki je zdržala silen udarec 7 kg železnega dela stroja. Na sliki št. 1 vidimo čelado po udarcu in komad stroja, ki je treščil na glavo delavcu. Kako bi izgledala njegova glava, če ne bi bila zaščitena s čelado, si verjetno lahko zamislite.
2. Nesrečni primer je hotel, da je prehodni stroj visoke peči (plavža) zagrabil topilca in ga pritisnil ob steno. Pritisk je bil silen in delavec je izgubil zavest. Pozneje so mu pripovedovali, da še je čelada tako močno zagozdila med steno in stroj, da se je ob tem, ko so stroj zapeljali na-
zaj, sprožila kot pero. Topilec je pretrpel ob nesreči rane na prsnem košu, toda glava je ostala cela. Po nekaj dnevih, prebitih v bolnici, se je vrnil na delo. Slika
IZID ŽREBANJA NAGRAD ZA REŠITVE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE:
V sredo dne 13. 1. 1965 je uredniški odbor Štorskega Železarja določil komisijo za žrebanje nagrad za pravilne rešitve novoletne križanke. V komisiji so bili: urednik tov. Stane OCVIRK, člana tov. Anton MACKOŠEK in Friderik JERNEJŠEK, reševalce križanke pa je zastopala tov. Milka KOMPOLŠEK.
Žreb je določil za nagrade naslednje reševalce:
Tov. Slavko Kamenik,
I. nagrada 3000 din Tov. Anton Franulič,
II. nagrada 2000 din Tov. Olga Logar,
III.	nagrada 1000 din
Skupno je prispelo v uredništvo 50 rešitev.
štev. 2 nam kaže stisnjeno čelado, ki je obvarovala topilčevo glavo.
fi|| Delavcem, zaposlenim v neki jeklarni pri mlinu za mletje dolomita, je žerjav pripeljal veliko muldo, ki naj bi jo napolnili. Delavci so, z roko usmerjali žerjavovodjo. Eden izmed delavcev, ^ki je ravno dajal žerjavo-vodji znak »stoj« je naenkrat občutil močan udarec na čelni strani glave. Čelada mu je odletela z glave. Delavec je bil omotičen in po glavi mu je šumelo, vendar
nič hujšega. Kaj se je zgodilo? Približno 2 kg težak komad je pri manevriranju z žerjavom, padel s traverze, z višine približno 9 m in priletel z vso močjo na delavčevo glavo, ki je bila k sreči pokrita s čelado. Komad rude se je najbrže zadržal na traverzi pri vskladiščenju v bunker.
Po nesrečnem primeru je bila čelada zelo zmečkana, in prebita, ter je imela za prst veliko luknjo. Toda z gotovostjo lahko trdimo, da je čelada rešila delavcu življenje. Kako je izgledala čelada in kakšen lep komad rude jo je deformiral, vidimo na sl. 3.
4.	Ključavničarski delovodja je v nočni izmeni nadzoroval popravljanje vrat z železnim rolojem. Iznenada je zgrmel tone težak rolo navzdol in zadel delovodjo, ki je sklonjen ogledoval popravljeni del. Železni rob roloja je udaril kot z vso silo za-mahnjena sekira. Zaradi silnega pritiska na vse telo, je udarec poškodoval delovodji hrbtenična vretenca in mu zapustil na glavi lažjo brazgotino. Tudi v tem primeru je bila čelada tista, ki je človeku rešila življenje. Mesto, kamor je udaril železni rolo vidimo na čeladi pod sliko št. 4.
5.	Obratovodja je nadzoroval delo v svojem obratu. Čeprav ni bilo videti nikjer nobene nevarnosti, ga je iznenada nekaj močno udarilo po - glavi. Kaj se je zgodilo? Vijak precejšnje teže se je odvil na žerjavu in — kakor da ne bi imel drugje prostora — neprijetno pobožal obratovodjo po glavi. Ce ne bi bilo čelade,
bi lahko bil udarec tudi smrtno-nosen.
Še in še bi lahko naštevali, toda mislimo, da bodo že ti primeri, povzeti po resničnih dogodkih iz raznih podjetij, dovolj prepričljivo priporočili stalno uporabo čelad,
Karlo Dobovišek
(Nadaljevanje)
Spomini iz II. svetovne vojne
JL2 uorueausa smo se preko mogočne ifeké Garonne potegnili z IIHKHKSI..I cesino zeieznico. tNa oni strani smo se naioziu na vian in &e uujjeijan uo uDomna. io je mesio, veuno koi vpelje in je nekaj nese un knomeiro v ouuaijeno od nomeauxa. iu nas je vase sprejem vcus.iinsii.tt nasaina. rri vnoau nas je sprejet stražar, tins, z značilnim rnsKim avtomatom na prsin. ruui dežurni oiieir, kj je prišel na stražarjev zvrzg je Jbn l\us. ko krajšem razgovoru z našim volticela in pregledu dokumentov nas je oiieir odvedel v notranjost, nines im so nas v eni izmed štinn nasarmskin zgradil, iu smo po v ec unen noje in stradanja prejeli topio arano in rerun, krvi dan so nas mm pusilli na miru, oa Jn se poeni in naspan. z.e takoj prve me pucina pa sein tu uozivei tuoi prvo neprijetno presenečenje, iz siaunega spanja me je znuoilo zoprno skeieće srnenje po vsem : telesu. usu io je imo meo vojno moje prvo srečanje z njnni. kozneje sem jm seveua imel priložnost pomil na tisoče, inasieunjega one po ittjinu smo ousn na znorno mesto, ki je Uno na velikem štirikotnem uvoriscu »Gare« kot so ga imenovan, ko izkneevanju po interna so nas sproti sortirali, ituse za sene, Jugoslovane za sene, koljaki pa so nas mn itak že zapustili nekje v nordeauxu. JNas ùiovencev je Dno liekano petnajst. V som, kamor so nas pozneje nastanili je Bilo že nekaj nekaksmn Jugoslovanov o katerih nom se spregovoril pozneje, mo sem se naslednje dni nekoliko razgledal po naši okonci sem ugotavljal, da je zasedba vojašnic pravi pravcati Babilon. V zgradbi, kjer smo bili Jugoslovani je bila četa Kusov. V to četo je spadal tudi nas jugoslovanski vod. V zgradbi stoječi nasproti nasi je bila četa Gemezov. Ti so imeli svoje oficirje in pooolicirje. V tretji zgradbi je bila nekakšna mešanica raznik narodnosti kot so: Uzbeki, ladziki, Kirgizi idr. Vsi pa so bili tako kot Kusi in Čerkezi sovjetski državljani, četrto zgradbo pa so držali zasedeno Francozi, ki so pred njo in okoli nje po ves dan gonili svoj: »Gardè Vous! Marši - Un deux - un - deux!«
Pa tudi za nas se je kaj kmalu pričel čas vojaških vaj, neštetih političnih predavanj ter predavanj o orožju in rokovanju z njim. Predavanja so držali ruski vojaški starešine in komisarji. Dnevi so tekli hitro in prišla je prva nedelja našega bivanja v »Casserne de Libourne«. Bilo je lepo sončno jutro. Natanko ob sedmi uri je na dvorišču kasarne rezko zapela trobenta. Polk je hitel na zborno mesto. Polk so namreč imenovali našo celotno vojaško enoto. Na dvorišču so nas oficirji postavili v »Care«, to je v kvadrat, tako da smo bili z obrazi obrnjeni drug v drugega. Btarešine so skrbno poravnavali vrste, potiskali tiste borce v slabših. oblekah zadaj in postavljali boljše oblečene spredaj. Golo naklučje je bilo, da smo bili Jugoslovani slučajno sami krepki, visoko raščeni fantje, zato smo stali v prvi četi in to čisto v prednjih vrstah. Zopet se je oglasila trobenta. »Prihaja!« so klicali starešine in zdaj tudi sami skočili v čelne vrste. Zunaj stroja je ostal samo dežurni oficir. Bemkaj od štabne zgradbe je v spremstvu še dveh oficirjev prihajal komandant polka. Dežurni oficir je poveljeval s tako prodirnim glasom, da so ti kosti kar same od sebe skočile pokonci. Ko je komandant sprejel raport, se je obrnil k polku in ga pozdravil s prijetno mehkim glasom: »Zdravstvujte tovariši!« Yes polk mu je gromko odzdravil. Potem je komandant stopal ob vrstah od borca do borca. Za vsakogar je imel vprašanje in prijazen nasmeh. Trepljal je vojake po ramah in licih. Pri nas Jugoslovanih se je posebno dolgo zadržal zato sem si ga imel priložnost temeljito ogledati. Bil je visoko raščen, vitek malce naprej upognjen mlad mož, suhljatega, bledega toda prijaznega obraza. Na sebi je imel brezhibno rusko oficirsko uniformo, na nogah bleščeče, visoke na »harmoniko« krojene škornje, na glavi pa je namesto oficirske šapke nosil pristno kozaško čepico, to je kučmo s črnim krznenim oglavjem z živo rdečim platnom na vrhu. Ob boku pa mu je prosto bingljala težka repetirka. Komandant je bil po činu kapetan. To zveni sicer nekoliko čudno je pa bilo vendarle res. Naša enota, ki je ložirala v polkovni kasarni, se je zato imenovala polk in zato se je tudi komandant te enote, čeprav kapetan po činu, smel imenovati polkovnik. Že vsa njegova zunanjost je govorila, da mu je mnogo na tem, kako so njegovi vojaki oblečeni. Zato je imel za, tistega, ki je bil lepo urejen, vedno pri roki pohvalno besedo. Grajati pa tudi nikoli ni pozabil, če je naletel na kakšne posebno očitne zanikrnosti. Slovenci smo menda že po naravi taki, da ljubimo čistočo in smo zaradi tega kolikor se le da lepo oblečeni. To se je pokazalo tudi v našem vodu. Fantje so bili sveže obriti, lase gladko počesane, na njih pa je postrani sedela rusko krojena vojaška šapka. Vsi smo imeli enake sveže svetlomodre srajce in temnomodre kravate. Na vsej obleki ni manjkalo gumba. Hlače pa so bile ostro zlikane pa čeprav likalnika niso poznale. Obuti nismo bili enotnò. Ta je imel čevlje, oni škornje, vsa obuvala pa so bila čista in bleščeča. Ko je polkovnik obšel ves polk se je vrnil k čelu, kjer je bil tudi jugoslovanski vod. Dežurnemu oficirju je ukazal naj da polku »na mestu voljno«. Potem je spregovoril. Govoril je o tem da se pač nahajamo v tuji deželi, ki pa je naša prijateljica in zaveznica. Zato se naj do ljudi, ki jih srečujemo vedemo korektno in vljudno, ker so to naši prjatelji in se imamo le njim zahvaliti za vse dobrine, ki jih trenutno imamo in za vse gostoljubje, ki smo ga deležni. Rekel je-še, da smo prav mi sedaj dolžni pokazati tej prijateljski deželi in njenemu ljudstvu našo visoko rusko kulturo. To je bil običajni apel za vse, posebno še za tiste, ki bodo ta dan dobili dovoljenje za izhod v mesto. Potem je dejal, da naj vsi tisti, ki se čutijo dovolj urejene pridejo v štab po dovolilnice. »Jugoslovani pojdejo v mesto vsi!« je še dejal dežurnemu oficirju. Nato je stopil z vsemi oficirji v krog in se z njimi nekaj časa pogovarjal, potem pa se je poslovil. Medtem je dežurni oficir vršil s polkom pozdrav. Po četah smo se pojoč vračali v vojašnico. Takoj, ko smo prišli v sobo, so sobni starešine pričeli odbirati tiste, ki naj bi odšli po dovolilnice za v mesto. Jugoslovani smo šli kolektivno. Yodil nas je naš »pomkomzvod«, to je pomočnik komandirja voda. Bil je Dalmatinec. Ko smo dobili dovolilnice, so nekateri takoj odšli v mesto. Jaz in nekateri drugi, smo se vrnili v sobo, da se tu zares uredimo za našo prvo promenado. Treba je bilo še ostreje pristriči brčice, postriči nohte, pa umiti zobe, da so se belo bleščali; kajti v mestu bomo prav gotovo srečavali tudi dekleta. Po kosilu nas je skupina šestih Slovencev stopala proti izhodu. Vse je bilo nekako praznično, vsaj meni se je zdelo tako. Stopiti svoboden, brez strahu, brez sramu v neko svobodno mesto,
luču svoDOCine ljudi se mi je še pred Kratkim, zdela utopija. Danes
jf/a j g ig ima	chv ai iiuut.. > i a v uuj an ou mu ujjCUiiu.. Ki bu nu umu v "
i.i-„. a ^Uiij Čin jjibi. T u ix.xLli.jLvi jJiUuCuUiA jJil b LlfclžiCli J U, üjJTU AvGliGAlU X1LUX« uuuuj mi LUIGI ]JiCu G1X/X.1GLJ C 1x1. V»/a Al erri. blLtU ÖC iCvU ju a GAGbiAG a Al Uibinu o.G mogli UuaUCa Ll jvÜU JU litij lAlttilTLCliAG. i 1'tLV Ullaii.Td.AX CCZ U.HCO bC JC i tizijJi vib Lil'čil JvTfclbCxi lllvig'UCCil jlčtllv. TGiUSJlje til'C V Ob bU UilC lUlVG V UllAvC AAA gv/buč, UU J G Ulivi V. fcVGllCA £/VAVl 11J 1AUA ÖGj'ZiVltlJ SlCUf Gl 11C V ll bivortlj lUxitilUi v ÖJLtit.1 ICfjU JJxGVl Ulic VI GJJ JJllllUUli bCHilVČlJ . UU JJTO-> CluvG U ca lij GiiUb u lil Ll g jy arili UibOnT» lN tl lilU J jJTCUlUg biiiG Acuitili jjU'L, ivi JU V GUAlu • DJVUT.1 Jjttilv. TU pTlllUUU Y lUCO lU bULLU najprvo pUlSlvUil AgIJLAG. Cyg.lCGLLtU binu bi bJJUrCU lil CttlS pl Gli V Uj ètri J a. 1 G L C All bliLO bil uctlj C. A v. G bino Id AG O IlUCilAA pU UllCl bCJUUL AAllillCllOAlld b topli na pioemie
na nabpioiJUA. bud.ni Ulice, via bi UgltRidiu ndbU itllLie jvdKO iZg'iOUdjü na Uiici. riva bia iiouiiu ione iCbiC, luldtl tigOVSKl poniocillK, CLOma nejvje iz lvrtiiinora in r pance -braiUben, suiuent iz rruja. z^a njima pa biopaii; nrepici, veuno lepo rejeni ìcajzovar JLojze, gosuini-car neicje ou v eiiKe iNetieije, sirojcopieci jl’ rance : lvriKOiic, jcinec b r tuj snega polja m be nera \ib0Ki viiia lant .Lojze po imenu, la sem njegov priimeK ze požarni, ranije so mn veseio lazpoiozem. bann bo be meti isenoj m be smejali, jvo so zagledali mene na drugem piočniku so se me takoj loun. žbadijivi Asič je menu, ua »tovariš jjaiKovniii««, pil lem je kazal s palcem na mene, pac ne bo nodil s takimi postopači, koi so naprimer oni. rantje so se veselo kroUo-lau in tuui jaz sem se smejal z njimi.
Menda sem nekje že omenil, ua so mi Jule vedno posebno všeč zakrkne gusume »unuije« kakor sem jm imenoval, ivo smo prisu mimo ene lakui »lukeuj«, sem predlagal, ua bi vstopili, ranije so sogiasan »n vstopni smo. uokal je bn majnen in mračen, toaa prijazen, ua se je ciovek v njem takoj prijetno pocutu. iviize so one uomaia vse zaseaene, le neka daljša ob sirani točilne mize pod sliko generala me Gauiiea je pila prosta. Pila je kot naiasc za nas. rosedii smo po trije na vsako stran. Pristopil je gospodar. ii\arocin smo kar siekiemco vina in kozarce, kakor je pač una pri nas r>na-jercin nekOc navada, uospoaar je ocunuei m nam prinesel naročeno, oeael sem ravno pod snko viaaarja, tako sem imel sijajen pregled nad vsem iOkaiom. mio sem uku prvr opazn hekaixsne zbegane pogieue nekaterni gostov. Gpazn šem umi, nano so se drug za uru-gim pneen senu tja na drugo stran v se manjši prostor, kjer so on zvoniti starega gramoiona posamezni pan posxusaiUzapiesaa. uokai se je vetrno noij praznn. ne omizje tam v rotu, ki ga je tvorna skupina star e j sin moz, aeiavcev, je ostalo, upozorit šem farne na to spremembo. Spoznanje, da so r rancozi radi našega prinoda zapu-suu lokal nas je nekoliko potrlo. Vseeno smo obseden in še trčili ter izpili. Jko je Ašič naroeii drugi liter ne da bi prej plačal prvega, se gostilničar ni ganil, da bi postregel. AšiC pa ne bil trgovec, ce ne ni takoj uganil kaj tišči'starega. Potegnil je iz žepa denarnico in jo razprostrl na mizi, da so iz nje leteli bankovci in drobiž. »Plačam:« j e nekoliko rezko zaklical. Tedaj je gospodar urno pritekel in z neverjetno prijaznim obrazom vprašal, će nam sme še postreči. »No le potresi še éno steklenico, 'ti judež!« mu je kar po slovensko dejal Asič. Vsi smo se zasmejali. 6e gostilničar se je kronotal z nami in čeprav ni razumel niti besede, je takoj prinesel polno steklenico na mizo. Ašič je naštel na mizo zaUtevanih trideset irankov. Ko nas je vino že nekoliko ogrelo, je Ašič predlagal da bi zapeli. Naj tu povem, da je nas šestorico bila združila prav pesem. Že v vojašnici smo nekaj dni zapored vadili, ker se je polk pripravljal za kultur-no-umetniški nastop v veliki dvorani v Bordeauxu. Iz pripovedovanj tovarišev sem vedel, da je skoro vsak izmed nas pred vojno sodeloval v kakšnem pevskem društvu ali zboru. Tako nam ni bilo težko naštudirati nekaj najbolj priljubljenih narodnih pesmi za ta nastop. Tu pa smo imeli lepo priložnost za generalko. Nekaj, polglasnik intonacij in v skoraj povsem prazen lokal je rahlo, in ubrano zadonela lepa slovenska narodna: »Imam tri ljubice...«. Gospodar se je vstopil pred naše omizje ter z odprtimi usti presenečen poslušal. Možje pri mizi v kotu so se vsi kot eden obrnili proti nam in molče poslušali, ko pa je bilo pesmi kraj so navdušeno ploskali. Med petjem so iz sosednjega lokala pomolele glave prvo ženske, potem pa še moški. Zdaj se je pri sosednji mizi dvignil starejši možak in prišel k našemu omizju. Čeprav je bil. videti kar precej »v rož’eah«, se je resno trudil, da bi bil videti čimbolj dostojen. Obstal je pred nami z dvignjeno pestjo k sencu iu zdekla-miral: »Vive la Rusie! Vive Staline! Vive comuniSmo k Zdaj sem spoznal, da nas imajo za Ruse. Vseeno sem mu odzdravil s prav tako dvignjeno pestjo: »Vive la France! Vive general De Gaulle! Vive la Liberte!« To pomeni po naše: Živela Francija, živel general De Gaulle, živela svoboda. Naj omenim, da je bil general De Gaulle tiste čase za vsakega Francoza to, kar je bil za nas Jugoslovane maršal Tito. Po teh mojih besedah je kar zahrumelo v lokalu. Vstali smo vsi izza mize in si segli z gosti v roke. Ko pa sem možu, ki nas je bil poprej pozdravil, povedal; da smo Jugoslovani, je ta pričel naravnost kričati: »Jugoslovani so! Nisd Rusi!« Zakaj so se tega veselili, da smo Jugoslovani in ne Rusi, sem zvedel pozneje in bom morda kdaj pozneje o tem kaj napisal. Zdaj so nas prav tako kot prej za Ruse, pozdravljali za Jugoslovane: »Vive la Yougoslavie! Vive maršal Tito!« Mi pa smo prav tako kot prej odgovarjali z »Vive la France!« Potem smo se kar sredi lokala prijeli krog ramen, kot da smo nekje na vasi in v prostor je gromko udarila stara narodoljubna pesem še izza časa preporoda: »Od Urala do Triglava-Krkonošev do Balkana...« ‘Eksplozivna pesem je Francoze tako navdušila, da so drug za drugim stopali v naš krog, odpirali usta in brundali čeprav nam peti niso znali pomagati. Krog se je vse bolj večal. Ko so. potem še domačini zapeli svojo: »Alons enfant de la Patrie...«, so gostje do slednjega stopili v krog. Tako smo peli, rajali in se objemali, kot da smo najboljši znanci že od davna. Ženske so se nekatere skrivaj, druge pa kar očito stiskale ter poljubljale z našimi fanti. Pesem, prihajajoča iz čistih grl in s še bolj čistih človeških src je bila vedno dista, ki je znala tako umetniško splesti vezi prijateljstva med ljudstvi. Tudi to pot je bilo tako. Na našo mizo so romale steklenice polne žlahtnega vina, za katere pa prej tako skopi gospodar, ni hotel od nas sprejeti niti centa. Ko smo se na večer, ko je prišel naš čas povratka v vojašnico, vračali domov, nas je spremljala gruča prijateljev vse do vrat. Ob slovesu smo si zatrdno obljubili, da se naslednje nedelje spet snidemo. Ko sem potem ležal v postelji, sem v mislih še enkrat prehodil pravkar doživeti dan. Dan, ki je bil v mojem spominu zapustil tolikšno bogastvo najlepših vtisov, da ga vse življenje ne bom pozabil.
POGLA
ZDRAVNIK SVETUJE... Nadaljevanje
Ko smo obravnavali osebno higieno, smo posebej poudarili čiščenje in umivUnje rok, posebno vsakokrat pred jedjo in po uporabi stranišča; če dodamo k temu še higieno ust, ki obstoja v glavnem v čiščenju zob In razkuževanju ustne votline s primernimi razkužili, smo navedli najvažnejše, kar zahteva higiena od posameznika. Kò prihajamo na družinsko higieno si 'moramo predstavljati več oseb, ki imajo skupno s posameznikom iste higienske zahtève, h katerim še pridružujejo še individualne, ki so za posamezne družinske člane različne, pogojene že z naravo dotičnika in zdravstvenim stanjem ter soc. položajem družine. Neposredno zvezo s higieno družine ima predvsem stanovanje, ki naj odgovarja v glavnem naslednjim zahtevam. Že stanovanjska zgradba sama bi morala upoštevati načela higiene, ki zahteva od nje, da nudi stanovanju največ svetlobe, zraka in .sonca. Da bi tej zahtevi najbolj ugodila, bi moralo glavno pročelje imeti lego vzhod-severo-zapad, ker ta smer nudi največ možnosti izrabljanja svetlobe in sonca. Za zrak mora stanovanjska stavba imeti okna, vrata in druge odprtine primerno velike in tako razmeščene, da je v najkrajšem času možno temeljito prezračiti higienskim načelom. Okolico stanovanjskih zgradb bom obravnaval pozneje. Ko se vračam k stanovanju, ki ustreza v kolikor stanovanjske prostore. Če je vsemu temu ugodeno, takšna stavba v zunanjem okvirju odgovarja ■zadeva svetlobo, higienskim zahtevam moram naglasiti, da je ludi tu snaga prva in največja zahteva. V dosego tega imamo najrazličnejše pripomočke v navadnem čistilnem priboru, ki ga lahko pomnožimo z modernimi čistilnimi aparati, kot so seisalec za prah in drugo. S temi sredstvi sé borimo prvenstveno proti prahu, ki nam onečišča stanovanja in z nabiranjem na različnih predmetih ustvarja legla za najrazličnejše bolezenske klicé in jih razmnožuje. Tudi umazanija predmetov je posledica nabiranja prahu. iNaša higienska naloga je v prvi vrsti boj prahu, ki obstoja v tem, da preprečimo navedene posledice s čiščenjem stanovanja, brisanjem, pometanjem, umivanjem, ribanjem in drugimi načini čiščenja. Prva higienska zahteva za stanovanje je, da nudi dovolj zdravega, čistega zraka, posebno y prostorih, kjer preživimo večino našega življenja. Zato so tudi za posamezne stanovanjske prostore svojstveni higienski ipogoji. Spalnice naj odgovarjajo v tem pogledu in tudi naj bodo dostopne za sončne, žarke, kar se splošno zahteva od vseh stanovanjskih prostorov, a v tem pogledu se mnogo greši. Vidimo stanovanja vsa v zastorih in drugih pripravah, ki naj preprečujejo dostop sončnim žarkom, na ta način pa tudi ovirajo pravilno zračenje. Zastori so po izjavah mnogih higienikov lovilci in zbiralci prahu, kar je tudi res. Če imamo stanovanje v. zastorih, potem moramo temu posvetiti največ brige, da jih raz-prašujemo in nameščamo tako, da čim manj ovirajo dostop zraku in soncu. Da naj bo spalnica najmirnejši prostor v stanovanju, je že v njenem namenu podano, da naj nudi človeku možnost mirnega počitka. Tudi sanitari ja naj bi bila v njeni nepo-' sredni bližini.
Ni samo prahu namenjen boj higiene, temveč vsem okuževal-cem ozračja in našega stanovanjskega okolja. Predvsem sö to štirinožci, kot podgane in miši, nadalje leteča krdela muh in, sličnega mrčesa, kakor tudi črvi, fno-lji in drugi škodljivci, ki se lahko naselijo v našem živežu. Če pomislimo, kje vse se gibljejo podgane, da obgrizavajo mrhovF no in drugo nesnago, ki jo potem raznesejo v naša stanovanja z
VJE O HIGIENI
POHORSKI BATALJON
vsemi kužnimi klicami, bomo lahko razumeli, v kakšni meri ogrožajo ti glodavci naše zdravje. Za mnoge nalezljive bolezni so ravno podgane prenašalci bolezenskih klic in je torej prvenstveni zahtevek higiene stanovanj, uničenje teh škodljivcev. Slično je z mišmi, ki z oglodavanjem in z drugim onesnaženjem naših živil prenašajo bolezenske bakterije na živež, s katerim se potem okuži človek. Tudi drugo mrčes j e grili in slična golazen — predstavlja enako nevarnost za naše zdravje in mu je higiena napovedala neizprosen boj do uničenja. Nehigiensko je tudi držati v stanovanjih domače živali, kot pse in mačke, ker só tudi ti lahko prenašalci bolezni. Na .kratko v stanovanja ne spada drugo živo ,bitje, kot človek. Izjeme so lahko samo akvariji, ki bistveno ne ogrožajo našega zdravja. Dodatno k povedanemu je omembe vredno, da spadajo v vsako stanovanje tudi pljuvalniki, ker se ni iztrebljeno nehigiensko pljuvanje po podu. V glavnem bi povedano odgovarjalo higieni stanovanjskih prostorov. Posebne higienske zahtevke pa postavljamo za pomožne prostore, kot; so kuhinja, shrambe - in kleti. Največ snage se zahteva za kuhinjo, kjer se pripravlja hrana za ^človeka. Že sama lega kuhinjskih i prostorov naj bo po možnosti se-
verna in takšna,' da nudi dovolj možnosti dostopu sonca in zračenja. Važna je preskrba tega prostora z zdravo vodo kar je po mestih in večjih krajih urejeno z vodovodi, dočim se aia podeželju preskrbijo kuhinje z vodo iz vodnjakov v goriskik predelih pa tildi direktno iz studencev. Ker se ta voda večinoma rabi tudi kot pitna voda, mora biti za njeno čistost in neokuženost podana absolutna garancija. Skoro vsakemu je znano, koliko bolezni se prenaša ravno s pitno vodo, ki ne izpolnjuje omenjenega pogoja. Kjer ni vodovoda v kuhinji, naj bo . posoda v kaiteri še voda hrani takšna, da se da pokriti in tako preprečujje onesnaženje vode. Veliko živil jemo v surovem stanju, ki se v kuhinji samo operejo in ibi okužena voda bila glavni vir nastanka najrazličnejših pmožičnih bolezni.
Kuhinjska tla naj bodo gladka in iz takšnega materiala, ki sè da najlažje čistiti. Tudi za regulacijo zračenja in temperatur se mora z ventilatorji doseči primerna temperatura v kuhinjskih prostorih, ker bi sicer previsoka temperatura ogrožala zdravje v kuhinjWvzaposlenéga osebja. Ker se v kuhinji pripravljajo jedi je razumljivo, da še na mize za daljši ali krajši čas postavljajo posode z jedjo.
(Se nadaljuje)
Pohorski bataljon je štel okoli 80 borcev in bork. Poveljeval mu je Groga iz Strahinja, tovarniški delavec iz Kranja, visok, lep fant, star 28 let, poleg, so bili rudar Vresk, politkomisar Rajko, zdravnik dr. Dušan Mravljak, Grogova žena Katarina, tovarniška delavka, ki je poveljavala prvemu ženskemu partizanskemu .vodu. Z Ruško četo je prišel v bataljon pohorski kmet Sarh z dvema sinovoma, »pohorski car« so mu dejali, ker je nosil brado do pasu in je bil zelo močne postave. SS-ovci so mu požgali domačijo in pregnali družino v pregnanstvo.
Bataljon je imel borbe vsak teden v izredno težavnih okoliščinah in pogojih. Na Pohorje so rinile skupine StS-ovcev po 1000 in,več mož. Bataljon je vse napade odbijal, borci so rušili železnice, kaznovali izdajalce domovine in hrabrili ljudi ter jih vzpodbujali k odporu in vstopanju v partizanske vrste, Pod Roglo nad Vitanjsko, bajto je imel bataljon clobro urejeno taborišče, Toda tudi izdajalci niso mirovali, za ju-deževe groše so se vdinjali okupatorjevim valptom in vohljali za partizani. Tisto zimo je zapadel visok sneg, na Pohorju ga je bilo januarja 1943 meter in pol. Nemci so sledili bataljonu in ga
zjutraj 7. januarja napadli. Bataljon je borbo sprejel. Zmage, ki so jih imeli do tega dne za seboj hrabri partizani so jih zavedle, da na umik vkljub ogromni premoči, sovražnika niso pomislili. Toda to pot se tudi Nemci niso umaknili, čeprav jih je padlo 200. Popoldne so pričeli obkoljevati taborišče in sitiskati obroč.. Za umik je bilo v globokem snegu
zdaj že prepozno. Nemcev je bilo kot mravelj. Hrabri borci so se borili do večera. Potem je prišlo do najhujšega. Poslednji borci so si z zadnjimi naboji sami končali dragoceno življenje. Pohorski junaki so našli skupen grob v zasneženem objemu gozdov, v izročilu slovenskega ljudstva pa ne bodo nikoli umrli.
B. U.
■/7
Vsem članom kolektiva želijo srečno in uspehov polno novo leto: tov. ŽOHAR Vili, OTK, sedaj v JLA, tov. GAJŠEK Adolf, Obdelovalec valjev, sedaj v JLA, tov. MUHOVEC Rado, konstr. biro, sedaj v JLA-■ ^
Tov. KRAGELJ Jože, star. se iskreno zahvaljuje sindikalni podružnici in odboru mehanične delavnice za pozornost ob priliki obiska v bolnici in za pomoč ter želi srečno in uspešno novo leto.
Tov. JUS por. CVIRN Ana, upokojenka, se zahvaljuje za pošiljanje našega glasila ter želi kolektivu mnogo uspehov in srečno novo leto vsem članom kolektiva. V svojem, pismu med ostalim navaja, kako težka je bila o kapitalizmu borba delovne žene za vsakdanji košček kruha in kako malo je bila tudi takrat žena takrat deležna, medtem ko je žena danes vsestransko zaščitena.
dk
Mnogo poslovnih uspehov ter sreče in zadovoljstva želijo kolektivu nadalje še naši štipendisti: tov. Gorazd MREVLJE, štud. medicine; Vera KOROŠEC in Lojzka V1LTUZN1K ter Brigitka BUTINAR IN D JURIČA TENŠEK, vse na kemotenhn. šoli v Rušah; nadalje čestitajo Bernarda GUČEK, štud. ekon., Marjan MARINŠEK, abs. prava, Stane PLA-ZAR, štud. na VEKŠ absolv. Jurij LUDVIG; Cvetka PODVORNIK, Ivanka JAGER, Jožica ZORC, Vilma CVIKL-
dk I
Iz Poljske nam je poslal čestitke'inž. metal. Mich'al TRZQPEK, ki je bil pri nas na praksi, iz Bolgarije pa inženirja metal. Atanas POPOV in Ljubomir MUTAF-ČISKlj ki sta prav tako bila pri nas na praksi.
# H
Prejeli smo nadalje čestitke od predstojnika fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, čestitko Višje tehniške šole v Mariboru in elektrogospodarskega Šolskega centra iz Maribora ter ŠIKC - štORE.
I dk
Prvo novoletno čestitko smo prejeli od kluba naših štipendi-stov-visokošolcev v Ljubljani.
<—-J c:r>v3
Poleg tega sta prispela na naslov uredništva tudi naslednja dopisa:
Delovnemu kolektivu naše Železarne želim v letu 1965 mnogo delovnih uspehov in prijetno novoletno praznovanje.
V novem okolju se še kar dobro počutim in ker imam še dovolj časa, sem prepričan, da se bom povsem privadil.
Iskreno se zahvaljuje sindikalni podružnici in kadrovskemu sektorju za darilo in čestitke, obenem pa žeti v novem letu mnogo sreče in uspehov kolektivu tov. CVIRN Jože, zaposlen o elektro-delavnjci, sedaj v JLA.
dk
Glasilo -»Štorski železarn mi je vedno zelo dobrodošel gost, saj iz njega izvem 'n- poleg novic iz železarne in drugih zanimivosti — tudi naslove znancev in prijateljev, ki so odšli k vojakom istočasno kot jaz. Prosim, da mi, glasilo še vnaprej redno pošiljate.
Oče mi je sporočil, da' ste mi kot novoletno darilo nakazati nekaj denarja, za kar se vam naj-prisrčneje zahvaljujem. Ker denarja nisem mogel dvigniti je bil vrnjen tovarni. Zaradi tega prosim, da mi v najkrajšem času nakažete na moj sedanji naslov
10,000	din.
Nikar ne zamerite, ker ni pismo najlepše oblikovano, sem pač bolj navajen ročice na stružnici in trenutno sprožilnega mehanizma na orožju, kot pa pisarniških potrebščin. >
Lepo vas pozdravlja nekdanji član kolektiva
Jože Krajšek V. P. 6530115 - Bar
dk
Prav prijetno sem bil presenečen, ko me je tretji dan po Novem letu obiskal član kolektiva Železarne Štore. Voščil mi je vse najboljše v novem letu, obenem pa mi je izročil novoletno darilo. Celotnemu kolektivu se najtopleje zahvaljujem Za pozornost, ki jo izkazuje svojim članom. Obenem se zahvaljujem tudi sindikalni podružnici Železarne.
Tudi jaz želim vsemu kolektivu uspehov polno leto 1965. '
Anton Arh
Šentjur pri Celju 88 a
ZOREC Silvester, delavec v jeklarni, se iskreno
zahvajuje
za tovariško pomoč ob novoletnih praznikih, kolektivu pa žeti mnogo delovnih uspehov v letu 1965.
Upravnemu odboru in delavskemu' svetu podjetja se prisrčno zahvaljujemo za izkazano finančno pomoč pri elektrifikaciji našega dela vaši, v skupnem znesku
66.000	din.
S tem zneskom smo krili del stroškov zunanje napeljave, za kar smo organom upravljanja zelo hvaležni.
Eléktrofikacijski odbor Prožinska vas N«. I
BERLOZNIK VALTER,
. VP 3419, Sisak-
Čestita In želi sindikalni podružnici in celotnemu kolektivu Železarne Štore, čimveč uspehov, sieče in veselja v novem letu 1965.
DRUŠVO UPOKOJENCEV, ŠTORE — TEHARJE.
Se za uspešno sodelovanje in razumevanje iskreno zahvaluje ter žeti srečno in uspehov polno novo leto 1965.
dk
ZUPANC ALOJZ,
(bolni član iž livarne sive litine).
Srečno in uspehov polno novò leto 1965 žeti vsem članom kolektiva, še posebno pa članom izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja.
BS I - I
DOLINAR STANKO,
Bolnica Jezersko
se zahvaljuje za denarno darjilo, ki mu je bilo poklonjeno za Dan republike in novo leto. Iskrene pozdrave vsem članom kolektiva-
PUC VIKTOR, bolni član kolektiva iz delovne enote Jeklarna, stanujoč Ljubečna štev. 65, pošta Škofja vam piše naslednje: Iskreno se zahvaljujem za obisk delegacije izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja, za denarno darilo -in pozdrave ob novem letu 1965. Obisk in obdaritev me je zelo razveselila, ker sem videl, da se. podjetje spomjii tudi tistih članov kolektiva, kateri zaradi bolezni ne morejo biti med njimi in da bi skupno praznovali.
Še enkrat iskrena hvala sindikalni podružnici podjetja, kakor tudi mojim sodelavcem za pozornost.
Želim celotnemu kolektivu srečno in zadovoljno ter veliko delovnih uspehov v novem letu 1965. Vaš sodelavec Puc Viktor.
Iskreno se zahvaljujem delegaciji ZB, ki me je obiskala za Dan republike 29. november, obenem pa se zahvaljujem tudi za denarno pomoč.
Jože Gračner, zdravilišče Topolšica
ggjgj
Sndikalni podružnici Železarne Štore, kakor tudi delegaciji ekonomske enote šamotame, iskrena hvala za obisk na Dan republike, kakor tudi za denarno pomoč. Za obisk se zahvaljujejo tudi člani iz ostalih obratov, ki se nahajajo na zdravljenju o Topo-ščici.
Jože Gračner, Martin Komerički in ostati
Od članov kolektiva, ki so na odsluženju kadrovskega roka p Jugoslovanski ljudski armadi in bolnih članov smo prejeti naslednjo pošto oz. pisma, s prošnjo, da se objavijo v našem glasilu »Štorski železarn. ,
. PENIC FRANC, VP 341911,
Sisak.
Zopet se Vam javljam s to kartico, s katero se Vam najlepše zahvalujem za novoletno darilo.
Najlepše se zahvalujem kadrovskemu Rektorju jn jprom&bnemu oddelku za novoletno voščilo in čestitke. Vsem članom kolektiva želtim .v \noviem letu 1965 obito delovnih uspehov.
Razen gornjegadopisa oz. kartice, je ton. Penič Franc poslal še posebno čestitko naslednje vsebine:
Vsem članom kolektiva Železarne Štore želim srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1965.
Ni
ANTLEJ FRANC, VP 421911,
Šabac-
Vsem članom kolektiva in sodelavcem žetim ob novem letu 1965 mnogo sreče n mnogo delovnih uspehov pri nadaljnjem razvoju podjetja.
HH
ŽLENDER NIKOLA,
VP 4519/19, Bitolj.
Mnogo sreče in uspehov pri delu v 1965. letu žeti kolektivu bivši • sodelavec Žlender Nikola.
;
RECKO VIKTOR, VP 1098-
201C Bovec
Srečno novo leto 1965 in polno uspehov pri delu žeti Recko Viktor.
Ni
OBERSKI AVGUST, VP 7927,
Sesvete.
Celotnemu kolektivu Železarne Štore želim mnogo sreče in delovnih uspehov v novem 1965. letu.
MUHOVEC RADO, VP 6592/26, ■ Niš. '	'■ I
Zeti vsem članom sindikata srečno novo leto 1965.
»k
ŠORN IVAN, 6592140, NIŠ Vsem članonpsiindikalne podružnice Železarne Štore žeti srečno in uspehov polno novo leto 1965.
,N£
PLANK VILI, VP 4542115, 15 Kraljevo.
Zeti mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva o letu 1965.
dk
VREČKO LOJZE, VP 1098-20ID Bovec.
Služi vojaški rok v Bovcu in pozdravlja vse člane kolektiva in jim v letu 1965 želi mnogo zdravja, sreče in delovnih uspehov!
dk--
KOVAČ STANKO, VP JLA-Najprej Vas vse skupaj tovariško pozdravljam. V novem letu 1965 žetim mnogo uspehov in mnogo zdravja.
Ni
ZEBERL SILVO, VP 110015, Vranje.
Obširno piše o svojem novem življenju v JLA in vse člane delovnega kolektiva tovariško pozdravlja. V novem letu 1965 jim žeti veliko sreče in uspehov.
/|e
KROFLIČ CIRIL,
Zdravilišče Rogaška Slatina. Srečno in uspeha polno novo leto 1965 želi vsem članom kolektiva Železarne Štore.
Èli
KLINC MARJAN iz Žalca, (nekdanji tajnik izvršnega odbora sindikalne podružnice naše, železarne).
Zeli zadovoljno in uspehov polno novo leto 1965.
Ni
STOKALO MATE Rab, Banjol
Oskrbnik in čuvaj počitniškega doma na otoku Rabu pozdravlja vse člane kolektiva in jim v novem letu 1965 žeti mnogo uspehov, zdravja in sreče.
GRAČNER JOŽE,
Zdravilišče Topolšica.
Zeti vsem članom kolektiva v novem letu 1965 obilo uspehov.
fl
GRAJZL IVAN, Store,
(bolni član).
Zeti srečno in uspehov polno novo leto 1965-
dk '
KRAGELJ JOŽE, .
Bolnica Celje.
Zeti mnogo sreče in zdravja v novem letu, 1965.
V mesecu decembru 1964
6.—?,. 2. 1965 , »TABAKEN«, « francoski barvni film
13,-14. 2. 1965 'i';;»TONKA«,. ameriški barvni ìilm
20.—21. 2. 1965 »PRED SONČNIM ZAHODOM«, zapadnonemški film 27.-28. 2. 1965 »DESANT NA DRVAR«, jugoslovanski film
Obiskal jih je dedek Mraz
Pionirji in cicibani lelesnovzgojneg^ društva Partizan-Kovinar Store so bili v. letu 1964 nadvse marljivi, kar-so; dokazali s svojimi točkami na akademiji 19. novembra lani. Za pridnost ,v telovadnici jih je;-29. decembra obiskal dedek Mraz in jih nagradil tako, da je vsakemu dal zavitek dobrot. Po obdaritvi so si najmlajši pripadniki Partizana-Kovinar ogledali nekaj risank, in pa film iz športnega življenja.	■	.	. ..	... r, , , h.
Vsem, ki so prireditvi prisostvovali, posebno pa pionirjem, bo prihod Dedka Mraza v telovadnico v Štorah ostal dolgo v prijetnem spominu.	MA
Še enkrat o vključevanju in pripravljanju novih sodelavcev
Novo sprejeti člani kolektiva:
JUG JANEZ, NK delavec, eks-pedit; GODUNC VLADIMIR iz Štor, KV kemolaborant, kemični laboratorij; JURKOŠEK LEOPOLD, doma v Kanjucah, KV premikač, promet; ŠCETENIN PETER, dipl. inženir metalurgije, iz Štor, pripravnik v jeklarni; KOVAČ FRANC iz J.azbinega vrba, MK delavec, elektroplavž; GRMEK IVAN iz Kompol, NK delavec, elektroplavž; BREČKO ALOJZ iz Primoža pri Šentjurju, NK delavec, livarna sive litine; BRAŠKJN IVICA iz Celja, NK delavec, promet; POTEGI N EDVARD iz Štor, NK delavec, livarna sive litine; PODR.KPŠEK ALOJZ iz Lipovca pri Grobel-nem, NK delavee, Ivama sive litine; BUKOVŠEK JAKOB iz Šentjanža nad Štorami, NK delavec, elektroplavž; ZUKA NA-MON, NK delavec, jeklarna; NUNČIČ ALOJZ iz Čače vasi pri Podplatu, NK delavec, jeklarna; PODVORMK FRANC iz Celja, NK delavec, skladišče; SKORJSf-ŠEK JOŽEF iz Celja, elektronski tehnik, energetski obrat.
Odšli iz podjetja:
SIMONIČ FRANC, star 55 let, v tem podjetju je bil zaposlen 19 let in to v livarni sive litine kot pripravljalec kljukic in jeder, sedaj je bil redno upokojen; KRULEČ MARTIN, star 59 let, v tem podjetju zaposlen 34 let, v oddelku tehnične kontrole kot kontrolor sive litine, sedaj je redno upokojen; PINTER IVAN, star 44 let, v tem podjetju je bil zaposlen 16 let in to V jeklarni, nazadnje kot jeklarski delavee, sedaj je invalidsko upokojen; VREČAR FRANC, star 55 let, v tem podjetju zaposlen 19 let in to v samotami kot drobilec, sedaj je redno upokojen; KOZAR JOŽEF, pomočnik formarja v livarni sive litine, umrl; BEVC ANA, kemola-borantka v kemičnem laboratoriju, je odšla po lastni želji; ZUPANC MARIJA, čistilka v komunalnem oddelku, odšla po izteku pogodbe; DROBNE VINKO, delavec v valjarni, je odšel sporazumno . s. podjetjem; LAUBIG STANISLAVA, kuhinjska pomočnica v komunalnem oddelku — okrepčevalnici, je odšla sporazumno s podjetjem; POD-VORNIK FRANC, pomožni delavec v skladišču, odšel v poskusni
dobi; Arzenšek Silvester,
pomočnik formarja v livarni sive litine, je samovoljno zapustil delo; BRGLEZ FRANC, star 56 let, v tem podjetju je bil zaposlen preko 13 let in to v šamotarni kot mešalec gline, sedaj je
(
^ Beseda
o Prešernu
redno upokojen; JELENC MARIJA, kuharica v komunalnem oddelku — v Počitniškem domu na Svetini, odšla po lastni želji; ŽOHAR BERTA, izmenska kuharica v komunalnem oddelku — okrepčevalnici, odšla po lastni želji.
Poročili so se:
GAJŠEK STANKO iz obdelo-valnice valjev; SELIČ IVAN iz jeklarne; IVANŠEK STANE iz uprave osnovnih sredstev; JAZBEC JOŽE iz mehanične delavnice; BERGER IVANA iz šamo-tarne; BRAČUN EDVARD iz ekspedita.
Naraščaj v družini so dobili:
LAUBIČ JOŽE iz livarne sive liitine; KOK VIKTOR iz Samotar-, ne; OJSTERŠEK VIKTOR iz livarne sive- litine; JURKOŠEK JANEZ iz jeklarne.
Izostanki:
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2763 delovnih dni, zaradi rednega letnega dopusta 2181, za-radi izredno plačanega dopusta 106, zaradi neplačanega dopusta 57, zaradi neopravičenih izostankov 55 in zaradi ostalih izostankov 496 delovnih dni, torej skupaj 5658 delovnih dni.
NEZGODE
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI:
Elektroplavž :
Kozole Ivan. Pri prenosu razlivnega žleba na mesto obzi-dave, se je do.taknil po vlivanju vroče kljuke in se opekel na zapestju leve roke.
Jeklarna:
Žlender Franca je opeklo po levi roki. Zaradi neprevidnosti pri avtogenem rezanju starega železa mu je pregorela gumijasta cev za dovod kisika.
Valjarna:
.Soline Ivan. Sodelavec je nepravilno obrnil ingot tako, da je zadnji konec ingota udaril po dvižnem kavlju. Zaradi tega ga je ročaj kavlja udaril po glavi.
Jelenc Franc. Ko je upravljal z demagom pri novi potisni peči, mn je prah s strešne konstrukcije padel v oko.
Zap uš ek Jože. Pri zlaganju vezi valjanega materiala je žer-javovodja hitro spustil breme. Pri tem se je vez razvezala in so ga palice udarile po goleni obeh
Korošec Mirko. Padel je po betonskih tleh, ko je pospravljal odpadke železa. Poškodoval si je
palec desne roke in levo goleno.
Ojstršek Anton. Iz prvega ogrodja predproge je gredica izšla krivo iz kalibre in zdrsnila dvigalcu s kavlja. Pri.tem mu je gredica padla na nart desne noge-
Pajk Ivan. Pri valjanju na grobi progi mu je prijelo dvižni kavelj zaradi česar ga je le ta udaril po glavi.
Jazbec Alojz. Drog, katerega je uporabljal pri demontaži obojene sklopke mu je zdrsnil in ga udaril "po spodnji čeljusti.
Livarna šive litine:
Arzenšek Leopold. Pri obdelavi nodularne litine pod pritiskom, jé litina prodrla skozi špranjo na stranski plošči kotla in ga opekla po stopalih.
V r h o vš e k Ivan. Zaradi neprevidnosti mn je voziček pri prehodu čez progo stisnil ob odlitek golen desne noge. Nezgoda je nastala v trenutku, ko je žer-javovodja premaknil kompozicijo vagončkov proti odlitku.
Mehanična delavnicia:
Ž i b r e t Anton. Pri sestavljanju generatorske sklede je bilo potrebno dele sklede obrniti. Pri obračanju pa je del sklede zdrsnil po tračnici in pritisnil na drog katerega je držal imenovani. Poškodovalo mu je mezinec leve roke.
Omerza Franc. S prečko ročnega vozička, ki jo je držal z levo roko je zadel ob mizo rez-kopalncga stroja in si poškodoval mezinec leve roke.
Ekspèdit:
Cesar Ivan. Čistil je odpadni material iz sklede prekucnika. Skleda prekucnika pa se je nagnila nazaj ter ga udarila po čelu.
Volf Vinko. Zaradi poledenele poti mu je spodrsnilo, ko je prenašal paličasto železo. Padel je in se udaril po glavi.
OTK:
..Subotič Vjekoslav. Zaradi mokrih tal v pisarni, mn je spodrsnilo, ko je hotel dvigniti slušalko telefona preko mize. Padel je in si poškodoval desno koleno.
NA POTI SO SE POŠKODOVALI:
Jeklarna:
Jurkošek Janez. Peljal _se je z mopedom v službo. Na ovin-kuga je zaradi posutega gramoza zaneslo tako, da je padel. Udaril se je na zapestja rok.
Valjarna:
Kladnik Marjan. Zaradi poledenele poti je padel in si poškodoval koleno leve noge. Šel je v službo.
Samotna:
Mecilovšek Stanko. Vračajoč se z dela domov mn je spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval levo ramo.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega očeja ter moža
ŠOŠTARIČ MATIJE
se najtopleje zahvaljujem sind, podružnici Žel. Štore in vsem delovnim prijateljem ter znancem za številne vence.
Posebno zahvalo smo dolžni tov. Krumpaku, gasilski enoti Žel. Štore ter ' vsem ostalim gasilcem za častno spremstvo.
Zahvala velja tudi vsem govornikom tov. Žolnirju, tov. Štefančiču in tov. Kragelju za tople besede ob odprtem grobu.
Iskrena hvala tudi dr. Dopliharju, kateri mu je lajšal hude bolečine v času njegove bolezni.
Žalujoča žena z otrokoma
Toliko je že bilo o tem povedanega in napisanega pa ne bo odveč še par vrstic, saj se še vedno dogaja, da novim članom kolektiva ne posvetimo dovolj pozornosti. Letos nais\ čakajo obsežne naloge, če ho šlo z, Investici-. jami vse tako, kot je predvideno.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mo-je ljubljene soproge, mamice in tetke
HAJNŠEK MARIJE
roj. Verbič
se iskreno zahvaljujemo vsem številnim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so jo spremili ria njeni zadnji poti in ji poklonili številne vence in cvetje. Posebno še zahvaljujem za prekrasne vence upravi Železarne Štore, kolektivu Železarne Štore, tehničnemu sektorju, društvu rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov, Krajevnemu odboru ZB NOV Štore, DPD Svobodi (Štore, Sindikalni podružnici Železarne Štore, Krajevni skupnosti Štore, Društvu žena štore, konstrukcijskemu biroju, kemičnemu laboratoriju ter stanovalcem hiše št. 67.
Nadalje se zahvaljujem zdrav-nkoma dr. Ludviku in dr. Dopliharju za požrtovavlno zdravniško skrb v času njene bolezni. Prav tako se zahvaljujem DPD Svobodi za prelepe žalostinke. Slednjič globoka zalivala vsem, ki so nam izrazili sožalje in nas tolažili ob tej bridki uri.
Neutolažljivi mož Erih Hajnšek, hčerka Milica Perper in nečakinja Zdenka Boršič
In pri tem .bodo' nekateri zahtevali novih strokovnih in pomožnih sodelavcev. Saj smo jih planirali, bodo dejali. Toda delavca rie dobiš tako zlahka. Opremo ,in stroje, Orodje in surovine še naročiš in držiš dobavljača, če ni v roku dobavil naročenega blaga in take kakovosti, kot je bilo dogovorjeno. Z ljudmi pa je drugače,. Planiramo še in nekaj jih tudi dobimo, a ko so tu, ali jim,pomagamo, da se čimprej .vživijo v novo okolje in v nov: način dela in življenja, v nov tempo dela? Ja, za to pa ni dovolj časa in ŠC manj načrtnosti in potrpežljivosti. In ljudje gredo drugam, kjer si obetajo boljše pogoje in boljših odnosövl No, zdaj je vrsta na kadrovsko službi, da poskrbi za nove, ljudi, zu strokovne in pomožne. sodelavce. Saj je bilo rečeno in zapisano, da jé kadrovska služba zalo tu, da skrbi za človeka Od trenutka, ko se, prijavi za zaposlitev, od sprèjeiria v kolektiv pa vse dokler né zapusti kolektiva, Toda na delovnih mestih ne bo Z novinci delal uslužbenec kadrovskega sektorja in v samskem domu tudi ne bo delil z njim šobe in na igrišče ali v- kino 'ga tudi ne bo vabil tišti, ki ga je vključil v delovno razmerje. In to so mesta in trenutki, kjer še novinci uvajajo, prilagaja jo, Vživi j a jo, privajajo in kakorkoli že hočete to povèdati. Če na eni strani kaj zaškripa, lahko pritegnemo novinca na,drugi strani, le. posvetiti se mu je treba. Ne pozabimo, kako je bilo. nam, ko smo se vključili v delo, v našem kolektivu, kaj vse ' nas jé odbijalo in kaj pritegnilo. Pa preletimo v svojih mislih vse tisto, kar- smo doživeli, kar smo čitali in primerjali s' svojimi doživljaji, nekaj se bomo pa le naučili in znali v bodoče bolj gledati na človeka, ki ga potrebujemo, a ga čestokrat ne znamo, pritegniti in zadržati.
8. februarja bomo praznovali obletnico smrti našega največjega pesnika. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljublju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico, stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen.. Spoštovati Prešerna :— pesnika in Prešerna — ■ človeka, se pravi spoštovati človeško bedo in spoznati pomen in potrebo trpljenja za idejo. Urrieit-' nik ne more biti vsak, človek pa, ki po svoje verno in vdano služi narodu in človeštvu, je lahko vsak najmanjši izmed nas.
Zatorej: Spoštujmo Prešerna!
(Tako o. Prešernu naš drugi velikan duha Oton Župančič)
R. U.