21- štev. V Ljubljani, dne 4. novembra 1899. IX. leto. khaja 1. in 3. aoboto vsakeg-a meseoa ter stane aa vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanlla plaCuje se od đvostopne petit-vrste 8 kr ** se enkrat tiska; 12 kr. če se đvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — VeCkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati , Narodni Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ,,Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Kmet je govorili Slovenski kmet je ponižen in skro-^en in njegova potrpežljivost je velikan-ska. Ali tuđi ta potrpežljivost in poniznost iina svoje meje. In da se je tuđi slo-v©nski kmet naposled naveličal du-hovniškega pritiska, to je sijajno pokazal ^a občnem zboru kmetijske družbe dne 26. oktobra. To je bil č a s t n i dan sloven-8kega kmeta, tistega dela našega naroda, ki nam je dal že toliko izvrstnih ^ož, in na katerem slone vsa naša upanja Za> lepšo prihodnost. •So nikdar ni slovenski kmet tako jasno pokazal svoje volje, kakor ta dan, *° mu je bilo braniti njegovo kmetijsko ^užbo, tisto napravo, ki mu je najljubša ^j vsemi, kar jih je v Kranjski deželi, *er mu največ koristi. Za druge volitve 86 kranjski kmet doslej ni dosti brigal, ai^pak je pustil duhovnikom, da so pri nJih komandirali, kakor so hoteli. Ali zdaj, *° se je klerikalna lakomnost hotela po-l*stiti ćelo kmetijske družbe, zdaj se je *Panjski kmet postavi I na lastno noge, i(*aj se je otresel podedovanega strahu Pred duhovščino in jej je pogumno in mo-**to zaklical: Roke proč od naše kme-^jske družbo. Kranjski kmet se lahko s ponosom P°minju dneva, ko je rešil svojo kme- lJ&ko družbo. Boj ni bil lahak, a zmaga oll^o sijajnejša, tako sijajna, da jo po *" naši deželi zaoril klic: Klobuk dol ^pQd poštenim kmetom, ki io tako možato ^avzel za kmetijsko družbo. Klerikalci so storili vse, kar je bilo . Njihovih močeh, da si zagotovć zmago. , 'a'i 8o b poštenimi in do voljenim i, že J Pa z nepoštenimi in nedovoljenimi e«stvi; delali so z lažjo, z grožnjo, z v . e*°vanji in z denarjem, katerega i majo ^. £°bilju, in vsa sleparija in goljulijajim Pomagala. Pogoreli so popolnoma. Tako . ^ogoreli, da jim jo kar sape zmanjkalo Se jim je začelo bloati. toK ^leri^Jima stranka je bila dne 26. ok-irj ** prvič tako potolčena, da bo šo leta «jjj. u žutila ta poraz v vseh udih. Kan-v8a ^ J° najboljšo svojo može, skoro ktan duIlovščina jo šla zanjo v boj, a Vi. kmot J° 8t;l1 kakor skala v vi- Ju, T> ti8j.j ' °nosno j© vzdignil svojo glavo htih va^eni kmet> ki ga jo duhovščina va-kom ^ oti Ponizno sključenega s klobu-^JegOv Tokl' ifi kakor grom je zadonel W je w' kmotiJHka druiba mora ostati, Vpl^kti dO9loJ> ta druib{l so ne srne °atati 1 I P°lit«čno borbo, ampak mora Knt*d strankami. 8° k^r?kCtiJ8ka druiba J° otcla- Zastonj alci iztezali svojo krempljo po njej, kranjski kmet jih je krcnil po teh krempljih tako, da si bodo zapomnili dan 26. oktobra! Pa se drug pomen ima ta sijajna zmaga. Ta boj za kmetijsko družbo je bo-jeval kmet in zmagal je kmet. Klerikalci so vedno bobnali, da je kmet na njihovi ; strani, da ne želi druzega, kakor da bi ga vodila duhovščina v vseh javnih za-devah, ravno tako, kakor da bi kmet ne imel možgan in bi ne mogel sam preso-diti, kaj je zanj dobro in kaj je slabo. Sedaj pa je kranjski kmet pokazal, i da temu ni tako, da neče več biti vprežen v farovški jarem, da zna sam hoditi in ni treba, da bi ga duhovščina imela prikle-njenega. Kmet se je postavil na svoje ! noge. In to je najvažnejša stvar v celem boju za kmetijsko družbo, zakaj če bo začel naš kmet tuđi v političnih zadevah samostojno misliti, čo se ne bo dal več komandirati, potem se bodo razmere kmalu zboljšale in bodo tuđi kranjskemu kmetu napočili boljši čaši. Kranjski kmet je govori! in glas njegov so čuli po celi državi. Ilešil je kmetijsko družbo in rešil svojo čast, zato pa mu kličejo vsi pravi rodoljubi iz dna srca: Slava tebi, kranjski kmet, pokazal si na sijajen način, da nisi sijeva, ampak mož! Preganjanje učiteljstva. V zadnjem času so začeli klerikalci na najgrši način ščuvati proti učiteljstvu. V svojih umazanih časopisih, posebno v »Domoljubu«, slikajo učitelje kot krivo-verec in lakomneže, kateri nimajo nikdar dosti plače in nazadnje je prišel še ljubljanski škof in s pastirsko palico udaril po tem skromnom, marljivem in zasluženom učiteljstvu. Ko jo prišol škof v našo deželo, tedaj so jo prav prijazno približal učiteljstvu. Tedaj jih jo hvalil na vso protege, obiskal njih zborovanja in jih vabil k sebi na kosilo, čeprav učitelji nišo bili takrat nič drugačni, kakor so danes. Preganjanjo učiteljstva so je začelo pred nekaj moseci. Nakrat jo škofu prišla misol, da morajo učitelji v počitnicah hoditi na neko duhovne vaje. Ko bi bil fikof priredi! tako vajc tuđi za oficirje. za sodnike, za davčno uradniko, za kmete, za župane, ali za gostilničarje, sploh za vtio stanove, bi no bil nihčo ugovarjal. Tako pa so so čutili vsi učitelji krvavo raz-žaljoni. Oni imajo zavest, da pošteno iz-vrSujojo svojo dolžnosti, da živo vBaj tako pošteno, kakor najvzornejši duhovnik, in da torej zanjo ni treba posebnih duhovnih vaj, doklor nieo potrebni za drugo stanove, Učitelji nišo sli k tem duhovnim vajam, in so tuđi povedali, zakaj da ne. Zdaj pa je bil ogenj v strehi, in vsa duhovščina je planila nad učiteljstvo, pri-skočil pa je na pomoč škof, ki je v svojem pastirskem listu proglasil učitelje za ne-kake krivoverce. Ta škofova obsodba je vse pošteno misleče ljudi na Kranjskem razkačila in mi kličemo vse kranjsko prebivalstvo za pričo, da je naše učiteljstvo delavno, pošteno in marljivo. V čem pa naj obstoji krivoverstvo tega učiteljstva? Ali sta morda molitvi »Oče naš« in »Češčena si Marija«, ki se molijo vsak dan pred ukom in po uku v soli, krivoverski? Ali so morda učne knjige, ki jih je potrdila c. kr. šolska oblast in v katerih vsaka berilna vaja otroke k lepim čednostim napeljuje, krivoverski? Ali je morda to krivoversko, da uče učitelji otroke najlepšega kristjanskega pozdrava »Hvaljen bodi Jezus Kristus?« Ne! Naše učiteljstvo je tako dobro in pravovorno, kakor najboljši duhovnik, in je v resnici najboljši prijatelj našega kmeta. Ker vedo klerikalci, da s tem sramotnim obrekovanjem ničesar ne opra-vijo, ščujejo ljudstvo proti učiteljstvu 8 tem, da hočejo učitelji večje plače in da bo treba davke zvišati. To jo grda laž, ki mora priti samo iz ust takih pijavk, ki samo nikdar dosti nimajo, drugemu pa niti toliko ne privo-ščijo, da bi živeli. Učitelji zahtevajo, naj so kmetom sploh odvzamojo bremena za solo, naj skrbi v prvi vrsti država za solo, naj država prevzamo učiteljstvo in naj država skrbi za učiteljstvo tako, kakor za uradnike in naj jih država plačuje. Če so želja učiteljstva izpolni, se bodo šolska bremena še zmanjšala, ne pa povočala, povrh pa bode imela vsaka vas dobiček, ker vsak učitelj pušča zaslužek v kraju, koder službuje in ga ne nosi drugam. Zatorej, kranjski kmetovalci, ne slušajte lažnjivcev in obrekovalcev. Poglejte sami, kako dela Vaš učitelj, kako Vašo deco uči, kar je lepo in kar jo koristno in spoznali bodeto, da ga na deželi nimate boljšega in nosobičnojšega prijatelja, kakor jo učitelj. Narod, ki ima dobro učiteljstvo, napreduje. To vidimo povsod na svetu. Najsrčnejši in najbogatojši je kmetski stan v tistih deželah, koder spoštujejo učiteljstvo in cenijo solo, najnevednejši in naj-revnejši pa tam, koder sovražijo solo in preganjajo učiteljstvo. Naši klerikalci so začeli gonjo proti učiteljstvu, kor vedo, da ti prineso luč omike med naš narod in kor so bojo", da se kmetski stan, kadar bo izobražen, se ne bo dal več tako ne-sramno odirati, kakor sedaj. Zatorej kranjski kmetovalci, oklenite se svojih učiteljev in videli bodete, da bo to na srečo in na korist Vaši deci in Vam, kakor tuđi celemu narodu. Občni zbor kmetijske družbe. O občnem pomenu tega važnega zborovanja govorimo na drugem mestu, v naslednjih vrstah hočemo podati le stvarno poročilo. Odkar obstoji kmetijska družba, ni bil še noben občni zbor tako obiskan, kakor letošnji. Prostorna Sokolska dvorana v »Narodnem domu« je bila natlačena ob-činstva iz vseh krajev naše domovine. Ob polu deveti uri je družbin pred-sednik, cesarski svetnik Murnik, otvoril zborovanje. Prosil je, naj skrbe udeleženci, da se bo volitev mogla mirno in dostojno vršiti, ker pri velikanski udeležbi ni mo-goče, da bi se glasovalo pri eni komisiji, so se sestavile štiri komisije, za Gorenj-sko, za Dolenjsko, za Notranjsko in za Ljubljano z njeno okolico. Predsednik je povedal, da bo vsaka stranka imela pri vsaki komisiji po jednega zaupnika, povrh pa da bo pri vsaki komisiji poseben cesarski uradnik, ki bo volitev nadzoroval, da se ne zgodi kaka nepravilnost. Škofijski kancelar Siska, poslanec Povše in župnik Pintar iz Stare Ose-lice so zahtevali, da tišti člani, ki so bili sprejeti po ponesrečenem občnem zboru meseca julija ne volijo in zahtevali so, da se volitev ne srne vršiti v štirih oddelkih. Ljubljanski župan Hribar je te zahteve dobro ožigosal, rekši, da hočejo klerikalci, naj bi se volilci utrudili. Predsednik družbe, cearski svetnik Murnik je, ustrezaje želji klerikalcev, javil, da ne bo glasoval noben član, ki je bil sprejet po 13. Juliju, dasi bi se moralo to vprašanje resiti prav za prav po poseb-nem razsodišču. Na to so je začela pri štirih komi-sijah volitev. Narodna stranka je kandidirala ves dosedanji odbor in torej tuđi poslanca Povšeta. Oddanih je bilo vsega skupaj 1876 glasov in sicer so dobili; Naši kandidatjo: Povše 1874, grof Barbo 1274, Goli 1273, Lenarčič 1272, baron Lichtenberg 1272, Pavlin 1272, Viči 1272, pl. Wurzbach 1871 in Žiro v n i k 1271 glasov. Propadli pa so klerikalni kandidatje, A m b r o ž i č , Pollak, Kalan, Rant, dr. Šušteršič, Westor, Zabret in pl, Dotela, ki so dobili po 604 glasov. Za računska pregledovalca sta bila izvoljena naša kandidata Triller in Ž a g a r. Ob polu štirih popoludne se je občni zbor nadaljeval. Cesarski svetnik Murnik naznanil jo najprej izid volitve, kate-rega so zborovalci pozdravili z burnimi dobro-klici. Klerikalna stranka se nadaljevanja občnega zbora ni udeležila ter stem jasno poka-zala,da jej je bilo le za prevlado, ne pa za prospeh družbe. Predsednik zahvalil so je v imenu dobre stvari zborovalcem, da so omogočili mirno volitev ter s tem redno delovanjo družbe. Ravnatelj Pire nasvetoval je v imenu glavnega odbora, naj se leta 1899. novo ustanovljene podružnice v smislu družbenih pravil potrde in sicer podružnice Primskovo, Naklo, Dolenjavas pri Ribnici, Sv. Gregor, Dobrniče, Sv. Jošt in Gornji Logatec. Ta predlog bil je brez ugovora sprejet. Potem pa je sledila dolga vrsta predlogov raznih podružnic. Zaradi pomanjkanja prostora, navajamo tukaj le važnejše predloge in sklepe. Podružnica vipavska je predlagala, naj bi kmetijska družba svojim členom zopet oddajala gumijeve vezi za zeleno cepljenje. Predlog, ki je našel splošno odobravanje, bil je soglasno sprejet, in bodo torej členi po svojih podružnicah prihod-njič zopet lahko dobivali dobre gumijeve vezi za primerno ceno. Podružnica colska je predlagala, naj bi kmetijska družba izposlovala, da bi se ne postopalo tako strogo proti razdelitvi skupnih gojzdov. Družba storila bode v i tem smislu pri c. kr. vladi primerne korake. Podružnica v Lescah predlagala je z ozirom na to, da inozemci pokupijo naj-boljša žrebeta v radovljiškem okraju, naj j glavni odbor stori primerne korake, da boljša žrebeta ostanejo doma, in da bi se j v to svrho posestnikom lepih žrebet da-jale primerne podpore. Ta zadeva odstopi i se s priporočilom konjerejskemu odseku. Nadalje sprejel je občni zbor predlog podružnice Primskovo, naj bi se vplivalo na to, da bi se za Gorenjsko projektovana kmetijska šola ustanovila v blizini Kranja, j in predlog podružnice mokronoške zaradi i večje množine brezplačnega smodnika za streljanje proti toči. Končno odobrili so se nasveti, naj bi se pri nakupovanju bikov bolj oziralo na domačo goved; naj bi se troski za pregledovanje bikov-plemenjakov pokrivali iz okrajnih blagajn, in naj bi se vendar že enkrat popolnem odpravila stara mera in vaga. Pred zaključkom občnega zbora vpra-šal je g. Josip Turk, je-li je glavni odbor glede ustanovitve živinske bolnišnice v Ljubljani kaj ukrenil. Ravnatelj Pire jo odgovoril, da se sedaj deželni odbor peča s to zadevo, in daje odvisno od de-želnega zbora, je-li in kedaj se ustanovi bolnica za živino. Cesarski svetnik Murnik priporočal je v sklepnem govoru, naj bi se med členove in zlasti v podružnice povrnil mir, ker le tedaj je v interesu kmetijstva pričakovati uspešnega delovanja. S tri-kratnim slava-klicem cesarju, zaključil je potem predsednik občni zbor. Shod zaupnih mož narodne stranke. Dne 25. oktobra se je vršil v Ljubljani shod zaupnih mož. Udeležilo se ga je nad BOO zaupnikov iz vseh krajev de-žele, a predsedoval mu je dr. IHoivvois. 0 političnem položaju je govoril dr, Ferjančič, o jezikovnem vprašanju L. Svetoc, o gospodarskih stvareh pa J. Lenarčič. V političnem oziru se jo shod izrokel za ohranitov sedanjo veČine v državnem zboru, ki pa ne koristi drugim, ko nom-škim klerikalcem, in za uredbo jozikov-nega vprašanja potom zakona. V gospodarskem oziru je bilo spre-jetih več važnih resolucij. Resoiucija gledć kmetijstva se glasi: Shod zaupnih mož si je v svesti, da se vzlic naporom od vseh stranij kranjsko kmetijstvo v obče ni moglo ubraniti onim vplivom, kateri po vsi Avstriji provzroču-jejo propadanje kmetijstva. Za delno odpomoč raznim nedostatkom v kmetijstvu pripozna shod potrebnim: 1. Merodajni krogi naj obračajo svojo ■ pozornost osuševanju močvirnatih krajev po deželi, — zlasti pospeševanju osušenja Ijubljanskega barja — ter namakanju zemljišč, posebno travnikov tam, kjer je to lahko izpeljivo. 2. Zakon o zlaganji zemljišč naj se oživi med ljudstvom s primernim poukom in agitacijo — tam pa, kjer krajevne raz-mere odločno ne zahtevajo skupne uprave, naj se dela na razdelitev skupnih zemljišč med opravičence. 3. Pouk kmetijskega naraščaja bodi bol] praktičen, zlasti se je ozirati na gospodarsko rentabiliteto. Priporočajo se te-čaji za specialne stroke, vzgledne kmetije z državno podporo in subvencionirana ek* saktna poskuševališča. 4. Pijančevanje zatira naj se z vserni dopustnimi sredstvi; za delno odpravo neugodnih delavskih razmer pa priporoč* upeljava strojev, eventualno za skupno uporabo. 5. Goje naj se le take rastline, ka-tere v domačem podnebju in zemlji prav dobro uspevajo in katere je lahko razpe-čati. Primanjkajoče tvarine za kmetijstvo pa naj se nabavajo v takem času, ko je njih cena nizka — ter one predmete, koj0 preskrbuje kmetijska družba, po nj i, ker jih more ona najbolje in najceneje pre' skrbovati. 6. Za povzdigo živinoreje snujejo n»J se po vsi deželi živinorejska društva &* gojitev plemennih živalij, zlasti konj, g0' vede in prašičev. 7. Za razpečavanje kmetijskih pridel' kov snujejo naj se mlekarska društv* eventualno s pitalnimi zavodi, dalje *v narska, sadjarska in druga produktivfl* društva, koja naj se zopet spajajo v »ce"' trale« v svrho uspešnejega delovanja l(1 odprave konkurence med sabo. 8. Vplivati je na merodajne ose^' da se potegnejo za znižanjo previsok*1 zlasti pa nejednakomernih železniških voi nin za kmetijske pridelke in potrebi'0 — dalje za znižanje ceno živinske sol1 odpravo liskalizma, končno za zniž&^J davkov in davščin, če pa tu no bi bilo ° segljivo, za boljšo uporabo državnih SJ"e Btov z odpravo militarizma in porabo te sredstev v produktivne namene. ... 9. Za ohranitev gozdov in njih b°i' izkoriščanje, priporočati je obile novo saditve, koje naj so pospešujejo z ust -.^ nim in praktičnim poukom držav . gozdnih organov in z olajšanjom d 0 vanja sadik v zadostni množini iz drz* gozdne drevesnice. ^ Občinam pa naj so nalaga slirIJ napravo dobrih gozdnih potov. _ ^ 10. Morodajni faktorji naj se prl ^ panju novih trgovinskih in carinski ^ godeb z inozemstvom ozirajo na P°. ^ kmetijstva in gozdarstva, zlasti pa P ^\y godbi z Italijo, na to, da bode uvoz » ^o mov« od tam le tedaj carine Pr°9 '^* se uvažajo ti pridolki v zabojih iz domačega, oziroma avstrijskega leS Deželni odbornik đr. Tavčar — Pozdravljen z viharnimi klici »Živio Tavčar« lr* s frenetičnim ploskanjem — je dejal, "a je imel shod nalogo pokazati, ali smo v tem času, kar se nišo sešli zaupniki, kaj napredovali ali ne, in morda bi bilo toldi umestno, če bi izrekel, ali je na zadnjem shodu sklenjeni program še pri-meren ali ne. Vsekako pa je treba omeđiti naših domačih razmer. V našem j^vnem življenju je marsikaj, o čemer bi bil shod poklican izreci svoje mnenje, da s tem in onim ni zadovoljen, pred Vsem pa je poklican izreci se o škofo-Vem davku. Škof dela, kakor da hoče badnji žuljavi krajcar iztisniti iz našega ljudstva, in to za zavode, za katere mora skrbeti država in ne slovenski berač. (Viharno pritrjevanje in ploskanje.) Govornik je predlagal, naj shod protestuje proti škofovemu počenjanju, ki je neuredno škofa in nevredno cerkvenega dostojanstvenika. (Viharno ploskanje in pritrjevanje- Resolucija je bila soglasno sprejeta.) Gosp. Fr Peče iz Starega trga je opozarjal, da je vsako paktiranje s kleri-kalci nemogoče, ker nikdar ne drže be-sede. Tuđi spravne pogodbe se nišo niti jeden trenotek držali. Prav pri spravi se je pokazalo klerikalno besedolomstvo, zato naj se spravna pogodba razveljavi in Uniči. (Burno pritrjevanje. Predlog je bil soglasno sprejet.) Župan g. L. Mlakar je na kratko pojasnil nečuveno gonjo, ki se je od klerikalno strani uprizorila proti učiteljstvu, kateremu se že krate njegove državljanske pravice. Učiteljstvu se mora zagotoviti tista neodvisnost, kakor uradnikom. Stranka Haj zato dela z vso močjo na to, da se učiteljstvo v tem smislu organizuje, da bodo učitelji ravnopravni uradnikom od XI. do V1H. razreda. (Živahno pritrjevanje >n klici: Živelo napredno učiteljstvo.) Končno je g. Fajdiga iz Kamnika prodlagal, naj se izreče dr. Ferjančiču in dr. Tavčarju, kakor sploh v s e m poslancem narodno stranko popolno zaupanje, kateri predlog je bil soglasno ob »Slava«-klicih sprejet. Predsednik shodu dr. vitez Blei-^eis-Trsteniški je potem naznanil, đa ho bili izvoljeni v izvrševalni odbor Sg-: Arko Fran v Postojini, dr. Karol v'tez Bloiwcis-Trston išk i, dr. Fer-j a n č i č Androj, G o g o 1 a Ivan, II r i b a r Ivan, Jelene Luka, Klein Anton, dr. Kušar Josip, Lavrončič Josip, cesarski Svotnik Murnik Ivan, vsi iz Ljubljane, ^iro Oiril iz Kranja, Plan tan Ivan in ^■ohrman Viktor iz Ljubljane, Svotec ^uka iz Litije in dr. Tavčar Ivan iz Ljubljane — ter zaključil shod. Politični pregled. Državni zbor. Komaj se je sešol drevni zbor, že nima sej. Le nekaj dni so '-borovali poslanci in žo so si dali več dni Jj°fcitku, kakor da nimajo prav nikacega , e'a» V zadnjih sojah so jo razpravljalo o žJavi, s katoro so jo vlada predstavila ^lamenUi, katera razprava ni prinesla kacega pojasnila političnih razmor. Vo-ao so razni odseki in končno se je iz-ula delegacija. Ta izvolitov dolegacije ^ J° izvršila sele po vplivanju krone. ^ ministrskega predsedstva se je sicer na vse načine trudil, da doseže čim hi-trejšo izvolitev, ali desnice se kratko malo ni ozirala na to in je odlašala izvolitev. Nameravala je, zavleči izvolitev skoro do 6. novembra. Vsled tega se je vlada skrila za krono in je izposlovala, da je krona naprosila desnico, naj takoj izvoli delegacijo. Tej prošnji se je desnica odzvala in je bila že naslednji dan izvoljena delegacija. Desnica se je postavila na stališče, da je cesar s svojo prošnjo priznal obsta-nek desnice, ampak tuđi vse njene pravice kot parlamentarna večina. Delegacija. Letošnje zasedanje dele-gacij se bo vršilo na Dunaju. Delegaciji sta sklicani na dan 23. novembra. Za Kranjsko je bil izvoljen delegatom dr. Fer-jančič. Srbija. Ruskim in češkim listom do-hajajo jako žalostne vesti glede žrtev Mi-lanove osvetoželjnosti. Obsojeni radikalci umirajo v jecah. Zlasti Košta Taušanovič je že tako slab, da bo živel samo še nekaj tednov. Z drugimi ni dosti boljše. Kako kruto se ravna z zaprtimi radikalci, se vidi zlasti iz dejstva, da si srne vsak tat, vsak razbojnik, v ječi preskrbeti hrano za svoj denar, zaprtim radikalcem, bivšim ministrom itd. pa se to ne dovoli. Ves svet strmi, da velesile, zlasti da Rusija ne stori odločnega koraka proti Srbiji. Vojna v južni Afriki. Iz angleških vladnih krogov se pošiljajo skoro dan na dan prav romantično pobarvane vesti o velikanskih angleških uspehih v južni Afriki v svet, ali vedno se zgodi, da priđe nekaj dni potem za Angleže jako nepovoljna resnica na dan. Dejstvo je, da sta na zapadni strani najvažnejši angleški po-stojanski Mafeking in Kimberlev že skoro v burskih rokah in da bodo Buri gospo-darji celega ogromnega teritorija na zapadu, čo padeta ti dvo mesti. Še slabše stoje za Angleže razmere v Natalu. Pri-povedovali so jako mnogo o dobljenih bit-kah pri Glencoee, preplavili so ves svet s poročili o svojih sijajnih zmagah, resnica pa je, da vse te sijajne zmage nišo imele prav nobenega pozitivnoga pomena. Vzlic tem zmagam so se Angleži morali vedno umikati pred Buri iz Transvala, srečno združili z Buri iz Oranje države in obkolili središče angleške vojske, Ladys-mith tako, da se vojska ne more ganiti in je pretrgana mej njo in zunanjim svetom vsaka zvoza. 2000 mož se je že moralo udati Burom, a predno dobo Angleži pomoč, jo lahko že vso izgubljeno. Dopisi. Iz slovenske Štajerske. Korajža velja! Čas je bil, da ste so kranjski rojaki vzdignili proti farovžem! Mi štajerski kmetje smo zvedeli, da vam hočejo vzeti tisto vašo kmetijsko družbo, katero vam jo sam Bog dal, ko jo bil najboljše voljo. In ker smo vedeli, da vas farovži pod ko-mnndo držijo kakor nas, smo malo upanja imeli, da zmagate, da odbijete grabljive roko — žo veste katero. Par naših je bilo 2C. oktobra v Ljubljani. Prišli so domu ter nam povedali vso, kar so videli. Veselja jim jo žarclo oko. Ljubljani sami se nišo mogli načuditi. Vzdignila so je iz podrtin in velika in lepa je postala. In lepo slovenski se v njej govori; a kar je najlepšo, jo to, da vse meščanstvo kmeta spoštuje. In najlepai prostori so kmetu od- prti; »Narodni dom« je bil v vseh pro-storih natlačen vas, kmetskih rojakov, ki ste si dali sestanek v njem. In kar je Nemca-kmetovalca na Kranjskem, govoril je slovenski, rad je govoril slovenski z vami. Ta dan se ni poznala, bodi kaka druga razlika, ko crno in belo. Ko ste Do-lenjci prišli na bojišče, so farovški kopita pobrali, se nam je poročalo. Generali fa-rovških so bežali in se nišo več upali priti. Bog v6, da je to bilo dobro dejanje od vseh vas, ki ste enkrat po dolgem na-stopili kot gospodarji te vaše zemlje. V duhu smo bili pri vas, v duhu se bali, da podležete, ali srčno se veselimo vaše ve-likanske zmage. Ta ne bo samo vam, ona bo tuđi nam koristila. Naši farovški so tako prevzetni, ko vaši, ali ker naš me-ščan z nami ne drži, ker vedno na Nem-ško škili, moramo biti potrpežljivi. Naši štajerski voditelji nam vedno zatrjujejo, da brez farovžev nič ne opravimo. Ali zdaj so videli tuđi naši Ijudje, kam pes taco moli in farovški so spoznali, da ne smejo tako s kmetom delati, ko svinja z mehom. Hvala vam tuđi zaradi tega; koristili ste nam veliko kranjski rojaki. Bog vas živi tisoč in tisoč let! Iz dolenje Krke. Kapelan Bojane v Škocijanu je rekel pred 26. oktobrom ne-kemu naših dobrih agitatorjev-kmetov: »Zdaj me vi ne poznate, drugikrat pa jaz ne bom poznal vas.« Odgovoril mu je dotični gospodar: »Videl sem že dosti ka-pelanov priti in odhajati, jaz sem pa ostal na svoji kmetiji«. Tako so govorili sploh duhovniki, ki so hoteli kmetijsko družbo v svoje roke dobiti in odgovoril je pa-metnejši kmet vse Kranjske tako, kakor oni kapelanu Bojancu. V tem je vse za-popadeno, za kar je šio v velikem boju 26. oktobra v Ljubljani. Na jedni strani prevzeten, dobrega kruha sit, neveden duhovnik, ki si mora jezuita, lazarista in tuđi že frančiškana in skoraj že kapu-cinca izposoditi, da ljudstvo kako boljšo pridigo sliši, ker je sam ne zmore, na drugi strani kmeta, ki se je odločil, tem Ijudem enkrat s prav resno besedo pove-dati, da ni on sluga dohovnika, da je duhovnik zaradi njega na svetu, ne pa on zaradi duhovnika. In z glasom, ki bo vsakemu navzočemu duhovniku dolgo v spominu ostal, je velika večina kranjskih kmetovalcev 26. oktobra duhovnikom to zaupila na ušesa. V cerkev idite, glejte, da tam delo pošteno opravite, za katero sto plačani, nas pa pustite v miru z zdraž-bami proti sorojakom meščanom in drugim, s katerimi moramo občevati, ker to gospodarstvo zahteva. Dobri borno prijatelji le tedaj, če se vi nam podaste, komandirati se ne damo več. Dosti dolgo ste bili naši komandantje. Redili so vas naši predniki tako dobro, kakor nikjer drugod. Ali vi nimate mere, ne smemo vas še daljo proste v naše kašče puščati. Na kant gremo, moramo varčljivo živeti. Še za-so nimamo dosti. Vi ste od države plačani, vi sto po onih žitnicah rejeni, ki so še danes polne iz tlakarskih časov. Toliko zemlje, toliko donarjev hrani ta žitnica prejšnjih časov, da še danes dobro živite iz nje. Koliko tisoč in tisoč oral najrodovitnejše zemlje je še v rokah cer-kvo, katero borni kmet jemlje od Vas v zakup, to zemljo, na kateri bi tisoč in tisoč kmetov lahko dobro živelo! Nastelje, drv nima kmet, tako malo hoste ste mu pustili, ko je novo* gospodarstvo v tem stoletju odpravilo tlako in desetino, tako malo druge zemlje! Vi ste bili pred letom 1848 gospodarji v vsem, vi bi lahko več dali, če bi ne bili tako zemeljskih bogatij lačni. Za ubogi naš kruh smo se bojevali r/namenitega dne, 26. oktobra 1899. Domaće in razne novice. Politična grdobija. Voditelj klerikalne stranke dr. Ivan Susteršič je storil tako politično grdobijo, da bi ga morala vsaka stranka, ki hoče vživati spoštovanje, takoj odstraniti iz svojih vrst. Kakor znano, je bil drž. poslanec dr. Ferjančič od večine državnega zbora izvoljen prvim podpredsednikom poslanske zbornice. To je jako važno in vplivno mesto. Ferjančič je bil prvi Slovenec, ki je zavzel to mesto in gotovo je tuđi, da nikdar več noben Slovenec ne bo sedel na tem mestu. Naš narod nima nikjer na važnejših mestih svojih zastopnikov, povsod sede samo tujci in zato se nam tuđi tako slabo godi. Prva naša skrb bi morala biti, da spravimo naše ljudi na važna mesta, ker le ti nam bodo koristili. Zato je bilo tuđi velike važnosti, da je dr. Ferjančič zav-zemal mesto prvega podpredsednika. Ko se je minoli mesec sešel drž. zbor, je bilo zopet voliti predsednika in njega namest-nika. A sedaj ni bil dr. Ferjančič nič več izvoljen, ampak poljski] poslanec Pietak. čehi in Slovenci ter Hrvati so se z vso odločnostjo zavzemali za zopetno izvolitov dr. Ferjančiča, toda nemški klerikalci so rekli ne in ga nišo hoteli voliti. Zakaj so se nemški klerikalci uprli? Zato, ker jih je bil dr. Šusteršič našuntal. Ta dr. Šusteršič je že začetkom tega leta sramotil dr. Ferjančiča po dunajskem listu »Vaterland«, po zadnjih izgredih v Celju pa je v tem listu priobčil članek, ki je obudil silno jezo po vsem Slovenskem. V tem članku se je priznalo, da je Celje nemško mesto, kamor Slovenec nima pravice stopiti in da so Nemci imeli prav, ko so Slovence in Cohe pobili, češ, dr. Ferjančič je celjske Nemce razžalil s tem, da je na Bledu pozdravil češko visoko-šolce. S temi dopisi je dr. Šusteršič pod-kopaval dr. Ferjančiču stališče, a ko je prišlo sedaj do volitve, je še posebej šuntal nomške klerikalce. In tako se je zgodilo, da je padol dr. Ferjančič. Fej, trikrat fej storilcu te politične grdobije. Žrtev klerikalne agitacije. Dne 10. oktobra t. I. vršile so se v Notranjih Go-ricah občinske volitve, pri katerih je klerikalna stranka klaverno propadla. Vsled toga poraza so klerikalci silno razkačeni. Nahujskano ljudstvo je ves dan preklinjalo in popivalo, proti večeru prišlo je pa colo do krvavih pobojev. Ko so namreč mej osmo in deveto uro štirje liberalni volilci in posestniki iz Vnanjih Gorio šli mirno proti domu, napade jih zasedno oborožena tolpa kmetskih fantov na tako krut način, da so trijo zadobili hudo rane, jedon. Andrej Debevc, pa na lovom očosu tako poškodbo, da mu ostane po izreku izve-dencev vid za vedno oslabljen. Dejanja sumljivi so trije fantje iz Vnanjih Goric, mej njimi hlapec glavnega agitatorja, Franceta Stanovnika, po imenu Alojzij Kavčnik, ki je bil žo jedenkrat radi hudo-delstva javno sile kaznovan. Ta dogodek zopet kaže, kako žalosten sad je obrodilo klerikalno hujskanje po deželi. Kako jih molzejo! Iz senzacijonalne izjave, katero je nedavno priobčila c. kr. kmetijska družba v zadevi umetnih gnojil, je bilo razvidno, da je klerikalna »Gospodarska zveza« vrg'la 500 gld. pri oknu, samo da je mogla šč u vati lj ud stvo proti kmetijski družbi. Prodajala je umetna gnojila z izgubo samo, da bi mogla s u m n i Č i t i kmetijsko družbo. V ta namen jej ni bilo žal denarja, dočim na drugi strani molze svoje zadruge. Zdaj jim je poslala posebno okrožnico, v kateri na-znanja, da hoče za zadruge nastaviti po-sebnega uradnika, ki bo opravljal potrebna nakupovanja in prodajanja blaga, ter za-htevo, naj plača vsaka zadruga v ta namen najmanj 4 gld. na mesec. To je lepo go-spodarjenje! Na jedni sirani se v svrho nereelne konkurence, v svrho sumničenja in obrekovanja denar pri oknu meče, na drugi strani pa se od zadrug zahtevajo veliki prispevki — kar po 50 gld. na leto! Razdelitev blejske občine. Sklep dež. zbora kranjskega glede razdelitve blejske občine v občini Ribno in Bled, je zadobil najvišje potrjonje. Družba sv. Mohorja. Odbor nam naznanja: Z razpošiljanjem družbenih knjig se je že začelo. Knjige se letos raz-pošiljajo po ti-le vrsti: Najprej jih dobi krška škoiija, potem razni kraj i, sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, nato lavantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija. Cenjene pospode poverjenike, katerim se knjige po-šiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »avizo«, pošljcjo ponjo na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih re-klamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške mo-rajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni ti-skarni, prosimo, naj čim preje pošljejo ponje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vso strani. Odbor se bode po svojih mo-čeh potrudil, da udje knjige dobe čim preje v roke. —• Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem! Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnomajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine! Italijiin.sUi razbojniki. Tržaška »Edi-nost« poroča: Kdor bi prišel 22. soptembra v gornjo tržaško okolico, bi bil slišal nekako zverinsko tulonjo, soveda no v našem jeziku, in v krčmi na kontoveljsko-pro-seški cesti bi bil videl tri človcška bitja, ki so vse božje jutro zlivala va-so vsako-vrstnih pijač. Vođenje njihovo ni bilo človcško. Ce bi bil prišol tujec z namenom, da se okrepća, zbežal bi prod ono div-jaČino. Ta lepi sad cikorijo no bi ga bil le napadel z najpodlojšimi psovkami, ampak napadel bi ga s pestmi. Morda bi se tuđi čudil, ko bi slišal vsklike: »Viva Italia«, »Viva la Lega nazionale«, »Viva Dante, Garibaldi« itd., v odrnev pa »m___ per Austria«, »m___ por Nabergoj«, »m.... Slovenci« itd. Ko so je zverjad nažrla, šla jo proti Kontovelju. Prišedša do poštono in rodoljubne hiŠo, v kateri jo prodajalnica, šla jo svojat v prodajalnico in so začela lastiti vsega, kar ji je prišlo pod roke. Divjali in razbijali so, metali so na costo kruh, utezi, stekle ni co i. t. d. Mladoniču, ki služi v prodajalnici, je peklonska roka zagnala kruh v glavo, utež pol kilograma v prsi, zgrabila za nož ter pretila r a z -sekati mladeniča, kateri je moral zbežati. Tuđi gospodinja je morala'zbe-žati in eden razgrajačev je hotel siloma za njo. Zbežala jo v prvo nadstropje, kjer se je zaklenila, V tem groznem momentu je prišel človek v omenjeno prodajalnico, da si kupi cigaret. A svojat ga je zgrabila, vrgla na tla ter ga tepla in suvala, da je revež komaj zbežal na cesto. Na cesti so ga znova napadli in pretepali. Le z velikim naporom se jim je izvil in zbežal. Neki mali dečko je tuđi prišel v prodajalnico, a ko je videl, kaj se godi, zbežal je domov jokaje in v največjem strahu. Dve ženski sta bili tuđi v onem Času v štacuni, a razgrajači nišo dali tuđi njima miru; razmetavali so jim kupljene reci na vse strani in ju lovili po štacuni. Ženski sta jokali in se komaj uhranili sili. Ko se je svojat spravila iz štacune, morali so isto zapreti; drugače bi se bile zgodile gotovo še groznejše stvari. To vandalsko početje je trajalo poldrugo uro. Kaj in kako bi se godilo kateremu naših, ako bi bil zagrešil sličnih stvarij, če tuđi v najmanji meri?! Posebno če bi se upal upiti »Viva Italia« in »m . ... per Austria«! Opaziti je še, da so vsi trijo razbojniki vojak i! Take pošlji v boj, Av-strija, in rešena boš! Koparski napad. Dno 31. oktobra prišel jo žagar Jožef Molk iz Planino na orožniško postajo v Logatec in je nazna-nil, da je bil tišti večer nekako ob 7. uri na državni cesti napaden in oropan. Napad se je zgodil na državni cesti v Tihi dolini mej znano hišo, ki so zove »ravbar-komanda« in mej Mačkovcem. Tam gaje obstopilo ne kaj ciganov in cigank. Mlad cigan je Molka prosil, naj mu da smodko. Ko je Molk s tom ciganom govoril, se mu je od zadaj približal star cigan in ga udaril s kamnom po glavi, dočim je mlajši cigan z odprtim nožem zamahnil proti njemu. Molk je z roko odbil nož v stran in se na roki nekoliko ranil, potem pa izgubil zavest. Predno je Molk prišel k zavesti, so mu cigani izpraznili žepo in odnesli pote. Orožniki so šli takoj po toj ovadbi razboj-niške ciganc iskat in so jih tuđi zasačili. V tej ciganski družbi se nahajajo Anton, Ivan, Helena, Justina in Torezija Miiller ter Katarina, Josipina in Rogina Schegor. Družbo so orožniki izročili okrajnemu so-dišču v Logatcu. Premogokopi. V potok zjutraj so je odpeljalo z gorenjskim vlakom kakih 100 premogokopov iz llrastnika, Torbovelj in Zagorja na Nemško v Ostfeld. Slaba plača v domovini sili delavce, da si iščojo na tujem zaslužka. Premogokopi vzeli so ludi svojo žene in olroko seboj in se nainera-vajo stalno naseliti na Nemškem. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1899 jo 102 strank vlo-žilo 22.907 gld. 50 kr.; 112 strank vzdig-nilo 14.237 gld. Ori kr.; ,'J0 strankam so jo izplačalo posojil 25.750 gld. Denarni pro-mot 110.9110 gld. 05V, kr. Poniilošćen niorilec. Na smrt obso-jeni kmetski fant Josip Zevnik, ki j° koncem julija v Spodnjern Suhom dolu t. 1-umoril omoženo Josipino Grubarjovo, k°r se mu ni hotela udati, jo pomiloščen n*1 201otno ječo; kazon prestane Zovnik v moški kaznilnici v Gradiški. Kravo povozil vluk. Na progi Hft' kok-Planina je povozil tovorni vlak šteV' 183 m kravo Fr. Turka. 0 prihođujem tečaju podkovske sole v Ljubljani. Novi šolski tečaj na podkovski soli c. kr. kmetijske družbe »ranjske v Ljubljani se prične 1. dne ja-^uvarja 1900. Poleg podkovstva se učenci Podkovske sole uče tuđi o ogledovanji *ivine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko solo, naj vloži prošnjo za sprejem in naj J1 priloži: 1. izpisek iz krstne knjige (ali krstni list), 2. domovinski list, 3. šolsko % spričevalo, 4. učno spričevalo v dokaz, da Se je podkovstva izučil pri kakem ko-vaŠkem mojstru, 5. župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih troških, niti ne morejo pričakovati Podpore od svojcev, morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi. Pro-silec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. ubožni list, 7. potrdilo, da je že dve leti bil za kovaškega pomoćnika. Prošnje za vsprejem v podkovsko solo naj se do 15. decembra t. 1. pošljejo vodstvu podkovske sole v Ljubljani. Sola bo trajala do konca junija 1900. 1. Kdor dobro prestane preskušnjo, more po postavi iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra; brez preskuŠnje pa sedaj nihče ne more postati podkovski rnojster. Nauk v podkovski soli je brez-plačen, učenci morejo skrbeti le za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za rnajhno plačo v šolski sobi. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski soli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, jpa tuđi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela žu-panstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in rnesovoga ogtcdnika. Glavna slovenska hranilnica in po-Sojilnica, rcgistrovana zadruga z neome-l jeno zavezo, pisama v Selenhurgovih r ulicah štev. 5, je sklenila obrestovati hranilno vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev po 5°/0 od dno vložitvo do dne vzdige; ravno tako dovoljuje 5°/0ne obrosti za vloge poslov in delavcev ćelo dežele. Na ta način hočo podpirati narodna društva in zavode proccj izdatno in vpeljati takozvano starostno hranilnico za dclavce in posle, na kar izrecno opozarjamo. Vipavska železnica. Železniško mi-nistrstvo je z odločbo z dne 23. m. m. po-daljšalo rok za zgradbo železnice Gorica-Ajdovščina do dno 26. oktobra leta 1901. »Zaveza slovenskih in istrsko hrvatskih županov«. Pravila tega društva jo deželna vlada za Kranjsko sedaj po-trdila. Premestitev zatiškega sodišča. Pra-vosodno ministrstvo jo pooblastilo pred-aedstvo okrožnega sodišča v Novom mestu, da skleno najomno pogodbo z lastnikom graščine v Višnji gori, kamor se premosti zatiško okrajno sodišče. Graščina so primorno adaptira in se prcselo sodni Uradi vanjo meseca decembra prihodnjega leta. Občinske, oziroma deželnozborske Volitve V Trstu, V zadnji boji obč. sveta tržaškega jo župan naznanil, da so bodo nove splošne občinske, zajedno doželno-zborsko volitve vršilo v mesocu februvarju ^li marcu. Nova rudarska družba na Sloven-skein. Družba železnatih rudnikov v Borovnici na Kranjskem, ki ima svoj sedež v Trstu, je imela dne 25. m. m. prvi shod zadružnikov. Zbor je sprejel pravila ter volil v predsedništvo Frana Bergauerja kot načelnika, Cezarja pl. Combija in Alojzija viteza Bernetich-Tommasinija. V imenovanem društvu je udeležen tuđi slovenski kapital. Krška bolnišnica srne z Najvišjim dovoljenjem nositi ime Nj. Veličanstva. Graška policija je te dni aretovala 15 meščanov, krčmarjev, ki so sistematično skubili kmete in druge priproste, na se-menj došle ljudi. Rečeni obrtniki so kmete zapeljevali v kvartanje ter jih tako odirali in sleparili. Dva goljufa sta jo pravočasno popihala čez mejo, druge je že policija spravila pod ključ. Za celjski okrajni zastop voli vele-posestvo dne 6. novembra, veleobrt 7., mesto in trgi 8. in občine 9. novembra. Ako pridejo vsi slovenski veleposestniki na volišče, bo brezdvomno okrajni zastop v slovenskih rokah. A priti morajo vsi! Ravnopravnost na Goriškem. Te dni se je vršila v Gorici porotna obrav-nava. Obtožena sta bila dva Slovenca, priče so bile vse slovenske, a vzlic temu so bili zapisniki preiskovalnega jezika pisani v laškem jeziku, je bila obtožnica spisana laški in se je obravnava vršila s pomočjo tolmača. Velika tatvina v Opatiji. Nedavno se jo pripetila v Opatiji velika tatvina. Ukradenih je več pozlaćenih in zlatih stvarij, 800 gld. donarja in dva bankovca po 100 gld. Tatvine sumljiv je okoli 23 let star plavolas, golobrad, vitek fant, ki je menda natakar. Hazpisano je 200 gld. onemu, ki dobi tata. Imovit berač. V neki tržaški krčmi so prijeli starčka — berača, ki je nadle-goval goste. Na komisarjatu so našli pri njem tuđi prepis oporoke, s katero pre-pušča svojemu vnuku hišo in razna zem-ljišča. Beraču so preskrbeli brezplačno stanovanje — v zaporu. Živ človek zgorel. V strojnom prostoru tiskamo lista »Aradi Kozlonvi« v Aradu je čistil strojnik Aloksandor Massa z bencinom časopisovo »obliko«. Bencin pa je eksplodiral in nastal jo požar. Eksplozija jo vrgla Masso ob steno. Njegova obleka se je vnela, a na prosto iz gorečo strojnice ni mogel. Z vso močjo bi bil Massa rad izruval iz okenj želozno omrežje, toda trudil se je brez uspeha. Zgorel je pri živem telesu V strojnem prostoru je bilo tuđi nekaj deklet, katerim so se obleke tuđi vnele. Grozno kriče so bežale deklico na prosto. V prvem nadstropju, kjer so uredniško pisarne, je premaknilo vso miže, pobilo vsa okna in plin je ugasnil. Selo po budem trudu se je po-srečilo pogasiti ogenj. 40000 gosij so nedavno peljali iz Varšovo po železnici v Rumelsberg na Pruskem. To goske so namenjeno za posebna gosja vzgojevališča, kakoršnih je največ okolo Berolina. V teh tovarnah »delajo« potom gosjo mast, s katoro ma-žejo ostali svet. Po »gosi« bi pač ne bilo treba hoditi v Varšavo, ko jih jo v Bero-linu dovolj krščenih- »Warum in die Ferne schwoifen-------? Z bojkotiranjem parižke razstave ne bo nic! Tuđi juha, ki jo kuhajo Drey-fusardi, se ne j6 tako vroČa, kakor jo mešajo v loncu. Kar ves svet naj bi bil bojkotiral franeosko svotovno razstavo radi obsodbe v Rennesu. In v Budimpešti je rnnogo Židov, ki nišo nifi manje nudi nego so drugod. Ni čuda torej, da se je bil tuđi v mestnem zboru budimpeštan- skem oglasil neki Eo'tvos s predlogom, naj se radi Drejfusa tuđi to mesto ne udeleži razstave v Parizu, Nedavno pa se je oglasil župan z odgovorom, daje z ozirov na med narodne odnošaje in gospodarske potrebe, radi katerih ne more preklicati že dane obljube ter da ne more podpirati nikakega predloga proti udeležbi. Dekle, ki spi že 16 let V Parizu se nahaja deklica Margareta Bovuval, ki spi od svojega 19. leta nepretrgano že 16 let, kar je minulo baš pretekli teden. Bovuval je hči nervoznih, žganju udanih sta-rišev, ki je imela večkrat histerične napade. Ob jednem takem napadu v 19. letu je zaspala, in odslej spi. Zivć jo umetno z mlekom, juho in mesom. Ves čas svojega spanja je izgubila le malo na lastni teži. Zdravniki se pečajo mnogo s to iz-redno prikaznijo. Dekle ubi jal ka. V Sarajevu vzbuja veliko zanimanje slučaj, ki se je razprav-Ijal pred par dnevi pred ondotnim sodi-ščem. 18letna Milka Ninković je ubila kmeta Ivana Stica iz Džimirja, okraj Rogatica, ter se izročila sama sodišču. Prei-skava je dognala, da je bil umorjenec oženjen in velik razuzdanec, ki je napadal ženske ter jih prisilil, da so se mu uda-jale. Tuđi Milko Ninković je prisilil, da je zapustila stariše in se — dasi nerada — pecala z njim. Končno pa ga je ubila samo zato, da se resi njegovega silnega vpliva. Sodišče je dekleta povsem oprostilo. Rodila pet otrok. V Mavfildu (država Kentuckv) je rodila nedavno neka žena petero moških otročičev. Ko so prišli na svet, so bili težiti 4—5 funtov. Razviti so bili dobro, vendar so umirali drug za drugim. Tekom enega meseca so umrli vsi otroci. 36 dni onesveščena. Iz Rodeza na Francoskem javljajo, da se je ondi pred 36 dnevi vsled krčev neka 161etna pri-pravnikarica onesvestila. Prenesli so jo v bolnico, kjer so jo budili najizbornejši zdravniki. Ko se je po preteku dobrega meseca probudila, se je čutila le oslabelo, sicer pa je bila zdrava. Opozarjamo na inserat »Glavne slovenske hranilnice in posojilnic«, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki obrestuje hranilne vloge od dneva vio-žitve, do dneva vzdige po 41/a°/oi tako visoko, kakor nobena druga hranilnica. De-nar je popolnoma varno naložen, ker do-ločujejo pravila neomejeno jamstvo. Spre-jema hranilne knjižice drugih zavodov kot gotovi denar. IiOterijskc srećke. Gradeo, 28. oktobra. 46, 90, 72, 82, 70. Llno, 21. oktobra. G7, 81, 48, 30, 4. Brao, 31. oktobra. 18, 38, 05, 13, 75. DunaJ, 28. oktobra. 8, 36, 26, 70, 15. Tr«t, 21. oktobra. 19, 12, 62, 20, 25. Praga, 25. oktobra. 3, 54, 16, 75, 65. Tržne ceue v Izubijani 4. novembra 1899. fil-JN = |^lkr:l PSenica, 100 kg j; 9 20 Špeh povojen, kgr. . <—170: Rež, „ . j 7 40 Surovo maslo, „ . .;—195' Ječmen, „ .|, 680 Jajce, jedno . . . . — 03i !0ve8, „ .t 620 Mleko, liter . . . . — OH Ajđa, „ .! 9— Goveje meso kgr. '— W Proso, „ . 10,— Telečje „ „ |j—160. Koruza, „ . 670 Svinjsko „ „ —|7Q Krompir, .! 2 30 Kostrunovo ,, „ — 36 LeCa, iiktl.. 12 - Pisčanec.....— 40 Grah, „ . 10 - Golob......- 20 Fižol n J 9— Seno, 100 kilo . . 220 Maslo, kgr.. , lj— Slama, „ ,, . . .------ Mast, „ . — J70 Drva trda, klftr.. . 7 40 Spehsvež,,, ..—160 „ mehka, „ # . 5 20 Postranski zaslužek trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa doniaec zava-rovalne družbe prve vrste« Po-nudbe pod „1«9B8U Gradec, poste restante. Vožnje karte in tovorni listi v AMERIKO. Kralj, belgijski poštni parnik Red Star Lne iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesionirana od visoke c. kp. avstrij-ske vlade. Pojasnila daje radovoljno Red Star L*inie Dunaj IV., Wiednerg'urtel št. 20 ali pa Anton Rebek Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani. Kmetijska roarsta zadruga v Vodnjaau v Istri (Dignano, c. kr. drž. železnica) priporoča pristna vina iz lastnili rinosradov, in sicer: eriia in bel» vini«, refoškat, muškatele, rakijo v množini čez 3000 hektolitrov od 18 kr. in višje, postavljeno na postajo Vodnjan (Dignano). Za v«»l«»trij" Bg'EUIOp «UO[\A«jd^U GUU^AJ 8AOpi3JS UI 95[Sf]JO>|I0 ©^ST^ ZI af o; 'i'Bf'BSn oao^oS opoq uib/^ ;5{ ';ab^ iAoqoq feAiejd jj 3|OAapijd isf|oqfi2u posAod a^fiiA^q\;z 5p2diu^ 'fijoifio AOi|[opzi qiSr\jp i^AafjisA is o^L^p a^j jBfuipodsoS Buefueo Zahtevajte povsod! ] Sladna kava drnžbe »v. Pirila tn Metoda i ^ Kava družbe gr. Clrlla In Metoda! f%F Kheippova ■.a??, sladna kava. I Že leta sem izpričano Izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri I živcnih, srcnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krv! etc. I zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijaca v I *#**s9£e*mms*i* stotisočero rodovinah. nf«^««i«Nw I Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača I bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro | ] v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. j U^ŠT Nabiralce las opozarjam s J tem uljudno na raojo firmo. TStiJ Odgovorni urednik dr- Ivan Tavčar. Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.