GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily c in the United States v
list slovenskih delavcev v Ameriki.
every dij except So <- and LegarHol idtyt. < 50,000 Reade
M
ere >
TKLXTOM: 3876 COKTLAHDT.
Entered aa Seoond-Claa Matter, September 21, 1913, at the Port Office at New York, H. Y.
tke Act Coigne of March 3,1879.
TELEFON: 2876 CORTLANDT
NO. 145. — ŠTEV. 145.
NEW YORK, THURSDAY, JtJNE 21* 1917. — ČETKTEK, 21. JUNIJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Nemčija strada.
NIZOZEMSKI TRGOVCI SO SU DOMOV, KER NI HRANE. — RAZMERE NA BAVARSKEM. — UTJD STVO BOLNO. — NAMESTO MILA RABIJO VEČI NOMA ILOVICO. — DVA KROMPIRJA NA DAN.
Haag, Nizozemsko, 20. junija. — V 4'Telegraphu" Izroča nek Nizozemec, ki je živel na Bavarskem že več let, ila je moral iti iz Nemčije, ker vlada na Bavarskem lakota.
Ta trgovec pripoveduje, da stane kos mila tri do štiri marke. Namesto mila rabijo večinoma ilovico.
Pri zajtrku jedo mesto kave — žgan ječmen, kateremu primešajo nekoliko eikorije.
Sladkorna nakaznica dovoljuje 125 gramov sladkorja mi teden za osebo; težko ^a je dobiti.
Sakarin je }K»|>olnoma izginil. Vsak dan je dovoljeno za osebo pol pinta mleka; ako ga sploh more dobiti. Sirovega masla je dovoljeno za osebo na teden 100 gramov, toda to je samo na papirju. Ni samo drago, temveč tudi — redko. |
Vsaki osebi sta dovoljeni na mesec — dve jajci!
Sir vsebuje le mal odstotek maščobe in je trd kot kamen. Na osebo je dovoljenega 250 gramov mesa na teden; pri tem so vračunane tudi kosti. Ako je splob mogoče dobiti krompirja, sme vsaka oseba porabiti dva na — teden.
Ta Nizozemec pripoveduje:
4'Nekoč mi je nek sorodnik poslal iz Nizozemske nekaj krompirja in sirovega masla. Trajalo je dva tedna, preduo je prišla pošiljatev do mene. Nato sem pa prejel od oblasti obvestilo, da tekom 12. mesecev ne dobim nakaznic za siiv. maslo, ker pošiljatev odgovarja enaki množini sirovega masla za ta čas.
Nekega dne sem prejel lep kos slanine; takoj pa sem zopet dobil obvestilo, da se prekliče moja nakaznica za meso za dobo devet mesecev, pri vsem tem, da ni mogoče dalje časa hraniti mesa kot nekaj dni".
Nizozemski zdravniki svarijo javnost pred različnimi nadomestili, ki jih bodo Nemci po vojni brezdvonmo ponujali Nizozemcem.
Nadomestilo za kurjo juho so nizozemski zdravniki preiskali, in so našli, da obstoji iz 90 odstotkov kuhinjske soli in ni kakega mesnega abstrakta.
Prodaja se pa v Nemčiji kilogram po poldrugo marko.
Mesto kave rabijo neko tvarino, ki so jo naredili iz slada, eikorije, ovsa in nekaterega listja. Mesto pive izdelujejo neko tekočino "saponin", ki je zelo škodljiv. To pijačo že oglašajo v inozemskih listih.
Stric Sam in cenzus.
Piše Mabell S. C. Smith.
LAŠKA KOMISIJA, KI BO DANES
BUCK. FMi UHMIWOIO «. IMOCRgOOO. H V
PRIŠLA V NEW YORK.
Listi pojrivljjo mehik&nsko vlado,
da m pridruži zaveznikom. _
Mesto latinske Amerike je pri zavetnikih.
Mexico City, 'JO. junij«. — El I'nivrr»»al\ na jirpirvnrjči Hat v Mehiki, prinaša danes izjavo 23 uplivnih Mehikancev, ki poživljajo vlado. da prekine diplomatične zveze i Nemčijo, in zatrjujejo, da je mesto Me+iike v tej vojni na — fetrani zaveznikov.
Z velikimi črkami pisarn članki pravijo, tla je to v interesu Mehike. ako prekine diplomatične zvezi- z Nemčijo in da morajo la-tinsko-ameriški ideali Mehi^v. na srihati vlado prej na zavezniške ideje kot pa na nemške, katerih namen samo — militarizem in nadvlada.
Drujri listi zahtevajo, da mora Mehika nai>ovedati Nemčiji vojno. ako hoče obdržati ideale ura vice in ker nemški agenti deluje jo v deželi na to. da bi spravili Mehiko v prepir z Združenimi držav. Nemško posojilo in obljuba. da dobi Mehika državo Texas ne more preslepiti Mehike.
Drusri listi zopet pravijo, da Mehika ne more i>o»soditi svojefra ozemlja za glavni titan nemškega špijonskeira sistema, kajti to bi dovedlo do prepira z drugimi državami in Guatemalo.
Žurnalist Ature Cisneros piše:
— Nikakor ne moremo dovolj«* vati. da bi se v Mehiki nadaljevala špijonaža. Sramotna kampanja nekaterih nemških listov. ki so pod 'kupljeni od Nemčije in ki prinašajo novice, katere so zložili v Ber linu. imajo namen, da bi razdvojili javno mnenje kot na španskem.
Nemška perfidnont je za vsako ceno hotela nas naščuvati proti Združenim državam. Dokaz temu Nemčiji naklonjeeiih li-o brez-
Z| nvv
bojisc.
Na fronti pri Arrasu. — Angleži vplenili štiri poljske topov«. -Ob Aisri in v Champagne.
Bolgarski kralj.
Ferdinand je zelo žalosten zaradi usode grškega kralja. — Boji se, da bo Grška šla v vojno.
Ženeva, 20. junija. — Poiurad-no poročilo z Balkana pravi, da .je bolsrarskejja kralja Ferdinanda zelo globoko zadelo, ker je bil grški kralj Konstantin prisiljen od povedati se prestolu, kajti smatra za gotovo stvar, da bo V eni zelo.-stopil na čelo vlade, in bo (Jrška na strani zaveznikov šLa v boj proti Bolgariji.
Zato namerava Ferdinand iti v nemški glavni vojni stan, da ga prosi pomoči. V Sofiji je nastalo veliko razburjenje, ko se je izvedelo o odpovedi grškega kralja Konstantina.
Lugano, 20. junija. — Prejšnji grški kralj Konstantin je prišel danes v Lugano. Uradniki in odposlanci švicarske vlade so ga
Viri Nemčije.
Nemčija dobiva mnogo potreb iz Nizozemske. —• Rabijo parnike, ker primanjkuje vlakov.
Rotterdam, 20. junija. — V Rotterdam ti je 14 nemških parnikov. ki nalagajo razne stvari za Nemčijo. Prevažajo materjal v Bremen in Hamburg.
Železnice so. ker se že dolgo niso rabile, v slabem stanju. Ker so se Nemci spočetka bali nevarnosti na morju, so pošilja ji na Nizozemsko samo majhne ladje ki so plule ko-likor mogoče ob nizozemskem obrežju. Ko pa so se varno vrnile, so ponovili poskus v večjem obsegu.
Ako se jim bo to obneslo, potem bo Nemcem mnogo več lokomotiv in železu, vagonov na razpolago, ker jih rabijo Ztf vojne namene. Žel eznice se težko zala-
London, 20. junija. — Na fronti pri Arrasu so naše čete zavzele nekaj ozemlja južno od reke Co-jeul in severno od Souchez. Vje-li smo 35 vojkov.
Poleg tega smo v torek ponoči vplenili štiri poljske topove.
Čeravno je bilo slabo vreme, so naši letalci izvršili veliko delo. — Vrgli so na neko skladišče bom be. ki so povzročile eksplozijo.
Uničenih je bilo šest nemških letal, izgubili pa smo tri letala.
Pariz, 20. junija. — Na frontah ob Aisni in Champagne so v teku hudi artilerijski boji.
Danes zjutraj so Nemci hudo obstreljevali naše postojanke pri Lauffaux in pri Mont Carnillet.
Sovražni napadi na Mont Tetu so bili odbiti. Zapadno od Mont Camilett je bombardiranju sledil naskok, ki pa je bil odbit. Nemško pehoto smo potisnili nazaj v njene zakope. Do spopadov med patrolami je prišlo v Lotaringiji.
sprejeli na meji in so ga pozdra-j f?ajo z vsem potrebnim za vojsko
Pristaniške oblasti se boje te trgovine, ker domnevajo, da bodo mnogi mornarji izvrševali kontra-bando. Pred kratkim so zaplenili na nekem parniku večjo množino mila, masti in drugih predmetov, ki spadajo pod kont-rabanko.
Izmišljajo si vsakovrstne načine, kako bi nadaljevali kontra-ban'tk). Na nekem parniku so našli kup gumija, ki je bil skrit pod premogom. Gumij je bil v takih kosih, da ga je bilo težko ločiti od kosov premoga, katerega so morali skrbno pregledati.
Pri nekem parniku so našli, da so bila sidra iz bakra. Prevlečeni so bili s tanko plastjo železa in pobarvani.
Tovarne, v katerih so izdelovali taka sidra, so zasledili in ni več mogoče voziti v Nemčijo bakra v sidrih.
in Nemčijo in o sovražni zvez* Mehike z San Salvadorjem proti Združenim državam. Mnogo mehiških visokih uradnikov so bili y ratljoni dolarjev plačani, da b' dali pomoč Nemčiji.
Tem intrigam moramo odgovoriti z napovedjo vojne. —
Louis Ledon pravi, da bi bila zveza z Nemčijo zelo velika nesreča za Mehiko, kajti, ako bi Nemci od-brli ameriške napade, tedaj bi prišli Nemci v Mehiko, kjer bi napravili svojo bazo za operacije proti Združenim državam m opu-stošili bi Mehiko kot so Belgijo Rafael Lopez piše v svojem li-stn sledeče:
— Srečen bi bil. ako bi Mehika zapustila svojo nevral*4-*o in bi stopila na 'stran zaveznikov. To bi bil
vili v imer.u Švice.
Kralja je čakalo veliko število nemških diplomatov, med njimi princ in prineezinja Buelovr in ilr. Muehlberg, nemški poslanik pri Vatikanu. Navzoč je bil tudi grški |H»slanik pri švicarski vladi. —
Konstantin kn njegovo spremstvo se je takoj odpeljalo proti hotelu, kjer so bile pripravljene sobe.
Mnocro nemških diplomatov je prišlo že prej v Svieo. da pozdra vijo odstavljenega kralja, ki je prišel zaradi bolezni svoje žene malo kasneje kot pa je bilo določeno. Takoj, ko je stopil Konštan tin 7. vlaka, so mu izročili "dolg brzojav nemškega cesarja.
Kaj Konstantin v bližnji bodočnosti namerava, se ne more vedeti; skoraj gotovo pa bo v kratkem šel v Nemčijo, da obišče Viljema.
Messina, 20. junija. — Prejšnji grški kralj Konstantin je prosil italjansko vlado, da mu dovoli da more pristati v Brindisi, ali Torantu. kar pa je italjanska vlada odklonila, ker sta omenjeni pristanišči vojni luki in se domneva. da je v kraljevem spremstvu več nemških častnikov.
Konstantin je nato pristal v San Giovanni, nasproti Messine in se je potem z vlakom odpeljal proti Neapolju.
Japonske ladje v Atlantiku.
Washington, D. C., 19. junija Washing tonska vlada se posraja z •Japonsko, da bi poslala nekaj svojih trgovskih ladij v Atlantski ocean, da bi prevažale vojni mater jal iz Amerike v Evropo. »Ta ponsk ima okoli 2 milijona trni la dij in bi jih lahko nekaj pogrešala, ne da bi bila japonska trgovina zaradi tega kaj prizadeta.
Parching in Joffre.
Paris, 20. junija. — Generalni
Japonska in Kitajska.
Tokio, 20. junija. — Za Japonsko je dovolj časa, da posreduje v kitajskih domačih razmerah.
To je mnenje grofa Okume, — "velikega starega moža Japonske". ki je bil prej ministrski predsednik.
O tem prijateljskem posredovanju je reikel grof Okuma, da se mora izvesti, kajti Kitajska ne bo nikdar mirna.
— Kitajsko vladajo ali nevedne osebe, ki ne po ana jo izpremem be časa. — pravi Okuma, — ali osebe, ki samo na pol* razumejo in se prepirajo med seboj. Samo na kitajske dijake, tki študirajo na Japonskem, se more račun alt i.
Ako T>i se tako posredovanje spoznalo za potrebno, in ako bo izvršeno v dobri volji, da se ohra ni na Kitajskem mir. potem je dolžnoKt Japonske, da posreduje v velikem obsegu v domači raz-
major Pershing je danes imel dol-1 merah na Kitajskem. V namenu, go konferenco z maršalom Joffre- da ae zagotovi obstoj Kitajske
jem. Posvetovala sta ae o ameri- mora Japonska na aodeibovanju.
načib. pri-
St ric Sani ni mož, ki je zapovedal popisovanje, potem po obrnil čas v to, da bi se prepričal, kako to deluje.
Stric Sam natančno ve, kako bo porabil izpolnjene listine tega cenznaa.
Imeti hoče listino vseli moških vojaške sposobnosti do 21. do 30. leta; pa še več: hoče biti v položaju, da poseže tudi po moških in ženskah, ki so sposobne za domačo armado, ki bo številnejša kot pa armada na bojnem polju. —
Stric Sam na primer potrebuje naenkrat deset tisoč tesarjev za gradenje ladij ali šotorov. Kako naj jih dobi*
Pisal bo generalnemu adjutantu vsake države, da mu pošlje listine cenzusa in bo gledal na točko "posel" in kjer bo videl besedo "tesar", tam bo izbral potrebno število delavcev.
Ta imena pa ne bo izbral kar od kraja. Na listinah so tesarji mladi in stari, eni imajo več skušnje, drugi manj. Pri nekateremu delu je treba izurjenih delavcev, pri drugem je dober vsak.
Zato je tudi cenzus zahteval, da vsako pove — svojo starost.
Ako hoče Stric Sam imeti od tebe mnogo koristi, mora vedeti, kako izobrazbo imaš.
Ne mara, da bi žagal drva, ako je tvoj razum bolj iz-vežban, kot pa mišice.
Tudi noče, da bi kdo reševal kake težavne matematične račune, ako bi bil pri težkem delu večje koristi.
Stric Sam želi, da si mož na svojem mestu po svojih sposobnostih in zmožnostih.
Tudi te Stric Sam ne mara poslati od doma, ako imaš koga, ki je od tebe odvisen. Ako imaš koga, za katerega moraš skrbeti, potem je tvoja dolžnost, da se boriš "na voglu, kjer si".
Povej mu tedaj vse, in Stric Sam bo potem izbral iz cenzusa za vsako delo sposobne ljudi.
Ako imaš v svoji posesti kaj, kar bi koristilo armadi, potem pojdi in povej, kajti Stric Sam bo vseeno zvedel za vse.
Ne bo ti vzel kratkomalo tvojih stvari; plačal bo vse, kar ti bo vzel.
Ako pa ne poveš, ali te ne bi pekla vest, ko bi zvedel, da vojaki trpe zaradi tega, ker nisi dal, kar bi iim koristno? —
Nikdar ne misli, da je Stric Sam preradoveden. Vpraša te zato, da storiš domovini veliko uslugo, kaj-stičnim delegatom oditi v Stock-iti, ako služiš domovini, koristiš samemu sebi.
holm.. Namesto, da bi ti delegatje ___________
delovali za Nemčijo, za vzemajo	.	..	____
17 oonata	I vozijo v avtomobilih, se ne briga-
IL Ovlldldl	jo dosti za narod. Toda tega mo-
____ra biti enkrat konec. In čimprej
Popolna kontrola živil, je baje bo kouec teSa> temboljše bo za edina rešitev. Skoraj vsi so proti vse;'
Hooverju. Ameriško prebivalstvo, i Špekulanti z živili so čisto navadni pocestni roparji. Toda izraz
Mir brez aneksij.
Nemci zahtevajo na vzhodu in zapadu nekaj osemlja. — Baltiške province in Litvinska.
Kodanj, Dansko. 20. junija, — Kor nekateri zahtevajo, da bi se sklonil sedanji mir brez aneksij in brez vojne odkodnine, je nastala v Nemčiji velika agitacija, da se tega nikakor ne sme storiti. — V Draždanih se je vršil velik shod draždanskih prostomisleeev. Razni govorniki so izjavili, da se morajo nemške meje na vsak način nekoliko razširiti na vzhodu in zapadli. — To je baje zastrantega potrebno, da se obvaruje Nemčija pred nadaljnimi napadi.
Nemčija mora dobiti nazaj vse svoje kolonije. Del vojnih stroškov pa mora pokiriti z vojno odškodnino za katero se tudi zavzema ni jo bo skušala dobiti. — Vlada je napravila zelo veliko napako ker je dovolila socjali-
za mir. brez vojne odškodnine in l»rez aneksij.
Xa nekem berlinskem shodu je rekel ineklemburški vojvoda Al-breeht, da morajo na vsak način pripasti baltiške province in Litvinska Nemčiji.
"Lepziger Volkszeitung", glasilo socjalistične manjšine, piše:
Scheidemann. David in drugi voditelji socjalistične veČine so aneksonisti v pravem pomenu besede. Scheideinann je baje rekel leta 1915, da Nemčija ne more skleniti mir, ne da bi zmagala. S takim mirom bi si Nemčija nakopala v kratkem času novo vojno. Nemčiji torej ne kaže dragega kot vstrajati do končne zmage.
Podmorski čolni.
Velik plen nemških podmorskih čolnov. — Zadnji teden je bilo potopljenih 32 angleških ladij.
London, Anglija, 20. junija. — Nemški podmorski čolni so najuspešnejše orožje Nemčije. Angleška admiralrteta priznava, da imajo podmorski čolni vedno več uspehov, kljub temu je pa prepričana, da bo sedanja ofenziva kma-popustila.
Zadnji teden so potopili nemški podmorski čolni 32 angleških parnikov, izmed katerih jih je imelo samo pet manj kot 1600 ton de-placementa.
Podmorski čolni se poslužujejo vsakovrstnih metod in operirajo daleč vstran od obrežja.
Boston, Mass., 20. junij*. — Nemški podmor. čolni so potopili tri velike prekoatlantske parnike. ki so odpluli pred kratkim v An« glijo. Tovor, ki 40 ga imeli na sebi, je znašal na pet milj ono v dolarjev.
Precejšnjemu delu posadke ae je poeračilo rešiti,
Washington, D. G., 20. junija. Oni, ki zagovarjajo popolno kontrolo živil so se danes sklicevali na francosko revolucijo, na socja-lizem in anarhijo. Njihovo geslo je: — Nesramnemu izkoriščanju se mora enkrat napraviti konec.
Senator Kenyon iz- Iowe je rekel:
-Če ne bomo kontrolirali prodaje živil, se bo vršilo po deželi na stotine in stotine demonstracij. Umevno je. da ne bo ostalo samo pri demonstracijah, ampak bodo demonstracijam sledile še hujše stvari.
Priprosto ljudstvo ve, da bogatini ne stradajo, in to priprosto ljudstvo nikakor ne bo dovolilo, da bi stradali njegovi otroci.
Jaz prav dobro vem, s kako silno težavo prenašajo reveži vedno naraščanje cen. Poskušali smo u-ničiti trustne monopole, pa niso imeli nobenega uspeha. Odkar stoji Shermanova protitrustna postava, je prišla menda samo ena oseba pod ključ. — Gospodje, ki s-edno vstanejo, ko siiaajo svirati ameriško
pocestni roparji je še predober in prelep za nje, kajti v primeri žnji-mi so pocestni roparji in pirati še dobri kristjani. Ameriški špekulanti z živili so najboljši zavezniki nemškega kajzerja.
Možje, ki se bore, morajo imeti dovolj hrane in drugih potrebščin. Isto tako morajo imeti hrano tudi oni, ki so doma. Zamojdel bi se veliko rajši podvrgel diktatorju, ki kontrolira živila kot pa človeku, k špekulira z živili.
Sneator Gore iz Oklahome je bil glavni govornik opozicije. Rekel je, da se ta dežela nikakor ne more podvreči biču človeka, katerega bi imenoval predsednik.
Ako sprejme kongres tozadevno predlogo, bi izgubilo ljudstvo vse zaupanje v kongres.
Sprejem take predloge bi pomenil pogin za farmarje.
Ženska volilna pravica. London, Anglija, 20. junija. —1 Poslanska zbornica je določila, da bodo imele v Angliji samo one ženske volilno pravico, ki so žo himno in se ponavadi nad 30 let stare.
Pošiljateljem denarja.
i-0--—3
Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so lasedini po laiki armadi. .
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega uejtnika ker nam stem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVBDKA FRANK SAXSEB 82Cortlandt Street,	»New York, K. T.
r
GLAS NAHODA, 21. JOK. 1917.
(«LAS NARODA"
II
____sad paMlabrd by the
I LOI II I O PUBLISHING C O M P A H Y
U oorpoiatkiLi
riuM saisef
rteca at Buli i at tbm corpora de •Z OorOaadt Street, Boroogb of ]	m and addressea of above offleen ienhattan. New Tort City, N. T	
tm o«io Mo reija tt* m Aawrfko	Za celo leto n mesto New Tort 98-00 Trn (Ml kite m----- Ne« Tok.. IDA	
SapollPta .................... 2 00 la Artrt leu .................. 1.00	Za Četrt leta aa mesto New Tort	1-50 too
"GUL8 NAHODA" Ubaja rak dma liml nedelj in prmmiko?.		
■O L A 8 NARODA" ("Voice of ibe People") mmmmrnH mrary day except Sundays and HaUdeys. 8ubarrlptloa yearly $3.50		
	m acrwMt	
■ podpise ta osebnosti se os prloWuJeJo ee blacoToU poHljed po — Money Order utoinlkof prodna de ee un tedl de hitreje najdemo na»l omika. ta poHlja tram aaredite ta -o L A 8 N A B O D A*
Tort Ofty
Tflef no: rm% Cortland t.

Poljaki
Pred |»ar meseci je bilo završalo po svetu:
—	Avutrtja in Nemčija sta dali Poljakom svobodo!
Zaalepljenri iii prijatelji nemškega kajzerja so smatrali ta dar za neprimerno velikodušnost, ljudje, katere je i ta st-danja vojna ie neštetokrat razočarala, so bili uver-jeni, da je Poljakom ponudeua svoboda cisto navadna pa-t, iz katere se ne more narod tako zlepa izkopati, če enkrat zajide vanjo.
»še celo med Poljaki samimi je bilo precej zaslepijen-ee\\ ki so navdušeno sprejeli v Varšavi zastopnike nemške vlade ter poslali nemškemu in avstrijskemu cesarju par brzojavk, polnili navdušenja in hvaležnosti.
Trpini Kusko-Poljske so se zadovoljili z drobtinico in so v svoji lakoti po svobodi in neodvisnosti ter v spominu na prejšnje lepe ease, popolnoma pozabili svoje trpeče brate v Galiciji, Bukovini in PrusijL
Nemčija je napravila dober načrt, zase seveda, ne pa za Poljake.
Gališki Poljaki so pod Avstrijo, pruski Poljaki so pod Nemčijo. Tem ni treba svobode...
Drugače je s Poljaki na Rusko Poljskem.
Kaj lahko jih namreč Rusija pregovori in jili z raznimi obljubami pridobi zase.
Najboljše je torej napraviti iz Rusko-Poljske "svobodno" poljsko kraljevino, kateri naj vlada kak avstrij ski ali pa nemški princ. Poljaki bi bili kot narod tudi za-naprej razdeljeni v tri dele, v katerih bi imeli avstrijski in nemški biriči glavno besedo.
In morda bi res vse tako ostalo, če bi se ne izvršile na Ruskem silne izprcmembe.
Ruska provizorična vlada se je odločno zavzela za svobodo vsakega naroda.
In Poljaki so izprevideli, da bi bila njihova svoboda popolnejša ter bi bolj zaslužila svoje ime, če bi jo sprejeli iz ruskih kot pa iz ok? a vi jenih rok nemškega rablja.
Na Poljskem je začelo vreti.
Ne samo na Rusko-Poljskem, tudi v Galiciji so se predramili ljudje in zahtevali svojo pravico.
Toda — Avstrija je čudna dežela.
Človek in davkoplačevalec dobi v njej kolikor hoče brc, samo po pravici ne sme vprašati, če noče priti na — vesala.
Neko ]x>ročilo pravi, da so pobesili zadnje mesece avstrijski in nemški pandurji nad tridesettisoč Poljakov.
V avstrijskem parlamentu je zahteval nek poljski poslanec za Poljake tisto, do česar je opravičen vsak narod po vseh božjih in človeških postavah, namreč — pravico in svobodo.
In nemški poslanec Heine je temu poslancu odgovoril:
—	Poljaki so še premalo okusili vrvi. Jaz bi predlagal, da pobesimo vse Poljake od prvega do zadnjega!
Umevno je, da so nastopili proti takemu napadu vsi poljski in ostali slovanski poslanci.
Vsled debate, ki je temu sledila, je odstopil avstrijski kabinet.
Res je že čas, da se malo intimnejše seznani z vislicami, ne poljski narod, pač pa tista nesramna sodrga, ki odreka vsako pravico do pravice in prostosti narodom, katere že stoletja izkorišča in izsesava, katere ima vedno za ščit, da je ne zadene roka pravice in ne izvrši nad
njo strašne toda popolnoma zaslužene obsodbe.
-:-ooo-
"Clevelandska Amerika" se je zopet enkrat prav pošteno urezala, ko je očitala "Glas Narodu", da namenoma potvarja poročila.
Mi smo pisali, da hočejo Slovenci in Hrvatje v državnem zboru svojo državo, ki naj bi pa bila pod pokrovitelj ■trom avstrijskega cesarja.
Da je bilo res tako, nam potrjuje sledeče poročilo v današnji "New York Tribune":
"The Czecho- Slovak- Croatian combination,
numbering a hundred Deputies, was the first to
demand the creation of an independent state under
Habsburg protection at the opening of the House".
O Jugoslaviji ni bilo torej v avstrijskem državnem
• • 1
Če "Clevelandska Amerika" noče lagati, jo prosimo, naj na podlagi zgorajšnjih vrstic ne napiše v svoji prihodnji, izdaji:	*
—r- "Glas Naroda" hoče, da bi avstrijski cesar še nadalje vladal Slovencem in Hrvatom.
—k.
-ooo-
Dopisi.

j .»OtL.
Haw York, H. Y.
Najprej vam moram povedati da sera po svojem prepričanja 90 ejalist in da bi se pravzaprav nc smel oglasiti v Vašem cenjenen lisrtu, ker imam na razpolago na se strankine liste. Ker pa je Val list med Slovenci v Ameriki naj bolj razširjen m ker se tika stvai celega slovenskega naroda v A meriki. sem se konečno vendai odločil obrniti se na vas ter van pojasniti, kar mi je na srcu žc dalj časa.
Kdor je eitai slovenske liste v zadnjem času in predvsem one, k stoje pod uplivom in vodstvom na ših duhovnih gospodov, je mora1 nekaj opaziti, kar ea je gotovo neprijetno dirnilo. Dirnilo ga pa ni zaraditega, ker bi bila stvai strankarska, ampak ker je že pre. več nesramna in naravnost neumna. Listi kakor je "Ave Maria' in drugi so se pričeli zaganjati v slovenske Domove po širni Ameriki. Slovenski Domovi so vendai >tvar. ki ni v nobeni zvezi s poli tiko ali kakim drugim vpraša njem. Od dostih strani sem že slišal, da uplivni Amerikanci spoštujejo v tej deželi le one narod nosti. ki se znajo organizirati tei svetu pokazati, da sploh obstajalo in da niso raztrepene kot volkovi po gozdu.
Kot sem že rekel, so pričeli la rati na te Slovenske Domove po Ameriki in vsak se vprašuje, ka se skriva za to stvarjo. Časopisi ki hočejo biti v Ameriki naduto strankarski in bolj papežki kot jt papež sam in posnemajo ljubljan skega "Slovenca'' in "Domolju ba", pravijo, da se v teh slovenskih Domovih le pijančuje in u ganja vse druge reči, ki ne spada jo v javno debato. Ne morem reči, ee je to res, mislim si pa lahko, da je ta trditev izmišljena in izgovorjena v posebnem zlobnem namenu. Gospodje, ki pišejo take stvari, imajo pri tem svoje poseb ne inrterese ter so jim Slovenski Domovi trn v peti. — In zakaj — Večkrat sem že bral, da je vladala med našimi prvimi priseljenci najlepša sloga in da so hrepeneli po napredku, kjerkoli je bil sploli mogoč. Majhne naselbine so imele takoj svoja podporna in zabavna društva, ki so lepo napredovala. Nikoli ni bilo slišati o kakih prepirih, a dostikrat sem čital kako hočejo v teh naselbinah iti še naprej ter si zgraditi svoj last ni Dom, ki bi bil središče take naselbine. To se je v nekaterih slučajih tudi zgodilo. — In vsa&, kateremu je mar napredek in ugled Slovencev v Ameriki, je bil vesel tega. V dopisih ni bilo nikdar pisano o kakih pijančevanjih. Čeprav je najti povsod ljudi, ki radi globoko pogledajo v kozarec ln naj so potom tega ali onega političnega ali verskega prepričanja.
Ni moja navada pljuvati na ljudi ali mešati se v privatne zadeve, kajti zato sem preveč pameten ter sem že preveč poskusil po svetu. Znani pa so mi slučaji, katerih nočem podrobno naštevati, da se ravno v basementih katoliških cerkva marsikaj žganega in varjenega ispije in da se govori tam besede, ki ne spadajo niti v najbolj robato in razposajeno družbo, kam pa šele v cerkev. — Večkrat sem tudi že videl ljudi, kateri nočejo ničesar slišati o Slovenskih Domovih, a% so se napil i na krajih, ki imajo vse drugačen namen kot ga ima Slovenski Dom. Prizadeti bodo že vedeli, kadai jim pridejo te besede pred oči. — Ravno raditega pa je njih uprt je tako neznansko zoperno in hinavsko. Iščejo le svoj lastni dobiček in jim je dobro vsako orožje ki ga dobijo v roko. — Ker jim je zman jkalo drugega gradiva, so se spravili na Slovenske Domove, a niso pomMiii pri tem, da je potrpežljivost čitateljev malo manjša kot oslovska in da bo vsak izgovoril svoje, kadar bo prišel čas za to. —
Meni se aH, da nas imajo ti gospodje sploh za preveč netmme in potrpežljive. Pri drugem narodu bi se kaj takega ne moglo zgoditi. Tam so duhovniki ljudje, kot vsak drag človek, ki nima nobene pravice vmešavati se v sociable m jame zadere. Se ni zatb m
Pri
v Ameriki toliko kot vsak druu iradnik. zdravnik ali uslužbenec ii deluje v svojem ožjem krogu n si ne prisvaja pravice posegati 7 delokrog drugih in mogoče se >olj pametnih ljudi kot je on.
Zašel sem pa že predaleč v svo-iem razmotrivanjn. Sedaj hočem e še omeniti stvari, ki se vrše v N'ew Yorku.
S precejšnjo požrtvovalnostjo /seh slovenskih krogov so zgra-lili preteklo leto lastno slovensko cerkev in vstanovili slovensko ?erkveno občino na osmi cesti. — se pomisli vse ter vpošteva itevil© Slovencev v Greater New \orkit, je to že lepa pridobitev. Seveda le z verskega stališča. Se-laj pa hočejo gotovi gospodje caterim je prostor na osmi cesti ireozek, vstanoviti v Brooklvnu *e eno slovensko cerkveno občilo. Ta naj bi obsegala brooklvn->ke in ridgewoodske Slovence, ki majo baje predaleč na osmo ce->to. C e se prej prispevali za cerkev na osmi cesti, zakaj hočejo *edaj čez pol leta zopet drugo? To mi ne gre v glavo.
Poleg tega pa bi bilo boljše, da se deluje in agitira za Slovenski Oom v New Yorku. o katerem je lilo že dosti govorjenega. Kje naj bi stal, je stranska stvar, kei je glavno to, da bi bil v resnic' r n kaj. Če je v Greater New Yor-cn prostor za dve slovenski cerkveni občini in ne vem koliko dru stev. je menda tudi za Slovensk: Dom. Žalostna pa nam majka, da se nam Slovencem vsaka stvar skazi, če nimajo pri tem glavne besede posvečeni gospodje. Ko sc 'idali cerkev, ni bilo med vsemi newyorskimi Slovenci nobenega ki bi bil proti slovenski cerkvi. — Če niso že prispevali, pa so vsaj molčali in si mislili svoje. Kakor hitro pa bi začeli znova agitirati za Slovenski Dom, ki naj bi bil Dom vseh newvorskih Slovencev bi prvi nasprotovali oni, katerim šo newyorski Slovenoi sezidali dom in jih posadili na gorko. — Vidite, za tem grmoan tiči zajec Bolj kot druge cerkvene občine bi potrebovali v Greater New Yorku Slovenskega Doma. Tako bi b$o zadoščeno vsestranskim potrebam, verskim in drožabnim Nihče bi ne mogel reči, da nismo storili, kar je bilo mogoče, a ravno to je slabo pri nas, da hočejo na vsak način dobiti oblast v roko ljudje, ki so preveč zagrizene enostranski, da bi spoznali in priznali resnične potrebe te ali one slovenske naselbine v Amepiki.
Star naročnik.
Brooklyn, N. Y.
V soboto dne 23. t. ni. priredi na« "Zvon" v dvorani rojaka g-. Franka Mraka zadnji letošnji pevski večer v tej sezoni. Na programu so pesmi zadnjega koncerta in druge. Prijatelje slovenske pesmi prav vljudno vabimo k tej prireditvi. Zabavne večero našega Slovenskega pevskega društva "Zvon" so doslej maši zavedni rojaki prav radi posečali in upati je, da ne zamude tudi tega. Žal jim ne bo! Razun šaljive pošte se bo tudi prav lepili dobitkov izigrajo in but least is not last, naš Mrak nam jamči, da ine bomo lačni, a bogrne, ni — žejni! Na veselo svidenje torej v soboto! Za "Zvon": L. Tomaš, predsednik. L. Muc, tajnik.
Brooklyn, N. Y.
Dne 15. julija bodo priredili odborniki slovenske cerkvene občine v Brooklynu skupaj z moškim društvom Najsvetejšega Imena (Holy Name) prvi letni piknik v Florida Parku v Glen-dale na Long Islandu, ki je takoj poleg znanega Hemry Walter's £ me raid Parka. Čisti dobiček je njBmenjete v korist alovenske eer kvene občine. Vse newyorgki in
brooklynski rojaki se vabijo, da se obilno vdeleee tega piknika.
Dne 22. julija priredi Zveza ▼šefa brook lynskih moških in rpla deniškiii društev Najsvetejšega Imena svojo letno demonstracijo kateve so bodo letos prvikrat vde ležili tudi Slovenci Brooklynsko ■moško društvo je sklenilo, da se je bo vdeieafailo koiikor mogoče v tarife. Letos bo ta de v fitojwrflk na Long
)£tr «s mgvečje
brezžične naprave na svotn. Pri-akuje se do 20,000 mož in nila-deničev. Vožnja tja in na*aj stane $1.30. Posebni vlaki bodo od-■"li iz Brooklvna in Long Island! Oity okrog pol ene ure. — Moško društvo vabi tudi druge slovenske može in mladeniče, da se. vde-leže te velikanske parade. Kdorkoli se želi vdeležiti, naj se vsaj do J. julija priglasi pri tajniku thrust va g. Fr. G. Tassotfci-ju. l:iO Scholes St., ali »pa v New Yorku v uredništvu "Ave Mania"'(67 E. 7. S«t.). Vozni listek - jse mora plačati naprej.
K obilni vdeJežbi vabi
Odbor.
Pittsburgh, Pa.
Na podlagi tako resnih časov, kot jih imamo sedaj, jelo se je svitati nekaterim bolj duJekovid-uim možem, da se sedanjost ne »me -podcenjevati in da je potreba i na vsak način nekaj ukreniti, da bo mogel narod spofenati, na kakem stališču se narhajbw — Mnogo naših rojakov niti danes ne misli na to, da se Združene države nahajajo v vojnem stanju. Živijo brezskrbno in nesmiselno, kot da bi se sedanja situacija ne mogla njih prtuv nič dotakniti. V resnici pa temu ni tako. Časi so zelo resni in nihče ne ve, kaj se kuha v diplomaticnih krogih v Washington«. Obzorje Združenih držav je postalo nekako temno in prav' lahko se dogodi, da nastane oY)-\ čutna ploha za marsikoga, kateri i se ne zavedal svojih dolžnosti napram naši novi domovini.
Toraj tu nastane vprašanje, kako se moremo zavedati svojih; dolžnosti. Stvar je čisto enostav-j n<a, in sicer: zberimo se skupaj, nastopimo javno ter pokažimo1 ameriški javnosti, da smo kom-!	NA PRODAJ
paktni narod, katerega namen je imam dve novi hiši, ena ima 4 so-biti lojalen in patrijotičen na- be in druga pa 6 sob in Še pose-pram sedanji vladi.	hej tri lote, ki merijo 42 čevljev
Za to svirho se je že osnoval na širokost in 260 čevljev na dol-centralni odbor, zasstopan po vseh go^t ter ležijo na lepem kraju v slovanskih narodih, sestoječ h bližini mesta in poulične železni-Čehov, Hrvatov. Srbov, Sloven- ee- Prodam zato, ker se mislim cev, Slovakov itd. Ta odbor ima naseliti na farmo. Kdor si žel; ku-nalogo, da priredi velikansko vse-' piti svoj dom, naj ne zamiicii te slovansko patnijotično manifesta- lpPe »prilike, ki se mu zdaj nudi. cijo aili parado, katera se bo vrsi- Ce kdo izmed rojakov dobi kup-la dne 24. junija v tukajšnjem ca drifgorodea, mu dam $25 na mestu Pittsburghu.	grade in rojaku pa na lahke ob-
Dne 10. junija se je vršil shod r°ke. Jaz se hočem v kratkem na-v tukajšnjem Slovenskem Domu s<?liti na farmo. Za natančnejša vseh slovenskih društvenih urad- pojasaiila se obrnide na lastnika: nikov .kjer so se izvolili posebni	Frank Grabnar,
odbori za nadaljno delovanje v 3511 Garden Ave., Indianapolis,
Zelen mail obrasta Zrušene zidove, Veter skoz nje diha Žalostne glasove. Povej, razvalina, V solneu zatemnela! Kaj je moč človeška, Kaj so njena delat 1 življenje naše, Ki tak' hitro teee. Al' so same sanje? — Sanje — jek mi reče.
Samo namažite
PEDISIN
na svoje noge vsako jutro.
Potem se vam ni treba ničesar bati.
Prav lahko boste plesali noč in dan.
Vaše noge
Ne bodo potne Ne bodo utrujene Ne bodo pekle Ne bodo srbele
Niti kurja očesa Niti odrastki Ne morejo narasti.
Ena velika škat-lja dovolj za več mescev stane le $1.
j (21-23—6)
hid.
POZOR, ROJAKI!
prid parade.
Kakor je dosedaj razvidno, ne bo niti eneiga tukajšnjega slovenskega društva, ki se ne bi odzvalo temu pozivu. Vdeležba bo zelo ogromna tudi drugih slovanskih narodov. Ako se bomo tudi mi ■Slovenci tako zanimali za to prekrasno idejo, se že lahko danes računa na množic o kakih 30,000, katera se bo dne 24. junija pomikala po pittsbnrških ulicah. Toraj, tu nas bo šele spoznala ameriška javnost, da nas ni res tako malo, kot nas nekateri slikajo.
S tem naredimo mogočen utis na druige narode m še večji utis pa naredimo na vladne kroge, kateri bodo tedaj tudi navzoči.
Parada se prične iz North Side parka točno ob pol drugi uri popoldne. Mi Slovenci se snidemo Podpisaori naznanjam o svoji točno ob 12. uri opoldne v Kranj- ženi. katero si predočnjete, wlede-»ko-Slovenskem Domu ter od tam če: Razen lepe svote denarja, ka-korakamo do 48. ceste. Od tam se terega mi je odnesla, vzela je « se-popeljejmo s poulično želdmico do 0j tudi najin poročni list, da bo-9. ceste, tako da pridemo pravo- sta z njenim Ijnbčkom goljufala časno do North Side parka, kjer ljudi. Dotični se pise John Hro-se zdruisimo x ostalimi narodi. | vatin, je srednje postave, po>>ta-Parada se zaključi pri Exposition ve, plavolas, okroglega lica in Hali, nakar se podamo v notranje prav zvitega pogleda. Varujte se prostore, kjer se bodo vršili razni jo, rojaki, kjer se bosta naselila, govori.	j kajti ona je grorano podvržena
Shod se otvori ob 3. uri popol- prostituciji ter zraven tega iin:» dile, katerega otvori kot predsod- ona, Katarina Željko, oziroma Re-nik shoda Albert Mamatej, pred- telj ali pa Hrovatin, tudi dolge sednik Narodnega Slovaškega' prste.
Spolka (dri^tva). Na govorni- Ker dan za dnevom več čujem škem prostoru nastopi tudi župan o tej malopridnici, s tem sc me je (mayor) Joseph G. Armstrong, tudi rešila.
2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio.
VABILO na
VELIKO PLESNO
in
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi
društvo "Napredni Slovenci" št. 254 SNPJ v prostorih društva "Bonairski Slovenci"' v Bon Air, Pa., v nedeljo dne 1. julija 1917.
Obenem bo tudi obletnica društvene zastave. Pričetek je ob 2. uri popoldne.
Vsitopnina za moške $1, dame so vstopnino proste. Tem potom vljudno vabimo va» sosedna društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše vesclice v obilnem številu vdele-že. Svirala bo Moxham godba na pihala pod vodstvom g. Roglja. Za sveže pivo, hladili prigrizek in vse drugo bo skrbel odbor.
Torej na veselo svidenje 1. julija ob dveh popoldne.
Opomba: Kdor izmed članov tega društva se ne vdaleži veselice, plača v društveno blagajno $1.00. Torej pozor!
Anton Jakobe, tajnik. _(3x 1S.21.26— _
da pozdravi iflSe navzoče. Zatem slede sledeči govorniki: glavni govornik minister notranjih za-_ dev Lane iz Washingtona, sodnik^ (judge) Joseph BefiFington, elan ■zveznega atpelaeijskega sodišča, kongresni zastopnik Kendall in po eden govornik od vsake slovanske narodnosti. Za nas Slovence bo igovoril Rev. Matej Kebe.
Cela zadeva t>o zelo zanimiva in vpoštevanja vredna. Toraj, rojaki, ne zamudite te prilike ter vdeležite ste polnoštevilno. Sedaj je čas in prilika, da se pokažemo, { kaj smo in kaj mislimo. Morebiti sc num. ne bo nikdar več ponudila taks priložnost nastopiti, kot ravno sedaj, kjer nas bo vlad« spoznala ter v marsičem tudi vpo-štcrvala.
Toraj na sHdeiye 24. junija!, ,	PubKcijski odbor. '
Frank Zeljko, 915 Kentucky Avenue,
Sheboygan. Wis
OJL

rabil
Primjan po m&bu, ki ca j« ladfrmaeib
SOROL
M J« Izkazal Čudovito aspainUn za M«l«dra ia trahwlw. bol«a
nkt,uddw, glavobol, izza bo
taka. probUa v zUvi. itd. >UL
Privadi ca teta konpaalja ki izdaloj« »lavni "Pala Ex-paUar". itiw r rad no aradatvo za vdrgacnj«-
Pamatan glavak ima vedno aHa ataktenleo pri wWi, Ste. fa Me. v.vaah tekaraafa.
•H P* Pri-	_
r. ad. uefent« co*
NA PRODAJ
farma 14G akrov, dve hiši, dva hleva, poljedelsko orodje in stroji, pet konj. katerih tehta en par 2800 funtov. 22 glav živine, tri prašiče, kokoši in sploh vse, , kar spada k farmi, ki se nahaja blizo mesta, šole in mlekanie. Proda se -z vsera ali pa prazna. Cena vsemu je 6600 dolarjev. Za podrobnosti pišite na:
M. E. K., Box 122. Coaperatown, N. Y.
(21-22-6)
NAZNANILO.
Tam potom naznanjam prijateljem in znancem «irom Amerike, da je 14. junija mirno v Gospodu zawpal moj brat
FRANK JANŠKOVEC
po dolgi in mučni bokzni jetiki. Pokqpali smo ga 16. junija. Star ie bil 25 let. V starem kraju zapušča stariše, enega brata, tukaj pa več sorodnikov in enega brata ter mene žalujoto sestro
Terezijo Wolgemuth.
Mirnp spavaj v tuji zendji, nikdar ne pozabljeni brat.
Peoria, HI.
.. • iii J . ' -
. • .. f ■ ■
p

GLAS NAHODA, 21. JUN. 1917.


GLASILO JUGOSLOVANSKE ©KATOLIŠKE JEDNOT

Glavni sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
Inkorporiruia lete 1900l

GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.	j
Glavni tajnik: JOSEPH PI3HLER, Ely, Minn.	*
Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.	f
Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh I'*-	— A _ ... , rf llltllf^
NADZORNIKI:
JOHN GOtTZE, Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
fl KO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. ' s LEONARD 8LABODNIX, Box 480, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
G08P0DAR8KI ODBOR:	/
JOSEPH PLAUTZ, Jr.. 432 — 7th St., Calumet, Mieh. f
JOHN MOVERN, 482 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RiriXM.K PERHAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK 8KRABEC, St k. Yds. Station RFD. Box 17, Denver,
Cole.
FRANK KOCHEVAR. Box 386. GUbert, Minn.
V si dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne »OMljatvii. naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na oh* bna sli neuradna pisma od strani članov se ne bode
oziralo.	•
« j 4
Druitveno glasilo: "GLAS NARODA".
Jtflnota f>oslujc po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V blagajni nad $200,000.00 (dvesto tiso« dolarjev).
Bobiih k ih podpor, poškodnin. odpravnin in smrtnin je že izplačala nad $1,220.000.00 (Miljon, dvesto dvajset tisoč
dolarjev.
.lednota zavaruje za $250.00, $500.00, $1.000.00 in $1.500.00 h n trt nine, ter no $1.00 in $2.00 dnevne bolniške podpore.
Koltiiška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik m jo sveat, da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Za Jiadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.	~
P . ki. pu zadnje konvencije se ima razpisati asesment za Gla-> i" i .. dvakrat na leto po 25c od člana (iee) in to meseca januarja in ju!-m vs,ik eg* let*. Zatorej se tem potom uradno naznanja vsem cenjen m tajnikom krajevnih društev, da blagovolijo prihodnji mes<s ; .b.rnt; ud rlanov in članic poleg rednega asesmenta tudi asesmem u '»IjtHilo .to j«» nameci julija.
V /sinjih i-ftih mew i h so bili nekateri člani(iee) suspedirani in I.f naraj sprejeti. V*em tistim se mora Glasilo ustaviti, to na mora*.. t..jmki poročati na glavni urad. Dodati je treba tudi popoleti naslov. d« /amore upravnistvo ustaviti Glasilo pravim osebam. Po-i a M- tudi nove člane. kateri dosedaj še nk*> bili naročeni na Gla-mK da bodo w tisti, ki ni*o izvzeti Glasila, istega tudi prejemali, i/ jeme le pri družinskih članih, to je, kjer je po več članov skupaj v en družini, tarn zadostuje eno samo Glasilo.
Z bratskim pozdravom	*
________________Joseph Fishier, tajnik.
VOJAŠKA DOLŽNOST IN NAfiA ORGANIZACIJA.
Združene «ln,*f so pričele luibirati vojake za vojno; vsakdo, ki j.- d<iM»g~1 staroNt od 21. leta do 31. se je moral registrirati za vojno službo. Vprašanje je sedaj, koliko članov J. S. K. J. bo moralo iti l« i or. /j« in to vprašanje je sedaj razmotrivanja vredno.
Ve m. da *e nahaja v naši Jednoti precej čianov goriomenjene »tar .sti, koliko jih bode pa pokicanih pod orožje, se bo pa šele kasneje pokazalo.
N*ša dolžnost je, da se že sedaj bavimo s tem vprašanjem. V »ojno *duy\M vpoklkanim članom Jedbote ne bo potreba plačevati b.itaiak.- iMnl|K>re, enako ne. ako se kaj poškodujejo; zato bodo skrbele Združene države s pokojnino, ker so se v njeni službi ponesre-eili ali /boleli. Y*e drr.gačno pa je vprašanje za smrtne slučaje; in to je koeljivo vprašanje.
Popolnoma vnemar jih ne moremo pustiti že iz ljubezni do bližjega ne. Celo smrtno podporo dati je pa nevarna zadeva za nafio .V, i noti no blagajno Mogoče bi se dalo ukreniti, da bi za smrtne slu čaje ▼ vojni plačati vwaj polovico zavarovalnine T
Potom pride pa še na \rsto vprašanje glede plačevanja a&es-inemov xa v vojno vpoklicane. Črtati jih kar jednostavno se mi ne zdi prsi Ino, k »t v vojno službo morajo iti; največji dtei vpoklicanih U» zopet prišel nazaj v delo na svoja mesta po vojni in teb ne bi MD<"-li > m trati kot za novo pristopivše.
J a* bi bil mnenja, da bi se asesment za posmrtnino razdelil na v«« druge » Isne; r. bolniški in poškodninski sklad bi itak ne f»Bo potreba h» sinentov. Mogoče mi bode marsikdo ugovarjal v tem oaaru, ali moj** mnenje je, da nekaj centov vsak mesec lafako vsi drugi utr-pnno, ki ostanemo na varnem in nekaj žrtvujemo za one, ki motajo pod orožje.	. |9 f I
To je sicer le moje zasebno mnenje, in kaj rad bi videl kakega •o drugi rojaki. Še rajie bi pa videl, da se naš glavni odbor pri ne baviti s tem važnim vprašanjem t sedanjem času. Hoj je le dati nekako inieijativ*> v tem vprašanju, da se ž njim bavimo in konečno tudi kaj ukrenemo, p redno pridemo do Poudarjati pa si drznem, da smo vedno kaj radi narekovali eden za vse, zato bi rad vedel, d se tudi drugi člani a-
/
-nmm
JZ URADA GLAVNEGA PREGLED MED DRUŠTVI Of JEDHOTO
DOHODKI:
L00
0.25
ZA MESEC MAJ 1917. STROŠKI:
1.	263.63	114.00	14.70	4.42	22.10	
2.	240.30	145.50	19.00	4.60	23.00	1.00
3.	103.52	57.00	7.60	2.16	10.80	
• 4.	63.22	39.75	5.30	1.40	7.00	
5.	69.53	31.50	4.20	1.10	5.50	
6.	• 36,50	33.00	4.40	0.88	4.40	
9.	264.41	127.50	16.90	5.02	25.10	1.00
11.	47.21	21.75	2.90	0.88	4.40	
12.	73.49	51.00	6.80	1.82	9.10	
13.	104.72	66.75	8.60	2.14	10.70	1.00
14.	44.04	19.50	2.60	0.84	4.20	
15.	110.78	57.75	7.70	2.20	11.00	
16.	132.94	90.75	10.20	2.84	14.20	3.00
17.	32.81	11.25	1.50	0.30	1.50	
18.	254.84	141.75	18.90	5.26	26.30	
19.	136.74	81.75	10.30	2.72	13.60	
20.	90.77 105.55	57.75	7.30	1.88	9.40	
21.		53.25	7.10	2.06	10.30	
22.	124.25	57.00	7.60	2.22	11.10	
25.	170.70	95.25	12.20	3.24	16.20	1.00
26.	82.51	39.75	5.30	1.48	7.40	6.00
27.	57.99	45.00	6.00	1.22	6.10	
28.	30.11	21.00	2.70	0.62	3.10	1.00
29.	98.19	52.50	6.90	2.06	10.30	
30.	230.79	137.25	18.20	4.50	22.50	1.00 1.00
31.	144.40	103.00	10.40	2.86	14.30	
32.	81.60	51.75	6.90	1.62	8.10	
33.	103.99	60.75	8.10	2.62	13.10	
35.	85.33	44.25	5.80	1.58	7.90	
36.	179.85	129.00	16.20	3.78	18.90	4.00
37.	480.39	237.75	31.30	8.10	40.50	3.00
38.	62.04	39.00	5.20	1.20	6.00	
39.	113.75	67.50	8.80	2.12	10.60	1.00
40.	123.19	57.00	7.60	2.58	12.90	1.00
41.	42.82	24.00	3.10	0.90	4.50	
42.	96.10	52.50	6.90	1.88	9.40	1.00
43.	57.53	30.00	4.00	1.10	5.50	
44.	82.32	48.00	6.40	1.62	8.10	1.00
45.	132.44	81.00	10.10	2.82	14.10	4.00
47.	100.29	44.25	5.90	1.76	8.80	
49.	81.50	44.25	5.70	1.40	7.00	1.00
50.	33.87	22.50	3.00	0.72	3.60	
51.	35.87	25.50	3.40	0.72	3.60	
52.	86.38	50.25	6.50	1.78	8.90	
53.	116.92	74.25	9.90	2.70	13.50	
54.	48.00	26.25	3.50	0.90	4.50	
55.	67.45	39.75	5.30	1.34	6.70	2.00
57.	46.24	29.25	3.90	1.12	5.60	
58.	73.49	39.75	5.30	1.48	7.40	
60.	52.40	33.75	4.30	0.88	4.40	
61.	49.51	39.75	5.30	1.06	5.30	
64.	31.42	17.25	2.30	0.52	2.60	
66.	85.11	44.25	C.90	1.32	6.60	
68.	63.25	34.50	4.60	1.14	5.70	
69.	38.36	19.50	2.60	0.66	3.30	
70.	28.37	17.25	2.30	0.58	2.90	
71.	119.61	90.00	11.50	2.40	12.00	3.00
72.	28.36	14.25	1.90	0.50	2.50	
75.	46.63	48.00	6.20	1.34	6.70	1.00
76.	42.34	21.00	2.80	0.78	3.90	
77.	51.10	18.00	2.40	0.66	3.30	
78.	124.57	51.75	6.90	2.10	10.50	1.00
79.	17.44	12.00	1.60	0.34	1.70	V^ i
81.	26.09	24.75	3.00	0.60	3.00	
82.	73.26	49.50	6.60	1.58	7.90	
83.	25.90	13.50	1.80	0.36	1.80	
84.	68.91	33.00	4.40	1.10	5.50	
85.	109.25	63.00	8.20	2.08	10.40	3.00
86.	32.95	13.50	1.80	0.60	3.00	
87.	25.32	22.50	2.90	0.64	3.20	
88.	40.63	24.75	3.20	0.74	3.70	1.00
89.	52.31	36.00	4.70	1.10	5.50	
90.	30.04	27.75	3.70	0.74	3.70	1.00
92.	39.44	27.00	3.40	0.78	3.90	
94.	143.52	76.50	10.20	2.64	13.20	1.00
99.	45.39	33.00	4.40	1.18	5.90	
100.	28.73	20.25	2.70	0.54	2.70	1.00
101.	28.31	16.50	2.20	0.50	2.50	
103.	68.21	50.25	6.70	1.34	6.70	
104.	19.00	18.00	2.40	0.50	2.50	
105.	59.74	36.00	4.60	1.20	6.00	
106.	37.80	30.75	3.80	0.78	3.90	
107.	35.07	21.00	2.60	0.58	2.90	
108.	35.01	22.50	2.90	0.86	4.30	1.00
109.	29.90	17.25	2.30	0.54	2.70	
110.	79.85	48.00	5.40	1.40	7.00	1.00
111.	63.54	34.50	4.60	0.74	3.70	
112.	25.06	17.25	2.20	0.50	2.50	
114.	110.20	102.00	12.90	2.62	13.10	3.00
116.	45.70	24.75	3.30	1.14	5.70	
117.	16.14	15.00 -	2.00	0.44	2.20	
118.	23.11	12.00	1.60	0.40	2.00	1.00
119.	11.23	12.75	1.70	0.34	1.70	
120.	26.08	23.25	3.10	0.62	3.10	1.00
121.	32.35	20.25	2.70	0.68	3.40	
122.	20.74	21.75	2.40	0.52	2.60	3.00
123	11.90	10.50	0.80	0.20	1.00	
124.	12.65 *	12.75	1.40	0.30	1.50	15.00
9.			50.00	vrnj. oper.	podpora	
88.	200.00 vrnj. del smrt —					
	7957.12	4564.00	641.30	151.72	758.60	71.00
0.75
0.50 0.25
' r'
1.75 0.25 0.75
0.25 0.75 0.50
0.25
0.25
0.25 0.70
1.00 0.25 1.80
0.75
0.25 0.25
0.25
0.25
0.25
0.25 0.25
0.25
0.25
0.25
2.70 3.00
4.50

"" ^ 1
419.85		127.00	127.00
433.65		128.00	128.00
181.08	1000.00	185.74	1185.74
116.67		, 90.00	90.00
111.83			
79.18		146.00	146.00
440.68		404.00	404.00
77.14		115.16	115.16
142.21		197.00	197.00
193.91		43.00	43.00
71.68			
189.68		165.00	365.00
253.93		47.00 200.00	247.00
47.36		33.00	33.00
427.05		274.57	274.57
246.36		29.00	29.00
167.35			
178.76		46.00	46.00
202.17		148.00	148.00
298.59		135.29 50.00	185.29
142.44		87.00	87.00
116.31		30.00	30.00
58.53		15.00	15.00
171.70		63.87	63.87
414.49		193.00 50.00	243.00
276.71		169.00	169.00
149.97		28.00	28.00
188.56			
145.11	2000.00'	46.00	2046.00
352.48	1000.00	143.19	1143.19
801.54		198.00 ------	198.00
113.44		31.00	31.00
203.77		93.87	93.87
204.52	1000.00	75.00	1075.00
75.32		31.00	31.00
167.78		59.00	59.00
98.38		17.00	17.00
147.44		58.00	58.00
244.46		41.00	41.00
161.25		18.00	18.00
140.85	'"t.		
64.39		40.00	40.00
69.09		*	
153.81		27.00	27.00
217.27		54.00	54.00
83.15			
122.54		* 128.33	128.33
87.11			
127.67		86.00	86.00
97.53		28.00	28.00
100.92		65.00	65.00
54.09			
143.18		11.00	11.00
109.94		65.00	65.00
64.42			
51.40			
238.76		92.00	92.00
47.76		8.00	8.00
109.87			
70.82		30.00	30.00
75.46		27.00	27.00
197.07			
33.08			
57.44		17.00"	17.00
138.84		86.00	86.00
43«6			
112.91	1000.00		1000.00
195.93		84.00 25.00	109.00
51.85		54.00	54.00
54.81		59.00	59.00
74.02	200.00	15.00	215.00
99.61			
66.93		10.00	10.00
74.52			
247.31		11.00	11.00
90.12			
55.92		59.00	59.00
50.01			
133.70		10.00	10.00
42.40			
107.54		53.00	§3.00
77.03		29.00	29.00
62.15		55.00 ^ ,	55.00
66.57		38.60 J	38.60
52.69		59.00	59.00
142.90			
107.08			
47.53			
243.82		73.00	73.00
80.59		8.00	8.00
35.78	500.00	34.00	534.00
40.36		12.00	12.00
27.72			T
57.15			
59.38		40.00	40.C0
53.71			
27.40			
48.10			
50.00			
200.00		■r.	
14170.69	6700.00	5178.62 325.00	12203.62
5.25	21.70	_____________________
Prva itevilka pomeni številko društva, druga smrtninski sklad, tretja bolniflci sklad, četrta poškodbeni sklad,, peta onemogli sklad, šesta troškovni sklad, sedma prfeto pnino, osma glasilo, deveta razno, deseta skupaj, enajsta smrtnino, dvanajsta bolno podoporo, trinajsta skupaj.
NAZNANH4.
GLAVNI ODBOR JSSSJ JE SPORAZUMNO Z NADZORNIM ODBOROM NABOČIL ZA DESET TISOČ DOLARJEV ($10,000) LIBERTY BONDS (BOKDOV SVOBOD£).
JOSEPH PMLBB> tajnik
SprinfffWld. Mo^ 19. junija. — 40-letni farmar Sam Tippon se je hotel z vosom prepeljati Ses n ko juina od .(Vrtan flpn. Na
" r " • - ;; —
j;^,. i"...- ■■A
IžBmi
te, osemletnega sina in Sam Foxa. brata njegove ime.
Še preden je prišel z vozom sredi reke. je voda spodnesla konje. In voz ki konji so Sli po reki navzdol. Sam Foz je pograbil osem-in je z njim pripla-
val na obrežje, Tippon, žena Id dete so utonili.
Tippon je bil dober plarac, in mogoče bi bil rešil ženo m dete. da ga ni voda vrgla ob deblo s tako silo, da je dobil «zek> hudo poškodbo na
r
GLAS NARODA, 21. JTTN. 1917.
Dopisi.
Imperial, Pa.
je takorekoč naš program propadel. Dajmo poskusiti v glasilu, če bo SIo."
Moj namen je tak: Pustil bom atvar za enkrat. To pa le pod tem
Protest.
Sam aprevidim, da nikjer niso f>ogojem) da se tudi mene pusti dobri prepiri, ponebno pa v or-a- u>r da se spalnjlflejo ^diiji skle-nizaciji, pa ne morem molčati, mi ^	Kakorh*™ bo pa
vest ne pusti.	j kdo začel agitirati za eno ali dru-
Mr. Kom p sedaj pravi, da me g0 stranko v Jednoti, se pa zopet bo ignoriral. Dobro, ampak pred- oglasim, pa naj bo kakoršnekoli 110 bodeva s stvarjo pri kraju, barve. NaSa Jednota naj cfostogi morate Vi pospešiti korake in me kakor "Life insurance družba dati zapreti zaradi nemoralne pi- nikakor pa ne za kakoršnokoli save. Moja prisega ne velja nič; stranko, pa bo vse O. K. Pa bo-kt-ivca, ki je moj podpis ponarc- dete videli, sobrati! j al, jaz ne vem kje iskati. In ako_ Da bi pa mi začela vpeljavati bi Vi bili zavzeli pravo stališče v kakšno rcakcijo zopet nazaj, kdo utvari, bi bili meni naravnost pi- se bo pa z nami združil? Odkoder sali magari pod drugim imenom, smo jo papriromali, menda ne bo-Obeneni bi tudi spoznali mojo pi- mo več nazaj silili* Kavo, kar pa niste storili. Kje pa| povsodi je tudi stokanje, <Ja j* bila Va«a pamet ? Denuncirati spaH	t0 a saimo v dru.
človeka brez dokazov, ali ni to j oMiki poVedano; ravno v na-mjvečja nearamntwt od moža*	inrperialu imamo zgled. Pred
Vi pravite, da ste katoličan in nefcaj leti je brez števila članov politično deinokrat. Dobro; pra- o^opj^ ko so jih silili k spo-vilno bi se pa imelo glasiti: jaz vedi ln kaj je nato Cedilo? Vsta-sem klerikalec prve vrsto in ob- novii0 se je društvo "Prostost" enem »vtokrat.	jSNPJ* katero sedaj šteje čez sto
Vas prav skrbi, kajne, kaj sem člaimv in ima svoj krasen Narod-pa jaz. Pa brez skrbi bodite zi-' ni Dom, medtem ko naše društvo me, kakšne barve se-m. V resnici šteje komaj sedemdeset članov, ste mojo barvo že neštetokrat po- pa sedaj je po toči in zvonenje vedli i, nazadnje bom menda pa še ne pomaga nič. cikast ali pisan. Sem rdeč petelin,j Jaz ne Kpa(iam še dosedaj podi ijrram opico, sem duševna reva <]ottfno jednoto, zdi se mi pa ta-( itd.	.'ko, da ima dotična si. organizra-
Vaš vprašam, ako imate še kaj ^	podlago. To kaže
gnojnice v zalogi; mislim pa. da nje napre(iek. In ravno notri vije večkmi izčrpana. Takih ljudi jc dig jjudi raziiftnega mišljenja in Bog lahko v«el! Zato pa trko abem>m lepo disciplino, priporočate spoved, ker-ste jo res Jaz tukaj lahUo trdim: ^
I>otrebrn, ne samo o \ekki	na5a Jednota bi imela lahko bo-
ampak vsak mesec Avtokmt m ^^ ^^ 41ih ako ne
ma T^benega usmiljenja z nobe-,^ £ "^farjev". Nič so
nim elovekom, kakor n. pr. nem- (	,	^
.. .	,	u i * ne bojte	napredka! Nobeden ne
Ski cesar Kdor se mu absolutno , . ,	» r	. „ . , ,
3KI rrear. ivui	pBal prepričanje kakega
ne pokori, je pa vse, samo človek r	. , . ,___
»	' J 1	jsobrata, samo vi drugi vsakemu
svojega pustite in nikarte eaie
.Ta® bi Vam svetoval, da bi se šli od premogarjev manire učit
stvari notri spravljati, kar ne lanire ucu, „pa<ja pod zavarovalno podjetje ima je vsaki premolar več kot M.'^ teksne potrebe. Dokler bodete V«*stc, tisti časi so minuli ko je pa yi drugi brez ^Stovainja par n pletežev vladalo proletan- ^,juvaU po obratih drugega pre-jatu. Tudi dela v« v je zaeel glavo uri-ania toliko fasa pa ne ^ atli.
vscHMivati m
se
rn. t'lovek spoštuj človeka in svo-
dati, kako
igra za njegove žulje. Vidite, in . mbtfjA^ ak(> hff6eg> da te bo ravno dolar igra pov*od	tudi drugi spoštoval!
Pred leti sem eital te-le besede
ulogo. ako ne piai-uci «»rsnient;i ;
ti sp<»v«sl ne pomaga nič: suspen- v wkew ^venskem časopisu in daeija sledi. In jaz. ko grem yea- niis]im Ja so vrcdne> da se zapisih v salun spii par vrčkov piva. . . _ moram plačati. Ako bi jaz rekel
saluuarju: "B«« ti pmrni", ali bi Delaj — počivaj! bil zsdovotje« ? Mislim, da ne. J Stvarjaj — uživaj!
To l>i jaz rad vedel, zakaj je Stopaj navzgor iz meglenih nižin, nekaj ljudi na svetu, da morajo j^-.j svetlobe, ker solnea si sin!
<pov><>di in v vsako stvar ve- Hram pravico, varuj pogum, ro vtikavati ter mučiti in tako- siuaaj resnico, spoštuj svoj
razum!
Človek si — nič več,
Nmpuh zaničuj ! Človek si — nič manj, Pa glavo dvignj!
Društvo sv. Alojzija štev. 87 JSKJ v St. Louisu, Mo., je sklenilo na svvoji zadnji mesečni seji 10. junija strogo protestirati v gflas&u JSKJ proti glavnemu gospodarskemu. odboru zavcUijo novih pravil.
Že bo kmalu leto dni minulo, odkar je bifta redna deseta konvencija, pa še zdaj nimamo novih pravil. Na konvenciji je bilo sklenjeno. da pravila morajo biti gotova do januarja 1917. Zdaj bo pa že polovica leta 1917, o pnavi-i lih pa ni ne duha ne sluhiia. Če bi kateri član rad pridobil kakega novega člana, pa mu pravi: pokaži mi pravila, bom videl, kaka pravila imate. Pa kako jih bn pokazal. ko jih še sam nima in sam ne veT kakšna so. To je na škodo celi jednoti.
Kakor se razvidi, je glavni gospodarski odbor mislil, da bo prihranil par sto dolarjev v 'blagajni jednote. če bo del prav po nizki ceni tiskati pravila kakemai ma-začu. »pa se je prav dobro opekel.' Zdaj bo pa še par sto dolar j ev* všlo in notri ne bo nič prišlo. Zakaj ni dal gospodarski odbor pravila v tiskarno, Iti ima tananje v tem in bi malo vee plačal? Pravila bi bila že zdavnaj gotova in ne bi bilo mikakili zmešnjav, ka-: kor so zdaj.
Člani društva sv. Alojzija strogo protestira, zakaj se gospodarski odbor ne požuri, da bi bila pravila vendar enkrat tiskana in razposlana na članstvo, da bi vsaj videli, kaj imamo in pri čem da smo. Če pa tega noče storiti, naj pa poda resignacijo, da bo vsaj članstvo vedelo, pri čem da je.
Mi člani društvia sv. Alojzija prosimo vse člane in elaniee naše JSKJ, da se nam pridružijo ter protestirajo proti gospodarskemu odboru, da pridemo do končnega cilja.
Predsednik: Louis Praprotnik.
Tajnik: Prank Lubieh.
Blagajnik: Robert Kunstel. (Pe čat društva.)
Naznanila.
Opomin.
rekoč nami teptajo Krwtusove nauke. Radi bi viduli, da bi v*ak človek ravno tako delal, kakor sitmi zahtevajo, sumi pa tega ne delajo. Ravno v tem kratkem času so eni pokazali v »o nagoto v(	• tunik ki pravi: "ljubi svojega Ako bi naš slovenski narod, naj bhiintwa kakor sam seb-\" De- bo v Amerik: ali v domovini, do-laiLi m) ravno nasprotno: bolj če ti«"<ne vrstice dobro premislil ter ga opljuj«-*. tem lnJjše bo. l>epa pretehtal, koliko bi bilo manj livala možaki, /a vaše prepriča- prejiira po časopisih! Sc^aJ smo! nje. le sami m»d seboj ga držite! pa eden čez drugega; vsak hoče Od vaših naukov s* bom prav Hh- več biti. Kmalu .bo tako, kakor je emaiH-iiarml' i bilo svoj čas v Ljubljani v kak-In vpra^iis Vr. g. K oni p: Kaj :ne mWM jšem h^itelu. Vsaka miu Kploli Vi \ffc.tr sUWga «» meni. ker je imela svoje umike, ki so tvo sns tak nccnačajiirat Da InKlet« rili posamezne stranke. Ravno na i»a saj 4n*t4i malo w;»ovt*di ol pot smo zašli v Ameriki! niene, pa V«m IhmViw >*» »ekaj Samo malo naokrog |>oglejmo! 4tvari tu v Vašo zgtHlovinsko knji- K<»liko imamo društev in jednot. Ifo M<(H»ati. Ko s«un 1*U pri K^KJ. Ali je to treba? Ti, narod, ali res imel sem vwinoma ves čas urad še vedno spis? In še kako z vese-\ driavtvu skozi o«eiu let. Iiil *eni lj«ui plačujemo neslogo! Narne-tudi tajnik pri Č italnici. Sedaj sto da bi sli za združitev in delo-it-ni tudi ves čas tukaj v uradu vali zji to, pa pridejo različni fak-l anxktt* lH<> sM*m bil xaaatopnik in torji ki samo gledajo, kako bi )ta|HM»l««l dflejčat pri društvu, h iuirod cepili. In dokler narod te-katereiiwi Npsdaaa. Bil sem tudi ira ne spozna, kar se tiče jednot, predsednik dramatičnega dru- da bi tam vsako straukarstvo mo-štva in olmnem v uradu Slov. Li- i-alo biti odpravljeno, naj bo ene ge. Ni moj namen, da l»i se s tem barve ali druge, toliko časa se hvalil, posebno ne proti Vam. Re lahko pravi, da Sf>uno. < em p«, da '»• in bil vedno delavec ■ Imamo raalično slovensko časo-na narodnem <|K>lju, odkar sem pisje v Ameriki in vsak si lahko količkaj zmožen. Za ženo in tri o- naroči časopis po svo>i volji. Gla-troke tudi v edno skrbim in sife bi pa morala tvoriti samo pojmi pošiljal denar, dokler som gn ročila društev ter za v korist dru-mogel. Vootne listke za družino irtev in jednote. In tudi ftdrava nnam tudi že pla«čane; to lahko kritika bi ne škodovala; tc se pra. tvrdka FVank Sakser. Ali vi v korist, kako bi se eno ali (Potrjujemo.) Tukajšnji drugo stvar izboljšalo, j me tudi poznajo in imam' Ravno, ko sem imel koČati do-
dosti prijateljev.
(pis. sem doibil pismo od nekega
d* sem malo »avozii s mi lieananega rojaka in sobwfta sc to ne tiče Jednote, z s.iie^ m. Sedaj Sei« vemf da mi cenjeni čitatelji « kakim značajem sem imel opra-za eIo vieli.	j viti. »Ssmo škoda je, da boj poje-
Kontp vedel, s ks- njuje. Prav črnino se mi zdi, da opraviti. Ved-^ človek, ali podomače moj na-kakšen brez v p rot ni k. upa v javnost. Hvala mena vprašuj«, kdo je za^el boj t«4>i, cenjeni rojak. za. mformaci-
jt i Vse bo me rt!« le a časom prav k i hotel pokoriti sklepa zad- prišlo; dobro orodje za take rna-m±> ksvreneve in m ie Mflta čaje in za take horistoiovee.
■! Vprslsa V»l: Ali ste ie, Pnzdrav vsent »obratom in so-
Vsi na doto in akacijo! Vsi
Peteroel
Dolžnost me veže kot gl. uradnika JSKJ, da opominjam vse krajevne tajnike, da pošljejo mesečna sporočila prej ko je mogoče za ta mesec v glavni urad JSKJ, da ^amore g-lavni tajnik zaključiti polletni račun, ker se v me-seeu juliju vrši revizija v glavnem uradu JSKJ. Zatorej mora biti od vsakega krajevnega društva prej ko je mogoče šestmesečno sporočilo, kakor tudi asesment odposlan v glavni urad.
Prosim pa tudi vse uradnike krajevnih društev, da gledajo, da bodo tudi vsd čeki, kateri se (nahajajo zunaj, menjani, da potem izplačam čeki so vrnjeni v glavni urad.
Ako bodete ta moj opomin vpo-števaLi, tako veliko olajšate delo glavnemu tajniku, ali še več pa prihranite dela nam glavnim nadzornikom in tako je tudi nekaj denarja prihranjenega.
Prosim tudi vse uradnike krajevnih društev, da bi blagovolili oglasiti se v glasilu, iiko bi imelo kako društvo kak dobe* nasvet za v prid in korist naše si. JSKJ, da zmoremo najbolje ukreniti, ker sedaj bo čas za to, ker smo vsi skupaj. In to je pa le za izboljšati napredek našega delovanja. Prosim j>a vas, da bi samo z resnimi nasveti ali priporočili se oglasili Brezpomembne a4i celo še škodljive stvari .pa prosim, da bi opustili. da bi nam ne napravili brez-potrebnega debatiranja, ker to stane denarja
Upam in se zanašam, da bodete vpoštevali ta moj opomin, in jaz vam zagotovim, da bomo mi gl. uradniki JSKJ ukrenili in rešili kar najbolje ter v prid in korist naše slavne JSKJ, kakor tudi vsega članstva.
Želel bi pa tudi od gi. uradnikov JSKJ, da bi se malo bolj zanimali za jednotino glasilo in da bi se kdaj kateri kaj oglasil v glasilu ter malo kaj spodbujal članstvo. Dosedaj je vse nekaj
Sprejmite srčne pozdrave vsi člani in članice JSKJ m vam ostajam vdani
Ivan y a roga,
nadzormfc J SkJ. ■ ■ ■ " ■ --—
Od društva sv. Alojzija štev. 13
JSKJ v Baggaley, Pa. Cenjena sosednja društva:—
Naznanjamo vato, da bomo imeli VESELICO, kot sftavnost fta čast našemu društvenemu patro-rtn sv. Alojziju, kar se bo vršilo dne 24. junija ob priliki razvitja zastave, in eieer ob 9. url dopoldne.
Cenjena sosednja d rti št va, vabimo in prosimo vas,, priskočite nam na pofrnoč, ker to je naša želj*. Vstopnina je prosta, toda vsak mali dar bo hvaležno sprejet.
Zdruiifcev bo na lieu mesta pri sobratu Antonu Mavser v Hostet-ter, Pa., 24. junija točno ob 9. uiri dopoldne in od tam bomo korakali ima Whitney v cerkev k sv. maši Zaigrala nam bo izrsfcma slovenska gOK%ba.
Zatorej vabimo vsa domaČa in sosednja društva, bližnje in oddaljene člane in članice, obenem tudi otročji otročji in mladinski oddelek \-scih društev k mnogo-brojni vdeležbi.
Prosimo tudi za sprejem iz cerkve netzaj. da skupno korakamo do tam, kjer so naše zastave hranjene, da bi jih tam malo presu-šili ter vsak en kozarec popili. Tipam, da bo naš sobrat Anton Rak tako prijazen, da bo i>am preskrbeli kako sofao jeomenovea, za vse drngo bo skrbel odbor.
Društva, še enkrat vas jjrosimo, potrudite se, ne zamudite te velike slavnosti. Mogoče bomo letos zadnjikrat na tej veselici. Že vnaprej se vam prisrčno zahval juanO. Če bo kaj čistega dobička, dene-mo v društveno blagajno.
Torej z Bogom in & srčnim pozdravom vsa cenjena sosednja društva in znanci ter prijatelji širom Amerike.
Frane Jordan, tajnik.
Iz urada društva sv. Alojzija Št. 19 JSKJ v Loraariu, Ohio, se naznanja člaaiom, da obhaja društvo svoj imendan v nedeljo dme 24. junija s skupno sv. imašo. Za-toraj se prosijo člani, da se prihodnjo nedeljo ob ^lO. uri zberemo v g. Al. Virantovi dvorani ter skupno odkorakamo v cerkev
Toliko v prijazno pojasnilo.
Odbor.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi
društvo sv. Pavla štev. 116 JSKJ v Delmontu. Pa., dne 4. julija v Slov. dvorani v White Valley.
Veseliea se prične ofo 2. uri popoldne in bo trajala do 8. ure zvečer. Igrala bo izvrstiua godba na pihala.
Te mpotom vabimo vsa društva ter rojake in rojakinje iz White Valley, Delanont, Export in okolice, da to našo veseKco v mnogo-brojnem številu posetiti blagovo-lij©-
Vstotpnina ža moške $1, ženske so vstopnine proste. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel veseličmi od!bor.
Še enkrat se priporočamo za obilo vdeležbo v sredo 4. julijia.
Odbor.
OD VAAfc tem v tiuura*
- Jugoslovanski shod v -Pittsburgtai
Rojaki Slovenci! Približal se je dan, ko moramo pohabiti na vse eventueine diference med nami ko moramo pozabiti na straukarstvo, na osebnosti in na vse kar nas razdružuje; edino na kar ne smemo pozabiti je, na narodnost našo.
Ka ta historični dan — Vseslo-vanski dan, moramo biti to, kar nam je mati djala — Slovenci. Ni dovolj ako trdimo, da smo Slovenci, ni dovolj ako eden drugemu zagotavljamo, da ljubimo naš materin jezik, ni dovolj ako se spominjamo, da nam je tekla zibelka daleč tam na atovenaki zem lji, marveSč mi moramo to javno pdkazati tudi onim. kateri nss mo sroče de sedaj ie dobro ne poznajo.
In prilika za to ni bila še nikdar bolj pripravila nego bode dne 24. t. m., ko se bodemo Slovenci z ostalimi slovanskimi »arodi prvikrat skupno pokazali na pitts-bufakik ulicah.
Dan 24. junija bo nad we vele-pomemben v zgodovini mesta ^ Pittaburgha, oaobfto pa v zgodo-
ne-
Vdeležili se bodo te izvanrevine slavnosti Slovani iz Zapadne Pen-nsvlvanije, iz W. Virghrije in iz Ohio. Iz dopisov, ki prihajajo na centralni odbor, se da sklepati, da se bo vdeležilo ogromno Število Slovanov. Pričakuje se do 30,000 oseb in to število ie jako konzervativno.
Ako računamo poles: tejra še ženske in one, kateri bodo opazovali parado, lahko rečem, da se bo nad 50,000 Sovanov direktno ali indirelktno vdeležilo manifestacije Samo iz slovaškhi naselbin se je prijavilo nad 60 društev. Hrvati obetajo biti zastopani v ogromnem številu: ravnotako tudi Čehi in drugi Slovani.
Slovenskemu odboru se je dosedaj prijavilo 18 društev, toda pričakuje se, da se število poviša na 25 do nedelje. Pittsburška dru Št v a so skoraj enoglasno sklenila korporativno vdeležiti se parade in shoda, dočim se pričakuje tudi več društev iz bližnjih naselbin.
Namen parade in shoda je znan vsakemu rojaku. Naj omenim na tem mestu, da to ni nikak jugoslovanski ali srbski shod, marveč vseslovenski. Ne ere se za nikako politično propagando, ampak gre se za nekaj, kar smo dolžni storiti, in to je izraziti našo lojalnost tej mogočni in svobodni republiki. Stem, da se vdeležimo, storimo samo svojo dolžnost.
Ako nam Združene država jamčijo svobodo in enakopravnost kakoršne nismo vživali v stari domovini in ako je Amerika pripravljena žrtvovati vse, kar ima, da nam to enakopravnost tudi ohrani za v bodoče, smo ji mi dolžni zahvalo in trajno hvaležnost.
Tisti, kateri se slavnosti ne v-deleži. bo v očeh naših in v očeh naše nove domovine smatran za nehvaležnežna. Ako napraviš ro jaku uslugo, pričakuješ, da se ti slednji izkaže hvaležnega, sicer mu drug-o pot prošnjo odbiješ. — Na i rojaki naj pomnijo to, da se moramo ravnati mi po Ameriki in ne Amerika po nas. Vedeti morajo tud, da ima ta dežela svojo ustavo in svoje zakone, katere se mora spoštovati. In osobito sedaj, ko so časi resni, naj se vsaki varuje. V vojnem času se tudi tukaj ne pozna šale.
Rojaki povem vam, da bo prišel čas, ko bo vsaki vesel in ponosen, da se je vdeležil te patrijo-tiene manifestacije.
Na shodu se bodo nabirali tudi prostovoljni .prispevki za ameriški Rdeči križ. Vsaki naj daru it po zmožnosti, toda nobenemu ni potreba ostati vsled tega doma Sililo se ne bo nobenega, da prispeva, pomniti pa moramo to, da ravno ta družba potrebuje najbolj finančne podpore. Poglejmo koliko dobrega je že storila ta organizacija na evropejskih bojiščih v Belgiji in v Srbiji, v Avstriji in Nemčiji, v Rusiji in Franciji in tako naprej. Po vseh teh deželah je bilo veliko siromakov žejnih in lačnih, ranjenih in onemoglih.
Družba je povsod nepristransko delila miloščine ubogim žrtvam tega nečloveškega klanja, in zapo-četo delo se še vedno nadaljuje.
Bog ve. ako ne bodeš tudi ti ali jaz potreboval njene pomoči in tedaj ti ne bode žal za malenkostno vsotico, katero si dne 24. junija 1917 daroval ameriškemu Rdečemu križu.
Poglej, jaz se trudim, da pisarim in agitiram, prejel ne bodem ni kake plače za to, tega tudi ne zahtevam, ampak trudim se za to ker sem prepričan, da se gre za stvar, ki je meni in tebi v korist in pa ker sem prepričan, da bom storil svojo dolžnost.
Vsled tega bratje! apeliram na vas, da se zbudite vsaj za ta dan. Nikar vedno spati, ne bodimo tako flegmatični kakor Turfd, — vsaj smo vendar Slovenci in radi bi bili kaj vee kakor smo; radi bi imeli več kakor imamo; radi bi bi li bo'lj napredni, toda vse to si moramo sami pridobiti.
Spanje nam prinese k večjem kake sanje, ki so pa samo — sanje!
Toraj rojaki!
Pridite vsi dne 24. t. m. ob 12 uri v Kranjsko Slovenski Dom in od tam v Exposition Hall, kjer bomo s drugimi Slovani vred izrazili našo lojalnost Združenim dr žavam in s tem storili dolžnost katero smo dolžni storiti.
S slovenskim pozdravom
Anton Zbainik.
poskušnja čaja
Pišite Se danes po poskuSnjo Father »
Mollingerjeva rastlinskega čaja, senza-cijaina zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno.
Za zaprtje, revmatizem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na neprebavi, za nered v želodcu, ledicah, jetrah in mehurju, ni bolj primernega zdravila kot iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Molingerjev SLOVITI ČAJ.
Pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZAVITEK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Mi bomo poslali brezplačno
OPIS FATHER MOLLINGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA NASLOV:
Mollinger Medicine Co.
21 Mollinger Bldg. East Park Way (N. S.) Pittsburgh, Pa.
Ali Vam ni znano
sti v Kranjsko Slovenskem Domu.
Ker je večina rojakov izrazila željo, da bi imeli parado skozi slovenski del mesta, so uradniki slovenskih društev sklenili, da korakamo od 57 do 47 ceste, kjer nas bodo čakale posebne kare, ki nas popeljejo v mesto.
V mestu izstopimo na 9 cesti in korakamo potem čez 9th St. most do North Side parka, tam se pridružimo potem glavni paradi.
Za mir in red pri paradi bo skrbel maršal z ostalimi člani paradnega odbora.
Vsa društva so naprošena. da se vdeležijo s svojimi zastavami, in pa kolikor mogoče mnogoštevilno. Naj bo na tem mestu omenjeno, da se ne bo dalo nobenemu društvu prednost. Vsako društvo bodisi veliko ali malo, je dobro-dolo. Vsak Slovenec, star ali mlad je dobrodošel.
Oni rojaki, kateri se bodo v avtomobilih vdeležili parade, naj o-krasijo avtomobile z ameriškimi in slovenskimi zastavami. Vsi avtomobili morajo slediti paradi.
Ako kak rojak ne spada k nobenemu društvu, se lahko pridruži onim, kateri bodo korakali za zastavo K. SI. Doma. Lahko se pa tudi pridruži kakemu drugemu društvu. Torej naj nobeden ne o-stane doma radi tega, ker ne spada k nobenemu društvu, kajti to je parada za vse in ne samo za nekatere osebe.
Rojaki naj skrbijo za to, da bodo točno ob 12. uri pripravljeni stopiti v vrsto. Obenem so naprošena tudi društva iz bližnjih naselbin. kakor tudi vsi posamezni rojaki, ki se želijo vdeležiti slavnosti, da se sestane jo ob določeni uri v K. S. Domu.
Rojakom, kateri so me prašali ako smejo razobesiti poleg ameri-
da bi morali kupovati raše pijače kjer jih morete dobiti najboljše in za najnižjo ceno. Tako mesto je samo eno v Ameriki, a to je trgovina na debelo BREMAN A OSGOOD v Pittsburghn, Pa.
Prečitajte pomljivo sledeči cenik:
Naš B. & O. posebni rdeči in beli whiskey od $1.75 do $100 Pravi fini T6rk61y,
galona	od $2.50 do $5.00
Čista močna slivovka,
galona	od $2-50 do $5.00
Najfinejši kumnovee ali hruševec galona. $2.50, $3.00 in $5.00 Cognac galona $2.50 do $5.00 Fino belo ali rdeče mizno
vino	$1.00 galona in več.
Sladki Tokajec,
galona	$2.50 do $4.00
FinI, zelo temni mm
galona	od $2.00 do $4.00
Pravi brin j vee. galona
$2.00. $3.00. $3.50, £4.00 in $5.00 Tropinjevec. galona $3.00 in $4.00 MI plačamo stroSke za poSiljiu tev od $5.00 in več med New Torkom in Chicago.
Prihranili boste ako kupite od nas. ker mi nimamo agentov.
PlSete nam lahko v slovenskem Jezika.
Breman & Osgood,
112 FULLERTON ST., PITTSBURGH, PA.
JOSIP P. P AVL, upravitelj.
NaSa trgovina je ustanovljena leta 1883.
VABILO na
DRUŽINSKI VEČER,
katerega priredi slov. pevsko društvo "Zvon" v soboto 23. junija
v gostilni g. Franka Mraka 211 Grahom Ave., IJrooklvn, N.Y.
Na v sporedu so lepe umetne in narodne pesmi ter krasni drybitki. Iz bratske naklonjenosti sodeluje Jugoslovanski amburaški klub.
Vljudno vabi vse Slovence in Slovane	"Zvon"'.
(21-22-6)
Rad bi izvedel za mojega prijate-
lja FRANKA KADČIC. Doma
je iz Kuteževcga pi i ilirski lii-
strici na Notranjskem. Pred enim letom in pol se je nahajal
v St. Marys, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi znani, ali še bolje je, če se mi sam oglasi. — Frank Celin, Box 162, Lovvber, Pa.	(21-23—6)
POZOR, DEKLETA!
Lepa sreča, ker jaz bi se rarl seske tudi slovensko zastavo, naz- »snanil z dekletom od 18 do 26 l«t. nan jam. da to lahko brez skrbi Imam stalno delo in želim, da ima storijo. nekaj premoženja. Povem po pra-Na svidenje toraj v nedeljo dne vici, da ga rad pijem. Torej, ako 24 t. m. ob 12. uri opoldne v K. kiitcro v.-seli. naj «e oglasi. SI. Domu! Anton Podobnik, __Anton Zbašnik. R. F. D. :J4.	Peoria, Tli.
J. S. J A BLrOINSKI
FOTOGRAF
2303 Professor Ave.	6122 St Clair Ave.
CLEVELAND. OHIO.
Tem potom se naznanja vsem tisrtim društvom. Id so sklenila korporativno vdeležiti se parade
in Vseslpvunkega shoda, da morajo biti sbrani in pripravljeni za odftod točno ob 12 uri opoldne v nedeljb dne 24. t. n
Raje nič piti, kakor škodljivo mešanco.
Mnogi pravijo, da pitje opojnih pijač Škoduje, ali se motijo? Zakaj? Zato, ker zmerno uživanje opojnih pijaC Čistih ln ne ponarejenih odločno Škodovati ne more — Škoduje le ničvredna Škodljiva meSanca, katero nekateri prodajajo za čisto, neponarejeno opojno pijačo.
Kadar nžirate opojne pijače, pomislite na to, da uživata čisto čvrsto in zdravo pijačo!
Toda kje se Jo dobi se vprašaš? No v veletrgovini Tvojega brata
ŠTEFANA C A B A L1 K A
968 liberty Ave.
(Blizo Union postaje.)
Pittsbnrgh, Pa.
(Blizo Union postaje.)
Br. Stefan Čabalik si je le s svojo poštenostjo, pridnostjo ln točnostjo pridobil tak uspeh. Njegova dolgoletna sku^Ja ▼ trgovini, njegova poštenost — to mu je zadobilo dober osp^u in dobro lifa& "Kdor pri CabaHku kupi, — dobro kupi."
Pri Čahaliko morete dobiti le čiste, čvrsto in neponarejene pijače!
Zato ne ptte Jkodijivo nečanco, temveč. Čiste, čvrste ln na ponarejene pijače, katere dobite pod Jamčevfno pri 'njem.
STEFAN CABAL1K, 968 Liberty Ave., - - - Pittsburgh, Pa.

GLAS NAHODA, 21. JTTX. 1917.
"Te punice, te punice!9',.,
(Nadaljevanj.).
Koder «« je naglo oprostil svoje kmetske oi»leke in se hotel vrniti k ostali, ftumni družbi. Tu sa-
euje v sosednji sobici brze Vidino korake. Bila je sama in nikogar t bližini! Kri mu je-šinila iz vznemirjengra srca v erlavo, dfc. za hip ni vedel, kaj počne.... Zavedel se je šele, ko je klečal pred d jo, ovijajoč svoji roki okoli njenih kolen. Govoril je tako naglo da je beseda pobijala besedo, s Vida ga je prijela za glavo, pogledala mu globoko v oči ter dovolila, da ji je zaprl usta s svojimi mokrimi, vročimi listnicami..
"Me li ljubiš. Vida?"
Od go vri la mu ni ničesar. Le se tesnejie se je pritisnila k njemu sramežljivo povesila glavico tei se vsa blažena smehljala.
Vrnila sta se roko v roki v salon. Družba, ki se je razvrstila že okoli glasovirja, pri katerem je sedela Irma in poleg nje profesor Zdražba, slovit baritonist, je kat onemela, in Weigstein je planil celo raz stol.
"Gospod profesor", — je dejal tedaj Koder, ne da bi izpustil roko temno zardele Vide, — "bal sem se zaročil z vašo gospico varovanko. k čemur vas prosiva še blagoslova."
4 * Dobro, dobro!" — je viknil sedaj Mrak in pohitel čestitat mladima zaročencema, vsa družba pa je zavpita za njim med smehom in iumom: "Dobro! — Živela!"
In profesor! — Zjokal se j? skoro na glas. objel Kodra ter ga poljubil, potem pa poljubil tudi Vido, ginjen si otiraie potok solz. ki so mu šiloma drle it očij. In med solzami, se smehljaje je tarnal se ves večer; "O, te punice — te punice! Meni nič, tebi nič se zaroče, človek na i jih na še bla-goslavja!"
Stari ljudje mnogo trpe na tem. da po noči ne morejo spati. Tudi profesor Weigstein je imel to težavo. zato je zahajal vedno le po/ no počivat. V svoji knjižnici je pušil in čital, da se je približala polnoč.
Nocoj pa j«* šel celo iz hiše v kazino.
Hilo je dva dni po Vidini zaroki. --
Mrak mu je bil zopet donesel nekaj starin, katere mu je dopo-slal oče, in v pogovoru o tem in otiem iz arheologije, numismati-ke, heraldike itd. minulo jima je popoMne po bliskovito hitro.
V sosednji sobi sta šepetala Vida in Kmler o srečni svoji bodočnosti.... Ker je bil Kodrov pokojni o<"e veleposestnik in imeji-telj neke papirnlee na fttirskem ter je bila tudi Vidina dedšeina po stariših zadostna, menila sta se £e, kdaj se poročita. — Hotel s«' je le še dogovoriti s starejšim bra torn, sodedičem očetovega premo ženja.
Irme ni bilo doma. Odšla jc — vsaj tako je dejala na pose t k pri-jat **1 j team. Irma -se je vsekdar ok? tegovala družbi obeh lajtnantov z neko trmo. katere si Vitla ni mogla razlagati.
Odkar je pa zapazila, da se Vida eelo zanima in skrivoma im-tr ledu je za Kodrom, je postala zdražljiva in osorna.
Vsa prejšna vesel ost in živali nost jo je minula v zadnjih tednih, — vznemirjenost pa in čudna bledota. katera sta se polotila Irme pred par dnevi, je celo rasti a
Vida pač ni vedela tajnosti, ki so bile povod Irmine prvotne deviške razposajenosti in sedanje
njene skrbipolne pobitosti!--
Vida ni vedela, koKko se mora Irma truditi in zatajevan. da skrije svoje misli in namene pred njo in očetom!
Profesor in Mrak sta se odpra vila. de bi ila v kavarno. Tedaj pa ga je spomnila skrbna Vida. da še ni večerjal. Profesor je torej še brzo povečerjal, potem sta šla.
" Gospod Koder, vi ostanete še tukaj aevoAi. Lrnm s« vrne kmalu", — je dejal še mladima zaročencema. podal lajtnantu roko tet odšel.
"Zaljubljenci niso nikdar zadosti dolgo skupaj. Kj. tudi jaz sem bil mlad in moja Ana!" — se ji smejal Weigsteiun gredoč skozi kuhinjo, kjer se je košatil* stara čokata postrežifica. "Pa pad te na otroke!" — ji je dejal.
Mrak je spremil profesorja do kazine, oodi pa se je poslovil od za malo časa. čei, da gre
Profesor je bil zadovoljen te% se kmalu zatopil v različne časnike.
Kavarna je bila prazna ob tem času .kar mu je bilo baš prav, da je mogel mirno čitati.
Žal. da je trajalo to jedva pes ure. Za tem pa so prišli v kavar no trije gostje, katerih trlasno govorjenje in smejanje je bilo jes-
I
Sloviti junaki mornarice Zdr. držav.
KOMODOR PREBLE.
15i 1 je rojen ob obali države Maine leta 1761, v vasi, ki je znano znamenje, da" niso trezni. Zla- ™ P°<1 imenom PaJmouth Neck, s ti neki gigerlsko elegantni go-spodič črnih las in brkic ter zavihanega nosu je hreščal in upi!
mu častno mesto. Vrnil se je v svoj domači Portland, kjer je pitf •mesecev pozneje tudi umri.
Prostor je sedaj boljše znan pod imenom Portland. Njegov oče jc bil znan kot borilee proti Indijan-prav drzovito. — Govoril je neki ccm- pozneje je bil revolucijski nemški dijalekt, — profesorju se arcneral ter še pdaneje senator in je zdel dunajski.	sodnik.
"Človek žrvi samo edenkrat!"! Edward Preble pa je imel le
—	je vpil črnolasi gospodič. — !cT,°	in sicer služiti svoji do-"Neumno bi bilo torej, ako bi ne movini na morju. Edina vrat*, užival vsega, kar se mu nudi. In skozi katera je mogel stopiti v rečem vama, — ne branim se ni- j tako bodočnost, so bila "Massa-koli! — Oče ima denarja kot are- chusette Provincial Marine". V pin, tovarna mu prinaša skoraj to organizacijo je vstopil v svo-miljon na leto, a starec je skop Jom ^- letu.
no...."	Revolucija je ibila še vedno na
"Ti pa zato toliko potratiš, kaj svojem višku in mladi Preble -s«.1 ne?" — je dejal tovariš, artile- Je hitro "ahajial sredi najbolj ak-rijski nadporočnik.	tivne shižbe, ki je mogla zadovo-
"8evc, se ve____ Denar in lept ljiti tudi najbolj doživljajev želj-
ženske. to so moj ideal! — Eh	dečka. Tako se je boril na-
žensk se ne naveličam nikdar____primer na krovu ladje "Protec-
imam jih pa kolikor sultan Abdul tor"> ki se je borila z angleške Hamid! Ila, ha!"	kwijo "Gen. Duff, v katerem kr-
" Naj več seveda svojih črno- vavern spopadu je bila pognana okih in vročekrvnih rojakinj, či- angleška ladja v zrak.
futskih devojk____ ha, ha, ha!'' V nekom drugem poniorskem
rogal se mu je tretji, civilist za- Mu (pri Penobscot je bil .mladi nikarne zunanjosti, — nekak a- Preble ujet. Vrglo se ga je v črno, srent menda.	* smrdljivo luknjo na krovu ladje
"Ne, židovke so sebične kač* "Jersey", ki je bila zasidrana v ki nezvestniku izpraskajo oči! — Kast Riverju v New Yorku. Drugoverke so pohlevnejše žrtvi- Kakorhitro se je mogel oipro-ce. A devojk se takisto nekoliko atiti jetništva iia krovu te ladje, bojim...."	se je vrnil mladi Preble nazaj —
"Torej ljubiš vvdovice____ na v boj. Vstopil je v službo na boj-
Dunaju jih ne nedostaje vem!" ni ladji "Winthrop". V tej slu/.-"Tudi v Ljubljani ljubim kras bi se je odlikoval s tem, da je na
uo bitje, rečem vam____"	čelu 14 mož napadel-in zajel neko
"V Ljubljani!" — sta se začu- manjšo angleško ladjo, katero ^ dila oba hkratu, kar je nesramne-j od vedel v spričo težkega strel jamu zidu vidno godilo.	«ja s istraiii neke angleške bate-
"Da, tudi v Ljubljani! — Men-j rije na kopnem, da je nimate lepše v vsem mestu. Kljub dejstvu, da je brio njego-
—	no. a še to vam je vzel Kurt vo ime že dobro anano kot voja-Aron Scherz! He, he, lie!"	ka-junaka, ni mogel dobiti mladi
Zadovoljno si je gladil brčice Preble mesta poročnika v ana^i in bahavo prikimaval z glavo. mornarici in njegova vroča želja "A kako, za vraga, si prišel do se je uresničila šele dvajset let nje T" — jo vpraševal poročnik, pozneje. Poročnikom je bil ime-"Povej!"	•	novan leta 179'J, nakar je hitro
"Pijmo, prijatelja, pijmo!" jc napredoval. Eno leto pozneje jc odgovorli Žid, in zvrnili so čašice »bil že kapitan.
šampanjca v svoja široka grla. Razburljivi časi so se obetali "Na Dunaju, — doma!" je od-; ravno takrat za majhno monnari-govoril na to Aron na nad por oč- eo Združenih držav. Vse je tudi nikovo vprašanje.	kazalo, da se bo nahajal Prtfbls
"Pripoveduj! Pripoveduj!" — sredi najhujšega ognja. Vmes pa je silil agent in znova natočil ča- je prišla bolezen, ki ga je oropal:i šice. —	te prilike ter ga držala nezapo-
Aron se je stegnil po bržunastih slenim do leta 1803. foteljih, položil obe nogi na bliž- V tcan lotu se ga jc postavilo nji stol in začel važno pri povedo- nm čelo ee>kadre Zdniž^mii držav, veti:	ki naj bi napisa vila konec večne-
"Kakor veste, hua moj oče na mu piratstvu in izsiljevanjem od dunajskem Grabnu jedno najele strani takozvanili barbareskitih ffantnejših prodajalnie za sukno držav severne Afrike. £>ižava Tri-za ženske in moške toalete, pregri- pol is je bila med vsenu najhujša njala. zastore itd. Protlajalnica jr Proti Tripoiisu se je t*>ivj obrnilo v pritličju; v prvem in drugem glavno silo kaznilne ekspedicije. nadstropju so pa velike, svetle V splošnem je bilo sodem ladij, shrambe, v katerih je po razne ua kojili čelu s«; je nahajala Prc-nih sobanah razobešeno W razpo- ble-ova zastavna ladja "Consti-stavljeno blago itd. Tja gor ho- tution", oborožena s -14 topovi, d i jo kupčevalci in kupčevaTke iz- Na »pohodu proti Tnpolisu sejo birat. morejo si pa tudi samo o- ustavil Preble v .bližini Maroka in gledati naše zaloge, ker nam j«1 z oboroženo silo ter diplomacijo seve tudi za reklamo! — In v teh ^ je posrečilo Prebie-u nekoliko shrambah sem se seznanil s tistim ublažiti napeto razmerje, ki je krasnim ljubljanskim keberčkom. j prej vladalo uned nami in to dr-'Aha, — dobro; pa kaj dalje? žavo.
—	je poizvedoval radovedni a- Nato se je pomaknil 5)roti Tri-gent.	polisu ter zablokiral dotično pri-
4'No, in vidiš — kmalu je bila s-tanwče. Za delo, ki ga je hotel moja! — Prišla je parkrat s svojo , storiti tam, niemo imeli na razpo-učiteljico ali guvernanto, iver mi lago pravo vrste ladij. Vsled teg'd je ugajala, sem podkupil nekeg;i si je izposodil od napolitanske spretnega komija, da se je oklenil J vlade dve takozvani "bombni la-starikave, a še vedno ljubezni želj- dja" ter šest topovskih čolnov, ne guvernante, jaz pa sem se le- ^ela povest o ekspediciji proti til institutke. In saj veš. — mo; i Trpolisu bi napolnila več knjig, denar, moj jezik, moja virtuoz-|par posameznosti tega spopada nost v zamamljanju žensk mi j« |pa smo že omeniti v prejšnjih to-pridobila v kratkem času lx>pol aadevaiih člankih, uo zmago tudi nad to naivno, da Prd>le je moral izvršiti delo, ki si precej domišljavo punico! — ._ra jo bilo skoro nemogoče izvr-Konii je zabaval governanto na šiti ter imel na razpolago materi-enem koncu zaloge, iaz pa svoj« ki je biil vse prej kot dober, institutko na drugem. — in zaba Kljub terniu pa je izvršil nara\-val sem se vsekdar i zborno! ' nost čuda sfcr&tegične umetnosti. "Zaljubljena guve**-»*>nta je se- \ |q sicer s pomočjo njegoiviii j una-
Novo kanadsko svotovno pristanišča.
Že lota se pečajo velike prekat laaitiške parobrčdne družbe z dvema glavnima problemoma namreč s hitrostjo in s tem, kar imenuje Francoz kouifort ali u-dobnost. Sprva so prevzeli Nemci ira obeh poljih vodstvo. Pozneje pa so prepustili Angležem slavo da imajo najhitrejše pamike ter pričeli graditi svoje oceanske palače, aia katerih je postalo potovanje celo za nervozne in v najslabšem vremenu prav užitek.
Ta Tiaavoj ladij v ogromnost pa je spravil na dan nov problem — problem velikih pomolov, kjer bi se taki velikanski parniki lahko ustavili. Že leta se je vsled tega razmišljalo o načrtih, da se zgradi zunaj, na severoiztočnem koncu Ixwig Islandia velikansko pristanišče za te morske Lcviata»n<
- . ■
ona
skrajšati prekoceanska potovanja od dveh do sest dni, kar bo vsfe-kako ugodne za one, ki se boje morske bolezni. " Olympicki rabi še«t dni za potovanje v New York ali Boston, bo dos]>e! v Halifax prej kot v petih dneh in pri počasnejših pa mikih bo prihranitev časa tem« primerna.
Ta pridobitev časa pa bo pri brzih iparnikih sevedsa zenačena z železniškim (potovanjem iz Hali-faxa, ki traja do New Yorka, Bostona ali Philadelphije dobra dva dneva, vsled Česar bo v resnici skupno potovawje nekaj daljše. Razventega pa bo carinska revizija v Canadi tvorila nadaljno težkočo, ki bo plačila marsikaterega potnika ter napotila šrtevil-ne, da se bodo poslužili stare, direktne poti v New York.
Graditev velikanskih pristaniških (naprav je nudila celo vrsto velikih problemov ter zahtevala v številnih slučajih zgraditev posebnih strojfliv. Temeljni .material tvori beton, ozačon z jeklom. Da se prihrani velikanske stroške in izgubo časa pri grajenju pomolov. so sestavili podjetniki velikanski potapljalni zvonec, v ka-

Spodaj imenovani rojaki in rojakinje kateri so se pred kratkim preselili in jih naša pisma niso našla na starem bivališču, naj blagovolijo naznaniti svoj stari in novi naslov tvrdki Frank Sakser radi vrnjenih denarnih pošiljatev:
ter na ta način ubeži tesnoti v re-\te*e™ **> P°ložili delavci v 8lobini ki Hudson. Če bi se to pristanišče do čevljev mogočne teme
nato zvezalo s Pennsylvania železniškim omrežjem, bi postal Montauk prvo pristanišče cele A-merike. Nemške iparobrodne druž-be bouo po vojni najbrž zasledo-vaJe naiprej ta načit in ga tudi izvedle.
Tekom vojne pa se je že razvilo in dogotovilo konkurenčni načrt, ki pomeni v nasprotju z Moaitau-kom nevarno ogrožanje newvor-škega pristanišča v njegovi ulogi kot svetovno pristanišče. Gre se pri torn za velikanske pristaniški! naprave, katere je pričela graditi canadska vlada »leta 1914 v Iiali-faxu ter jih s stroški 30 miljonov dolarjev že skoro popolnoma izvedla.
Halifax bo postal s tem prekla-dalno pristanišče laa celi potniški in tovorni promet med Ameriko in angleškimi otoki in ravno ta načrt silne gospodarsko konkurence po vojni je videti nekam čud on vspričo prijateljstva, ki ostaja e>edaj med Združenimi državami in Anglijo lea* financiranja vojne od strani Amerike. No vo pristanišče v Halifaxu ne ]>o-menja ničesar drugega kot boda lo, ki se ga potisne prijatelju > hrbet.
Tainošnji doki ali UKiiivj1!! bod » največji na ameriškem kontinen tu. Kot že rečeno, se jih je zgradilo po naročilu cainadske vlado od ameriških graditeljev tei predstavljajo — tehnično govorjeno — kolosalno delo. Velikanski so tako, da moreta dva par nika obsega in dolžine 4iOKnnpic' in ikilaairetania" pristati drug za drugim na enem izmed veli kili pomolov Canadian Paicific železniškega omrežja.
Pristanišče Halifax je vedno prosto ledu in vsled njegovega zemljepisnega položaja se upa
Ambrožič Louis, Bachnik Frank, Bartol Fannie Bartol J., Bergant Josip, Beveič John, Blatnik Josip. Boje Frank, Čebular Alojzija, Cerovšek Matija, Derganc Anton, Dokusovič Steve, Dolar Valentin, Dvoršek John, Eccher Giuseppe, Gabrenja John, Gomfoač Josip, Jaklich Louis Janeš Jožef, Janeš Anton, Jerele Mihael, Ješelnik Antonija, Kastelc Franc, Kaučic John, Kinzie C. E. Mrs Klepec Frančiška,
Knaus Marija,
lje. 11a katere s>e je nato postavilo „ prave pomole iz betona. Kose iz betona, katere se postavlja skupaj, se dviga z vijaki, ki dvigajo do 150 ton. Vsak tak blok je težak 65 ton in trinajst kosov je treba, da se zgradi en oddelek. Vsak kos je preluknjan in te cevi se bo pozzneje zalilo s cementom ter na ta način še tesneje spojilo betonske kose.
Pri novih pomolih se lahko u-stavi naenkrat .petdeset ladij, ko-jih vsaka vsebuje 7500 ton. Štiristo ti-soč caraadskih vojakov je bilo s tega mesta že odposlanih na evropska bojišča. Drugo vprašanje pa je, koliko teh bo sploh še kdaj videlo Halifax in domovino. Nadčilje se je s tega mesta odposlalo že milj one ton blaga v zavezniške dežele.
Da se zavaruje ctle naprave pred podmorskimi čolni ter nem škinti pomožnimi križarkami, ki še vedno najdejo svojo pot v At lantik, se je zgradilo istočasno močne utrdbe, vsled katerih je jK>stal Halifax eno najmočnejših pristanišč angleške vlade.
Odkar se .nahajajo Združane države v vojni na strani Angležev, je pristanišče v Halifaxu seveda tudi na razpolago četam in tovorom strica Sama. Naprave ne bodo še popolnoma izgotovljene do 1. januarja 19l£. a so že zdaj dovršene v toliko, da se jih lahko rabi.
Ko bo zgradba enkrat dovrše na ter se bo obrnil svetovni promet, ki je šel sedaj skozi New York, .proti Canadi, bo postal Ha lifax nevaren tekmec amieriške metropole in drugih pristanišč ob Atlantiku, ki posredujejo sedaj ves promet z Anglijo in ostalimi evropskimi deželami.
Knaus Josip, Košir Frank, Kostrevec Marija, Križ Stanko, Križ Anton, Kulovic Josip, Kukec John, Kuzele Anton, < Lapajne Neža Miss., Laurie Anton, Lenaršič Jcsip, Leveč Franc, Lok n ar Anton, Mastnak Frank, Meden Gasper, Medvešek Frank, Mihelič Peter, Modrijan Frank, Oswald Josef, Oswald Louise, Pirnat Frank, Potochnik VaL Poženel John, Raj sel Jozef Rak Ferko, Bakuš Agnes, Rauch Math.
Ros man Frank, Rohs Anna, Rosman Heinrich, Sadar Frank, S amide Frank, Senicar Anton, Schmautz Maria, Sinčič John, Smalcl Matija Sodec Anton, Spaniček Rozi, Stancich Frank, Strumbelj John, Tekavec Frank, Trelih Josip, Triden Johan,
Turk Ivan, Turk Jernej, Varzich John, Vidmar John, Virant Frank, Yaklisch John, Žagar Frank, Žagar Frank, Zetko John,
Zaupaj, pa vedi komu!
Sarastirun, da so moja vina naravna, ker m prodajam dragih kol to najboljšega ohljskega grosdja doma preiana vina. vsake vrste to sms na debelo so sledeče:
Delaware In Catawba, slate barre........ po $1.00 gale*
Concord, idete barve......................po T0c. tika ,
m 10 salon posodo računam $1.00, as 25 salon pa S1.60, p>1 veftjia ■are-mah je pa posoda sastonj.
TROPIN JE VEC In OROŽNIK. Garantiran. Ost, doma igan, najbolj«, ki ste ca Se kdaj plU velja salona $3.00, $3.50 In $3.75. Na debelo od 10 salon naprej po $2.6$ salona Naročila prUošlte denar all pa money order-
Louis Knaiis
rUXTRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA tGANJA «H8—$91$ St Clair Ave, Cleveland. O. Central 4044 K.
.....................................
BBiaraiiSfnfBiBi^^
■dim SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY, PA.
JOSEF SAVEC, Ustnik.
4 ToB
Toči najbolje, vedno sveie pi ve,
GocU hi
-l
veda večkrat pripeljala tvojo sro lobieof — Vražjo srečo imas" — se je vtaknil nadporočnik.
Govorili so se nadalje in žid je obširno pripovedoval, kolikokrat in kako je objemal tisto instittrt-ko. kateri je obljubil zakon.
ških častnikov.*
Ko so ga je konečno odipokli-ealo ter je prišel domov, so ga sprejeli kot junaka. Kongres mu je podelil zkato kolajno iai celi a-meriški narod lmi je poslal izraze svojega občudovanja in hvalež-
Pri feo«ednji mizi pa sta sedela nostj Weifljstem in Mrak. Imela sta pred Preble pa ni dosti dolgo živel, sabo šahovsko desko ter navidez j 4a bi mogei uživati sadove svo-no »jrrala, v resnici pa sta poslu	deia, skozi leta je bil prav-
j zaprav že inv^id in 1« njogova
To jc strašno!" — je dejal ^ezna Volja ter v^itrajnost sta ga profesor. — "Torej etflo v zave Jržala v aktivni službi mornarice dih niso vame hčere prod takmu Po povratkn iz Tripolisa je pa lopovi!
fPolio Prihodnjič).
popolnoma opeval.
Predsednik Jefferson inn je po nudil mesto mumanskqga tajnika, a Preble je W pmec bolan, •da bi mogel pmaeti ponudeno
■nil prigrizek vedno ■
se priporočam fttajereem, Kranjow In
MOTEL JOE
717—719 East St., Cor. Foreland (preje first St) 2
PITTSBURGH, PA.	ff

Posebno naznanilo.
Doktor Cowdrtck. n*Jr*eji Ijwclallst. je priMMl s seboj v Clmlu« vse svoj* Ca4od«ln« stroj« aa »dravljenj« bolnih mo* In ten. Tukaj bo nadaljevat lati nspihS naftln sdrsvljenja. kakor «a j« uporabljal v najbolfNh kllslkab v Kvrogi. Pola« ta*a na imfiuna nlA m naaraia In pr«tK« vsako bolno- oaabo a X-karld braaplaCno, ako se pusti potem pri nJem rdravttl. Vaeeno Je. kdo In kako Vam je nOravfl. mM kako dolco ata Se ase aa Vaa atari ti
Hotel Gilbreath
694 East 152. St.
COLLINWOOD — CLEVELAND, O.
Anton Sershen
vabi vse vrle Slovence in Slovenke na obiak.
Vlnce je sladko, tete prav gladka
Pivo ln kranjske klobase delajo kratke nam Caaa.
Sobo n prenočišča. —
Godba sa ples.
Se priporoča
ANTON 8EB8HEH,
604 E. 152. St., Collinwood pri Cleveland^. O.
MBiaiaiaiaiaiaiaBi^
Ali imate
ali Imata •oleClne na ledvicah, aH « mehurju, na JotrahT Rivm* tlaem, glavobol, sa-prtJeT NeClsto hrt, bolečine in diboitf ncnfoznoitt onemofloeti ktloa kaielj. Slaba pljuva.
srtvatne kolesni Hd.
Vaša
priložnost.
like, Sa vpraipte m svat wellheaa ipecl ■Usta, M Vas pre IMs natanko a X-ie
Nujne Vas padvtjamo. da naa take J vpraiats as msl Ne Čakajte; edlaftanls Je navsr
ZA %\mM X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO DV ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
PiMlte takoj ln pustne ee natanko prelekatl po ved aH aa Tate prave balast tn ako asorete en Je paoledten veatna preiekave in	aaetod. Seja. JCjecovi raalienl stroji, katere je nabral S vseh delov a^H ln urad v tem mesta. Tukaj nmh ns|tt SM kf denSdajo ovoj namen, ko vaa druco ni več pomagalo. Je ; ako ad^avnfk najde, da je oadravljtva, ae " 0a ate na peto botjlanja la denarja, ako nlate _ tvojo bolaaen privatno m
DOCTOR COWDRICK, SpeaaHrt
ed a.
POROTNIKI,
Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti pouistvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 all pa Rosedale 1881 ln Jaz boo poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov:
A- GRDINA,
6127 St. Clair Ave.,	Cleveland, O.
Pri meni ee lahko dobi letni ;_______- ca 20c. postnih znamk.
najstarejša slneDsko-tinratska trgoTini z llktnr t Ameriki.
Mi vam nudimo našo zalogo najboljSih likerjev po sledečih cenah:
Brinjevec, zaboj (6 steklenic)..................................$ 800
Brlnjevec, zab j (12 steklenic)................................ 15.00
Tropinjevec, galona........................$2^5,	$2.75 in 3-00
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. 5.50
Tropinjevec, saboj (12 steklenic).............................. 10.00
Slivovka galon......................$2.75 in.....................3.00
Brinevec, (posamezna steklenica) .............*............... US0
Naš slavni "66" Pure Bye Whiskey, 7 let star
zaboj (0 steklenic).................................... 600
zaboj (12 steklenic.................................... 11.00
Concord vino, rdeče, bere!.................................... $32.00
Concord vino, rdeče, pol berela................................ 10.00
Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona...........................00
Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.00
Belo vino, berel.............................................. 38 00
Belo vino, pol berela.......................................... 19.00
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena........................ LOO
Pil odjemu ene same galone pa................................ 1.25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke 50 centov, za 5, 6 in 10 galon sodčke $1.00 ln za 25 galon (pol berela) $1-50. Berete pa damo zastonj.
- Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order ali pa bančni Ml Za vaš blago jamči
THE OHIO BRANDT JHSTTLLING COMPANY
WtM ST. JLAIR Am.	CLEVELAND, OHIO.




—
-
SLOVENSKO
svete Barbare
U ZXDINJENE DRŽAVE SEVERNE A MERITE Sedei: FOREST CITY, PA.
m 21. Januar ja 1902 t drtari Pamsytvanla.
/
GLAVNI URADNIKI:
F. S. TAUCHER, «74 Ahsaj Air., Bork S princa, W jo. Podpradaed&lk: JAKOB DOLENC, box 181, BrouRbton, Pa. Tajnik; FRANK PAVLOVČIČ, box 647, Format Citj, Pa. PoMotel tajnik: AVGUST GOSTI ft A, box 310, Forest City, Pa. Rlacajnlk: JOSIP MARIN^IČ, M05 St. Clair Are., Cleveland, Oblo.
blagajnik: ANT. UOCHEVAR, RFD. Na 'A box 11%, Bridgeport,
NADZORNI ODBOR: Predsednik nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box 05, Willolk, Pa. 1. nad »orni k: JERNEJ HAFNER box «5. Bnrdine. Pa. 1 nadaornlk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th SL, Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana L porotnik: FRANC TEROPClČ, R F. D. No. 3, box 14€, Fort Smith, Ark, Porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb SU Springfield. IIL
VRnOVNI ZDRAVNIK:	j
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. '
Uradno glasilo: -GLAS NAHODA", 82 Cortlandt 8L. New York, N. T.
Onjena društva, odroma njih uradniki so naproxen! pošiljati vse dopise direktno na glavnega tajnika in nikakor drugega. Denar naj se pa potuj« edino potom počtnih, ekspreroih alt bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne poten privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmer? 4 Miners National Bank, Forest City, Pa.
V siu^mju, da opaxljo društveni Ujniki pri poročilih glavnega tajnika snJklJivoHti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnik^ da napako popraviti.
GEHSTAECKER:
Roparji na Mississippi
ROMAN.
Za 44Glas Naroda" priredil J. T.
t 4
(Nadaljevanje). 5.
OTOK.
r
—	Ni globoka, toda naša jadrnica se ne bo zadela tal. — Šest čevljev irlobočine nana popolnoma zadostuje.
Jadrnica se je obrnila in začela pluti po reki niadol. — Do obrežja je bilo komaj par korakov.
—	Hallo, čoln! — je zaklical nekdo z brejja! — Iz teme se je jasno oblikovala temna postava in vihrala z belim robcem.
—	Kaj jet — je vprašal krmar in prijel za naprej molečo vejo.
—	Za božjo voljo, Ned? — je zamrmral nek veslač. — AH si ponorel 1
—	Mir! — je zašepetal krmar in glasno vprašal neznanca:
—	Kaj je?
—	Kam plove jadrnica?
—	Proti Montgomery® Pointu.
—	Ali je še kaj prostora?
Krmar se je dolgo časa obotavljal, predno je odgovoril.
—	Kaj hočete pravzaprav?
—	Jaz le vprašam, če je še kaj prostora na krovu?
—	Ned, reci, da je dosti prostora — je prigovarjal veslač krmarju .— Reci, da je. — Mož gotovo ni prazen.
—	Ne — je odvrnil krmar odločno, preveč nas je že. — Če bij	~ slučajno srečali kak parnik, bi se nam lahko pripetila nesreča. 3 , MOO
Možak je še enkrat vprašal, toda možje mu niso odgovorili, am- i▼ nanjarni Dobra pit }*ak molče veslali naprej.	i^n, stalno delo.
Potuircjtlci 1 ni pri TMki trgovin!, posebno pri zdravilih Ne mkirajte svojcu« zdravja • ponaredbami. Čudovit, uspeh našega Krvnega Čaja je dobil pomucjaice. Odstranite jih in zahtevajte nazaj svoj denar. Pravi Von Seblick Bolgarski Krvni Cai ima podpis H. H. VON SCHLJCK NA VSAKI sKATUl. Prirejen in JAMČEN je le pri
Kami Products Compuy
9 Marvrf BsUias.
Plttabsrgh, Pa.
Pet mescev trajajočo škatljo se vam poilje za St.OO cash, znamk ali money order. Če želita zavarovano. 10c. več.
<38 PENN AVE,
PITTSBURGH, PA.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Dr- Kotar j« najatarajii slovanski zdravnik, ipeeiahst v Pitu-burghu. Id Ima ZSUtoo prakso v zdravljenju tajnih molkih bnlsmi.
Sifilis ali aastrapUMja krvi zdravi z glasovitim <08. ki ga ja izomal dr. prof. Erlich. Če Imata mozolj« ali aslrarilu po tal—, v ph, izpadanj« las, boUCla« v koateb. pridlta in izfisUl vam bo kri. Na čakaj t«, kar ta bolezen se naleze.
SemcMtok, Icapavec ali tripor in tudi vaa drug« posladiea. ki nastanejo radi tega. Te bolezni zdravim po zadaj < ms tod; v naj kraj I lam času.
Kakor hitro opazita, da vam ponehaj« moika zmoiaoat. ne čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom zopet povrnil.
SuAenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdravim v kratkem času Hydrocele sli vodenico, kilo ozdravim v 90 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja. U povzročijo bolečine v kriiu in hrbte in včasih tudi pri »puščanju vede. ozdravim z gotovostjo.
Rwitiiiw. trmx, baltfise, otekHac, srbečico, Jktofk ia drog« koala« bolerai. ki nastanejo vsled nečirte krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebao ležati.
Uradna ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do S,
—	Kaj ti je pa padlo v glavo ? — je vprašal veslač, ko so bili žc precej oddaljeni od onega prostora. — Zakaj se pa braniš ljudi? — Stavim, da je imel par sto dolarjev pri sebi. — Moj Bog, če izve kapitan, ta nam jih bo zabelil! '
—	Molči vendar! — ga je zavrnil Brazgotinar — molči, če ne
C. Moonaoh Son« Companj, « v 4) Gawanda. N V
VAŽNO!!!
Anton Podjed. domu iz vasi
veš kaj govoriti. — Ali bi se hotel podati za par dolarjev v nevar	Cerkljah Vri Kranja
uost, da bi kdo izvohal naše skrivališče? — Ali hečeš, da bi prišlo i ^^ niH" že jutri za nami par konštablerjev ? — Ali ni bilo že dovolj neumno.
Frank Likar.
Box 19,
Issaquah. Wasli. (10-21—6)
IŠČEM
delavca za na farmo. Dobra plača po dogovoru. Katerega veseli naj piše lia:
Jack Trobec, Box 27,	Bak erst own, Pa.
(20-21—C)
HARMONIKE
da smo se v mestu prepirali? — Pamet, fantje, pamet!
Jadrnica je letela kot blisk i>o gladki površini. — Kmalo so o-pazili v daljavi precej velik, z gostim in visokim drevjem obraščei. otok. — Ta otok je bilj cilj njihove vožnje.
Ta otok je bil čisto sličen drugim otokom v Mississippi. — Kot znano, nimajo ti otoki posebnih imen, pač pa samo številke. — Kro« in krog otoka je štrlelo iz vode v-se polno kolov in brun, vsled tega se obrežju skoraj ni bilo mogoče približati z ladjo. — Ce je slučajno prišel kak brod v bližino, so napeli mornarji vse sile, poslužili so sc dolgih drogov, samo, da so spravili brod iz nevarne Okolice.
Pozneje se je izkazalo, da so bila vsa ta debla namenoma raz-trošena v bližini obrežja. — Vsako deblo je bilo z močnim sidrom zasidrano v strugi.
Otok je bil pristopen samo na dveh mestih, in presneto dober,bodlsl kakršnekoli vrste Izdelujem ln
krmar je mo-ral biti, ki je na enem teh dveh mest spravil svoj čoln P?1*™!^™* , . J ^ , ... ,	. . ,« v.	rn J- - • lo trpežno In zanesljivo. V popravo
k bregu. — Otok je bi lmocvirnat in gosto zaraščen. — Tudi ee je zanesljivo vsakdo poglje, ker sem že
kdo prišel na breg, si ni upal v notranjost, kajti bal se je zajiti v nad 18 let tukaj ▼ tem poslu in sedaj
m(>cvirje, iz katrega bi se gotovo nikoli več živ ne vrnil.	v svojem lastnem domu. V popravek
Kljub temu je bila pa v sredini otoka precejšnja naselbina, se- vzamPm kranjske kakor vse droge stoječa iz nekaterih hiš, hlevov in shramb.	harmonike ter računam po delu ka-
V tej naselbini na otoku št v. 61 je roparska banda, s katero sc bo*0™0 Mo	bre* ^^nto
v prvi vrsti bavila naša povest.
Iz naselbine sta vodili k bregu dve poti in sicer skozi močvirje. Pot je bila pokrita ponekod z vodo in zanamovana z tajnimi samo i članom roparske bamle znanimi znamenji. — Ktior bi stopil le pol metra s poti vstran, bi se pogreznil čez glavo v vodo.
kdo zahteva, brez vpraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St, Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Društvo »v. Barbare postaja št.
Dve hisi sta bili precej veliki. — V prvi je bila nekaka posve-	„ . . .	. . , ..
. .	...	i i	- ;;______* i v Kalphtonn, Pa., je sklenilo
hivalnica. v <lrugi jc pa stanoval kapitan s svojo zeno. — Krog teli . .. . . .. . . .. .. . .i.X_________i:u uau. ..	.....i; xi,...: P« »VOJ1 cCtltletlll seji •». junija.
Mesec je obseval reko, katere valovi so sc valili v neznano daljavo. - Voda j • tajinstveno šumela, zdaj pa zdaj jc kdo v daljavi zakričal, pozneje je pa vse utihnilo.
Sin a rt je korakal ob obrežju ter slednjič dospel do velikega hloda. za kater»*ga so mornarji ponavatli privezovali svoje brnele.
Naenkrat se mu je. približala temna postava in obstala pred njim.
—	O, O "Too le! — je vzkliknil Anglež. — Kaj pa vi tukaj? — Ali vas iU- srbi koža? — Malo je manjkalo, da vas ni sodrga vrgla v reko, zdaj pa že zopet motovilite tod okoli. — Nikar se ne bližajte tem ljudem, ker so s samim zlodjem v zvezi.
—	Hudič naj jih vzame! — je zamrmral Irec. — To je banda roparja in morilcev, ki se drže druj; drujrejra kot klopje. — Smart vrjemite mi. ali ne. takih ljudi kot so tukaj v okolici Helene, ni na vsem Mžjem svetu. — Moj patron, sveti Patriek naj me zapusti v zadnji uri, če ne bom da! tem snmlljivcem po nosu.
~ Brodarje mislite, kaj ne? — se je smehljal krčmar zaničljivo.
Seveda, to -<> riapoldivji in sarovi ljudje. — Pijanci in kvartopir-ci. — Vsak dolar, ki ga s težavo zaslužijo zapijejo in zakvartajo.
—	T(wia to Š4- ni vse — je otlvrnil Irec in zmajal z glavo. — To še ni nič. — Kot žeblji v žaklju držijo skupaj. — In tudi svoja tajna znamenja imajo. — Ko je >.ažviž^al lopov, in jaz prav dobro vem. kako je hudič zažvižgal, so se zbrali kakor kobilice. — Jaz vas bom iasledil. le čakajte! — Pri moji duši. da vas bom. — In ko boste v mojih kremplji h, vam lw>di sam Bog milostljiv.
—	Ali ga vidite čoln! — je odvrnil Smart in pokazal na reko, kjer se je iz p lavo v izmotal majhen čolniček in se začel pomikati po reki navzgor. — V čolnu je sedel >amo en možki. — Vsled prevelike irazdalje ga nista mogla spoznati.
—	Kam pa ta? — Kam pa ta? — je vprašal Irec in si pred mesecem zasenčil oko.
—	Najbrže je kak brod ar, ki je zaigral vso svojo plačo in hoče zdaj dohiteti svoj brod.
—	Tam je pa >stalo moštvo.
In res je šinila v reko precejšnja jadrnica, ki je hotela prerezati strujo in pristati na nasprotnem bregu.
—	Wheathelhope bo dobil nocoj obisk — je rekel Smart.
—	Ali mislite, da bodo šli k njemu? — je vprašal Irec.
—	Če se ne bud o pri njem vstavili, bod^ morali iti najmanj pet milj skozi mr«lo in močvirje, da bodo dospeli do prve hiše. _ Hvala lepa. za tako pot. — ln koliko moskitov je tam! — Človek je lahko Bogu hvaležen, ee vsega ne požro.
-- Sodrge bi ne bilo škoda, če bi jo moskiti ne požrli. — Toda lahko noč. Smart. — Pozno je žc. — Spat moram. — Bodite previdni in ne bratite se s temi lopovi. — Ne misdite, da je častno za vas, ako se nalivajo v vasi kremi.
Moža sta se odpravila proti domu.
Irec je večkrat obstal in poslušal udarce vesel, ki so postajali vedno slabši in slabši in so slednjič vsled nasprotnega vetra popolnoma utihniti.
—	Zlodej naj jih vzame! — se je razjezkl Irec. — Zdaj ne mo Vetu ničesar početi. — Toda čakajte, pasje duše, jutri bom šel sam
k Weathelhopu in se bom na lasi ne oči prepričal. — Če vam hudič ne pride na sled, jaz vam bom prišel.
Jadrnica se pa ni vstavila na nasprotnem bregu kot je mislil Irec. — Obstala je kakih petsto korakov pred bregom.
—	Vstavite! — je rekel surov in zamolkel glas — in štirje ve-' slači so naenkrat dvignili vesla.
Povelje je bil dar krmar. — Ta krmar je že naš stari znanee. — On je bil namreč hotel vreči Irca v reko. — In ker je imel preko o-braza veliko brazgotino, so mu rekli Brazgotinar.
—	Ali bi ne bilo boljše, če bi šli malo naprej? — je vprašal eden ▼eefeeev.
—	Zakaj pa? — Ali hočeš, da pridemo na peaekf
—	Ali bomo šli na desni ali na levi strani mimo vrbovega o-toka?—
—	Na lovi.	Jj |
—	Ali je dovolj globoka voda!	__________ _______
Pri spahnenju ia zdrobljenjo
▼drgnit« takoj a Dr. McfcteHevem •
dveh poslopij je bilo še par malih kolib, v katerih so stanovali člani . . 'ptvntv oa. i <io -
roparske ban,,le. — Pred kolibami je bilo veliko dvorišče. Naselbi-	^ JUn?J /'1
no so obdajali leseni hlevi, tako da je bila podobna vas pravcati trii- ' ' * * "nce.\ JC liamonJ^!1 v IS-ujavj __društvene blagajne. Kdor izmed
1Ja%Kapitan je imel nad člani popolno oblast. - Z veliko eneržijo	Liatorv ne f?	>nilj oddaljen
.	. , , ,	m se ne v deleži tega piknika, bo
m velikim pogumom je dosegel, da so ga vsi člani ubogali, da so	. , » ,. , „ " , '
u i- -	r lil-	„„	•	i *	moral plačati $1.2,j v društveno
se ga bali m tra spostovali. — ln Lah so se ga skoraj ravnotako kot	, , ... . ' ,	... ,
,-	buugajno, ckam nad deset milj pia-
so ga spostovali.	r . , ' , ,, . . .	.
Že samo ime - kapitan Kelly - je navdalo vsakega s strahom	/	sobra1t '<' 1,1
; prijatelji, vdelezite se vsi; ob ena-
111 gr Z ' (Dalje prihodnjič). " ^ ^^ hom« tudi.^ vrnili" ——--—- --- Piknik se bo vnsil na istem pro-
POTREBUJEMO _____ štoru kot lansko leto, na kompa-
50 dofbrih gozdarjev za belenje. nijski zemlji nad rovom št. 1. Za-
l|.|ll vmfMPBI ■	$2.75 do $3.00 na dan ter četek piknika ob dveh popoldne
|HIP|op Ja Pr j I rK board za dobre gozdarje. Lep in konča se ob osmih zvečer. Pri-
„	fc#ml	^et. ravnina in lop gozd. Dela je stop je $1.25. V slučaju slabega
V r*M ie 60 let pri slovenskih drniisah Ia prti* .	. , .	,	, ,	.... v* ,
jabijeakot domače andstvo. t za štiri leta. Oglasite se takoj vremena se pa p*knik vrst damia Jedlao pravi s varstveno lnamko sidra. Anton Požar,	1 v Ralphtomi pri sobratu Alojziju
25c. in 50c. v lekarnah ln naravnost od (18-23-6)_Leetcnia, Pa ! Bizjaku.
n v ^d bi izvedel za naslov rojakinje Toraj na veselo sedenje rojaki New Yeefc, N. V« ^^ ^BAJXA, dooJa!^ -^kinje, dne 24. jumja na
iz Kamnika na Gorenjskem, j kn)ku • Pred tremi leti in pol je prišla
Rad bi izvedel za naslov svojega brata FRANKA PLANKAR Pred enim mesecem sem dobil od njega pismo iz Clevelanda, Ohio, pa sem mu takoj odpisal, sedaj pa ne dobim nobenega odgovora več. V glasilu dne 7. junija sem bral, da je ninrl br. Frank Plankar od postaje št. 3 v Jja SaHe, 111. Ker se je tudi moj brat prej nahajal v državi Illinois, zategadelj prosim cenj. rojake, ako se komu kaj znanega, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, če je še pri življenju. — Joseph Plankar, Box 63, Mineral, Kansas. (19-2?—6)
v New York in se tam tudi na strnila. Če kdo izmed rojakov ve za njen naslov, naj oni naznani. ali naj se pa sama javi. Max Slanovec, 4641 Butler St.. J Pittsburgh, Pa. (21-23—6)!
Za odbor: Martin Koroschetz. (19-21—6)
POZOR ROJAKI
Rad bi iavedel za naslov svojega prijatelja, s katerim sva bila skupaj v Detroitu. Mich., in v Akronu, Ohio, in zdaj se pa nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Prosim da se mi javi, ker mu imam nekaj važnega poročati. — Joe Mikuš, 1276 E. 55. St., Cleveland, O. (20-22—6>
Rad bi izvedel za svojega brata JOSIPA SIMŠIČ. Doma je iz Zabič pri Ilirski Bistrici. Ako kdo ve za njega, naj mi naznani, ali nag s** pa sam oglasi svojemu bratu: John Simšič, Box 132, Crown, Pa. (20-22—6)
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in iztočni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom priporočamo, | da mu gredo na roke.
Upravništvo Glasa Naroda.
Iščem prijatelja JOHNA MED ^ VBŠCEK, doma iz Gorice na Primorskem. Pred enim mesecem se je nahajal v Norwiehu. Pe. Prosim, če kdo ve za <nje- wis gov naslov, da ga mi naznami. | ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Muh vie, Land, Ala.
ZASLUŽITE DENAR
z gojenj arn golobov v prostem času. Počite po podrobnosti na:
Stephen Vidovič, Box 11, Kreischerville, S. I„ N. Y. (5—<6 10x 2x v t tor & čet)
ČKK08TAVEC,
ki zna ročno delo in na linotype ter pripada, k uniji, dobi delo v unijski tiskarni; ako je sposoben, sprejme tudi lahko mesto foreman«. Oglasite se na:
"Amerikaoski Slovenec", 1006 N. Charago St^ Joliet, 111. (19-ZL—t)
JAKOB WAHČIČ,
ST. OLADt A VS. jiwuIT 00. 6702 Bonna Ave^ Cleveland, Ohio.
Jostph Marin««, lastnik, |-
Ava«
Slovencem ln brttoa Hrvatom priporočam nakup vsakovrstnih ur, Tcrlik, priveskov, prstanov. tudi takih s dndt In Jodaoi lulisl V
vse kar *pada v trfovl
bodllke, Oolnmbla pano ln dm» pidb. Spre ▼ popravo on vsakega lsdelka i	ta sa vsako
Priporočam se m obilo tofno ln po-
BOJAKI NABOOAJTB 8B NA "CT-M MABODA'% NAJVSOJI
nmmnanvisTonL
ft. LO RE HZ,
Jan
Urndno urs. dnevno od •. do-poldne do & m mte. v petkih od «l dopoldne de X popeL Nedeljo od 10 dop. do a.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evre^skih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesiL
Obsega 11 raznih zemljevidov«
STENSKO MAPO CELE EVBOFE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JE NE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St.
New York, N. Y.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom širom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošee). £ 3258 (Sem slovenska deklica	-jr.
(Regiment po cesti gre	'•»"
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b'lo -yr p
(Divja rožica S 3260 (Škrjanček poi© žvrgoli -ir (Slišala sem ptičko pet'	' 3 C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; po jo na obe strani.
Se priporoča Vas rojak: IVAN PAJK, 156 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
MODERNOgUREJ ENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO.
« • M
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • •§
UNUSKO ORGANIZIRANA, s s s
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
vsa naroČila pošljite na s
Slovenic Publishing CoM
82 Cortlandt St, New York, V. T.
lika!
Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih