246. Številka. Ljubljana, soboto 27. oktobra. X. leto, 1877, SLOVENSKI I vs*k d»n, isvMDiii ponedeljke iu dneve po prtiiticih, ter volja po poditi preiooiun avstro-ogersko dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., M eefcrt lota -i gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom r.a celo leto 13 gld., h četrt lota 3 gld. 30 kr., za en mosec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4 »m (te raenna 10 kr. as meaeo, 30 kr. -za četrt — Za t nje dežolo toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in ta iljake velja zniiana oena in sioor: Za Ljubljano xa četrt leta 2 gld. 60 kr. po noiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznauila se plačuje od tetiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat t..«ka, 6 k.-., če* se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi te ne vračejo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši f*. 3 ^gledališka stolba". isn • 3iJi79, aa katero naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" y Kolmanovej bi bili. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterblirg 25. oktob. Oficijalno. Po obupnem boji, ki je deset ur trajal, je general Gurko 24. t. m. vzel in zasedel močno turško pozicijo pri Telišu, na cesti iz Plevne V Sofijo. On jo utrjuje z novimi nasipi. Alimeta l^vzi-pašo, mnogo oficirjev, 3000 turških vojakov (cel kavalerijsk polk) so Rusi ujeli in 4 turške kanone osvojili. Bukarešt 25. oktobra. Princ Sergej jLeuchtenbergski je bil pri nečem rekogno-sciranji od turške kugle v čelo zadet in vbit. Carigrad 26. oktobra. 20.000 Rusov je napadlo 24. oktobra Jovan-Cifiik in okolico. Več ur je hud boj trajal. Turki so dobili pomoči in so nazadnje odbili Ruse z izgubo 800 mož, Turki so izgubili 200 mož. Rusi so 24. okt. napali Teliš, na cesti iz Plevne v Sofijo, a bili so odbiti, vendar se je kozakom posrečilo telegraf pretrgati. Nad 6000 Rusov je 24. oktobra napalo turško vojsko pred Ruščukom na strani Pirgosa, a bili so z izgubo 450 mož odbiti. 13 e Igra d 24. oktobra. Srbski ministerski svet je sklenil skupščino sklicati še le v decembru. — Srbska vlada je s pariškimi in toernskiini trgovci s suknom sklenila pogodbe za dobljenje vojaške obleke. — Turška vojska, ki je stala pod poveljstvom Fazlt-paŠe na srbskej meji, šla je v Hercegovino, da bode vojevala proti Črnej goii. S vi što v o 23. oktobra. („Pr.B) Ruske redute in oblegovanjska dela pred Flevuo utegnejo še le koncem tega meseca dogotovljena biti. — Število ruskih in rumunskih re-dut je 21, baterij je ravno toliko. Vojska. Denes je nam veselje poročati zanesljivo in radostno novico o veli kej in pomenljive] zmagi naših slovanskih bratov Rusov! Vrli general Gurko je po oča-janem boji vzel velevažno utrjeno turško mesto Teliš, na cesti mej Plevno in Sofijo, katero mesto gospodstvuje nad svezo Plevno z Sofijo. Torej je Gurko dtrinitivno zamašil vir, od koder je Osinau paša v Plevno živež dobival. Osoda Plevne in vejske, ki je v njej, je s tem najbrž odločena. Prej ali kasneje se bode moral Ostnan z vso vojsko udati! Telegram iz Carigrada, turški vir, Čudno potrjuje rusko zmago pri Telišu. On pravi tja v en dan, da so Turki napad sicer „odbili" (isto tako, kakor je uže sedem krat lagal, da so Šibko vzeli itd.), ali nazadnje Turek sam pove, da ne more prav za prav nič vedeti, ker „se je kozakom po srečilo telegraf pretrgati". — Kar sicer tur ški telegram poroča o bojih pri Jovau-Čitiiku in Rušiuku, vidno je, da so bila to le večja rekoguosciranja, iz katerih so se napredujoči ruski oddelki hoteli prepričati, kako in kje Turki stoje. Jeden ud carjeve sorodbine, knez Sergej Leuchtenbergski, je v boji za osvobojenje južnega Slovanstva padel, umrl junaške smrti. Iz Peterburga so piše: General Obru-čev, kateri je baje napravil pri nekem vojnem posvetovanji, pri katerem je bil kot general „en suite" navzočen, svoj izredno izvedeni in natančni ter pravilni načrt, ali plan, ki sta ga pozneje tako točno in sijajno izvedla generala II e i man in Lazare v, odšel je na azijsko bojišče in pričakuje se tudi v^ taboru v Gornjem-Studenu, da bode ta nadarjeni vojskovodja, kadar pride na Dunav, tudi tam izvršil vse nadeje in želje ter ruskej vojski naklonil najboljših vspehov. Govori se, da bodo Obručeva deli v glavni stan ce-sarjeviča naslednika. Temu slično se glasi vest, ki jo prinaša „Ruskij Mir", ki pravi, da po zmagi nad Muktar-pašo odrine del kavkaske vojsko pod poveljništvom generala Obručeva na evropsko bojišče, da pomnoži rusko obdunavsko vojuo. Rumunci mislijo, da nij velike važnosti, da se je unesrečil njih napad na plevenske šance in se občno stanju zaradi tega nij kar nič pro-menilo. Iz Zimnice se o tem piše „Pol. Gor." 21. t. m.: Ileduto Grivico so Rumunci 19. t. m. prijeli. Natančnejših poročil o boji, se ve da, še nemarno. Le toliko je znano, da so bili Rumunci odbiti in govori se o napakah v vojevanji njihovem, da nij so rezerve ob pravem času pristopile v bojevanje, itd. Na vsak način je ta nesrečni naskok na turško reduto samo začetek celej vrsti operacij, ki se bodo vršile po mešanej sistemi s cernira-njem in napadi na posamezno delo glavnih Na naših gorah. (Povest iz šest i.aj stoga stoletja, spisal Liborius.) XIII. (Dalje.) „Ne domišljajte me tega, to je malenkost, O katerej bi niti ne govoril, ko bi me ne stala ravno ta prijateljska vez tolikanj, da, vse — ker izgubil sum v njej najdražjo stvar — svoj mir.u Bolnik se zgane pri teh besedah. Mrzel pot mu oblije bledo čelo, kajti dobro mu je znano, kam merijo te besede, globoko občutene, resno izgovorjene. „Jaz ne vem, kako sodite najino prijateljstvo, gospod graščak, ako govorite tako," povzame župnik, hoteč zakriti svoj nemir. „Nekdaj nijstm govoril tako, nekdaj sem sodil drugače s\et, cenil bolje svoje moči in tedaj sem bil srečen. A zdajci sem se prepričal, da se povrnčuje prijaznost z mračnostjo, ljubezen s hladnostjo in da je moško srce na- vezano s pogubilno močjo na sicer slabo, nežno stvar, ki se imenuje ženska. Malokedaj je osrečilo to nagnenjo koga, a neizmerno potov razdružilo je najboljšo moči, pokopalo življenja radost, dela slast, uničilo kakor blisek višjim namerom posvečen pogum, — in te trdim jaz iz lastnega prepričanja." „Kako je to, vi se motite prijatelj," povzame zopet bolnik. „ Spoštovani ste, lepa prihod njost se prostim pred vami, življenje se vam smeje. Kako se strinjnjo vaše misli z vaSo zunanjostjo ?•* „Da, res je bilo nekdaj tako, prijatelj, a razrušilo se je vse," odgovarja graščak in vpre svoje oko v bolnikovo, kakor da bi hotel brati v tem pogledu vso skrivnost, ki še vedno leži mej starim duhovnom in brezsrčno deklico. „Torej je kriva — Gizela, zapuščena, uboga Gizela vaše msreče," pravi potem hitro čudeč se bolnik, stisne gorkeje graščakovo roko v svojo desuico z nekakim uepopisljivim posmehom na ustnicah, v katerem je bilo težko brati, ali je posmeh veselja ali skrivne ironije in pomilovanja svojega prijatelja. Graščak zarudi pri tej priči, kakor da bi si bil bolnikov igrajoči posmeh štel v razža-ljenje in — molči. A bolnik so zopet zgane, spremeni veseli obraz in pravi: „Mladost nema razuma, ona živi le tja v en dan, nepomisleća na jutri in pozneje. In Gizela je mlada, neizkušena, torej odpustite jej. Še nekaj trenotkov in skleneti se dve očesi, kateri ste jo čuvali vse dni, akoravno je vedela komaj zanje. — In potem je sama, — sama na vsem širnem svttu. O, ko bi vedela ona, kar ve bolnik, ki leži tu pred vami, oklenila bi se vas z obema rokama, blagro-vala vašo ime, in ako je zmožna kletve, preklinjala bi človeka, — katerega nij zvala nikdar očeta, ker ga nij poznala in ga ne pozna. Če vam je še drago moje prijateljstvo, če so vam svete zadnje besede umirajočega, prosim vas, ne zapustite sirote tudi potem, ko mene več ne bode. Vam jo izročim, vi jej bodite, kar jej nij mogel biti preganjan duhoven razpostavi j enj. V obče je pri vseh ruskih početjih pred Plevno opaziti nekov red od onega časa, ko je sem prispel general Totleben. Novi nadzornik vojski je najprej vse dobro pregledal, silo in njihova razpostavljenja, a potlej se je popolnem pridružil mnenju kneza Karla, ki misli, da se morajo pred vsem Turki slabiti s cerniranjem in obstrelivanjem, da so lažji boji rednih vrst, ako do tega pride. To se je tudi zgodilo, a prepozno. Na Totlebenovo povelje so se morali Rusi naprej pomakniti za pet kilometrov, da stoje v istej vrsti z Uumuni. Operacija proti cesti v Plevno, katero ho toliko časa odlašali, se je začela, in mej 8. in 17. dnem t. m. tudi izvršila. Namestu slabega generala Krilova izročili so nadpoveljništvo nad letečim korom, ki je imel operirati za Plevno, generalu Gurko ter jo ta oddelek vojske (14 polkov konjice, h baterij na konjih, 3 bataljoni strelcev) takoj stopil v akcijo ter zapre-čil nadaljne pošiljatve pomočnih krdel in živeža, ki so bile namenjene za Osmana (kar, kakor se umeje, nelite priznati Turki). Itazven tega odrinilo so uže 7. t. in. prva gardna divizija in jedna brigada od 8, divizije po cesti proti Lovci, ter so prispele J), v Lisec. Dne 10. in 11. pa so preko krajev Birat in Beglys prišle do Kski-Brkaca, kjer so so odpočile, da so zamogle dne 13. in 14. marširati kroz Sadovec, prekoračiti Vid-reko in prispeti 15. in lfi. v Teliš. Tam so naletelo na del konjice Gurkove in so se zvezalo z rusko-ru-munskimi četami generala Laskarova, ki operira na severu in severo zapadu Plevno ter dopolnuje s svojo vojsko (6 polkov konjice, 4 baterije na konjih in 2 batalijona strelcev), ki je razpostavljena mej Trstnikom, Etropolom in Asago-Dubnieo, krdela za varstvo cerniranju. A vendar je severo-zapadni del pluvensko voj-Bke najslabši, in ako bi bil prisiljen Osman-paša iz Plevne ubegniti, bi jo gotovo najlažje mahnil na to stran ter krenil na cesto, ki drži preko Rahovo v Vidin. V ruski tabor prihajajo često ptebivalci plevenski, ki jih odtod izžonć, da drugim ostaje več živeža. Iz Filipopelja se istemu listu 0. t. m. piše o strogosti, s katero postopa ondotni za-povednik Ibrahim-paša proti Bolgarom, ki so nanje vrgli kak sum, in da so avstrijskemu in prepričan sem, da vas bo ljubila, posvetila vam svoje življenje." Zadnje besedo premagajo bolnika. U oka se mu trese, lice zopet zbledi in, da bi zakril svojo žalost, obrne obraz v nasprotno stran in obriše skrivaj dve svetli solzi, ki mu zabliščiti v mrklem očesu. Precej dolgo jo vse tiho. Potem so nagne graščak proti bolniku in mu šepne na uho: „Ali poznate pridigarja, katerega so šiloma pregnali kmetje nedavno iz cerkve, ali nij znanec (iizelinV" Bolnik se zgane, zopet zarudi v bledo lice in pogleda z belim, nemirnim očesom graščaka, kakor da bi ne mogel razumeti tega vprašanja. In zopet obrne obraz v steno, sam pri sebi pa pravi: „Konrad, nesrečni Konrad — to je prokletstvo, ki spremlja resnico in njeno čestilcu." Graščak mora ponavljati prvo vprašanje. Stoprav zdaj povzame bolnik: „Pridigar, preganjani pridigar, Gizelin znanec, ali je mogoče, ali se ne motite, ali —■ zadnje besede mu umro na uatuicah, le krčevito pesti, mra- konzulu včasi posreči, rešiti nekatere takovih obdolžencev gotove smrti. Nadalje poročilo toži o surovosti azijatske vojske, ki skozi te kraje idoč pleni po vaseh. Tudi je majhena zaloga smodnika po neprevidnosti se vnela in zletela v zrak. Poljsko rogoviljenje. Nekako živo protirusko gibanje se je zdaj, ko so se Magjarji nekoliko potolažili, ali upehali, začelo mej avstrijskimi Poljaki v Galiciji. Uže pred nekaj časom so na agitacijo „Gazeto Narodove" Poljaki podpisavali adreso do svojih poslancev v državnem zboru, naj se oglasijo v posebnoj interpelaciji o ori-jcntalnctn vprašanji v protivoruskem smislu in karajoč jih, zakaj so lani v orijcntalnej debati molčali. Poljski poslanci so na to, kakor smo ob svojem času poročali, v časnikih odgovorili, da orijentalno vprašanje nij v zvezi s poljskim, da je tedaj treba previdno postopati. To pa je poljske agitatorje v Galiciji še bolj razdražilo. Delali so tako, da sta dva odlična poslanca, dr. S molka in dr. Ju-lijan Oorknvski mandat položila, prvi prostovoljno, drugi na javnem volilnem shodu, po nezaupnici prisiljen. Kakor so namreč iz Lvovn brzojavlja, bil je tam 23. t. m. shod volilcev, ki so bili poslanca Čerkavskega poklicali, naj jim da račun o postopanji svojem in poljskega kluba v državnem zboru. On je v dolgem govoru razlagal misli svoje, ki so tudi misli poljskgea kluba in so sledeče: Orijentalno vprašanjo nij v nobenej stvarnoj zvezi s poljskim; le od neko strani si prizadevajo Poljake zmirom v vsake sitno zadevo zapletati in porabiti. Poljaki, ki so užo tolikrat zastonj kri prelivali in se prenagljeno žrtvovali, bi vendar užo dovolj uzroka imeli, sanjarskim črtežem slovo dati. Govornik potem pripoveduje organizacijo poljskega kluba pa pravi daljo, da tudi v interesu Avstrije nij bilo, da bi bili Poljaki interpelirali. Mar bi naj bili Poljaki udeležbo pri vojski zahtevali. Večina prebivalstva monarhije se lehko odloči pri izbiranji mej krvavo vojno in gotovo nevtralnostjo. Proti panslavizmu se je Poljakom v državnem zboru govoriti zdelo nepotrebno, ker tisti narodi v Avstriji, ki panslavistično tedenco imajo, ka- Čon obraz, nagubančeno čelo pričuje, da nijso prijetno, da mu razjedajo prsi, a molčati mora, — nesti jih mora s soboj v grob. Graščak so prepriča pri tem, da odeva neko skrivnostno zagrinjab zadevo moj Gizelo In sejalcem novo vero. Črez nekoliko povzame zopet bolnik, videč vtopljenega graščaka pred soboj: „Gotovo ste se prepričali, iz kakovtga uzroka sem želol govoriti denes z vami." Po majhenem odmoru pa zopet nadaljuje: „l)a, veselil sem so tega trenotka, pričakujoč najlepših novic in poročil o zapušćenej siroti, a motil sem se. Vendar up imam š.o, da se česte zadnjo besede Človeka na robu življenja, da se razmerje mej (Jizelo in vami spremeni v najlepšo vez, da sto jej voditelj v prihodnje. To jo moja oporoka, vso kar morem zapustiti njej, ki no vo, kaj jo imela v meni, koliko sem mislil in se trudil za njo vso dni." Graščaka osupnejo slovesno izgovorjene zadnje besedo bolnikovo, na pol otemueli up kor tudi Rusija sama, začenjajo ta ideal popuščati, če prav pač le (!) vsled turških zmag (!). Panslavizem more torej pasti, tudi če Poljaki zraven ne bodo nič plačali. Parlamentarni čardaSi v PeSti v tem nemajo nobenega pomena. Stanje, kakor je bilo pred vojno, nij bilo za Poljake nič ugodneje. Neumno bi bilo sebe žrtvovati za obstanek Turčije. Poljaki imajo čakati gotovih zvrSetkov. Poljsko vprašanjo zopet odločno nnglašati nij še čas, pravi. Kljubu temu govoru je dobil Čerkavski nezaupnico, ker rekli so mu poljski rogo-vileži in čudni fanatiki: tvoja dolžnost je bila, Rusom, ki se izdajejo za kulturonosce in osvoboditelje Slovanov, masko z lica potegniti. Tedaj mej Poljaki začenjajo zmernojši, pametnejši ljudje padati, — in Še ti so (glej njih bedaste pojme in strahove o panslavizmu) čudni in Blepi od bratosovraštva 1 Oni Poljaki, ki so nekaj izkusili, in vidijo instinktivno, d* no smejo bratskemu sorodnemu Slovanstvu v hrbet padati pri osvobojenji bratov, izgubljajo besedo, in dobivajo jo dnevno slepi fanatiki! Žalostno je to, a hvala Bogu, da vse PoljstvO je tako onemoglo, da dobrej Btvari nžo škodovati ne more. Vzvišena ideja narodnosti bode svoje triumfe praznovala tudi v slovanskem svetu, če so jej prav tudi neki izgubljeni rodni bratje ustavljajo. Na žalost vsacega pravega Slovana j« razmerje mej Poljaki in Rusi vodno šo to, kakoršno mej Kainom in Abelom, soviaštvo strast in slepota! Kriva sta oba bila, ali dan denes so krivi le Poljaki, ki nečejo biti Slovani, ki nečejo podučiti se dati iz tega groznega, kako se njih bratom pod nemškim brutalnim Bismarkom v Poznanjskem godi! Daj Bog kmalu boljo. Svoboda, kakor v Italiji. Naj pripovedujejo nekateri ultrakonser-vativni listi kar hočejo, nova narodno zjedi-njena Italija je poleg Amerike in Anglije naj-svobodnejša dežela. Kako lepa in cola je tam tiskovna svoboda, to najbolj baš tisti konservativni ali vatikanski listi, ki zabav-lj ajo na Italijo, s tem dokazujejo, ko smejo in morejo zabavljati, kolikor in kakor hočejo. In še več! Pri nas so konfiscira Časopis, če lo kaj o kacem hiriču piše, o okrajnem mu zopet zablešči. In ta up jo združen v enem imenu, v ene j osobi, ki se imenuje sicer uboga sirota, a je njemu mogočna, vzvišena osoba — grajska Gizela. „Vi me poznate lo površno, le to, kar sto videli na svoje oči, čuli na lastna ušesa od mene," povzame zopet bolnik. „A nehvaležno bi bilo, ko bi imel skrivnosti proti vam." Pri teh besedah poseže bolnik pod zglavje in poda graščaku nekaj zapečatenega pisanja, ter reče: „Vzemite, to jo moje življenje, življenje in zapuščina deklice, katero pravite, da ljubite. A ne berite prej tega, zaverim vas pri vašej česti — prodno no čujete, da prijatelja Montina nij voč.w „Potem pokažite pismo tudi Gizoli, izve naj vse, in to jej vlije ljubezen in spoštovanje do vas, spomin in odpuščenje meni." Zadnjo besedo vznemirijo slabotnega bolnika. Kašelj ga posili in nekaka omotica ga vrže nazaj na blazino. Ko vidi graščak, da jo bolnik v nezavesti, pokliče slugo, stisne šo enkrat mrzlo roko glavarji pa se uže celo ne sme, tudi če je urednik pripravljen pred porotniki dokaz resnice voditi. Precej je pri nas konfiskacija. Kako vso drugače v Italiji. Tam se sme zoper samega kralja pisati! V Napolji je na primer nedavno tega jel izhajati nov r e p u b 1 i k a n s k list, tak, ki hoče kralja odpraviti in republiko u vesti. Nekatere časopise je to pripravilo v nekak strah. „Italie" jih denes prav po italijanski pomiruje in tolaži s tem, da je čisto neškodljiv prepir o tem, ali je boljša republika ali pa monar hija. V obče nij velika razlika v bitstvu, ali vlada predsednik, voljen na Štiri leta, ali pa tak konštitucijonalni kralj, knkor je Viktor Emanuol. Monarhija godi željam in potrebam večine na Italijanskem; najboljše sredstvo pak, ako bi hoteli večino naroda pridobiti za republiko, bi bil kralj vrste Mae-Mahouove, kateri bi osobne svoje želje bolj cenil, nego ■državne ustave. In to je ves odgovor vladnega lista republikancem. — Drugod bi ga v dolg in oster zapor vtoknili, in svoj živ dan bi bil pod hudim policijskim nadzorstvom, kdor bi si upal republiko v monarhiji priporočati. Italijani Be zanj malo zmenijo. Politični razgled« V Ljubljani 26. oktobra. Itnzprave zarad t9*ffOVi»šđtC€ pogodbe z Nemčijo so se na Dunuji popolnem razbile. Zdaj bode torej imela Avstrija svojo in Nemčija svojo avtonomno tarifo.4* Težavno pa bode to, ker čolnarji bodo do novega leta teško naučili so mnogo novih čolnih tarif. Odbor za #t«*/«r/l»«» jo imel 2;"». okt. sejo, v kateroj jo uvodno postavo o banko-vem statutu razgovarjal. (Men prvi, ki izreka pravico Ogersko, narediti si svojo banko, bil jo po dolgej debati z '2'.) proti (J glasovom spre jet. Potem sejo sklenilo (zoper voljo ministra Pretisa) da bodo nngodbeno predloge šo le potem v zbornici predloženo, kadar bodo vsa poročila gotova, in da ima posebna postava določiti čas veljave bankovne postave. 0 sedanjem stanu grMkm t>«/**r«? se piše iz Aten : Teško jo stalo vojnemu ministru zbornici dokazati, da potrebuje dosti milijonov za uredbo vojsko, kakor jo. Narodni cilj, ki ga to ima, pomagal mu jo. Od spomladi 1877 še le so so vadilo rezerve v orožji. Zdaj bolniku, in zapusti sobo s prepričanjem, da jo govoril zadnjikrat s skrivnostnim, nesrečnim prijateljem. XIV. Pravijo, da je človek podoben vinskej trti. Kamor jo vsadiš, so privadi počasi, jamo raz-togovati svoje mladike, utrjevati mlade korenine in ako rodi morda tudi skromnejši sad kot v materinoj zemlji, vendar — ostane, kar jo bila — vinska trta. In ko pribuči silen vihar na zatemnelem nebu, ko pada vdar na v d ur iz pogubonosnih oblakov in ubogi kmetovalec vije obupno z rokami in pokopuju vse svoje nade, katere je gojil toliko dnij, spozna vendar Čez nekaj časa, da so jo motil, da mu je nevihta pustila krepka debla, ki, ko posije zopet gorko solnce. poženo nove mladike, nov cvet, nov sad, novo življenje — na razvalinah. Prva zavest, da jo izgubljena vera in up na človeka, kateremu je podarila noi.Ln seno srce, vrgla je Gizelo na bolniško po Bteljo. A tolažilno besede Btaro Katrino, od ka- je stoječo aimade 25000 s 120 poljskimi in gorskimi kanoni. V malo tednih se lehko po množi na "»O.OOO mož. Na f *r km imajo 4. novembra zopet volitve v generalna svetovalstva, katera imajo voliti tretjino senatorjev. Zdanja vlada si bode prizadeta vse, da bi vsaj tu s svojimi kandidati prodrla in tako v senatu menj republikancev imela. Ali tudi republikanci užo delajo. Levica senata je razposlala okolic, v katerem pravi: Pomnite, da imate tiste voliti, ki bodo imenovali prvo tretjino senatorjev. Če bode ta ponovitev republiki ugodna, bode naredila edinost mej zbornico in senatom in za dolgo časa vsak razpor nemogoč storila. — Prefekti se močno trudijo, da bi Mae Mahonci voljeni bili. Dopisi. I> N r«»0 kilo premoga stane .'tO kr. — (Obesil) so je v Mariboru bivši so-dar in posestnik kavarne Alojz Sehmiederer, ker so mu dan poprej vse pohištvo zarubili. — (Osem sodov petroleja) se je mej prevažanjem vnelo na mariborskem kolo* dvom v ponedeljek 22. t. m. Ognja nij bilo mogoče pogasiti, za štacijo in druga poslopja pa nij bil nevaren. — (Iz Št. Lenarta v slovenskih goricah) se pišo: Hivšemu e. kr. okrajnemu sodniku, g. Moraku, je 10 občin doposlalo v Dobrloves na Koroškem, kamor jo vrli mofc bil premeščen, diplomo, v katere j so ga imenovalo za častnega srenjčana. — (Trgatev v celjskoj okolici) se je sploh srednje obnesla. — (Vabilo na k o m o r s,) katerega napravi dunajsko akadeinično društvo „Slovenija" Jarneju Kopitarju v spomin v sredo dno 81. oktobra 1877, v dvorani: Krischke (vormals Drehor), III., Ungnrgasso 52. Začetek ob 8. uri zvečer. Program je: 1. Pozdrav, govori predsednik Slovenije gosp. Kr. X. Šta-jer. 'J. Davorin Jenko: „Vidov dan,11 zbor. 3. A. Nedved : „Željo,41 solo se spremijevanjeni glasovira \ poje Lipski operni pevec gosp. Kil. Krascho\vitz. 4. ,,0 Jarneji Kopitarji," govori gosp. Anton Terstenjak. 5. a) A. Ilajdrih: „Mladini/4 zbor. b) K. MaŠok: „Lohko noč,4' čveterospev. ('». lloria Miran: ,,lUju,u ,,Na in boječe-skrbno zašepetala: „()j, dragi Konrad, in kaj nama ostane o na j inoj ljubezni, ako nosiš to črno haljo, znamenje krivoverca, ako zaničuješ vero, v katerej sva izrejena, katere no morem, ne smem zapustiti?" Tiha žalost prevzame deklico, roke pa še strastneje objemo mladeniča, kakor da bi ga hotela prikleniti na veke nase, kakor bi ga prosila: „(>, ne zapusti deklice, in vrni se v naročje one vero, v katerej te jo izrodila mati." Strašen boj se vname toliko potov v mhi-deničevih prsih, boj možate prisege, z največjim navdušenjem spolnovanih novih dolžnosti) in boj, šo hujši boj ljubezni do deklice, ki ga ljubi tako čisto, tako uepopisljivo. Skrij se, bleda luna, zavij se v temne oblake in ne zri v to revno grudo, ki so imo-nuje zemlja, v te slabotne, od najmanjšega vetra zibajoče se črve, ki se zovejo ljudje, obdarovani s prosto voljo, z mogočno dušo, kajti tu prelamlja možak, ki je prisegal zvestobo domovini, svojemu poklicu, najsvetejšo prisege. (Daljo priti.) jneji," đeklamuje gosp. A. Laharnar. 7. C. Uralauft: a) „Ieh denke Dein," pesen; b) „Abendfeier," reverija, igrata na citre gg. R. Lah in S. Sicherl. 8. A. Nedved: „Beseda sladka domovina," zbor. 9. Venček slovanskih narodnih pesnij, igra na okarino g. "VMvrušič. 10. Fischer: „V globoki kleti," bas-solo, se 8premljevanjem klavira, poje Lipski operni pevec gosp. Ed. Kraschowitz. 11. Lisinski: „Gradić bjeli," osmospev. 12. „Pridi Goren'c," zbor se spremi jevanjem trobk. 13. Tovačovskv: Venec narodnih pesnij, zbor. Pevovodja gosp. V. Kosovel. — (Iz mariborske okolice) se piše „Gosp.w o Seidlovem šolskem računu: Uže tietje leto je bila kamška šola na prodaj. Mariborska hranilnica uže od 1. novembra 1875. 1. nij dobila obresti od 5000 gold., koje so si kamške srenje pri stavljenji nove Sole pod vodstvom mogočnega Seidla izposodile. Radovedni srenjski predstojniki in šolski odborniki se vendar enkrat potrudijo in gredo v hranilnico prašat, kako je veleumni gospod poslanec Seidl obresti plačaval, katere so mu trije srenjski predstojniki iz Ilosbaha, Brestenice in Jelovca vsako leto ob pravem času izročali in tudi morali izročati kot načelniku in nadzorniku kamške šole. Nikdar nij pozabil tirjati deležnine, a pozabil je vendar le skoro vsako leto ob določenem času doplačati. Mariborska hranilnica jim pismeno izroči: Kamčani so dolžni od 1. novembra 1875 uže do 1877. leta 875 gld. obrestij in zakasnjenih obrestij (Verzugszinsen) 52 gld. 50 kr., tedaj skupaj 027 gld. 50 kr. 434G gld. je Se kapitala, torej se je 654 gld. odplačalo, pa Kamčani so 273 gold. 50 kr. več dolžni v hranilnico, kakor so bili iz nje pred desetimi leti kapitala ali dolga dobili. Plačali so pa v teh letih blizu 8000 gold. Živio nemški „zvesti mož" Seidl. — (Iz Konjic) se piše: Letošnji september je bil mej meseci pravi mojster skaza. Skazil nam je naša vina. Večni dež, naglo nastali mraz bil je kriv, da je zrelo jagodje začelo pokati, drugo pa ustavilo vsako razvijanje. Vinogradarji so žalostni glave pobešali in se zanašali, da bodo meseca oktobra nastopili lepši dnevi. Hvala Bogu, nijso se varali, sedaj imamo zopet lepo in prijazno vreme, ki je vinski pridelek zdatno izboljšalo onim, ki so z branjem čakali. Dne 27. in 28. septembra je slana posmodila listje v nižjih legah, k sreči les in grozdje nij trpelo škode. Po vinu so začeli zelo popraševati in ga, zlasti stareje, rudeče vino, prav drago plačujejo. TlljCl. 25. oktobra: Pri s lomi: Možina iz Lake. — Pick iz Gradiške. — Polec iz Logatca. — Reich iz Zagreba. — Knipfer iz Dunaja. — Mtlller iz Gradca — Vošnjak iz Šoštanja. — Spitzer iz Zagreba. Pri Malici: Guttuian iz Dunaja. — Fiirth iz Prago. — Guttenfeld iz Dunaja. — Entremont iz Gradca. — Tischlor iz Dunaja. Pri Zamorci t Dolence iz Selc. — Simonov ič iz Zagreba. Dunajska borza 20. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 64 gld. 05 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ 25 „ Zlata renta........ 74 „ 55 „ 1860 drž. posojilo..... 110 „ 20 „ Akcije narodne banke .... B88 „ — „ Kreditne akcije...... '214 „30 „ London......... 117 „ 75 „ Napol.......... y „ 48 C. kr. cekini....... 5 „ 65 „ Srebro ......... 104 „ 85 Državno marko...... 58 „ '2.0 „ Brez bolečine se delajo operacije na zobeh z narkozo rnzvcMcliliiCKA guza (liiHtgaa) — ali slii-Ko\i4liil-ua/.oin. (322 — 1) Umetne zobe in zobovja po najnovejšej metodi brrx bolečine vpoBtavlja zobni zdravnik Paichel, v Ljubljani, pri llradeckega mostu, 1. nadstropje. Razne vesti. * (Strašna eksplozija) v ogljenici v Glasgovvu na Angleškem je vzela 232 ljudem Življenje. Jeden jedini delavec se je rešil. * (V mlakoj je vrgel nekov mož v Trutnovu na Češkem svoje tri otroke, a potem je skočil sam va-njo. Deklica štirih let pa so je sama izkobacala ven, ter tekla k materi in povedala: „Oče so nas vrgli v mlako." Tudi triletna hčerka je mej tem prispela na suho le poluletni najmlajši otrok je še plaval po vrhu, ter so ga oteli. Očeta pa so potegnili i/, mlak uže mrtvega. * (Češko) proda samo stekleniških izdelkov za 190.000 dolarjev na leto v Ameriko. * (Železniške šine), katere so vzeli v Pešti, poslali so na povelje ogerske vlade v Orsovo. Namenjene so za železnično progo Zimnica-Trnovo. Lanena olja kupuje tvornica oljnatih barv 6r. Popoviča v Zagrebu, ter prosi za najmanjšo ceno in priposlatov majhene stekleničice olja na ogled. (31'J—1) l Moja notarska pisarnica + je sedaj li a starem fr&ii, v Ljubljani, v hiši št. 21 nova, 34 stara (ltudesch), I. nadstropje. (318-2) Dr. Wilhelm Ribitsch. i»qm bolnim moč in zdravje brez lek in brez si roške v po izvrstni Revalusciere k v F.'©w/#«•**<• a*.. 80 let mie je ulj bolesul, ki bi jo a« bila oidra-rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih trocih bres medicin in utrošku v; zdravi vse bolezni ' ielodou, na živcih, dalje prsne, i na jetrab; žleze naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-■avljenje, zaprtje, p rt hlajenje, nespanje, slabosti, zlato ilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonje krvi v plavo, i nenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, ;;otnoat, diabot, trganje, shujšanjo, bledičico in pre-lajenje; posebno Be priporoča za dojenee in je bolje, iogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričo-- .1 zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-ovala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V.Beueka, pra-»ga profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, IJ /aviinega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. 3horeUnda, I r. CampDolls, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofiuje Castle-4ur-a*b, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih »sob, se razpošiljava na posebno sahte vanje zastonj. Kratki iskat is 80.000 spričevalov. Na Dunaj i, 13. sprila 1872. Frefilo jo ožo sedem mesecev, odzar sem bit v brciupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i1 čut-ničnih bolečinah, in sicer tako, da s ui od dne de dno ' !:<>!(.• gnil, in to '/spremilo je dolgo 6>aa moje Studije. Cul sem od Vase čudapolno Iievalesciere pričel sem jo rabiti in ««gotovira Vas, da se čutim uo meseci t m užitku Vt.se tečno in okusne iieva-escičre popontm zdrav, tako, da brez najmanjega ■rt h nja morem zopet pisati. Zavadi tega pripor.»e nu s'Bcm bolnim to primerno prav conč in okusno hrano, kot Lujbo'jši pripomoček, ter ostanem Vas idanl Gabri el Te sohner, sluiateli javnih višjih trgovskih šel. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi VBled neke bolezni na jetrab bilo jd noje stanje hujfianja in bolečin \ sake vrste sedeta et sem strašno. Nij sem mog U niti čitati niti pisati, reslu so se vse čutnice na celem životu, slabo protivljenje, vedno nespanje, ter som trpela vedno na azdraženji čutni e, katero me je sum ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru puBtilo, in pri ,em bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlnjšali, V poluej obupuosti poskusila sem Vašo Iievalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v ■tanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčno hvaležnosti in pupo.nega spoštovanja. Markize de Brehan. St. 65.715. Gospodični de Montiouis na nepre-»avijenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušuika, omotici in tiščanji v prsih. hevalescičie jo t krat točnejsa, nego moso, ter :o pri <:draščenih in otrocih prihrani 50 krat več a» ioni, ko pri zdravilih. V pioh'v;»uh paiicih po pol '"oota X gold. 50 kr., fast 2 gold. 60 kr., 2 rnnta 4 gold. 60 kr., 6 ran-ov 10 gold,, 12 fantov 90 gold-, 24 funtov 36 gold. - RCTatooiere-Bif^aitea v pusioah ba Kevalesciere-^hocolatče v prahu 1Q taa I gld. 50 kr., 24 tAl il gl. J Kr., 43 tU 4 gl. 50 kr*, W prahu 120 tat 10 gl 'rodaje: Da Barrv&Oaaip. ua Đa s •.■-.ia pri dobrih jih in opatijskih trgovoih; tudi raspjiilja iu-ajak* hita na vso krsje t*o postnih ^^kuen'oah ali > •-•.oijlh. V £.jgablj^nit BdL sf \hr, J. Svob oda, lakar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarju J. P to-lamu, v Celovcu pri lekarju Bi rn jaoherju, 7 *l>]jctu pri lokarju Aljinoviču, v Trata pri , ki.rju Jakobu Sorravallo, pri drogeristu P. lioco a tn J. Hirschu, v Zadra pri Audroviču. (142) Originalni Howe in Singer, kakor tudi drugi izvrstni w m iifilii sfs0|i s pismeno Sletno garancijo, z vsemi vrstami ročne in .si roj««i «• svilo in cvimti, Mtrojevili olj in sii anK. sploh vse, česar jo treba za šivalne stroje vedno v največjem izboru po zopet znižanih lanri&Iiili cenah, daljo mm VVertheimove kase in kasete mm T7- drseli velilsostltL. V niojej moli a ii i o ne j clolavniei se šivalni stroji najbolje popravljajo in Bnažijo. Za zunaj moj potnik, gospod Antou Grebenee« sprejema rad naročila in dajo tudi potrebni poduk O strojih. _ rv « g Franc Detter, v Ljubljani. ■ING stari ali nepriročni stro,i vseh sistemov se proti originanim IIo\ve ali Singcijovim zamenjavajo in izplačujejo. (239—4) Jzdatatf in uradnik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .JNaroaiio Tiskarne11.