Političen list za slovenski narod. Za trn Po pošti prejeman velja: eele leto predplačaa 16 fld., la pol lata 8 gld., sa četrt Ista 4 rld., sa jedea mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: lato 18 fld., xa pol leU 6 (ld., sa Četrt leta 3 fld., sa jeden mesec 1 (ld. V LJubljani na dom posiljan velja 1 (Id. 20 kr. vsi na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravntftvo li ekspedielja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve aliee It. 2. Rokopisi se ns vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Bemeniiklk ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in prainike, ob pol 6. ari popoldne. Vredniitva telefčn - itev. 74. ^tev. 131. V Ljubljani, v soboto 10. junija 1899. Letnilc XXVII Papeževa okrožnica. (Konec.) Zakaj pa bo tudi neverniki pod oblastjo in vlado Jezusa Kristusa, to pojasnjuje in dokazuje sveti Tomaž. On namreč vprašuje, se li Jezusova sodna oblast raztega na vse ljudi, in ko pravi: Sodna oblast izvira is kraljeve, sklepa kar na kratko: Kristusu je vse podložno z ozirom na oblast, čeprav še ne z ozirom na izvrševanje oblastiTo oblast in vladarstvo Kristusovo nad ljudmi izvršuje z resnico, s pravico, posebno pa z ljubeznijo. Toda četudi ima Kristus dvojno pravico oblasti in gospodstva nad nami, vendar rad dovoljuje, da se mu Se sami radovoljno izročimo. Seveda Jezus Kristus, Bog in Zveličar ob enem, je neskončno bogat, in popolnoma vse je njegovo: mi pa smo tako revni in ubožni, da nimamo nič svojega, kar bi mu lahko darovali. A ker nam je neskončno dober in nas neskončno ljubi, se ne brani, da mu damo in podarimo to, kar je njegovo, kakor da bi bilo naše; ne samo, da se ne brani, celo zahteva in želi: Sin, pravi, daj mi svoje srce! Mi mu torej moremo darovati, če hočemo, svojo voljo in svoje srce. Ko se mu namreč posvetimo, ne samo radi in očitno priznamo in sprejmemo njegovo gospodstvo, ampak dejanski pričamo, da bi mu to, kar mu damo, s srčnim veseljem dali tudi, ko bi bilo res naše, in prosimo ga, naj nikar ne zavrača tega, kar mu darujemo, če je tudi že itak njegovo. To je pomen stvari, o kateri govorimo, in to je misel naših besed. In ker je v presvetom Srcu slika in prilika neskončne ljubezni Jezusa Kristusa, ki nas vzbuja k nasprotni ljubezni, je gotovo popolnoma umestno, da se posvetimo njegovemu presvetemu Srcu. To pa ni drugega, kakor da se posvetimo in vdamo Jezusu Kristusu ; zakaj vsa čast, vdanost in češčenje, katero izkazujemo božjemu » 3. 69. a. 4. Srcu, izkazujemo resnično in pravično Kristusu samemu. Zatorej pozivljemo in vzpodbujamo, da se z veseljem oklenejo te pobožnosti vsi tisti, ki Božje Srce poznajo in ljubijo, in močno želimo, da bi vsi to storili en in isti dan: posvetba toliko tisoč src naj hkrati prodira proti nebesom. Toda, ali naj pa znemar pustimo vse tiste neštete, katerim še ni prisvetila luč krščanske resnice ? Saj vendar zastopamo osebo Onega, ki je prišel rešit, kar je bilo izgubljenega, in ki je prelil svojo kri za zve-ličanje vsega človeškega rodu. Kakor se neprenehoma trudimo, da bi tudi tiste, ki sede še v smrtni senci, obudili k resničnemu življenju, in zato razpošiljamo poslance Kristusove na vse strani sveta, da jih uče, tako sedaj tudi nje, ker se nam smilijo, prav posebno priporočamo in posvečujemo kolikor moremo, presv. Srcu Jezuso-sovemu. Takisto bo posvetba, katero vsem priporočamo, vsem koristila. Tistim, ki že imajo spoznanje in ljubezen Jezusa Kristusa, se bo vera in ljubezen pomnožila; tisti, ki so spoznali Kristusa, pa njegove zapovedi zanemarjajo, bodo imeli priliko, da iz presvetega Srca zopet povzamejo plamene ljubezni; za tiste naposled — najbolj nesrečne —, ki jih vodi slepa nevera, prosimo vsi skupaj nebeške pomoči, da jih podvrže Jezus Kri stus, ki so mu podložni že po oblasti, tudi v izvrševanju te oblasti, in sictr no le v prihodnjem življenju, ko bo izpolnil svojo voljo nad vsemi, nekatere osrečujoč, druge kaznujoč1, ampak že v tem umrljivem življenju; deleč jim vero in svetost, da hi tako Boga prav častili in prišli k večni sreči v nebesih. Taka posvetba vzbuja tudi za države upanje boljših dni, ker obnavlja in utrjuje vezi, ki vežejo že po naravi državo z Bogom. V zadnjih časih so posebno poskušali zgraditi nekak zid med cerkvijo in državo. V osnovi in upravi držav se ' Sv. Tomaž n. dr. m. zaničuje cerkveno in Božje pravo, in sicer z namenom, da se zabrani vsak vpliv vere na skupno človeško življenje, kar je malone isto, kakor iztrebiti Kristusovo vero, in Boga samega, ko bi bilo mogoče, pregnati s sveta. Ali se je čuditi, če je velik del človeštva zašel pri tej drznosti v tako zmedo in razburjeno valovanje, da se ne čuti nihče več varnega? Ce se zanemarja vera, se nujno razsujejo najvarnejše podlage javne sreče. Da pa Bog kaznuje nezveste, jih prepušča po pravici njih poželjivosti, da se vdajajo strastem, in se sami končujejo v razbrzdani svobodi. Odtod toliko zla, ki nam preti, in ki močno terja, da iščemo pomoči tistega, s katerega močjo Be lahko odžene. Kdo pa je ta ? Le Jezus Kristus, edinorojeni Sin Božji! Zakaj nobeno drugo ime ni dano ljudem, v katerem bi mogli zveličani biti.' K njemu se moramo zatekati, ki je pot, resnica in življenje- Kdor je zašel, naj se vrne na pravo pot; če so duhovi otemneli, naj prepodi temo luč resnice ; če je zavladala smrt, oprimimo se zopet življenja. Potem šele se bodo mogle zaceliti mnogotere rane, potem Sele bo upala zadobiti vsaka pravica prejšnjo moč, dobrote miru se bodo vrnile, meči odpadli, orožje se bo izvilo iz rok, če vsi radostno priznajo Kristusovo vlado in se ji pokore ; če bo izpričeval vsak jezik, da je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta? Ko je cerkev v prvih časih zdihovala pod jarmom cesarjev, se je prikazal mladostnemu cesarju križ v višavi kot znamenje in močno jamstvo skorajšnje velike zmage. Danes se prikazuje našim očem drugo srečo oznanjujoče božje znamenje : presveto Jezusovo Srce, nad njim križ, blesteče med plameni v najsvetlejšem žaru. To znamenje bodi vse naše upanje, od njega prosimo in pričakujmo rešenja. Naposled nočemo zamolčati, da smo imeli še drug sicer zaseben, vendar dovolj pravičen ' Ap. dej. 4, 12. * Phil. 2, 11. LISTEK. Šest dni v Italiji. (Martinkov.) (Dalje.) Gotovo pričakujete, da vam bom zdaj še od Ljubljane kakšno zinil. O, to se motite! O »Ljubljani redivivi« pisati se pravi pri vas, basati vaš nenasitljivi uredniški koš. Za to pa jaz nimam niti papirja niti črnila. Pardon, gospod urednik! Pretrda beseda mi je ušla izpod mojega robatega peresa. Tolikokrat sem se že skušal poboljšati v ti zadevi, pa mi le vedno Se uide kaka nerodnica. Kaj hočete, nerodnež sem. Zato pa grem po svetu, da se malo obrusim. Trdno sem prepričan, da bo to potovanje vsekako dobro vplivalo name, kakor že na marsikoga pred menoj.. No, vi zmaju jete z glavo. Boste videli! Prizadeval se bom, da častno zastopam svoj mili narod po tujini ter širim njegovo slavo, kjer se mi bo prilika ponudila. Sicer pa, kaj bi se žaljenega čutili, vsaj uredniški koš ni urednik in urednik ne uredniški koš, dasiravno stojita navadno blizu eden poleg drugega. Še to vam rečem, gospod urednik! Kakor se jaz bojim uredniškega koša, bojte se ga tudi vi! Vi me gledate, češ, temu le pa danes ni vse v redu v glavi; če bo tak hodil po Italiji, ga bodo vtaknili na kak tamošnji Studenec št. 1. Le počasi! Gospod urednik! Navado imate, da včasih tu gori nad črto, *em pa tje tudi tu spodaj vtaknete kako francosko besedo ali pa tudi rek, kakor vam prav pride. Iz tega sklepam, da znate kolikor toliko francoski in poznate tamošnje razmere. Tam, prav na Francoskem v Parizu, se je izcimil pred nedavnim časom secesionizem. Pa kako? V tako imenovanem pariškem salonu razstavljajo slike umetnikov, katere poprej odobri in presodi za to postavljena »jury«. Gotovo je moralo biti v tem razsodišču nekaj prestrogih »Jurijev«, ki so zavrgli marsikako sliko, ki je bila sicer dobra, a ne po okusu imenovanih kritikov. Kaj storijo »zavrženi« umetniki ? Napravijo si lastno razstavo, katera je bolj obiskana nego »salon«. To se je potem razširilo po vseh večjih me- stih. Ifaec parabola docet? me zvedavo vprašate, gospod urednik ! Nič druzega kot to: Ko bi se vsi »zavrženi« spisi v vasem uredniškem košu vzdignili, doživeli bi vi grozno literarno revolucijo, kakoršne no pomni slovenski literarni svet in je menda no bo. Ti secesionisti bi potem napolnili vse lačne predalo naših listov, literarnih zavodov. Ilitro bi padlo akcije pri nagradah »slovenske Matice«', družbe sv. Mohora itd., vi bi pa ostali sami, o tako sami! z vašim praznim uredniškim košem. Zato vas prosim, poglejte večkrat v tisti koš, če že kaj ne šumi v njem, če že ni čuti kake zarote. Vsaj veste, vsaj tolikrat pišete : Videant consules! Pa z Bogom, gospod urednik! Vlak na Gorenjsko je že pripravljen, moram vstopiti! »Ali na Italijansko ?« vprašate mt začudeno. »Kajpak ! Ce vsa pota v Ilim drže, Rim je pa na Italijanskem, potem morem tudi po tem potu v Italijo. Pazite, gospod urednik, na koš, da med tem časom, ko me doma ne bo, ne izbukne revolucija! Addio amico caro, mi continui il suo alTetto!« (Dalje prih.) / / in imeniten vzrok za to naredbo, tega namreč, da nas je I?og, početnik VBega dobrega, nedavno otel iz nevarne bolezni. Zato naj bo češčenje Jezusovega Srca, katero s tem nameravamo povišati, javen spomin in zahvala za to veliko dobroto. Zatorej zaukazujemo, da naj se 9., 10. in 11. prihodnjega meseca junija obhajajo v glavni cerkvi vsakega mesta ali kraja posebne pobožnosti in vsak dan pristavijo k drugim molitvam tudi od Nas potrjene litanije presvetega Sr?a, zadnji dan pa posvetilna molitev, ki jo Vam, častiti bratje, hkrati s to okrožnico pošiljamo. V znamenje božje milosti in v znamenje nase naklonjenosti podelimo Vam in Vašim duhovnikom in vernikom, katere vladate, najprisrčneje v Gospodu apostolski blagoslov. Dano v Rimu pri sv. Petru 25. maja 1899, v 22. letu našega papeževanja. Papež Leon XIII. /dravnisk bojkot. Došel nam je sledeči dopis: Čim bolj opažamo tudi v naši majhni Ljubljani, da hitimo proti koncu XIX. stoletja. Žal da samo v slabem. V znamenju fin de siecle stoji naša domača in državna politika, v tem znamenju se gibljejo vse naše javne razmere. V času kar-telov, štrajkov in bojkotov se nam že prav nič čuden ne zdi najnovejši bojkot, ki ga morda v kratkem doživimo, t. j. bojkot zdravniškega stanu proti okrajni bolniški blagajni ljubljanski. Vkljub svoji majhnosti ima Ljubljana v marsičem svoje specijaliste in zakaj naj bi tudi v tem slučaju ne pokazala svoje samoraslosti ? Torej, zdravniška zbornica za Kranjsko kot zastopnica zdravniškega stanu na Kranjskem je napovedala boj ljubljanski okrajni bolniški blagajni. Vsaj tako se sme imenovati ona okrožnica, katera se je te dni razpošiljala od g. dra. Vinka Gregoriča v imenu zdravniške zbornice, in katero je tudi Vaš cenjeni list priobčil. Vredno je, da temu znamenitemu spisu nekoliko preiščemo srce in obisti. Zdravniška zbornica je prišla do sklepa, da bi bil vsprejem zdravniškega mesta pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski v sedanjih razmerah zdravniškega stanu nevreden. Radi tega svari svoje člane ter jih naproša, naj brez privoljenja zborničnega v tej stanovski zadevi ničesar ne ukrenejo in nobene pogodbe z i m e n o v a n o b 1 a g a j n o ne sklenejoin nobene službe pri njej ne vsprejme j o. V utemeljevanje tega sklepa se navaja, da so zdravniki ljubljanske okrajne bolniške blagajno najslabše odškodovani, stanu nevredno honorirani, da nimajo nobene obrambe proti krivični odpustitvi, proti prevelikemu obremenjenju z delom, proti nedopustnim zahtevam zavarovancev ali pred-stojništva; dalje, da so denarna sredstva okrajne bolniške blagajne taka, da bi povišanje od 600 na 1000 gld. blagajno le malo oškodovalo. Temu nasproti se konštatuje, da imajo bla-gajnični zdravniki ne 600 gld. ampak 660 gld. letne plače, dalje da ni res, da bi bili ljubljanski blagajniški zdravniki najslabše plačani, kakor tudi ni res, da bi bili takorekoč na milost in nemilost izročeni načelstvu ali pa zahtevam zavarovancev; zakaj vsakbiagajnični zdravnik ima z blagajno svojo službeno pogodbo, katera določa tudi za obe stranki jednakoveljaven rok za odpoved službe, ne da bi bilo odpovedujoči stranki treba odpoved napram sopogodniku utemeljevati. O tem torej ne more biti nobenega govora, da bi bilo sklepanje zdravniških pogodb z blagajno zdravniškega stanu nevredno. Da se postopanje zdravniške zbornice še bolj pojasni kot neutemeljeno, naj navajam par številk. Pri ljubljanski okrajni bolniški blagajni je bilo zavarovanih koncem leta 1894 2492, 1895 3067, 1896 3005, 1897 3214 in 1898 3949 delavcev. Od teh jih je obolelo leta 1894 1077, 1895 1765, 1896 2210, 1897 2388 in 1898 1810 oseb. Zdravnikov je imela ta blagajna leta 1894 3, 1895 3, 1896 januvarija 3, od lebruvarija naprej 4, 1897 4, 1898 januvarija 4, od febr. do junija 3, od junija naprej zopet 4. Pri tem pa ni odšteto ono število bolnikov, kateri so v oskrbi deželne bolnice na bla-gajnični račun. In teh ni malo, kar dokazuje že golo dejstvo, da blagajna samo za take bolnike deželni bolnici na leto plača 3 — 4000 gld. S temi v bolnici oskrbovanimi bolniki pabla-gajnični zdravniki nimajo nobenega posla. Po tem takem se pač sme trditi, da gospodje blagajnični zdravniki za plačo 660 gld. z delom niso preobloženi, vsaj s poslom z blagajniškimi bolniki nc. Seveda, če ima pa kdo po več služb, potem se Iehko pripeti, da mu časa primanjkuje, zato pa seveda bolniška blagajna ne more kaj. Okrožnica zdravniške zbornice omenja neke e n k 61 e, na kateri je bil razgovor v ureditvi zdravniškega vprašanja v blagajni. Res so udeleženci te enkdte vsled gorkega priporočila referenta zdravniške zbornice g. dr. Gregoriča izrazili mnenje, da naj bi se blagajniškim zdravnikom plača od 660 gld. na 1000 gld. povišala, in da naj bi se zanje ustanovila določna službena pragmatika. Toda upravni odbor bol niške blagajne, ki se je vsled nasveta enkete bavil s tem vprašanjem, je prišel do prepričanja, da denarni stan bolniške blagajne tako zdatnega povišanja blagajniške režije ne prenašA. Oziral se je pri tem tudi na opetovano, od politične nad-zorovalne oblasti izraženo načelo, da naj se postopa kolikor mogoče varčno z blagajniškim denarjem, in spominjal se je tudi na zagovor bivšega blagajnika Branketa o priliki znane proti njemu in Metnitzu vpeljane preiskave radi pone-verjenja, ko je gospod Branke razne primanjkljaje zagovarjal s tem, da marsikake vsote ni vpisal v knjige, ker je bilo treba ta ali oni režijski izdatek pokriti, ne da bi o tem izvedel zastopnik nadzo-rovalne oblasti, kateri je itak vedno godr-njalradi prevelike režije. Dalje je upravni odbor upošteval, da bi se vsled povišanja zdravniških plač režija povišala za 1360 gld tako, da bi se letni rezervnemu zakladu spadajoči prebitek znižal na neki minimum. Uvaževaje tudi, da celo v zadnjih letih, ko je bilo v Ljubljani nenavadno veliko delavcev, gospodje blagajnični zdravniki niso stavili nobenih zahtev radi povišanja plače, in da je tudi sedaj ta nasvet prišel od osebe, katera nima z blagajno nobenega stika, je upravni odbor boln. blagajne sklenil, da enketnega nasveta ne bode izvršil, tem manj, ker si tesarji in zidarji, kateri prav za prav tvorijo gros blagajniških zavarovancev, močno prizadevajo, da bi se od okrajne bolniške blagajne odcepili in si svojo posebno blagajno ustanovili, v katerem slučaju bi se delokrog okrajne bolniške blagajne prav zdatno skrčil. Konjsko kopito v tej okrožnici pa je sklicevanje na rezervni fond bolniške blagajne, češ saj je že nad 24.000 gld. narasel in se sedaj zdravnikom lahko plače povišajo. Res ima ljubljanska boln. blagajna že prav lep rezervni zaklad, ki znaša glasom računskega sklepa za leto 1898 že svoto 29.094 gld. 71 kr. Toda ne zabite dvojega: prvič, da si mora blagajna po zakonu prizadevati, svoj rezervni zaklad spraviti na dvakratno visokost povprečnih letnih izdatkov — kar bi za ljubljansko blagajno znašalo okrog 70.000 gld. — in drugič, da je v rezervnem fondu nakopičen z delavskimi žulji prislužen denar, ki ima namen v slučaju izrednih izdatkov, recimo vsled kake epi-demične bolezni blagajno obvarovati bankerota. Iz česa pa naj bi v takem slučaju blagajna plačevala zdravnike, če ne bo zadostnega rezervnega zaklada? Po naši sodbi je celo v interesu gospodov zdravnikov Bamih, da ima blagajna bogat rezervni fond. Po skušnjah zadnjih let se rezervni lond vsako leto pomnoži povprečno za nekaj nad 2000 gld. Če bi se gg. zdravnikom plače povišale, kakor sedaj zahtevajo za 1360 gld., bi za rez. fond niti 1000 gld. ne preostalo. In to nota-bene v normalnem letu! Pa naj nastanejo le količkaj nenavadne zdravstvene razmere v Ljubljani, in teh 1000 gld. bo v hipu zmanjkalo in treba bo segati že po rezervnem zakladu. Na ta način pa bi se v blagajni vdomačile nezdrave, labilne gmotne razmere, podobne onim, katere vsled neprevidnega gospodarstva vladajo po nekaterih laških blagajnah po Istri. Kdor torej stvar na vse strani pretehta in presodi, mora priznati, da je nastop zdravniške zbornice proti ljublj. okr. boln. blagajni do cela neutemeljen in slabo premišljen. Vzlasti pa je obžalovati obliko, katero je izbrala zdravniška zbornica, da napram blagajni označi svoje stališče. Štrajkajoč zdravnik je po naših pojmih o huma-teti nesmisel, poziv na tak bojkot pa naravnost nemoralen. Vzlasti pa je bilo neprevidno, da je zdravniška zbornica s svojo okrožnico — ki so jo itak prejeli vsi prizadeti činitelji — stopila ofici-jelno v časnikarsko javnost. Na tak način se ne dosege sporazumljenje, razdražijo se samo že itak dovolj razburkani duhovi in zanese v prizadeto delavstvo novih snovi za nezadovoljnost. To v premislek vsem, ki imajo še smisel za občno korist in jim v njihovem delovanju po-strema lex ni samo — lasten žep! Mažari in industiialiia podjetja na Hrvatskem. Od početka nagodbe pa do dandanes niso Mažari podprli na Hrvatskem nobenega industri-alnega podjetja, če ni pri tem kazala za njih kakšne posebne koristi, bodisi že gmotne ali pa politične. V Zagrebu so sicer osnovali veliko železniško strojarnico, ali ne na korist Hrvatom, kajti v tej tovarni so delavci sami Mažari, pa so za njih izposlovali tudi posebno mažarsko šolo, katere sicer ne bi bili mogli v Zagrebu dobiti. Tukaj je vodila mažarsko vlado le politika, da namreč zatrosi s temi mažarskimi delavci in mažarsko šolo čim več mažarskega duha na Hrvatskem. Kjer pa za take osnove ni plodnega tla, tam se celo protivijo snovati tovarne celo takim podjetnikom, ki razpolagajo z obilnim kapitalom. Tako so hoteli Mažari z vso silo preprečiti, da se ne osnuje velika bombažna tovarna v Dugiresi kraj Karlovca. Takratni minister Daniel je nagovarjal na vse načine podjetnika, da pride na Ogrsko, kjer mu bode dovolil nenavadnih olajšav za to tovarno, dočim se mu je zagrozilo z zaprekami, če ostane na Hrvatskem. To je izvedel zagrebški »Agramer Tagblatt«, pa je vse objavil. — Minister je bil v zadregi in tudi podjetnik, ker se je sedaj še manje nadjal, da bode kaj dosegel. Vendar pa ga je minister radi svoje časti opozoril, da naj gleda, da omenjeni list prekliče, kar jo pisal, in potem mu bode dal dovoljenje za to tovarno. In tako je tudi bilo. »Agramer Tagblatt« je preklical sicer čisto resnično poročilo, samo da podjetju ne škodi. Kaj je storil omenjeni minister glede svilar-nice v Krapini, smo že pred nedavnim omenili. A zdaj naj povemo, kako je minister Daniel ugonobil osnutek znamenitega podjetja v hrvatskem Primorju. Dobro je znana mažarska politika v hrvatskem Primorju: zatreti vse, kar bi moglo Reki naškoditi, če tudi samo navidezno. Saj ni res, da bi morala Reka nazadovati, ko bi se povzdignila druga primorska mesta, marveč bi od tega imela koristi tudi ona, kakor je bilo to v poprejšnjih časih, ko so imela živahno trgovino in promet Kraljeviča, Bakar, Senj in dr. Mažar le iz Bame sebičnosti navlašč zanemaruje hrvatsko Primorje, ker mu se le to noče predati, kakor je to storila nezahvalna Reka; pa je tedaj vse ravnanje mažarske vlade glede obrtnosti in prometa v teh krajih odvisno od današnjih naših političnih od-nošajev med Ogrsko in Hrvatsko. Mažar bi dobil rad v roko celo Primorje, a Hrvati ga ne dado ; zatoraj naj pa ta kraj zaostaja, strada in osiroma-šuje. — To je brezdušna politika izkoriščanja, ki mora imeti le hude nasledke. Da povemo, kaj se je zgodilo v Kraljeviči. To mestece, lepega položaja, na ustju v bakarski zaliv, je bilo v prejšnjih časih vrlo živahno. Tukaj je kar mrgolelo pridnih ladjedelcev na lad-jišču. Dandanes je tukaj vse prazno in le kopa-liščni gostje oživljujejo po leti ta prostor, ki je zdaj deloma zasajek z drevjem. Dve ogromni BkladiščiJ za razne sprave pri ladjedeljstvu se že podirata. Na vsem se vidi, da je kraj zapuščen, in vendar je tako prikladen za omenjeno podjetje, in še posebno zato, ker je tako blizo Reke, kjer nimajo nobenega prostora za ladjedelnico. Pred nedavnim so je zatoraj zglasil prav bogat podjetnik te stroke na Reki pri ministru Danielu s prošnjo, da želi osnovati v Kraljeviči ladjedelnico in da bi mu dal minister dotični prostor v najem ali pa prodal. Priloga 131. štev. „Slovenca" dn6 lO. junija 1899. Minister je bil v zadregi ter mu ni znal nič drugega odgovoriti, nego da se mora o tem ie le informirati, sicer pa mu že zdaj more povedati, da ne dobi od države pri svojem podjetju nobene podpore, do katere pa bogatemu podjetniku ni nič stalo. Podjetnik je dolgo čakal na odgovor, pa ga tudi bržkone ne bi bil dobil, da ni iznova prosil za dovoljenje dotičnega podjetja. In kaj je minister med tem storil? Našel je nekega podjetnika iz Lošinja ter ga nagovoril, da prevzame dotično ladjišče v najem za čisto malo svoto, pa ga more upotrebiti za kar hoče. Minister je dobro vedel, da ta podtnik ne bode ladij tesal, ker nima za to kapitala, kar bi pa prvi mogel ter s tem po ministrovem mnenju škodil Reki. Reški podjetnik se je začudil, ko je dobil odgovor na svojo prošnjo, da je ladjišče že drugemu podjetniku v najem dano in da se pogodba ne more izpremeniti, kar seveda ni res, ker minister je mogel dotični prostor prodati, pa s tem prva pogodba preneha. — Tako je bil na zviti način podjetnik odbit in Kraljeviča je izgubila lepe dohodke, katere bi mogla imeti od takega podjetja. Tako ravnanje nasproti Hrvatski je zares ne-čuveno. In to je bil tisti minister, ki je na Ogrskem na vse mogoče načine pospeševal industrijo ter izdelal toliko osnov za razna obrtna podjetja, da jih bode mogel javalne sedanji minister vse izvesti. Bode li tudi ta minister tako trdosrčen nasproti Hrvatski, ne vemo; ali gotovo pa je, da je že skrajni čas, da se v tem pogledu ogrska politika izpremeni, ter "da Hrvatom, kar jim gre po božjem in ljudskem pravu, ker drugače bode nezadovoljstvo proti Mažarom še huje vzkipelo, pa bi moralo priti pri bodočih regnikolarnih razpravah do hudih prepirov. Hrvatski poslanci morajo namreč odločno zahtevati od ogrske vlade, da ne zanemarja navlašč gmotnih zadev hrvatskega naroda, a če misli v tem vztrajati, potem nastane za Hrvate le eno vprašanje: popolna neodvisnost od Ogrske v vseh flnancielnih in gmotnih vprašanjih, ker drugače mora narod propasti. Politični pregled. V Ljubljani, 10. junija. Nagodbena krixa bo danes definitivno rešena in sicer na način, kakor so zahtevali Mažari, in brez ministerske krize. Grof Thun se je vdal in pritrdil, da se izpremeni Szellova zahteva glede bančnega vprašanja samo in modo, ne pa tudi in re. Konečni uspeh tritedenskih pogajanj , mej obema vladama je toraj ta, da je moral odnehati avstrijski ministerski predsednik in dati zagotovilo, da se reši pri [nas nagodbeno vprašanje s pomočjo paragrafa 14, iz česar sledi, da vlada ne skliče državnega zbora. Vsebina dogovora mej obestranskima vladama še ni znana in se objavi še le tedaj, ko bo odobrena od strani ogrskih parlamentarnih zastopnikov, vkljub temu je pa prav verojetno, da ni odnehal Szell, ker mu sicer ogrski parlament takoj preti z resnimi pripravami za ločitev carinskega ozemlja, akoravno piše neki dunajski vladni list, da avstrijska vlada tudi sedaj še ni izpremenila svojega stališča v bančnem vprašanju in ga sploh ne misli izpremeniti. Ta trditev je naravnoBt čudna, posebno pa še, ako se pomisli, da se trdi venomer ravno isto tudi o ogrski vladi, in prav nič nas ne bo iznenadilo, ako se obistini poročilo nekih dunajskih listov o porazu avstrijske državne polovice, radi česar se vladi že Bedaj napoveduje odločilen boj. Z binkoštnimi potstulati sedaj tudi K. H. Wolf ni več zadovoljen, akoravno je pisalo njegovo glasilo Se pred nedavnim zelo laskavo o tem zmašilu nemško opozicionalnih zastopnikov. Wolfu so namreč te zahteve vse premalo radikalne. Wolf je rekel predvčeranjim na nekem shodu: Sostava narodno-političnih zahtev je bila popolno nepo trebna. Vlada itak pozna naše zahteve; vpogleda naj samo linški program. Sedanje zahteve so samo nekako zagrinjalo čez naš program. O našem geslu: »Proč od Galicije« so niti ne upajo ziniti, niti besedice ne najdemo o nemščini kot držav nem jeziku. Vsekako je to samo most, ki naj so po njem zvabi vlada v opozioionalni tabor. — Taka sodba o nemških postulatih bo bržkone spravila Wolfa s Schonererjem, ki je že jel dvomiti nad zvestobo svojega zaveznika. Oprati se je bilo treba. Nezaupnica posl. Pferschetu. Znanemu »junaku« posl. dr. Pferschetu, ki se je proslavil s svojim nožem v poslanski zbornici, so njegovi lastni somišljeniki izrazili nezaupnico na nemško-nacionalnem shodu v Ustju, ter ga je društveni načelnik odvetnik dr. Klepsch iskreno prosil v posebnem pismu, naj izroči zastopstvo tega okraja vrednejim rokam. Umevno je, da junak poslanec ni bil posebno vesel tega sporočila, in tudi njegova jeza bi se dala opravičiti, toda neopravičljivo pa je, kar je odgovoril posl. Pfersche na došlo mu pismo. V pismu, ki mu je je odposlal takoj na to, izraža iskreno prošnjo, naj bi se načelnik čim preje — obesil. — Taka pisma piše c. kr. vseučiliški profesor, dekan in državni poslanec! To je mogoče pričakovati pač samo od mož, ki se z nožem v roki udeležujejo burne obstrukcijo. Razmere v Franciji so postale vsled zadnjih zmešnjav zelo zamotane. Ne samo med raznimi političnimi strankami je provzročila zadnja razsodba kasacijskega dvora nekam čudne razmere, akoravno bobnajo židovski listi v svet, da je sedaj »rešena« čast moderne Francije, marveč tudi v vladnih krogih je jelo nekaj vreti zadnje dni in izza kulis se že nekaj poroča o nesporazumljenju mej francoskimi ministri, ki se iz njega kaj lahko izcimi kaka ministerska kriza. S tem seveda ni rečeno, da oficielna Francija ni zadovoljna z izidom, kajti ravno predsednik Loubet, kot svobodo-mislec prve vrste, po poročilih raznih listov najbolj pozdravlja razsodbo v Dreyfusovi zadevi. Vkljub temu pa, kakor rečeno, ni vse tako, kakor bi moralo biti, in že sam strah pred mnogovrstnimi napadi je dovolj močan, da razburja glave velikih francoskih mož. Dreyfus je predvčeranjim popoldne ostavil vražji otok, kjer je prebil ravno 52 mesecev, ter se v spremstvu vojaške straže napotil v domovino, kjer je v Rennesu že pripravljena zanj posebna ječa. Nova obravnava se bržkone ne prične pred avgustom in bo imel toraj njegov zagovornik Demange dovolj časa, da se pripravi za odločilni dan. Še bolj kakor za jutrišnji dan skrbi vlada za Dreyfusov dohod in se skoro sleherni dan vrše ministerska posvetovanja glede varnostnih priprav. OPicielni krogi s tem činom sami dokazujejo, da niso nikjer varni pred posledicami razmer, ki so jih zakrivili sami. Civilni zakon v Italiji, ta »nujna državna potreba«, dosedaj še ni bil uveden obligatorično. Novi pravosodni minister, ki so ga ob nastopu razvpili liberalci kot »klerikalca«, bo pa izpolnil framasonom tudi to srčno željo, ter je že predložil načrt zakona, po katerem mora vsaki cerkveni poroki prediti civilna poroka pred županom. Zakon bo dobil brez dvoma potrebno večino v obeh zbornicah in Italija bo zopet enkrat — rešena. Fiasko razoroževalne konference. Kakor smo že nedavno namignili, svet ne more pričakovati nikakega uspeha od sedanje mirovne konference. Razen dogovora o razsodiščih ne bo prišlo bržkone do nikakih količkaj važnih sklepov. Najmanj nade pa jo na uspešno rešitev vprašanja glede razoroženja. Šest interesiranih držav, mej temi posebno Anglija, Zvezne države severoame-riške in pa Srbija, se je takoj izjavilo proti izpremeni sedanjih razmer. Zastopniki prvih dveh držav so naravnost izjavili, da si ne puste kratiti pravic glede volitve orožja in pomnoženja armade, srbski zastopnik, podpolkovnik Mašin jo pa dokazoval, da mora Srbija konkurirati s sosednimi državami. Ravno sedaj mora računati Srbija na uvedbo modernega orožja. Razvidno je toraj, da bodo posvetovanja vojne komisije popolno brezpomembna, kakor se je splošno trdilo že izpočetka. Slovenska Matica. 118 odborova seja. v sredo, dne 7. junija 1899. I. NavzoCni: Gg.: Fr. Leveč (predsednik), P. Grasselli, dr. I. Janežič, A. Koblar, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, R. PeruSek, L. Piniar, M. PleterSnik, dr. L. Požar, S. Rutar, A. SenekoviC, dr. J. Stard, I. Šubic, I. Vavru, I. Vilhar in Fr. Wiesthaler (odborniki), E Lah (zapisnikar). Skupaj 18. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi na-vzočne, v prvi vrsti novega odbornika, profesorja in skriptorja L. Pintarja, ter proei njega in profesorja S. Rutar j a, da bodita overovatelja današnjemu zapisniku. Zapisnika o 117. odborovi seji in o XXXIV. občnem zboru se odobrita brez ugovora. Na znanje se vzame poročilo o posledku volitev v odbor, pri kateri je bilo oddanih 31 veljavnih glasovnic s 365 veljavnimi glasovi. Soglasno so bili izvoljeni gg.: dr. Detela, S. Gregorčič, F. Hubad, L. Pintar, dr. L. Požar, A. Se-nekovič, I. Sušnik, I. Šubic in Fr. Wiesthaler, 364 glasov je prejel dr. A. Gregorčič, 254 A. Kržič. Prvih deset je voljenih za dobo 4 let, zadnji za eno leto. Dr. A. Gregorčič izvolitve ni vsprejel in ostane mesto po njem za zdaj prazno. Izvrši se volitev v upravništvo za tekočo dobo. Z vzklikom se izvolijo : Fr. Leveč za predsednika, dr. Fr. Lampe za prvega, P. Grasselli za drugega podpredsednika ; dr. J. S ta r b za hišnega upravitelja in blagajnika; A. Koblar in dr. L. Požar za ključarja. Novi odbornik L. Pintar se privzame književnemu odseku, po pokojnem dr. J. Zupancu se izvoli v gospodarski odsek I. Šubic. Tisočletnice po Pavlu Diaconu v Starem mestu v slovenski Benečiji dne 3. septembra t. 1. se za Matico udeleže gg.: prof. L a h a r n a r, arhivar Koblar in prof. Rutar. Soglasno se vsprejme utemeljeni nasvet blagajnikov, da je občnemu zboru priporočiti prodajo društvene hiše. V ta namen se skliče za 21. dan t m. ob petih popoldne izredni občni zbor v mestno dvorano. Povodom priprav za »Stenski zemljevid slovenskih pokrajin« se ima poživiti nabiranje kraje p I s n i h imen in se bo s to stvarjo pečal ožji odsek, ki se skliče v kratkem. Na znanje se vzame, da je bilo v zadnjem času zopet podarjenih več založnih knjig in da je Matica za ta darila prejela od obdarovancev pismene zahvale. Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 33 knjig, zvezkov in časopisov : 31 zamenjanih, 1 podarjena, 1 kupljena; 16 čeških, 9 ruskih, po 2 slovenski in srbski, po 1 hrvaška, bolgarska in nemška. Za Sodražico in Stari trg pri Ložu se snujeta samostojni poverjeništvi. Za lansko leto je plečalo 2747 letnikov, za letos dozdaj 764 ; od zadnje Beje je društvu pristopilo 28 novih udov. Tedenski koledar. Nedelja, 11. junija: 3. pobinkoštna, Srce Mar. Dev., evang.: Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. — Ponedeljek, 12. junija: Janez Fakund. — Torek, 13. junija: Anton Padovanski. — Sreda, 14. junija: Bazilij šk. — četrtek, 15. junija: Vid, Modest mm. — Petek, 16. junija: Frančišek Reg. spozn. — Sobota, 17. junija: Cirijak in Muska mm. — Solnce izide 15. junija ob 4. uri 14 min., zaide pa ob 7. uri 46 m. — Lunin izpremin: Prvi krajec 16. junija ob 10. uri 15 min. dopoldne. — Musica saera v nedeljo, 11. junija: V stolni cerkvi ponti-fikalna maša ob 10. uri: Mašo zl. B. Hahn, graduale A. Foerster, ofertorij J. Stern, Tantum ergo A. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prva Cecilijina maša zl. Fr. Schopf, graduale A. Foerster, ofertorij J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. junija. (Posvcčenjc presv. Srcu Jezusovemu.) Jutri bo v stolni cerkvi slavnost, pri kateri se verniki posvete Srcu božjemu. Dopoldne ima knez in škof nemško pridigo in opravi pontifikalno sv. mašo, popoldne pa govori škof slovenski; obakrat se izvrši obred posvečenja. (Predavanje v »Katoliškem domu«.) Jutri dopoldne ob 10. uri priredi »Slovenska krščansko-socialna zveza« v dvorani »Katoliškega doma« predavanje. Poročal bo državni poslanec dr. K r e k o svojom potovanju po Vestfalskem in o ondotnih razmerah. K obilni udeležbi 'vabi vse prijatelje odbor »Zveze«. (Deželni predsednik baron llein) so je povrnil sinoči z Dunaja. (Županska krita r Ljubljaai.) Ljuto>n«fce »Novic«« pišejo : Minuli ponedeljek je ljubljanski župan Hribar odredil, naj se zapre hiša, v kateri bo kasernirane prostitutke. Zaradi te hiše bo bili že veliki prepiri in je prevzv. kardinal Missia celo direktno pri ministeratvu posredoval, da bi se odpravila, a brez vspeha, ker je vlada zavzela stališče, da je Bamo na ta način uspešno nadzirati prostitucijo, in da se je vsled te hiše zatrla poulična prostitucija. Županova odredba je dala povod, da je prišlo do konflikta. A bilo bi napačno misliti, da se je obč. svet morda zavzel za to hišo. Ne, obč. svet nima nič proti temu, če se hiša zapre, prostitucija pa kako drugače uredi. Uprl se je županu le vsled tega, ker je župan dotično odredbo izdal, ne da bi vprašal obč. svet, dasi je kot župan izvršilni organ obč. sveta in se mu je pred zopetno izvolitvijo izrečno naročilo, da se mora v vseh važnejih zadevah prej dogovoriti z obč. svetom. Stvar se dožene danes v seji kluba obč. svetnikov, a vse kaže, da se ne doseže poravnava, ker neče odnehati ne župan, niti klub. Odstop župana Hribarja je resnično^, obžalovati, ker je izredno delavna moč, ker je mož inicijative in podjetnosti. Za slučaj, da odstopi župan Hribar, so se občinski svetniki dogovorili, da izvolijo županom dr. Tavčarja.« — To je škandal, tak mestni zbor! — Kakor smo izvedeli danes, je župan Hribar dobil pri sinočni seji večino kluba zase, pod kakšnimi pogoji, tega ne vemo. Sest ali sedem mestnih očetov z dr. Tavčarjem je bilo temu nasprotnih in so odšli. Kakor se vidi iz poročila »Novic«, se dr. Tavčar ni branil županstva. — Po županskem stolcu si je baje poleg drugih prav posebno slastno prste oblizoval mestni odbornik Prosenc. Ta izvolitev bi bila morda zaradi znane kremenite politične značaj-nosti še najbolj srečna vsaj za — Prosenca ! — Kedo ve, ali je v Sodomi in Gomori mestni svet kedaj igral tako žalostno ulogo, kakor v tem slučaju sedanji liberalni mestni očetje v Ljubljani?! (Šestdesetletnica mašnfštva.) Dne 11. junija obhaja šestdesetletnico masništva preč. gosp. dr. Matija Leben, upokoj. bogoslovni profesor. — Vzornemu duhovnu iskreno čestitamo ! (Prof. dr. Josip Šorn) je zadnje dni napravil na vseučilišču v Inomostu usposobljenostno po-skušnjo za propedeutiko. (Birma v Sostrem) bo ponedeljek 12. junija. Presvetli knez in škof se tja pripelje nedeljo popoldne krog l/*6- ure. (Iz Žiror.) Občinske volitve smo imeli pretočeni teden. Njih izid ste že izvedeli. V podob-činah smo zmagali vsak na polovico, kakor smo pričakovali. Pri glavni volitvi pa so v 3. razredu zmagali pristaši našega dosedanjega liberalnega župana Sedeja, dočim smo v prvem dobili mi večino glasov, v drugem razredu pa nas je županova stranka po ljubljanskem vzgledu — dr. Tavčar jih je dan poprej prišel osebno instruirat — »opilila« za toliko glasov, da so naposled venderle oni imeli večine — en glas. 'O tej »sijajni« zmagi so seveda takoj pismeno »telegrafirali« na »Slov. Narod«, dočim je bil poseben masten dopis dr. Tavčar že torek poprej vzel seboj. In res je »Narod« preteklo soboto priobčil nadušljiv dopis »iz Žirov« o volilnem shodu, ki smo ga v nedeljo pred volitvami imeli v naši šoli. Prišlo je bilo na shod vkljub slabemu vremenu nekaj gospodov iz Ljubljane in g. dr. Brejc nam je v daljšem govoru pojasnil važnost in pomen naših volitev. Kajpak da se je dr. Tavčarjev umazan list moral malo drgniti obenj. Saj to je edin njegov posel, zabavljati, obrekovati, lagati in delati sovraštvo in prepir. To pa že moramo izpovedati, da tako podlo »Narod« že davno ni zavijal, kakor v tem dopisu zavija govor g. dr. Brejca. Ko smo ga čitali, spominjali smo se onega konfucija, ki je iz sv. pisma dokazoval, da se treba obesiti. Prav na tak način nastopa in govori dr. Tavčarjev dr. Brejc. Z gostobesednim tako zlobno zveriženim in zavitim poročilom se ne bomo pečali nadrobno, to pa lahko rečemo, da je g. dr. Brejc govoril vseskozi stvarno, resnično in dostojno, da pa je licemerstvo in hinavstvo liberalnih kolovodij res po zasluženju prav ostro običal. Zato pa »Slov. Nar.« podla podtikanja gosp. dr. Brejca gotovo ne bodo mnogo alterirala, saj vsakdo ve, koliko verodostojnosti gre lažniku ali tatu — naj si že bode časti ali pa tudi sukenj tat. — Sicer pa mislimo, da se prav kmalu zopet udarimo na volišču, zakaj neveijatrr© je, da bi gosposka volitev druzega razreda potrdila, — Torej na svidenje! (Ptgreb mil, gospoda prošta dr. Valentina MUllerja.) Iaz hiše družbe sv. Mohorja je vihrala te dni črna zastava. Svoje Božalje je odboru ob smrti družbinega predsednika izrazila »Slovenska Matica« in g. župan Iv. Hribar. — Danes- se je v stolnici darovala slovesna sv. maša zadušnica. Daroval jo je mil. g. knezoškof. (Izpred porotuega sodišča.) Dne 8. junija se je kot prva zagovarjala pred porotniki 23 letna dekla Marijana Blažun iz Oiševka, ker je 21. marca prepustila svoje novorojeno dete njegovi usodi in mu provzročila nenaravno smrt. Obsojena je bila v štirimesečno težko ječo.. — Dalje sta bila na vrsti kmetiška sinova Jan. Urbas in Ant. Nemgar, ker sta 15. februv. s koli ubila kmetiškega fanta Jern. Vidriha, ko je z dvema tovarišema uganjal predpustne burke. Prvega so obsodili v 18 mesečno težko ječo, drugi je pa kmalu po dogodku nekam izginil in mu še niso prišli na sled. (Šveglovi hlapci.) Kranjski liberalci v slovenski koži so sami začeli u videvati, da so zadnji čas vendarle predaleč zagazili na nemčursko stran. V deželnem zboru so se postavili pod komando nemško mislečega barona Švegela ter se obnašali, kakor da bi jih volili nemški volivci. Ves slovenski svet, ki se še ni odvadil poštenemu političnemu mišljenju, začel se je vsled tega obračati od njih. A prišle so pred kratkim predrzne pragmatične zahteve avstrijskih Nemcev. Tudi baron Švegel jih je pomagal sestavljati. Vkljub temu so nameravali kranjski liberalci protestirati proti njim. Bržkone so se že prej prepričali, da Švegel ne bo hud. Hoteli so rešiti sedaj svojo narodno čast ter zaropotati proti zahtevam, ki so itak vsakemu resnemu Avstrijcu le izrodek bolnega razuma. Da bi ropot bil večji, povabili so tudi katoliške poslance. A ti so rekli, da ž njimi ne prirede nobenega protestnega shoda, dokler se ne očistijo narodnega madeža, sramotne zveze z Nemci. Shod je vsled tega izostal. In nekdanji kranjski narodnjaki, sedanji Švegelovi hlapci, imajo namesto shoda pred celo avstrijsko javnostjo le — dolge nosove. (»Slov. Gosp.«) (Proč od Rima!) Nedavno smo poročali, da sta bila sodni avskultant Karol F r a i s s in upokojeni prof. P o 1 z e r, oba v Gradcu, zatožena udeležbe pri tajni družbi in pregreška proti javnemu redu in miru. Minuli četrtek se je vršila obravnava. Državni pravdnik je naglašal v svoji obtožnici, da ima vse protirimsko gibanje med Nemci političen značaj. Navedel je več pisem Fraissovih, ki govore naravnost o veleizdajskih namenih. Našli so pri njem tudi več izvodov znane zaplenjene knjige »Oesterreichs Zusammen-bruch und Wiederaufbau«. Fraiss pa se izgovarja, da s svojim delovanjem za protestantizem ni deloval proti Avstriji. Prof. Polzer pa se je zagovarjal, da ni tajna zveza na čelu gibanja, temveč le nekateri znanci in prijatelji. Fraiss je bil obsojen po § 24 tiBk. zakona na 100 gld., Polzer po § 23 na 25 gld. (Ie Domžal) se nanr poroča, da je pretočeno nedeljo prišel tje drž. poelanec g. Pogačnik, da se je prepričal o veliki škodi, ki jo je napravila toča binkoštni ponedeljek ▼ kamniškem okraju. Vsi župani poškodovanih krajev odzvali so se njegovemu povabilu, se zbrali okoli svojega poslanca ter poročali o nesreči. V nekaterih' vaseh so poljski pridelki skoro popoktoma uničeni, v drugih je pa kar v čisto, tako, da ljudje še kositi nimajo kaj. Škodo računali Bo čer 35.000 gl! Gospod poslanec je obljubil, da bo podpiral z vsemi močmi akcijo za pomoč. Hudo so prizadete nastopne občine: Rašica, Trzin, Depaia Vas, Dra-gomelj, Mala Loka in Bišče, deloma pa tudi Hoka in Domžale. Bog daj, da bi prošnje imele dbbri uspeh! (Sueialuodemokratični shod.) Na dan svetega Rešnjega Telesa so sklicali tržaški socialni demokrati shod v Trstu in so prav uljudno povabili tudi dr. Jož. Pavlica. Shod je razkril, da naši socialisti plešejo, kakor dunajski judje godejo. Sklicatelj Kopač je pozdravil zborovalce rekoč,, da ima biti razgovor o očitanju dr. Pavlica, da so socialni demokrati na shodu v Gorici zatajili mednarodno' načelo. Povabljeni ste bili priči Učekar in Gerin. Toda Gerin se je opravičil, Učekar je ostaMoma-, a o stvari sami ni nikdo črhnil. Lepa je ta! Avže lepša je druga. Gospod Kopač je obljubil, da bo na prihodnjem shodu povedal imeni onih dveh duhovnikov, ki sta iz lakomnosti izvabila umirajočim denar. Toda Jožef Kopač je o tem trdo' molčal. Začetek torej je bil jako slab! — Za pred* sednika so zbrali zborovalci — od katerih je bila ena tretjina Italijanov, ki niso umeli slovenskega in so prišli le ploskat Kristanu — g. Jedrejčičay ki je za silo govoril slovenski. Prvi se je oglasil Etbin Kristan, zvezda tržaških socialistov. Govoril je, kar pišejo judovski listi o Luegerju in o dunajskih krščanskih socialistih, katerim je očital, da so dali podpore za zidanje cerkev, a izobraževalnemu društvu (judovskemu) so odvzeli pod>-poro. Dunajčane je imenoval neumneže. Trdil je, da so krščanski socialisti sovražniki omike in šole, očital, da smo na ljubljanskem shodu šli prosit škofovega blagoslova. Trdil je dalje, da katoliška vera ne bo nikoli dala svetu enakosti in bratstva, ker med duhovniki sami je neenakost in hierarhija. Kaj je ubogi kaplanček proti papežu ? Kaplani stradajo, dočim se prelati mastijo. Jezil se je, da svet razločuje razne socializme, ko je socializem le eden, namreč revolucija,, in kdor ni revolucijonarec, ni socialist. — Odgovarjal je v enournem govoru dr. J. Pavlica. Potožil se je od začetka, da socialisti niso držali besede, da držimo Be naukov in ne nava-jajmo poedinih dejanj, ki nič ne dokazujejo.. Na podrobna dejstva ne bo odgovarjal, bodisi da so resnična ali da niso. Ce so resnična, tedaj je s tem le dokazano, da greh je bil in bo; to. nima zveze s programom krščanskega socializma čudi se, da je Kristana ugrelo razločevanje raznih vrst socializma, ko bi vendar moral vedeti, da je bilo v tem stoletju že več vrst in imen sociaiizma in da tudi dandanes ni edinosti ne v naukih in ne v imenu. Torej: Mi nismo krivi, če se vi sami prepirate o programu in o imenu stranke. Ce pa niso dosegli edinosti Marx in drugi velmožje socialne demokracije, tudi Kristan je ne dožene. Zatorej, tovariš Kristan, upognite glavo staremu pravilu: Vsaka glava syojo pamet. Pojasnil je razmerje katoliške hierarhije in rekel: Ne skrbite za nas duhovnike, nam se Se precej dobro godi. Nadalje je govornik očital Kristanu, da si je trikrat zavihal brke, da bo povedal, kaj je krščanski socializem, a vselej je zavil v stran, enkrat na Belgijo, enkrat na Dunaj, enkrat v Ljubljano. Hvaležen jo za stavek: Ako bi krščanski socialisti hoteli le varovati vero in iskreno pomagati delavcem, ne imeli bi nič proti njim. Govornik je na to dokazal, da krščanski Bocialci le to hočejo in nič druzega. — Na očitanje, da so krščanski socialci neprijatelji šole, je govornik odgovoril, da cerkev je prva ustanovila ljudske šole in da krščanski socialci ne zahtevajo v šoli nobenih privilegijev, ampak le svobodno šolo in enake privilegije za vse državljane. Sklenil je: Začeto delo bomo nadaljevali, naj nas socialisti še tako napadajo. — Govor je napravil tudi na demokrate najboljši utis in velik del njih ne bo več slepo verovalo Kristanu. Kristan si jo med govorom brko vihal, ustnice grizel in jezno v stran pogledoval. Trpel je silno! — Oglasil se je še enkrat in začel silno vpiti: Zdaj ste slišali, da krščanski socializem dr. Pavlice ni nič druzega ko klerikalizem, da, pravi papizem! Na te besede bo italijanski tovariši, ki niso ničesa umeli, začeli ploskati in z nogami teptati. Dr. Pavlica je zaklical: Z Bogom, Kristan! in je odšel s svojimi. — Posledice shoda se bodo kmalu pokazale. Naše geslo je: Naprej! (Solarice za — »Sebulverein«.) Iz Celovca dne 9. jun. Deklice III. razreda tukajšne meščanske šole so imele zadnjič izlet. Nabirale so ob tej priliki tudi za nemški »Schulverein« in zanj nabrale 1 gld. 50 kr. Nemški listi se sedaj hvalijo a tem darom. Nabiralo se je pod očmi dotične učiteljice in to zoper vse jasne postavne določbe. Naše Blavne šolske oblasti bodo kajpak mirno gledale vse to početje. Saj je gospddi le ljubo, da se nemško nacionalna agitacija vsiljuje tudi že v šole. Da bi to poskusil kak Slovenec — o, to bi •vam zarohneli oni gospodje za zeleno mizo! (Le vračajmo nemške dopise 1) Tako kliče danes pritrjevalno tisti »Nekdo« s Kranjskega, ki se je dne 3. t. m. hudoval v „Slovencu« zavoljo nemških dopisov od naših okrajnih glavarstev in deželne vlade. Podpisani »Nekdo« je sprožil misel, naj se odgovarja na take nemške dopise izključno le slovenski, naj bodo tiskovine kakoršne koli; »Rodoljub s Štajerskega« jo je poprijel tako korenito, da zahteva, naj pošiljamo nemške dopise c. kr. uradom nazaj. Dobro! Ta misel meni ni nova in jako mi ugaja. Toda! Treba je, da se za njo zavzamejo vsi župni, občinski in šolski uradi, pa tudi vsi drugi rodoljubi po vseh deželah, kjer prebivamo Slovenci. Oglašajte se toraj po »Slovencu« in drugih domoljubnih listih pa v konferencah, da soglašate s to namero po vsem Slovenskem ; a izvršujte svoje sklepe tudi d e -j anj s k i, tedaj bodo imeli ti predlogi svoj vplivni pomen. Potem utegnemo doživeti, da bodo imeli po vseh c. kr. uradih, če ne zgolj slovenskih, pa vsaj dvojezične tiskovine, potem utegnemo izvedeti tudi, da se v čisto slovenski škofiji več ne pošiljajo nemški dekreti slovenskim kaplanom, potem morda zagleda beli dan tudi slovenski ali pa vsaj latinski shematizem škofije, namestu sedanjega nemškega. Potem ne bo več treba ne * prazno hudo vati se«, ne »stokati«, stare babice bodo izmrle in »na posebne načine bo ozdravljena birokratska kri«--če bo! »Kranjski rodoljub.« (Ie Senožeč.) V »Slov. Narodu« od 5. t. m. je neki liberalni volivec iz Senožeč mej drugim i proti moji osebi iz predpreteklih časov nakopičil raznih laži, sumničenj in čenčarij, na koje mu ne bom do takrat odgovarjal, dokler se mi on osebno z imenom ne pokaže izza malega Malovrha. Ker je pa ta »liberalni« volilec ob enem našega se-nožeškega župana pl. Garzarolli-ja kakor mnogo-zaslužnega župana »Slovenski Narod« čitajočemu občinstvu predstavil, se usojam gg. urednike »SI. Naroda« vprašati, v čem da obstoji tista županova mnogozaslužnost? Morda v tem, da gleda on cerkve od zunaj? Morda v tem, da ni bil on, župan, celi čas svojega deset let dobnega županovanja, pri nobeni, v farni cerkvi v Senožečah vsako leto na častni spomin rojstva našega Veličanstva cesarja obdržani sveti maši navzoč? Morda v tem, da se ni udeležil svete maše, daro\ane v farni cerkvi v Senožečah na veličastni spomin petdesetletnice našega viteškega vladarja ? Morda v tem, da ko je vest o zavratnem usmrčenju njenega Veličanstva naše blagopokojne cesarice Elizabete ne le vsa-cega avstrijskega domoljuba, nego celi pošteni svet pretresla, se on, ta mnogozaslužni župan, tudi dotične zadušnice, darovane v farni cerkvi v Senožečah, udeležil ni ? Morda v tem, da so bila okna njegovega stanovanja v Trstu na čast izvolitve državnim poslancem iredentarju Mauronerju nasproti domoljubnemu Nabergoju razsvitljena ? — Za danes zadosti! — Zelen Josip, deželni poslanec. (Vožnja po Ljnbljanici.) Pred kakimi 30 leti je še bila vožnja po Ljubljanici zelo priljubljena Ljubljančanom; zadnja desetletja je pa nekdaj toli živahno življenje po Ljubljanici skoraj popol-nema ponehalo. Največ Ljubljančanov pozna dandanes kraje: Podpeč, Preserje, Žalostna Gora, sv. Jožef in sv. Ana komaj po imenu ; a nekdaj so bili ti kraji najbolj priljubljeni za izlete. Ni ga kmalu dobiti kraja, koji bi bil za izlete v vsakem oziru tako pripraven, kakor ravno Preserje z okolico. Iz Preserja prideš v 20 minutah na prijazni grič Žalostna gora s slovečo Božjo potjo, koja je daleč po Notranjskem znana in o raznih Bhodih mnogobrojno obiskana. Okrog cerkve so mogočne lipe, koje nudijo popotniku hladno senco. Od tu je krasni razgled proti Bistri, Vrhniki ter po hribih nad Vrhniko, na kojih se vidijo mnogobrojne cerkve, a izza slikovitega gorovja dviga svojo sivo glavo velikan Triglav. Isto velja o griču sv. Jožefa, koji je samo 5 minut od Preserja. Posebno lep razgled je z griča sv. Ane. Od tu se ti kaže zares krasna slika Ljubljane z njenim ozadjem kamniškimi planinami. Proti vshodu pod sv. Ano se vidi precej veliko Jezero. Od sv. Ane je tudi lep razgled po Dolenjski. Da so ti prekrasni kraji zadnji čas toli neznani, izvira od tod, ker ni bilo prometnih sredstev. Da se temu kolikor toliko odpomore, skrbel bode »Preserski brodarski klub«, da bode, ako bode kaj izletnikov, vsako nedeljo pokrit Čoln (za 40—50 ljudi) odrinil iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj ter se vrnil ob 7. ali 8. uri zvečer iz Podpeči v Ljubljano. — Izletniki se bodo lahko udeležili sv. maše ob 10. v Preserjih ali o shodih na Žalostni gori. — Vožnja sem in nazaj stane 40 kr. za osebo, a za otroke pod 10. letom samo 20 kr. — Vsa slavna društva v Ljubljani se prosijo, da se pri določitvi svojih izli-tov ozirajo na ta kraj, ter naj svoj prihod blagovolijo naznaniti brodarskemu klubu v Preserji. Zagotovljeno je, da bodo izletniki postreženi s pristno pijačo in okusno jedjo. Čoln bo dobi tudi za vsak drugi dan, ako se pravočasno zglasi zanj pri brodarskem klubu v Preserji. (I. uradniško kousumno društvo v Ljubljani) ima danes ob l/%8. uri svoj redni občni zbor v salonu »pri Lloydu«, na kar opozarjamo društvene člane. (Dar.) Presvetli cesar je za popravo cerkve Matere B. sedem žalosti v Rovinju daroval 200 gl. (Volitve v Pomjauu) so se v tretjem razredu končale neugodno za Slovence. Pa tudi ni čudno! Italijanska stranka je poslala v Pomjan razne agitatorje in pa mnogo denarja, s katerimi so kupovali glasove ali pa podkupovali naše ljudi, da se niso udeležili volitve. V Gambinijevi hiši so lahoni imeli svojo javno pisarno, kjer so lovili muhe na lim. Posluževali so se nasprotniki raznih zvijač, posebno pa krivičnih pooblastil. Slovenska stranka se je pritožila na tržaško namestnistvo. (Laška omika.) Iz Buzeta se poroča, da so dne 1. t. m. italijanski kulturonosci pobili okna na hrvaški šoli in nekaj dni pozneje nekemu uradniku. Minolo nedeljo pa bo pred mestnimi vrati napali s kamenjem hrvaško družbo. To je italijanska — bruttura. (Človeške kosti) so našli predvčeranjim pri kopanju za klet v novem mengiškem župnišču. Ker je bilo nekdaj na tem mestu pokopališče, bodo našli bržkone še več okostij. (Ovce vlak povozil.) Mej postajama Javornik-Le8ce je povozil tovorni vlak minuli ponedeljek štiri ovce. * ♦ * (Trgovina s človeškimi kostmi.) V Pragi so prijeli minuli torek 68 letnega pokopališkega oskrbnika Pfybara, ki je nabiral človeške kosti ter jih prodajal neki tovarni. V zvoniku pokopališke cerkve so našli vrečo takih kosti, ki jih bo preiskal mestni fizik. (In Rima) 8. junija. Veselo vest Vam sporočam iz večnega mesta: Sv. Oče se je danes prvikrat sprehajal po Vatikanskem vrtu, odkar je nevarno obolel v mesecu marcu. Telesni zdravnik dr. Laponi je danes izjavil, da je papež sedaj popolno ozdravil in se prav dobro počuti. Tajni kon-zistorij je sedaj definitivno določen na 19. javni pa na 22. junija. (Dobava potrebščin za plinarno.) Trgovinsko ministerstvo naznanja trg. zbornici, da se bo glasom poročila generalnega konzulata v Hamburgu oddala ponudbenim potom dobava raznih predmetov za cevi, kandelabrov itd. za plinarno v Hamburgu za dobo treh let. Pogoji in načrti so pri finančni deputaciji v Hamburgu na ogled ter se prepisi proti plačilu 4 mark upošljejo. Ponudbe je vložiti do 15- junija t 1. opoldne. * * * (Sejmi po Slovenskem od 12. do 17. junija.) Na Kranjskem: 12. v Senožečah: 13. v Starem trgu pri Poljanah, Polhovem Gradcu, Bru- niku, v Hotemažah, Zdenski vasi, Trebnjem in ▼ Žireh; 14. v Hotedršici; 15. v Kočevju in Jag-nenci, v Dobu, v Kočevju, Št. Vidu pri Zatičini in v Št. Vidu pri Vipavi. — Na slov. Štajerskem: 13. v Brežicah pri sv. Duhu v Ločah, v St. Janžu, v Rogatcu, v Žavou; 15. pri sv. Barbari, v Kostrivnici, Mozirju, Lambahu, na Planini, pri sv. Rozaliji in pri sv. Vidu blizu Ptuja; 17. v Poličanah. — Na Koroškem: 12. v Pli-berku; 14. v Oberdravbergu; 16. v Traberku in Grajfenbergu. — Na Primorskem: 12. v Palmi in Sežani; 13. v Medeji in Kobaridu. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. Martin Narobe, župnik v Zapogah, 5 gld. — J. N. G. 5 gld. — G. Ant. Cadež, kaplan pri Sv. Trojici, 3 gld. — Gospod Andrej Lavrič, kaplan v Semiču, 5 gld. Za »Našo stražo«: Gosp. Martin Narobe, župnik v Zapogah, 5 gld. Zaakademično društvo »Danica«: Pri prijateljskem večeru v »Katol. domu« zadnjo sredo nabral dr. Brejc 25 gld. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10. junija. Jutri se cesar udeleži v cerkvi sv. Štefana slovesnosti posve-čenja človeške družbe presvetemu Srcu Jezusovemu. Dunaj, 10. junija. Danes dopoldne so došli iz Budimpešte ministri Lukacs, Daranyi in Hegediis, da se udeleže skupnega posveta. Tekom včerajšnjega dne se je opeto-vano vršil razgovor mej obema minister-skima predsednikoma in še zvečer je obiskal Szell grofa Thuna. Dunaj, 10. junija. Danes ob desetih je bil skupni posvet ministrov, katerega so se udeležili Thun, Kaizl, Dipauli in Szell, Lukacs, Hegediis, Daranyi. Dunaj, 10. junija. Kriza je odstranjena. Ministerstvi ostaneta, ter sta se zedinili glede podlage za nagodbo, ki se v Avstriji izvede po § 14. Ogrska vlada je v toliko odjenjala, da se obrok za ponovljenje carinske in trgovinske zveze podaljša tako, da se v tem času sklenejo nove mejnarodne trgovinske pogodbe. Avstrijska vlada pa je pritrdila, da se uravnava valute na Ogrskem nadaljuje ter da novi bančni statut stopi v veljavo dne 1. januvarja. Sicer so pa posameznosti tega dogovora doslej še tajne. Toda že ta splošno znana določila kažejo, da je Ogrska v tej borbi zmagala, ker iz nove nagodbe se porodi veliko gmotne škode. Ogrska je napravila zopet važen korak do državne samostojnosti. Liberalno-nemški listi očitajo vladi in večini, da sta zakrivili ta avstrijski poraz, desničarski listi pa trde, da je tega kriva nemška opozicija, ki je z obstrukcijo onemogočila, da bi Avstrija parlamentarnim potom uredila nagodbo z Ogrsko. Dunaj, 10. junija. Dogovor mej vladama se je sklenil po naslednjih načelih: Skupna carinska zveza ostane v veljavi do 1. 1907, bančna organizacija se takoj uredi, ko stopi nagodba v veljavo; trgovinske pogodbe z vnanjimi državami, ki se ponove leta 1900, se sklenejo do leta 1907. Dunaj, 10. junija. Vlada skliče državni zbor še le jeseni. Dunaj, 10. junija. Thun se je odpeljal z Dunaja obiskat svojega bolnega brata, Szell se je vrnil v Budimpešto. Bolzan, 10. junija. Kar najslovesneje se je izvršilo včeraj posvečevanje Srca Jezusovega cerkve, ki se je pričelo o 11. uri ob navzočnosti nadvojvode Frana Ferdinanda, ces. namestnika in mnogih drugih dostojanstvenikov. Na pozdrav posl. dr. Zallingerja pred vhodom v cerkev je odgovoril nadvojvoda: Z radostnim ponosom sem sprejel povelje Nj. Veličanstva, naj ga zastopam pri tej slovesnosti. Z veselim srcem prihajam vedno v Vašo krasno deželo, ki mi jo je v otroški dobi omilil moj oče, ko je govoril o najlepših spominih svojega življenja v tej deželi. — Nato je govoril o zvestobi tirolskega prebivalstva do Boga. cesarja in domovine in končal z besedami: „Bog blago- slovi in pomnoži ono sveto dedščino, ki ste jo podedovali in ohranili po svojih prednikih, Bog brani in čuvaj lepo, zvesto Tirolsko". — Ob pol 5. uri se je nadvojvoda odpeljal na Dunaj. Lino, 10. junija. Cesar je podaril po-gorelcem v Ottensheirau 5000 gld., deželni odbor pa 10.000 gld. Lino, 10. junija. Izmej 168 hiš trga Ottensheim jih je pogorelo pri zadnjem požaru 128. Budimpešta, 10. junija. Ogrski koresp. urad poroča : Danes dopoldne so se vršila na Dunaju skupna ministerska posvetovanja v zadevi konečne določitve kompromisne določbe. Udeležili so se posvetovanja oba ministerska predsednika in obestranski resortni ministri. Vsebina kompromisne določbe, kakor je objavlja eden današnjih dunajskih listov, temelji na golih kombinacijah. Zof(Ja, 10. junija. Poslanec Rizow, če-gar izvolitev je sobranje razveljavilo, je mej sejo šiloma planil v dvorano. Vsledtega se je vnel mej njim in pozvano policijo vroč boj, vendar so ga konečno iztirali iz dvorane. Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena glavna lastnost. Pri uživanju odločuje naš jezik, njemu moramo prepustiti, da nas zadovolji z dobrim okusom. Iz tega se razvidi, zakaj je n. pr. tako splošno rnzširjena bobova kava, katere posebni duh našim živcem ugaja in katere smo se tako navadili, da ne moremo biti brez nje. navzlic temu. da jo zdravniki nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo začeli rabiti. Če je torej mogoče, da se ohrani ta priljubljeni okus in se pripravi objednem zdravju koristna kava, tedaj bi se mislilo po vsej pravici, da bi se je nihče ne hranil, posebno pa ne hišne gospodtnje in matere. In v resnici, Kathreiner-Kneippova sladna kava, katera tako izvrstno združuje prijetni okus bobove kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima ravno tej okoliščini zahvaliti, da se je tako hitro razširila in splošno priljubila. Lahko jo imenujemo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se bode tudi tam, kjer doslej še niso poznali njenih prednostij, v najkrajšem času udomačila in priznala kot najokusnejši primes k bohovi kavi in jedino pripravna, zdrava njena nadomestitev. Vendar se mora paziti na to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom »Kalhreiner", ali nikoli naj se ne kupuje drugače zavitega ali tacega blaga, ki je na vago na prodaj. rm i'13 »« : 8. junija. Jožef Zadnikar, gostača sin, 4'j, leta, Črna Vas 3, plučnica po ošpicah. 9 junija. Ivan Korenčan, črevljarja sin, 2'Ji leta, Karolinška zemjja 26, ošpice. V b o 1 n i i n i e i: 5. junija Angela Kostomelj, oskrbnika hči, 4 dni, debi-lita s vitae. < Meteorologidno porodilo. Viiina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. čas opazovanja St&n|t barometra v mm 9i S zvečer Temperatura po Celzija Vetrovi Neb« * -5 .a t „ •Pa* «■>1 v Qm 15-6 | Fr. szab. | iasno 1ft| 7 zjutraj 735 6 t 12 4 Isr. vzjvzh.l jasno 1 | 2. popol. 733 2 I 23-6 | sr. jug |.del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 1G'8 normale: 17'0". Tržne cene v Ljubljani dne 7. junija. 0-0 g'- kr: gl kr.l ' Pšenica, m. st. . . 9 60 Špeh povojen, kgr. . — 75! : Rež, „ . . . 8 — Surovo maslo, „ . — 91)1 Ječmen, „ . . . 7 — Jajce, jedno . . . — aj Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 80 Mleko, liter — 7 9 Goveje meso, kgr. — BOj Proso, , . . . 6 20 Telečje „ „ . — 60 Koruza, „ . . . 0 60 Svinjsko „ „ . — 75 Krompir, r . . . 3 50 Koštrunovo „ „ . — 40| Leča, hkLl. . . . 13 _ Piščanec .... — 50 Grab, .... 13 _ Golob..... — 18] Fižol, m. stot . . . 11 _ Seno, m.stot. . . 1 05. Maslo, kgr. . . 1 — Slama, „ „ . . . — — Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub.m. 6 60 Špeh svež, „ . . — 64 „ mehka, 4 „ „ 4 B0| 525 1-1 Naznanjam vsem svojim prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš sinček Karliček danes ob 2 uri ponoči v nežni starosti 41/, leta po kratki, mučni bolezni izdihnil svojo dušo. Truplo drazega bode v ponedeljek, dnč 12. junija, ob '/»6. uri popoldne v mrtvašnici pri sv. Krištofu blagoslovljeno in na ondotnem pokopališču k večnemu počitku položeno. V Ljubljani, dne 10. junija 1399. Celestin Mis, c. kr. učitelj strokovne šole. Prodajal niča je od d ii t i z mesecem avgustom t. i. v Ljubljani na Kongresnem trgu it. 4. 530 4-1 Lak za šolske table, no0^ labko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BBATA EBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 31 11—3 Vabilo na »Posojilnice v Dobrepoljah, registr. sadruge s neomejeno saveio", ki se bode vršil dne 18. junija 1899. I. ob 4. uri popoldne v sobi bralnega društva v Dobrepoljah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in predložitev računa.' 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računa za leto 1898. 4. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Razni nasveti. V Dobrepoljah, dn3 8. junija 1899. 534 i-i Načelstvo. 9Eoka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po -engfro« - cenah 269 44 13 T plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodajalnlol Maksa Domicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis & vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem u pešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. 416 3—3 8J3T Išče se kateri more samostojno navadna pekovska dela izvrševati. Službo lahko takoj nastopi prj Urban Vebor-ja nasledniku v Zalem Logu, pošta Železniki. 526 3 - 3 na Kranjskem. Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada, ob znožji 2660 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, i)a«in za plavanje, pokrito hodišče, igrišče, lov, razna stanovanja po prav zmerni ceni. Jako vestna zdravniška pomoč se vrši pod vodstvom znanega dunajskega zdravnika dr. R. Wackenreiter-ja, ki že več let tu deluje in je letos v zvezi z restav-ratfirjem g Friedlom prevzel kamniško zdravišče v lastno upravo. Skupna cena za zdravljenje, stanovanje in hrano na dan nekako 3 gld. Natančneja pojasnila brezplačno daje oskrbništvo. <0' Prečastiti duhonščini se pri- _ poročam za slikanje ./^L^V 'oP K ■»>»» "i V / na razpo-^/ lago tudi krasne vzorce (Skice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-20 cerkva, kapel in sob. •c c co e o co M S OL co -H 0L Baba tega ▼ zamafiek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam Giosgliililrti kisle vode. 20 - 23 V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalniuah in trgovinah z jestvinami in vinom. Znamenito! 100 gld. Za to nizko ceno pošiljam proti enoletnemu jamstvu jako moderno kolo I. vrste za gospe ali go-pode. Po solidnosti in lahkem teku ga ne prekosi noben drug fa-brikat, čeravno bi dal trikrat toliko. Kolo z vso opravo, zadelano, s pismeno garancijo 100 gld. netto, 10 gld. je plačati naprej, ostalo po povzetji — Cenik brezplačno. Prva dunajska hiša za kolesa : H. Rundbakln, Dunaj, IX.,. Berggasse 3. 506 10-3 cRazglednice, krasno dovršene, 20—25 gld. tisoč komadov. Naročila sprejema ANTON JERKIČ, fotograf v Gorici, Primorsko. Na željo pride razglede sam fotografovat in sicer brezplačno. 512 3 Vožnje karte C 533 6-1 Vww ln tovorni listi v 312 19 Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Af Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: Ked ^ « s» Tj ■ »a i Dunaj IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 317 25—12 ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 29. | Cerkvena mizarska dela. Podpisaneo izdelujem zlasti oekvene klopi in spovednloe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoiništvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo ^ klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici. v Moravčah, Pečah, Komendi in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, 61 20-20 pošta Domžale. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra c;oe*lti&t.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke lz trpežnega In solldnegu blaga po nI/,kili cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo ||f izgotovljene obleke ||| posebno na haveloke v največji izberi po najnižj.h cenah. 227 29 Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane oene! Trljerl (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. — Škropilnice proti peronosperi, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatilnloe mlini za žito, stiskalnloe (preše) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vcdovodne] preše). — Slamoreznioe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih i en,.h. — Sti-•kalnioe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaj.; v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati I Zastopniki se iščejo. 287 20-9 Restavracija in hotel „Alla Nuova Abbondanza", Via Tor rente IG/18, priporoča se slavnemu potujočemu občiiistvu v najboljšo zadovoljnost. Točijo se pristna vina, kakor : istrsko, dalmatinsko in fini kraški teran, ter Dreher-jevo pivo. Kuhinja izborna. — Gene nizke. Nadejajoč se mnogobrojnega obiska, priporočani se z vsem spoštovanjem Peter Muschik, 520 4—2 lastnik. c. in k. apost. Veličanstva XX. c. k. državna loterija eii skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSčena — ima 12728 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 403.160 kron. Glavni dobitek znaša: 200.00O kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dni 15. junija 1899. Jedna srečka Mtnne 4 krone, ^g Srečke so dobiti pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničmh uradih, po menjalnicah itd. Načrti xa kupovalce srečk zastonj. 101 10—9 Srečke se pošiljajo poštnine prosto. 431 4-3 c. k. vodstvo državne dohodnije Oddelek za državne loterije. Nifijro Liniment. Capsici compos. 363 is lekarne Rlohter-Jeve v Pragi 24-16 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti " vseh lekarnah, zinmeva naj se co spion priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—39 iti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. ■ ti. Zahteva naj Be to sploh priljubljene dravilo kar kratko kot 759 40—3! Hichter-iev liniment s .sidrom* ter bproime u previdnosti le v sieKlemuah z inuno varstveno marko ..sidro" kot prlsts*. Riohter jeva lekarna n r t sluteni levn v Pr»*l, m m Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarnar ,,prl angelu" v Ljubl jani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu lekarnarja Ploooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbol<$* spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, stoke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. 3tdT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 40 Št. 18808. f.28 3 -2 Da bode irogoče sproti določevati iz kakošnega materijala in kako naj se polagajo troto&rji, ter da se omogoči mestnemu stavbnemu uradu dotična dela nadzorovati, opozarja mestni magistrat, da je vsakdo, ki ob svojem poslopji in zemljišči namerava napraviti trotoar, obvezan naznaniti mu vsaj 48 ur preje, kedaj se bode polaganje trotoarja začelo in kateri podjetnik je delo prevzel. Tudi se še posebno opozarja, da mestni magistrat ne bode prevzemal v nadalnje oskrbijevanje in vzdrževanje onih trotoarjev, ki bi se ne položili strogo po njegovih predpisih, prej, da se na stroške dotičnega posest nika temeljito ne prelože. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28. maja 1899 Prevzetje obrti. Usojam se najuljudneje naznaniti, da sem prevzel Rudolf Schmidtmayer-jevo vrvarijo na Sv. Petra cesti št. 33 v Ljubljani ter se bodem potrudil postreči čast. gg starim in novim odjemalcem vselej z najboljšim in solidno izdelanim blagom po najzmernejSih cenah. Se najvdaneje priporočujoč z velespoštovanjem 529 4—2 J. N. Adamič, vrvarskl mojster. Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, plnviale, dalmatike, ve-lame. albe, koretelje. prte itd sploh V£,e, kii- se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preiiovljenje s< ;re oVel.e In vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih oziral; na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagoiavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-14 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. Kmetijsko društvo v Gorjah priporoča izdelke svojih udov, kakor: železne izdelke: sekire, krampe, lopate in drugo kmetijsko orodje vsake vrste; oblike po zahtevanju. Edina obrt na Kranjskem za živinske zvonce vsake oblike. Prodaja tudi lesene grablje, trda in mehka drva, deske in stavbeni les po di govoru. Ravno tako priporoča naturni sadni most; cona po dogovoru. V obila naročila se uljudno priporoča 498 5—3 „Kinetijsko društvo v Gorjah, registr zadruga z omejeno zavezo". Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. V »ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti it® ¥«, 399 14 Zastopnik tvrdke; JT o s i p J7oln.lt. Najnovejša špecerijska trgovina!!! k prej Schober, Dunajska cesta štev. 8. Oziraje se na svoj zadnji inserat, dovoljujem si si. občinstvo opozarjati na svojo veliko zalogo špecerijskega blaga, kakor: raznovrstne kave, kakao, čokolade, olivnega, namiznega in aizer-olja itd. Nadalje se istemu tudi priporočam za nakup najfinejšega francoskega in ogerskega konjaka, pristne sedmograške slivovke. finega tropinovca in špirita po najnižjih cenah, zagotavljajoč solidno in reelno postrežbo. 415 16—13 ' (jitfjt. /ji /ji^Ji^t^Ji/j^.^Ji^Ji^Ji v Cn iji /vt^jt^j Edina prodaja slavno znanih Diirkoppovih Diana-koles (u»jboljše nemško blago) je za Ki-ansko le pri JAN. JAX-n v Ljubljani, I -K. Ceniki brezplačno ln franko. — Na zahtavaaj* Tlakama knpoa daj« brezplačen poduk za vožnjo ■ koleaoas. »21 10-6 BT POZOR! H Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim dru-itvom, občinam ln župnličam za nabavo vsakojakili brizgalnic, gasilnega orodja, pasov iti, kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic svojo bogato založeno podružnico y Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9. Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami, pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke. Pohvalni pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago. Za obila naročila ?e priporoča s spoštovanjem 89 12-10 podružnlen B. A. 8mckal. H W SM s staro, prav dohro obiskovano gostilno je na prodaj za 12.500 gld. Plačati je takoj 5500 gld., 7000 gld. ostane zavarovanih. Hiša leži ob glavni cesti ter je oddaljena 10 minut od Ljubljane, to je v Šiški, obstoji iz peterih sob ter dveh velikih obokanih kleti. Poleg hiše sta dve veliki gospodarski poslopji, v enem sta dve veliki skladišči, v drugem velik krasno izdelan salon za 800 oseb, pripraven za društvene ali druge večje veselice; nadalje vrt z drevjem zasajen in jako prostoren, kakor tudi vel ko dvorišče z vodnjakom, v katerem je najboljša pitna voda. V gostilni se iztoči na leto 160 hI. pive in 60 hI. vina, kar se verodostojno izkaže. V hiši se nahaja tudi čitalnica. Natančna pojasnila daje g. Dev, poslovodja pri g. Jos. Vodniku v Sp. Šiški. 521 3-3 Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečast. duhovSčinini r Izdelovanje vsakovrstne posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem blrete, olngulum in vsako-rr-tne iamlaete, kakor tudi Via druga ▼ to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za- dovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavaloo, T kateri izdelujem po najnofejSem kroju, natančno po meri Ziinanja naročil« tečna. — Cene pri merno nizke. 519 31-2 Dobiva te povsod. 905 (36—18) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje z6h. laviiiiv wwmww (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Strešna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 348 27-11 Roman-cement, (lovski Portland-csment pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete Najnižje cene Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. lakso Veršec v L.TUHLJATM. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dne po 4'/,%. Poštno - hranllnlčne položnioe na razpolago. I > ii ii a j s k a l> o i" z a. Dne 9. junija. 8kapni državni dolg v notah.....ICO gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 45 » Avstrijska zlata renta 4°/0......119 » 95 » Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 » 45 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » 40 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 . - » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 921 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............360 » — » London vista...........120 » 50 » Nemški drž. bankovci za 100m. nem.drž. velj. 58 » i)2",» «0 mark............11 » 77 » SO frankov (napoleondor)............9 » 55 » Italijanski bankovci........44 » 70 » C. kr. cekini......................5 » 67 » Dnč 9. junija. 4<70 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne Brečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/0 . » » južne železnice 6°/0 . » » dolenjskih železnic 4°/0 171 gld. 50 kr 157 — > 194 50 » 9S 80 > 138 — » 129 25 > 108 75 > 112 — » 98 25 » 97 50 > 214 — > 168 75 > 123 — » 99 50 » Kreditne srečke, 100 gld......201 gld 20 kr, 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Genois srečke, 40 gld.......84 VValdsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akeije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 152 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3345 Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . 453 Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . 67 SploSna avstrijska stavbinska družba . . 109 Montanska družba avstr. plan.....239 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 186 Papirnih rubljev 100........127 60 50 50 50 50 37 j&JT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba E K C U I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, t., 66 aUT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekuiacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI" n n 1 o c n i li fj 1 n t n i o. "£S