-----   386  -----
Ozir po kmetijstvu našega cesarstva.
Kmetijski pridelki po vseh deželah našega cesarstva, ki se pridelajo leto in dan, se cenijo zdaj na blizo 2500 milijonov goldinarjev.
Poglejmo zdaj: kje se največ, kje pa najmanj pridela, ker to nam od ene strani kaže rodovitnost zemlje, od druge pa tudi spričuje umnost in pridnost kmetijskih gospoda rje v.
Največ pridelajo Lombardi na našem Laškem, to je, stanovavci tiste dežele, kteri je Milan glavno mesto; oni pridelajo šestkrat več kakor Dalmatinci, kteri imajo v našem cesarstvu najmauj pridelka.
Veliko pridelajo, pa vendar za tretji del manj kakor Lombardi, sledeče dežele: Avstrijsko nadvoj-vodstvo, Češko, Marsko, Štajarsko, Tiroljsko in Beneško.
Srednjo mero, to je za polovico manj memo Lombardov, pridelajo: na Slezkem, Horvaškem, Salc-buržkem, Krajnskem, Koroškem, v Banatu, na Ogerskem in v Vojaški meji.
Malo pridelajo in sicer še veliko manj kot polovico lombardskega pridelka: v Istri, Galicii fali našem Poljskem), na Erdeljskem in pa v Bu kovini.
Če bi tedaj dežele našega cesarstva glede na mero njih pridelkov hotli razverstiti po redu, bi jih mogli postaviti tak o-le:
1)  Lombardsko,           11) Krajnsko,
2)  Avstrijsko,              12) Koroško,
3)  Češko,                    13) Banat,
4)  Marsko,                  14) Ogersko,
5)  Štajarsko,               15) Vojaška granica,
6)  Tiroljsko,                16) Istra,
7)  Beneško,                 17) Galicija,
8)  Šlezko,                   18) Erdeljsko,
9)  Horvaško,               19) Bukovina, 10) Salcburško,             20) Dalmacija.
Utegnil bi kdo reči: To ni res, da ogerska dežela, Banat itd. stoji za krajnsko in koroško itd., ker je vendar dobro znano, da iz Ogerskega in Banata dobivamo toliko žita itd. To je res, da, postavimo, na Ogerskem pridelajo v vsem skupaj veliko več kakor na Krajnskem; al pomisliti je, da ogerska dežela meri čez 3000 štirj. milj, krajnska pa le 173. V primeri velikosti svoje dežele pa Ogri veliko manj pridelajo kakor Krajnci itd. Le glede na velikost dežele in na obširnost rodovitne zemlje velja ta versta. Lombardska dežela meri le 375 štirjaških milj, in vendar glede na obilnost pridelkov zvonec nosi med vsemi deželami avstrijanskimi. Rodovitna zemlja od ene strani, umno kmetovanje pa od druge pomaga Lombardom, da v primeri pridelajo največ med vsemi Avstrijanci.