PRIMORSKI dnevnik )e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tek (0481) 533382-535723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 229 (13.460)
Trst, četrtek, 5. oktobra 1989
Grenka presenečenja pri pregledovanju razporeditve denarnih sredstev
Močno oklestena sredstva za italijansko manjšino v Jugoslaviji in našo v Italiji
Od 34 milijard za triletje 1989-1991 je dotacija zdrknila na 24 milijard za leti 1991-92, za leto 1990 pa nič - Izginil prispevek 388 milijard za našo deželo
Spetič in Colom o krčenju sredstev
RIM Kaj menijo o klestenju izdatkov v državnem Proračunu parlamentarci iz naših krajev? Zaenkrat smo rneli priložnost prisluhniti le slovenskemu senatorju Spe-in tržaškemu poslancu KD Coloniju. Zanimalo nas je eveda predvsem mnenje o klestenju podpor naši deželi in ,em okviru naši manjšini.
„ »Po vrhu v Istri in po visokodonečih obljubah, pravi ■ Pebč, je to hladna prha realizma, ki nam pove, kolikšna e resnična volja italijanske vlade, da se loti problema orodnih manjšin. Mi Slovenci smo hudo prizadeti, ker se arn odmerjajo čedalje manjša sredstva, in to v perspekti-1 Pomeni kakovostno slabša zaščita. S tem bi se morale n refi fuzije tistih, ki so upali, da bo država priskočila o Pomoč slovenskim kulturnim ustanovam v stiski. Po o°]em je takšno početje sramotno in kaže kolikšen je pre-o med laskavimi obljubami in konkretnimi dejanji.«
5 Ra; nam je ob vsem tem storiti? »Komunisti, odgovarja Pefič, bomo v parlamentu sprožili bitko in napeli vse sile, 0l Se obnovijo postavke v prid manjšinama, pa tudi, da se go«Ovi razprava o zaščitnem zakonu, ki naj da na razpola-Ve ^rav,ce in finančna sredstva. Sicer pa moramo vsi Slo-ci/,Ci nemudoma reagirati in poiskati pota nove mobiliza-lQ Rer se nam politika pasivnega čakanja ni obrestova-
DUŠAN KALC
RIM — Sekira Andreotti]evih finančnih ministrov je res neizprosna. V svoji sicer razumljivi sli, da bi kar se da zmanjšali primanjkljaj v državni blagajni, so se Cirino Pomicino, Carli in Formica pod vrhovnim nadzorstvom vladnega predsednika lotili klestenja vsemogočih stroškov. Med temi so krepko oklestili tudi tista relativno borna, a še kako potrebna finančna sredstva, ki so bila namenjena slovenski manjšini v Italiji in italijanski manjšini v Jugoslaviji. O tem je sicer že šel glas v prejšnjih dneh in izzval upravičeno zaskrbljenost in nejevoljo v obeh skupnostih. Sedaj, ko smo končno lahko pogledali v debelo proračunsko knjigo, pa z zaprepadenostjo ugotavljamo ne le to, da je predvidena podpora manjšinama znatno manjša, kot je bila v prejšnjem finančnem zakonu, temveč tudi to, da za prihodnje leto, to je finančno leto 1990, sploh ni predvidene nobene podpore.
Pa poglejmo številke. V lanskem proračunskem dokumentu vlade je bilo 34 milijard lir, porazdeljenih med tri leta, to je 1989, 1990 in 1991. V letošnjem dokumentu pa ni za prihodnje leto popolnoma nič, za naslednji dve leti pa po 12 milijard lir za obe narodnostni skupnosti. Če upoštevamo dejstvo, da nam za tekoče leto nakazana finančna sredstva ni bilo dano izkoristiti in
da jih za prihodnje leto ni na programu, je sploh vprašanje, kdaj bosta manjšini ob vzhodni meji sploh videli ta denar. Če ne bo medtem seveda tudi ta spuhtel.
Samo od sebe se nam tedaj vsiljuje vprašanje, ali je bilo za sanacijo težkega državnega deficita res determinantno oklestiti teh nekaj milijard lir, pa še svečano obljubljenih povrh. Obljubljenih od vladnih predstavnikov in od nekaterih strank, ki to vlado sestavljajo in podpirajo.
Če naj nam bo dovoljen kanček grenke ironije, moramo pripomniti, da Andreotti in njegova vlada vendarle nista popolnoma prezrla lastnih obljub, vsaj v odnosu do italijanske manjšine v Jugoslaviji. Znanega prispevka treh milijard lir, ki ga italijanska skupnost v SFRJ prejema na podlagi zakona o ratifikaciji Osimskega sporazuma, ne le, da niso oklestili, temveč ga celo zvišali, slehernemu poglabljanju državnega deficita v brk. Ta povišek pa znaša nič manj kot deset milijonov lir na leto za prihodnja tri leta. Ta neslute-na »radodarnost« je verjetno posledica Andreottije vih obljub med nedavnim srečanjem v Istri.
Letošnji finančni zakon predstavlja, kot vemo, hud udarec tudi za dežele, zlasti za dežele s posebnim statutom. Ena bistvenih postavk, to je prispevek države Furlaniji-Julijski krajini iz davčnega priliva, ki je v tekočem letu znašal 388 milijard lir, je popolnoma izginila iz proračun-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Messini ubili svaka predsednika protimafijske deželne komisije
PALERMO Včeraj zjutraj so neznani morilci v centru Messine ubili brata Giuseppa in Danieleja Gianetta, ki sta bila svaka predsednika deželne protimafijske komisije poslanca Giuseppa Campioneja. Brata so ubili s streli iz pištole, do umora pa je prišlo, ko je mlajši Daniele peljal slepega brata v službo. Giuseppe Gianetto je imel že večkrat opravka s sodnimi oblastmi, njun svak Čampione pa je zaradi umora včeraj odstopil s položaja predsednika deželne protimafijske komisije.
V zvezi z bojem proti mafiji je treba omeniti, da naj bi med včerajšnjim zaslišanjem v zaporu v Alessandrii »skesanec« Giuseppe Pellegriti sodnike seznanil s podatki v zvezi z umori nekaterih znanih osebnosti v Palermu.
Z vsebino zaslišanja bodo sodniki javnost seznanili šele danes, toda kljub vsemu je uspelo izvedeti, da naj bi Pellegriti sodnikom izdal ime naročnika umorov Dalla Chiese, La Tor-reja in Mattarelle. Po trditvah »skesanega« mafijca naj bi bil ta naročnik demokrščanski evropski poslanec Salvo Lima. Poslanec Lima je v zvezi s tem izjavil, da je že pooblastil svojega odvetnika, da sledi razvoju celotne zadeve in temu ustrezno ukrepa. Kot se je izvedelo, v palerlnskih sodnih krogih menijo, da včerajšnje^ Pellegritije-ve izjave nimajo osnove. Če bodo ugotovili, da gre za izmišljotine, bodo najbrž proti Pellegritiju sprožili postopek zaradi žalitve osebe.
j2v^QRšne so po tvojem te poti? »Od zbora slovenskih °ljenih predstavnikov, se glasi Spetičev odgovor, pa do bi*»osti protestne demonstracije v Rimu. Izkoristiti pa bi Slo lre^a tucH dejstvo, da nas sedaj zaradi dogajanja v jVj ehiji bolje poznajo. Kot primer bi rad citiral pisanje n^uusllijevega "11 Giornale", ki je bil do nedavnega do piš Jovražno razpoložen, sedaj pa z neprikrito simpatijo jie ' da bi morala situacija v Sloveniji privesti do drugač-ruvnanja tudi s Slovenci v Italiji.«
Juqi Po tesnejše sodelovanje z italijansko manjšino v Priti S^QvW »Mislim, nadaljuje slovenski senator, da mora k0n, do izraza solidarnosti med obema manjšinama, kar Svetno pomeni, da morajo Italijani v SFRJ podpirati boj no ; ertCev za globalno zaščito pred svojo matično domovi-p obratno.«
fin vpolnoma drugačnega mnenja je v zvezi s krčenjem Sern-e postavke za slovensko manjšino v Italiji poslanec Prav? koloni. »Letošnji finančni zakon je res zelo strog,« p0s, bžaški poslanec, ki je tudi član finančne komisije r,kl(U-ns^e zbornice. »Sicer pa so bili vsi izdatki nekoliko zQ deni, in ne samo tisti, ki zadevajo manjšini. Smatram čun?IoTPornembno, da je ta postavka sploh ostala v prora-v . r° Potrjuje voljo vlade, da privede do konca ukrepa vm ? sl°venske manjšine v Italiji in italijanske v Jugosla-Če ‘k . mislim, da ni posebnih razlogov za zaskrbljenost. nQc °.seI zakonski postopek za slovensko manjšino hitreje /VQv e/' b° mogoče del sredstev nakazati že za leto 1990. Jter Sezadnje so sredstva že več let ležala neizkoriščena, v;<je,e zakonski postopek ni premikal. Nisem pa še nikoli finan- da bi se neki zakon ustavil, ker ni na razpolago osnuti?1^1 sredstev. Tako je na primer tudi z zakonskim je vSpR°m 0 zaščiti manjših jezikov in kultur. Skratka, težji inski aspekt kot pa finančni.«
ČQ,n°s anca Colonija smo tudi vprašali, ali ne bi bilo slu-f]Qn. mo9°če zagotoviti obema manjšinama določeno fi-Arigr 0 Podporo po hitrejšem postopku, recimo s tem, da bi R°vor n • eva vlQda sprejela ustrezni zakonski odlok. Od-v— 1 /e, da je predlog zanimiv	.».mi.iotn
VePdn
Se mu zdi težko izvedljiv.
vreden razmisleka,
D. K.
Strogi ukrepi v NDR, kjer se je kljub vsemu ob progi zbralo precej ljudi
Izredni vlaki iz Prage odpeljali še deset tisoč vzhodnonemških beguncev
PRAGA — Približno ob 16.30 so včeraj izpred zahodnonemškega veleposlaništva v Pragi odpeljali prvi avtobusi z »drugo rundo« vzhodnonemških beguncev, ki so lahko s posebnimi vlaki iz češkoslovaške prestolnice preko NDR odpotovali v Hof na Bavarskem v ZRN. Prvi vlaki z begunci so v to bavarsko mesto prispeli že ponoči, zadnji pa bodo danes med 14. in 15. uro.
Posebni vlak z begunci bi moral po prvotnem načrtu odpeljati iz Prage že v torek, toda odhod so preložili, ker se je v NDR ob progi, po kateri bi moral peljati ta vlak, zbralo več tisoč ljudi, ki so želeli tudi vskočiti na »vlak svobode«, ki naj bi jih popeljal na Zahod. Tako je prvi konvoj odpeljal šele včeraj ob 18.25, na njem pa je bilo približno 1000 potnikov. Približno toliko jih je bilo tudi na preostalih vlakih, ki bodo v ZRN odpeljali preko deset tisoč vzhodnonemških državljanov. Odhod prvega vlaka je včeraj spremljal tudi zahodnonemški veleposlanik v Pragi Hermann Huber, zahodnonem-ške oblasti pa so v spremstvo vseh de-
setih izrednih vlakov dodelile svoje diplomatske predstavnike.
Medtem pa so v pričakovanju prvih »begunskih« vlakov v NDR zaprli vse dostope do postaje v Dresdnu, pred tem pa še razgnali približno 1500 Vzhodnih Nemcev, ki so se želeli vkrcati na vlak. Podobne ukrepe so sprejeli tudi v Plaunu in Karl-Marx-Stad-tu, krožijo pa tudi vesti, da se je kljub strogim varnostnim ukrepom, na nekaterih mestih, kjer je moral vlak zmanjšati hitrost, zbralo precej mladih, ki naj bi se skušali prebiti na vlak.
V NDR pa se istočasno pripravljajo na sobotno praznovanje 40. obletnice ustanovitve države. Toda priprave na praznovanje ne potekajo v slovesnem vzdušju. Ljudje množično bežijo iz države, ki pa je kot protiukrep sprejela sklep o dobesednem zaprtju vseh meja. Ko so v ponedeljek zaprli še mejo s ČSSR, se je NDR zaprla v na videz neprebojno lupino, iz katere pa mnogim kljub vsemu uspe pobeg. Od januarja letos se je tako na tak ali drugačen način, z dovoljenjem ali brez, v Zahodno Nemčijo preselilo približno 110.000 državljanov NDR.
Zaviti v spalne vreče so begunci včeraj le dočakali odhod posebnih vlakov proti ZRN	(Telefoto AP)
Predsednik belgijskih židovskih skupnosti Joseph Wybran žrtev terorističnega atentata
BRUSELJ — Predsednik koordinacijskega odbora belgijskih židovskih organizacij Joseph Wybran je bil predsinočnjim žrtev atentata. Neznanec ga je počakal na parkirišču pred bruseljsko bolnišnico Eras-me in ga s strelom v glavo ubil.
Odgovornost za atentat ni prevzela nobena teroristična organizacija, tako da med preiskovalci že prevladuje mnenje, da je bil 49-letni Wyb-ran žrtev šiitskih verskih skrajnežev. Wybran je bil namreč pristaš zmerne struje in je zagovarjal neposredni dialog Izraela s PLO. Ubila naj bi ga torej ista organizacija, ki je 29. marca letos ubila odgovornega za bruseljsko mošejo Abdulaha al Ahdela, ki je bil prav tako kot Wybran zagovornik strpnega dialoga za reševanje bližnjevzhodnega vprašanja in verskih sporov.
Preiskovalci pa ne izključujejo niti antisemitskega vzgiba. Wybran ni bil namreč samo vodja belgijske židovske skupnosti, bil je namreč tudi predsednik odbora za Aus-chwitz, ki je zahteval premestitev karmeličank iz bivšega uničevalnega taborišča.
Vsekakor pa preiskovalci izključujejo možnost, da je kdo Wybrana ubil iz strogo osebnih razlogov. Wybran je bil namreč izredno cenjen zdravnik, primarij imunološkega oddelka bruseljske bolnišnice Erasme, znanstvenik, ki je svoje življenje delil med zdravstvenimi raziskavami in politično angažiranostjo.
Zločin so najodločneje obsodile vse belgijske politične sile, ogorčenju se je pridružil tudi belgijski pri-mas msgr. Danneels.
JOŽE SMOLE
PREDSEDNIK SZDL SLOVENIJE
bo govoril
o aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji ob sprejetju nove slovenske ustave
JUTRI, 6. OKTOBRA 1989, OB 19. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Na srečanje vabi Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Papež Wojtyla obsodil nasilno dejanje
V Kolumbiji gverilci ubili škofa iz Arauce
BOGOTA — Kolumbijska škofovska konferenca je včeraj sporočila, da so pripadniki gverilske organizacije »Vojska za nacionalno osvoboditev« ubili škofa iz Arauce Jesusa Emilia Jaramilla Monsalve-ja. Škofa so pripadniki iste organizacije že pred štirimi dnevi ugrabili skupaj s še tremi duhovniki in nekim semeniščnikom.
Truplo ubitega cerkvenega dostojanstvenika so našli včeraj zjutraj, ubili pa so ga z dvema streloma v glavo. Škof je imel roki zvezani na hrbtu. Kot se je izvedelo, so gverilci škofa Monsalveja in duhovnike zajeli v majhnem naselju na severozahodu države, kjer so bili na pastirskem potovanju. Iz Bogote so tudi sporočili, da so se drugi štirje ujetniki rešili in da bodo v kolumbijsko glavno mesto prispeli v naslednjih dneh, ko jih bodo var-
nostne sile v zvezi s temi dogodki tudi zaslišale.
Vest o uboju visokega predstavnika kolumbijske Cerkve je imela svoj odmev tudi v Vatikanu. Papež Janez Pavel II. je umor najostreje obsodil, preko svojega zastopnika, kardinala Casarolija, pa je predsedniku kolumbijske škofovske konference kardinalu Alfonsu Lopezu Trujillu izrazil svoje osebno sožalje.
V	sožalni brzojavki papež Wojtyla najostreje obsoja vse pogostejša nasilna dejanja proti mirnemu sožitju in krščanski tradiciji v Kolumbiji. Pri tem pa je Janez Pavel II. še posebno zaskrbljen, »saj je bila žrtev tega nasilja tokrat oseba, ki je v službi Cerkve skrbela za evancjeli-zacijo in pomoč najpotrebnejšim«.
V	zaključku svoje brzojavke izraža vrhovni poglavar katoliške Cerkve tudi sožalje članom družine ubitega škofa.
Pred prihodom vlaka bratstva in enotnosti iz Slovenije
V srbskem tisku viden napor za normalizacijo odnosov
BEOGRAD — V včerajšnji »Politiki« ni bilo več niti enega napada na SR Slovenijo, njeno vodstvo, ustavne spremembe, v Sloveniji z vodstvom vred niso več ne izdajalci, ne prodan-ci, ni več govora o odcepitvi in kolikor je še takih glavnih grehov, ki jih je bil srbski tisk v preteklih dneh poln. Novinarska hajka je pričela po-jenjavati že v soboto, v nedeljskem tisku so izšli samo še redki načelni uvodni članki, v ponedeljek in torek pa le razglabljanja profesorjev ustavnega prava o naravi slovenskih ustavnih sprememb. Sedaj pa so izginila čelo taka razglabljanja.
Namesto tega pa je objavljena pod močnim trikolonskim naslovom napoved: »Vlak bratstva in enotnosti utrjuje temelje Jugoslavije«. V podnaslovu pa je rečeno, da so domači srbski gostitelji obžalovali, ker se je zmanjšalo
število slovenskih udeležencev in ker bodo ostali manj časa v Srbiji.
Še posebej je opazen daljši odstavek, posvečen predsedniku Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jožetu Smoletu, ki bo vodil uradno slovensko delegacijo, na čelu srbske pa bo predsednica SZDL Srbije Radmila Andjelkovič. Srbski tisk tako poudarja Smoletovo poslanico in citira: »Jugoslavija ni problem, v domovini moramo živeti skupaj«.
Smole torej ni več separatist, temveč osebnost, ki se zavzema za skupno življenje.
V daljšem članku nadalje poudarjajo veliko zanimanje za obisk, ki je postal že tradicionalen in vlak bratstva gre na pot vsaki dve leti. Udeležujejo se ga Slovenci, ki so jih Nemci 1941. leta izgnali in so jih takrat bratsko sprejeli Srbi. Poudarjajo željo, da se
ohranijo harmonični, dobri in prijateljski odnosi, pa čeprav prihaja do obiska v izredno zapletenih razmerah. V' celotnem besedilu ni niti sledi o polemiki. Ton je povsem drugačen, takšen, kakršnega bi si vedno želeli in ki bi moral obstajati med dvema narodoma, živečima v isti federativni državi.
Novost ne more biti naključna, še zlasti, ker je beograjska TV v ponedeljek zvečer objavila podobno besedilo in prav tako s simpatijo poudarila poziv slovenskega predsednika Jožeta Smoleta.
S tem seveda še zdaleč niso urejena številna gospodarska in še zlasti politična vprašanja, toda morda je to le prvi skromen korak k ustvarjanju ozračja, ko se bo mogoče mirno pogovarjati brez nočnih sej in rožljanja z orožjem, brez groženj in mitingov, po zdravi pameti in skupnih interesih.
BOGO SAMSA
• Oklestena sredstva
NADALJEVANJE S 1. STRANI
skega dokumenta oziroma iz finančnega zakona. Tudi prispevek vladnemu komisariatu F-JK za razne kulturne in družbene dejavnosti so občutno okrnili. Ta prispevek, ki je v preteklem letu znašal poldrugo milijardo lir, so skrčili na sto milijonov. Nekoliko prizanesljivejši so bili pri postavki, ki predvideva isto vrsto podpore, vendar samo za Trst. Predvidene so štiri milijarde, medtem ko so v preteklem letu potrosili v ta namen osem milijard lir in pol. Vendar v tem primeru gre za ostanke blagajne.
Na koncu te žalostne zgodbe velja pripomniti, da se resnici na ljubo niso dotaknili postavke sklada iz zakona Belci-Škerk, ki predvideva podporo za tiskanje učbenikov za slovenske šole v zamejstvu. Prispevek je ostal isti kot lani, to je 94 milijonov in pol, čeprav je šolsko ministrstvo v preteklem letu v resnici potrosilo 136 milijonov lir, kar je sicer več kot razumljivo glede na velike tiskarske in druge stroške. Zanimivo je vedeti, da je sredi sedemdesetih let ta sklad znašal 130 milijonov, a namesto da bi ga z naraščanjem inflacije zvišali, so ga z leti znižali, kar je spet ena tistih nerazumljivih (ali razumljivih, kot vzamemo) finančnih odločitev v odnosu do naše manjšine.
Sanacija bank osrednja točka vladnega programa
LJUBLJANA — Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je včeraj na zasedanju predsednikov izvršnih svetov vseh slovenskih občin pozitivno ocenil program Markovičeve vlade. Zavzel se je za ukrepe, ki jih je vlada že napovedala, da zaustavi izredni inflacijski val, ki je dosegel septembra 48%, v Sloveniji pa je bil še za odstotek in pol višji. Predvsem pa je zavrnil vse poskuse uvajanja administrativnih ukrepov in se zavzel za novo monetarno politiko. Tudi slovenska Ljubljanska banka bo v težavah, čeprav je njeno stanje bistveno boljše kot v drugih bankah po državi. Prav sanacija bank pa je osrednje vprašanje, ki je tesno povezano s tako
Tudi Romuni bežijo
LJUBLJANA — S pomočjo štirih opozorilnih strelov so minuli torek med poskusom ilegalnega odhoda iz Jugoslavije v Avstrijo prijeli romunski družini s petimi mladoletnimi otroki - skupaj jih je bilo 12. Kot je običajno, se je tudi tokrat zgodilo na območju Šentilja. Zaradi mladoletnih otrok bodo vse takoj premostili v beograjsko bazo za begunce Padinska skela, kjer je pod zaščito predstavnika OZN trenutno že 334 romunskih beguncev.
imenovanimi »dubiozami« in torej deficiti bančnega sistema, podjetij, občin, republik in federacije. Resnični obračuni so namreč veliko slabši od tistih, ki so jih doslej prikazovali knjigovodski rezultati. Stanje je treba sedaj dokončno ugotoviti, dolgove spremeniti v državni dolg, ostalo pa pokriti z realnim denarjem.
V ta okvir sodi spopad z aktivnim klirinškim saldom, pokrivanjem deficitov s strani Narodne banke, zato so nujne striktne realne obresti in zaostritev monetarne politike.
O vseh teh problemih je v torek zvečer odgovarjal na vprašanja novinarjev in televizijskih gledalcev predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič, ki je priznal, da je prišlo do izrednega skoka inflacije, krivdo za ta skok pa je pripisal pritiskom in zahtevam, da pride do takojšnje ustavitve inflacije z zamrznitvami. Zaradi tega so namreč podjetja vračunala v cene celo predvideno inflacijo in nekateri blago prodajajo kar trikrat dražje, kot bi bilo realno. S tem so se takoj spopadli in Markovič pravi, da bodo temu problemu zlahka kos. Zelo težka pa bo bitka z resničnimi vzroki in veliko truda bo treba, preden bodo odstranjeni vsi vzroki inflacije in odpravljeno pokrivanje izdatkov z nerealnim inflacioni-ranim denarjem. Na prvo mesto je postavil revizijo bančnega sistema, ki ga je treba ozdraviti, in v tej zvezi posebej omenil pomoč Italije, da se zbere tisoč milijonov dolarjev, potrebnih za sanacijo bank. (B. S.)
O ustavnosti lahko sklepa samo ustavno sodišče
BEOGRAD Ustavno sodišče Jugoslavije je edini pooblaščeni organ, ki lahko ugotovi, ali je ustava republike ali pokrajine v nasprotju z zvezno ustavo. Ko je ustava sodišču zaupala to pristojnost, je nanj prenesla tudi veliko obveznost in odgovornost, je za Tanjug izjavi! predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije Dušan Štr-bac potem, ko so na včerajšnji seji preučili zahtevo skupščine SFRJ po sprožitvi postopka za ugotavljanje neskladja ustavnih dopolnil republik in pokrajin z zvezno ustavo.
Ustava SFRJ določa, da ustavno sodišče Jugoslavije ocenjuje ustavnost in zakonitost veljavnih pravnih norm, vendar preventivno ne preverja ustavnosti in zakonitosti, je dejal Štr-
bac. Ker je zvezni zbor skupščine SFRJ sprožil postopek za preverjanje neskladja vseh dopolnil k ustavam republik in pokrajin, bodo na sodišču vodili osem ločenih postopkov, vsem pa bodo dali prednost. Ob priporočilu zveznega izvršnega sveta in predsedstva SFRJ, da bi dali prednost preučevanju skladnosti slovenskih ustavnih dopolnil z zvezno ustavo, je Štrbac dejal, da bo sodišče to upoštevalo, seveda v okviru sprejetega postopka.
Sodišče lahko postopek sproži šele, ko ima izvirno besedilo sprejetih pravnih norm, ki je objavljeno v republiškem ali pokrajinskem uradnem listu. Slovenska ustavna dopolnila so bila objavljena 2. oktobra, (dd)
Azerbajdžanci se upirajo ukazu vrhovnega sovjeta
MOSKVA Izglasovanje zakonskega odloka o nujnos-tnih ukrepih za Zakavkazje po vsem sodeč ni rešilo vprašanja Gorskega Karabaha. V tej armenski enklavi sredi azer-bajdžanskega ozemlja še vedno primanjkujejo najosnovnejše življenjske potrebščine. Vesti iz Zakavkazja pa niso spodbudne. Pilot nekega izvidniškega letala je baje na azerbajdžanskem ozemlju opazil šotorišča, ki so spominjala na tabore, kjer bi se lahko urili v vojaških veščinah arzej-badžanski civilisti. Nedavne trditve, da je med Armenijo in Azerbajdžanom po gospodarski že v teku državljanska vojna, imajo iz dneva v dan večjo osnovo. V takem položaju ni nič čudnega, da je notranje ministrstvo napovedalo, da bo čimprej povečalo število specialcev za protiuporniški boj.
Več uspeha je imel odlok o petnajstmesečni prepovedi stavk. Rudarji Donbasa so zadnji trenutek preklicali stavko, ki so jo napovedali, zaradi »klevetniškega poročanja« osrednjega tiska in ker se vrhovni sovjet ni zavzel za njihove zahteve. Vsekakor pa je v Donbasu skrajno napeto, rudarji so ogorčeni, ker jih je osrednja oblast skušala diskreditirati pred ljudstvom.
Occhettove kritike dogmatikom v KPI
RIM — Centralni komite KPI je včeraj z veliko večino glasov odobril poročilo sekretarja partije Oc-chetta. Proti so bili samo trije (Cossutta, Cazzaniga in Bacciardi), medtem ko sta se Luciano Barca in Vera Carpi vzdržala. Tak rezultat je bil navsezadnje pričakovan, saj je Occhetto v svoji včerajšnji repliki ostro nastopil proti vsem, ki so v razpravi kritizirali »novi kurz« italijanske partije. Naj ostrejši je bil do Arman-da Cossutte, ki je predvčerajšnjim nakazal možnost poziva »pravim komunistom«. Ko torej hoče Cossutta postrojiti prave komuniste, je treba po Occhettovih besedah navesti nekaj jasnih dejstev, in sicer, »da je bistvene važnosti za ohranitev upanja v bodočnost kritika tistih zgodovinskih izkušenj, ki so se uresničile v bankrotiranih političnih sistemih in ki smo jih mi dolgo časa, že od Togliattija, zavrnili kot model«. Očitke, da je KPI zatajila svojo preteklost, ker se hoče odpovedati naporom pri spreminjanju družbe, je Occhetto zavrnil. Po njegovem so prav konservativci tisti, »ki tukaj kot v SZ jemljejo vsako upanje socialističnim idejam z edinim ciljem obrambe svojih dogem«. Occhetto je ponovno poudaril pomen moralnega vprašanja, ki mora postati prava osvobodilna vojna za premostitev sedanjega statičnega političnega sistema tudi v vidiku prihodnjih upravnih volitev.
CK KPI je včeraj imenoval tudi novega direktorja Rinascite, ki je Alberto Asor Rosa.
— ^
Liberation: Slovenska bkomotiva odkbpila srbski vlak
ŽENEVA - Z izglasovanjem pravice do odcepitve je Slovenija želela potrditi svojo različnost, predvsem do centralističnih muh v Srbiji, je ena osrednjih tez obširnega članka v včerajšnjem Liberationu, bržkone edinem francoskem časniku, ki je - kljub dopisniku v Beogradu -poslal v Ljubljano posebnega poročevalca, da bi na kraju samem ugotovil politične razsežnosti dopolnil k slovenski ustavi, ki so po državi dvignile toliko prahu.
A bolj kot pravica do odcepitve, ki ji »zaradi očitnih političnih razlogov« številni Ljubljančani skušajo zmanjšati pomen, poudarjajoč med drugim, da je to določilo navsezadnje že vpisano v prvo republiško ustavo iz leta 1946, kot posledica posebnih značilnosti odporniškega gibanja in boja v Sloveniji, se francoskemu novinarju Marcu Semoju zdi pomembno drugo dopolnilo, ki zatrjuje, da lahko samo Slovenija odloča o razglasitvi izrednega stanja na svojem ozemlju. To dopolnilo je garancija pred centra-lizatorskimi pritiski iz Beograda.
Tudi Liberation, kot večina tujega tiska, riše razlike med dvema političnima voditeljema, Slobodanom Miloševičem in Milanom Kučanom, ki je upodobljen na fotografiji, kako stis-
ka roko predsedniku slovenske skupščine Miranu Potrču. Srbskega voditelja opisuje kot človeka množice, populista in namernega demagoga, Kučana pa kot osebnost, vzgojeno v protestantski družini, pravnika po izobrazbi in filozofa po nagnjenju, v katerem je prav toliko intelektualca kot politika. Glavni namen dopolnil je odločitev republike, da bo svojo barko usmerjala po lastni presoji, ugotavlja Marc Šemo v članku z naslovom »Slovenska lokomotiva odklopila srbski vlak«.
Razlike med največjo in najmanjšo (a tudi najbogatejšo in najbolj zahodno od jugoslovanskih republik, ki je z razraščanjem političnih gibanj de facto že uveljavila večstrankarski sistem ter sprožila široko liberalizacijo gospodarstva) niso le v njunih voditeljih, temveč tudi v načinu sprejemanja političnih odločitev. Potrditev ustavnih dopolnil ni spremljala retorika, niti ulične manifestacije, razglasitev polne suverenosti je s ploskanjem pozdravila le majhna skupina ljudi, ki so pred skupščino čakali na zgodovinski dogodek.
»Te noči je lepo število Slovencev ušesa prislonilo na beograjski radio. Številni vodilni
predstavniki opozicije raje niso spali doma. Toda najhuje se ni zgodilo. Merjenje moči se je sedaj preneslo na pravno področje. Zvezno ustavno sodišče mora presoditi o zakonitosti teh dopolnil. Slovenski komunisti in njihov voditelj Milan Kučan se zavedajo, da predstavljajo skoraj enotno voljo celotnega naroda in ne bodo šli nazaj,« piše Liberation.
Kaj se bo torej zgodilo? Novinarjevi ljubljanski sogovorniki napovedujejo naslednji scenarij: ustavno sodišče bo obsodilo slovensko opredelitev, vendar to ne bo ničesar spremenilo, kajti po jugoslovanski zakonodaji nobena institucija ne more razveljaviti nekaj, kar je bilo izglasovano v skupščini, razen nje same. In ni govora, da bi si premislili. Liberation omenja tudi tezo o »asimetrični Jugoslaviji« kot državi, kjer je uveljavljeno sožitje različnosti različnih republik. Slovenski zgled naj bi vplival tudi na druge.
Utopija? »Edina sila, ki lahko zaustavi ta proces, je vojska in ta ne bo posegla. Ni Slovenija tista, ki potrebuje Jugoslavijo, temveč prav obratno. In potrebuje bogato Slovenijo, ne pa tako, kjer se bo proizvodnja zrušila pod posledicami okupacije in odpora,« navaja časnik eno
mnenj ter dodaja nekaj gospodarskih kazalcev, kot je dejstvo, da republika z osmimi odstotki jugoslovanskega prebivalstva dosega tretjino jugoslovanskega izvoza na Zahod. Ta podatek, kot tudi druge strani v »osebni izkaznici« Slovenije, ki jo je Liberation objavil ob zagretju razprave o republiških dopolnilih, namreč da je stopnja brezposelnosti komaj en odstotek, jugoslovansko povprečje pa 15 odstotkov, je francoskemu bralcu malo ali pa skoraj neznan.
»Po logiki je nevarnost intervencije (vojske) izredno majhna, a ta strah ostaja zakopan v ozadju našega razmišljanja,« dodaja drugi sogovornik, kajti spomin na Kosovo ostaja živ. Slovenska obnova, četudi jo podpira ves narod, ostaja krhka, z njo se je dobršen del partije i® državne birokracije moral sprijazniti, ne da bi jo hotel. »S priznavanjem vloge opozicije in z izglasovanjem ustavnih dopolnil je komunistična partija dobila določen demokratični ugled' ki skuša sicer manipulirati stvari, a je kljub temu resna,« navaja francoski časnik mnenje predstavnikov opozicije ter končuje z opisom pričetka kampanje za pomladanske večstrankarske volitve.
BOŽO MAŠANOVIČ
Zaskrbljenost
Dežele
zaradi krčenja finančnih prihodkov
Trst — Predsednik deželne vlade .'UTanije-Julijske krajine Adriano “•asutti se bo v ponedeljek sestal s Parlamentarci iz naše dežele, da bi ?e z njimi dogovoril o tesnem sode-0vanju, ki naj bi med parlamentarci1 razpravo privedla do potrebnih Prememb finančnega zakona. Le-ta aamreč predvideva občutno kleste-Jve finančnih prispevkov deželam in j^ajevnim ustanovam, deželni pro-acun naše dežele pa bo to klestenje POzadelo za približno 10 odstotkov, 11 za 355 milijard lir.
O teh vprašanjih je včeraj razpravljala deželna komisija za prora-r.*?n' na kateri je predsednik vlade
‘asutti vsekakor zagotovil, da bo Udi F-jk prispevala svoj delež za anacijo javnih financ in da si bo še Prej prizadevala, da bi ji potrdili rih -° aktualne razloge, zaradi kateri6 bila ustanovljena s posebnim
^uniisija je vsekakor odobrila re-.. *Ucijo (predstavili so jo demokris-jjpn Dominici, socialist Enrico Bul-»e- listar Gambassini in svetovalec *enih Vivian), ki v tem smislu ob-?zUje predsednika Biasuttija. Pri u a$ovanju so se vzdržale svetoval-a skupine KPI, DP in Zelene liste.
je v razpravo, ki je sledila Biasutti-cj emu poročilu so posegli svetoval-II Zanfagnini (PSI), Gambassini pP.), Dominici (KD), Cavallo (DP), °*i (KPI), Giacomelli (MSI), Pado-Vj^((KPI), Wehrenfennig (ZL) in Vi-
SKGZ: Čimprej rešiti slovensko vprašanje
TRST — Analiza političnega dogajanja v Italiji v zvezi s položajem slovenske narodnostne skupnosti in dogajanje v Sloveniji ter v Jugoslaviji po sprejetju dopolnil k slovenski ustavi sta bila v ospredju seje izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Trstu. Ob teh dveh vprašanjih je izvršni odbor sklepal še o vrsti pobud in govoril o težavah, s katerimi se že nekaj mesecev sooča Založništvo tržaškega tiska.
Analiza političnega dogajanja seveda ni mogla mimo nedavnega srečanja med predsednikom italijanske vlade Andreottijem in predsednikom jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Markovičem, ki sta se sešla v Bujah na proslavi 25-letnice sodelovanja med Unijo Italijanov za Istro in Reko in tržaško Ljudsko univerzo. Že dejstvo, da sta se državnika srečala na proslavi, ki jo je priredila italijanska narodnostna skupnost in je torej imela izrazito manjšinski značaj, je bilo pomembno tudi za slovensko narodnostno skupnost še posebej, ker je vprašanje njene zakonske zaščite še vedno odprto. Predsednik ZIS Markovič je v skladu z obvezo, ki jo je sprejel z zastopniki Slovencev v Italiji, s katerimi se je sešel na predvečer pogovorov z Andreottijem, poudaril podporo Jugoslavije prizadevanjem slovenske narodnostne skupnosti za celovito zaščito in v tem okviru zagovarjal stališče, da naj bo zaščita taka, da bo za narodnostno skupnost sprejemljiva, vsekakor pa ne sme predvidevati nižje zaščitne ravni od tiste, ki jo je predvideval Posebni statut, ki je bil priložen Londonskemu sporazumu. SKGZ pričakuje, da bo prišlo na osnovi vse večjega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in ustvarjalnega vzdušja, ki je spremljalo vse trenutke nedavnega srečanja vidnih predstavnikov obeh držav v najkrajšem času do konkretnega reševanja slovenskega vprašanja. Če se to ne bo zgodilo, bo SKGZ pozvala vse slovenske komponente, da skupno zahtevajo srečanje z Andreottijem in z drugimi odgovornimi predstavniki državnih oblasti.
Ob srečanju med Andreottijem in Markovičem pa se je tudi učvrstilo skupno nastopanje SKGŽ in Unije Italijanov za Istro in Reko. Organizaciji sta v zadnjem času zavzeli skupno stališče tako glede usode koprske televizije kot tudi glede izkoriščanja sredstev, ki jih sedanji italijanski finančni zakon namenja obem manjšinam. Organizaciji pa načrtujeta tudi nadaljnje skupne korake.
Vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in ustreznega zaščitnega zakona je bilo tudi osrednji predmet razgovorov SKGZ z deželnim vodstvom socialistične stranke. O tem vprašanju so se predstavniki SKGZ razgovarjali tudi s predstavniki KPI in z vodstvom SSk, s katerimi pa so vzeli v pretres tudi problem enotnega nastopanja. Po oceni SKGZ je ob bistvenih življenjskih interesih slovenske narodnostne skupnosti enotno nastopanje nujno, če se nočemo izpostavljati kot razbita in za enotno nastopanje nesposobna skupnost še lažjemu izigravanju in še večjim pritiskom. Še zlasti pa je to potrebno, ker v nakazovanju rešitev naših osnovnih zahtev med raznimi komponentami ni bistvenih vsebinskih razlik.
Med analizo političnega dogajanja je izvršni odbor razpravljal tudi o skorajšnjih volitvah v Miljah in izrazil zaskrbljenost zaradi dejstva, da Slovenci tokrat ne nastopajo na volitvah strnjeno in v okviru ene same liste kot v preteklosti. To ima lahko hude posledice in lahko postavi v dvom izvolitev slovenskega zastopnika v občinski svet kot tudi nadaljnji razvoj odprtih odnosov občinske uprave do Slovencev miljske občine.
V razpravi o dogajanju v Sloveniji in v Jugoslaviji je izvršni odbor poudaril velik pomen dejstva, da je po dolgi in poglobljeni razpravi skupščina SR Slovenije sprejela dopolnila k slovenski ustavi. Prenovljena ustava je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj slovenske družbe, za krepitev pluralističnih in demokratičnih teženj. Slovenska kulturno-gospodarska
zveza je ob sprejemu ustave čestitala predsedniku slovenske skupščine in s tem vsemu slovenskemu narodu ob doseženem rezultatu. Obenem pa je povabila v Trst predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, ki bo o »Aktualnem dogajanju v Sloveniji in Jugoslaviji ob sprejemanju nove slovenske ustave« govoril v petek, 6. t. m., v Kulturnem domu v Trstu. Srečanje z Jožetom Smoletom bo za Slovence v Furlaniji-Julijski krajini priložnost, da poglobijo pomen in doseg nove ustave, obenem pa priložnost, da se neposredno vključijo v proslavljanje praznika slovenske suverenosti, kar je sprejemanje ustave dejansko bilo.
V	nadaljevanju je izvršni odbor z zadovoljstvom pozdravil dejstvo, da je občinski svet v Špetru sprejel varianto k regulacijskemu načrtu in spremenil namembnost zemljišča, ki je v neposredni bližini obstoječega šolskega poslopja. To zemljišče je namreč namenjeno gradnji dvojezičnega šolskega in kulturnega središča. Prav tako je IO podprl pobudo za proslavo 120-letni-ce športnega delovanja Slovencev na Tržaškem in osvojil zamisel o kulturni izložbi, ki naj bi jo postavili na Borznem trgu v Trstu in s katero naj bi sodržavljanom italijanskega jezika prikazali kulturno ustvarjalnost in prispevek Slovencev k oblikovanju kulturne podobe naših krajev.
V	zvezi s težavami, s katerimi se sooča Založništvo tržaškega tiska in o katerih je izvršni odbor že večkrat razpravljal, pa je IO poudaril, da je obstoj Primorskega dnevnika in ostalih občil, ki delujejo v sklopu ZTT, bistvenega pomena za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. Prav tako je premostitev težav založništva bistvenega pomena za splošno kulturno in predvsem knjižno dejavnost Slovencev v Italiji. V okviru svojih pristojnosti bo SKGZ zato napela vse sile za utrditev gmotne osnove ZTT in za rešitev težav, s katerimi se sooča podjetje in ki so tudi posledica dejstva, da država kasni z izplačevanjem prispevkov, ki so po zakonu predvideni.
Koper — Ko so konec junija le-K0 delegati občinske skupščine rtiB er obravnavali predlog spre-2g ^b šolskih okolišev in predlog j^ačasno ukinitev pouka na pod-ko ^ v Vanganelu, so predaj sP[emenili v osnutek, torej je shr Za^et t. i. dvofazni postopek so „ ernanja sprememb. V tem času °bl> ®K SZDL v Kopru, kjer se je st0n i Val Predl°9 za dvofazni po-st P.ek, opravili tudi anketo med - F 0 najbolj spornem vprašanju Vonjanju podružnične šole v t0ln9arielu. Kljub ostrim protes-pr ' 1Zraženim na seji skupščine, H0v tem pa tudi na zboru kraja-Upr »občinska birokracija ne-rneJVK-'en° ukinja šolo«, je anketa Zatn Star®i pokazala, da vsi le niso Podr -k1 njihovi otroci hodili na ra~ 'jžnično šolo, ki ima le prve tri 6 ‘n danes 25 učencev. Mini-Pod ’ v^i bi opravičeval delovanje
$tar? Ornenjeno anketo, poslano 51 obislern otrok, ki so potencialni °dgo °Va^<h podružnične šole, jih je
jdržnične šole pa je 26 učencev. Na onien1—	’ ■
m ot:
>valci
apredeui*0 41 ^ /e 24 i® -jih-je
Šou ji1110 za obstoj podružnične ki s' deset jih ni odgovorilo, tisti, nav° ^dgovorili odklonilno, pa so dei0 ^ L razi°ge (lastni prevoz na »boijif ,Paj z otrokom, otrok v detn h' š°ii' potreba po podaljša-lvanju) zaradi katerih so se
odločili (izbira je pač možna) za vpis otrok v matično šolo Pinka Tomažiča. Na osnovi te ankete, pa tudi drugih okoliščin (kakovost pouka je lahko boljša na bolje opremljeni matični šoli, čeprav na podružnični šoli delajo dobre učiteljice; normativi, ki veljajo; pomanjkanje denarja, pred čemer se ne gre slepiti) so na občinskem komiteju za družbene dejavnosti sklenili občinski skupščini ponovno predlagati ukinitev pouka na podružnični šoli v Vanganelu. To naj bi se zgodilo 22. januarja prihodnje leto, ob šolskem polletju torej.
Predlog komiteja so podprli tudi člani občinskega IS, o njem pa bodo razpravljali na oktobrski seji občinske skupščine. Takrat je spet moč pričakovati proteste krajanov Vanganela, ki so se minuli petek zvečer zbrali na zboru občanov, da bi ponovno ocenili »občinsko pobudo«. Od okrog 30 prisotnih je bila večina proti ukinitvi šole in trdili so, da se ukinitev že dalj časa pripravlja z »majavimi« obrazložitvami, da je Vanganel že predmestje Kopra in z drugimi argumenti, ki ne morejo biti močnejši od tega, da je šola središče kulturnega utripa na podeželju in sploh element »pomlajevanja«, obnove podeželja. Povedali so tudi, da drugod deluje-
jo tudi šole z manj učenci, ker je pač tak družbeni interes. Tega v koprski občini (kljub temu da ga je ob posamičnih slovesnostih slišati) bojda ni. Tako misli večina krajanov Vanganela, ki so se zbrali na zboru minuli petek. Vsi pa le niso mislili tako in neenotnost v KS je bila očitna. Eden od razpravljavcev je namreč pravilno ugotovil: »Šolo bi še najprej imeli, če bi bili vsi krajani za to, da jo imamo, saj je 51 možnih obiskovalcev podružnične šole praktično še enkrat večja številka od potrebnega minimuma. Sami smo krivi, ker smo neorganizirani in obsojanje »občinske birokracije« je nepotrebno. Sami odločamo, kam pošiljamo otroke v šolo.
Zaradi premajhnega števila otrok so letos zaprli tudi oddelek vrtca v Vanganelu in vprašanje je kdaj se bodo vrata teh oddelkov ponovno odprla, če jih danes zapirajo. Začasnost se v takih primerih pogosto sprevrže v trajno dejstvo je menil eden od krajanov in zato se bodo v Vanganelu s posebno komisijo in novimi dogovori s krajani skušali dokopati do »več otrok« in obdržati šolo ter si vrniti vrtec. Če sami tega ne bodo izpeljali, potem je moč pričakovati, da bo skupščina sprejela predlog komiteja, p q
Meteorološki center tudi na Slavniku
KOZINA Hidrometereo-loški zavod Slovenije namerava že prihodnje leto na Slavniku zgraditi radarsko-računalniški center in tako okrepiti opazovalno in obveščevalno hidrometereološko službo v tem delu Slovenije. V novem centru, ki ga bodo kmalu začeli graditi v bližini Tumove koče, bo stalno dežurala tričlanska ekipa, ki bo med drugim zbirala in posredovala tudi podatke, uporabne za navtične in turistične potrebe.
Te načine, vključno z lokacijo novega objekta pod vrhom Slavnika, je pred dnevi obravnaval in podprl tudi sežanski izvršni svet, ki je hkrati zahteval, da mora investitor še pred začetkom gradnje popraviti cesto od Kozine na goro ter jo kasneje tudi redno vzdrževati.
J. O.

Jugoslovansko-madžarski pogovori o okolju
LIPICA V Lipici se je v torek začelo 19. zasedanje jugoslovansko-mad-žarske komisije za urbanizem in prostorsko urejanje.
V treh dneh sta delegaciji, ki ju vodita dr. Laszlo Lacko, namestnik madžarskega ministra za notranje zadeve, v čigar pristojnosti so te dejavnosti, in Tomaž Vuga, predsednik RK za varstvo okolja in urejanje prostora, izmenjali izkušnje in utrdili sodelovanje pri prostorskem planiranju, . urejanju stanovanjsko-komunalnih vprašanj ter zaščiti človekovega okolja. Kot je pred začetkom zasedanja poudaril Tomaž Vuga, ki trenutno predseduje komisiji, je bila glavna naloga letošnjega srečanja dogovor o posodabljanju dela komisije s posebnim poudarkom na izmenjavi izkušenj v stanovanjsko-ko-munalnem gospodarstvu, v katerem končno obe državi postopno prehajata iz socialističnega modela na tržne odnose.
Pozorno so se lotili tudi žgočih ekoloških vprašanj, ki jih ni mogoče obravnavati le v okviru republiških in državnih meja ter se pogovorili o varovanju naravne in kulturne dediščine, pri katerem se pristojne ustanove obeh držav spopadajo s podobno problematiko.	j g.
Srečanje '•ekomorcev Kopru
r
T V soboto ob 11. uri, bo Uigiav v Kopru tovariško
iqih 0rcev Prekomorskih brigad ki. Piekomorskih enot NOVJ. G
%ttiic;in.a srečanju, ki ga organizii lt 3. prnV°db°r skupnosti borcev L,
9oslavqrekomorske brigade NOV tePub]iiv °° Dušan Semolič, sek veriije ke konference SZDL SR
i: ^'turnem programu bodo “Vorr, , a*ni oktet iz Izole, pod
Pati:
nast
I*4 vj0|^drka Vatovca, Oskar Kjud i? TfSt n° in Andrej Pegan na klav 1 rsta recitator pa bo igralec SSG Kstošn ne ?aztresen.
^rečanje že tradicionalno tovariši 6 na„L borcev prekomorskih brigi vSv°borin 6no Počastitvi 45. obletni« Beonrarla tpr 45-letni
^inskelLVe Beograda ter
6$bra a Ake; ki ie trajala
od 7. n
-°ra a ' Je “ajaia V teb^9:.decembra 1944.
ke' Pa tu,]1 vk*jučeni borci s Primc
!Udi borp bojih so namreč sodelov; te s0 ?,.Prekomorskih brigad, -
^6.	*1 Vič!	Krvrai <- Di
s tržaškega območja.
Po 2. mednarodnem jamarskem taboru na Krasu
POSTOJNA -— Komisija jamarskih vodičev pri Jamarski zvezi Slovenije in turistično hotelska organizacija Postojnska jama sta letos že drugič zapored organizirali mednarodni jamarski tabor na Krasu. To je za 13 jamarjev z najrazličnejših institutov in zavodov po svetu pokongresna ekskurzija in spoznavanje matičnega Krasa.
S tem je želel organizator počastiti tudi 100. obletnico jamarstva na Slovenskem. Temu jubileju je bil prilagojen tudi program, saj so udeležencem predstavili klasične jame matičnega Krasa. To so najpomembnejše, naj zanimive) še jame, znane iz literature. Lani je mednarodni jamarski tabor potekal le v Pivki jami, letos pa so ga organizatorji razširili še na Vilenico.
Tako smo udeležence tabora, ki so se vračali s svetovnega kongresa speleologov iz Budimpešte, počakali v Vilenici, kjer so si postavili tabor za tri dni. Med njimi je bil tudi Franc Malečkar, vodja komisije jamarskih vodičev pri JZS, sicer pa prizadeven in aktiven jamar iz Kopra. Povprašali smo ga o samem prijavljanju, namenu in programu tabora.
»Na 2. mednarodni jamarski tabor na Krasu se je prijavilo 20 ljudi, ki smo jim poslali vabila, program tabora in načrte jam. Udeležilo pa se ga je 13 priznanih speleologov iz tujine, od Vzhodne Nemčije in Romunije pa vse do Anglije in Kanade. Mogoče je bilo manj udeležencev, kot smo jih pričakovali, prav
zaradi tega, ker je tabor potekal teden dni po svetovnem kongresu na Madžarskem in je imel vsak svoje zadolžitve. Program pa smo morali prilagoditi tudi THO Postojnska jama. Udeleženci so prišli že v torek in se nastanili v Pivki jami. Ogledali smo si Pivko in Črno jamo. Prvi večer pa smo predstavili še program srečanja in diapozitive o zanimivostih slovenskega in jugoslovanskega Krasa. Program tabora je zajemal ogled ene jame na dan. Seveda pa smo udeležencem svetovali, kaj si lahko v prostem času še lahko ogledajo. Poskrbeli smo tudi, da je vsak dobil načrte jam. Tako smo si med drugim ogledali postonjskojamski sistem, Planinsko jamo, Rakov Škocjan, turistične dele Postojnske jame in jamo pred Predjamskim gradom. Čudovit je bil izlet s čolnički po 3 km poti po vodah in jezerih Križne jame do Kalvarije,« je pripovedoval Malečkar.
Jamarji so si v četrtek ogledali tipično jamo matičnega Krasa - Lipiško jamo, ki je zanimiva zaradi velikega števila rovov in sige. V nedeljo je sledil ogled Škocjanskih jam, tudi turističnega dela, zaključek tabora pa je bil v ponedeljek, ko so si ogledali biser matičnega Krasa - Matarsko podolje z Martinsko jamo.«
Kdo je lahko jamarski vodič?
»Komisija jamarskih vodičev šteje 30 članov iz 7 jamarskih društev. Pogoj za vodiča je, da si jamarski inštruktor ali jamarski reševalec. To so tisti jamarji,
ki so najbolj sposobni v jamarskih veščinah in obvladajo vse znanje od psihologije skupine do reševanja in tehnike. Tako damo najbolj aktivnim članom društva možnost, da kot vodiči obnavljajo tudi jamarsko opremo, ki je zelo draga. V Sloveniji je približno 120 jam, namenjenih za obiske tujcev. Lani smo imeli približno 2000 obiskovalcev. Komisija deluje 3 leta in obiskovalci odhajajo zadovoljni. Še nobene pritožbe ni bilo«.
Udeleženci 2. mednarodnega jamarskega tabora so v Vilenici še spregovorili o vtisih s svetovnega kongresa na Madžarskem, s katerega so pravkar prihajali, in vtisih, ki jih daje matični Kras. »Svetovni speleološki kongres je bil dobro organiziran. Jamarstvo na Madžarskem ima vladno podporo. Na kongresu je sodelovalo 750 ljudi iz 51 držav. Organizirali so tudi ekskurzije s športnim jamarstvom. Obiskali smo tudi neturistične jame pred in po kongresu. Zadovoljni smo, da so pustili obiskati tudi take jame, ki so ponavadi zaprte. Imeli smo 8 različnih ekskurzij, od specializiranih speleoloških, površinskih, turističnih jam, obiskali smo globalne jame ter organizirali potapljaški tabor. Kdor se ukvarja z jamarstvom, more obiskati matični Kras z vsemi njegovimi lepotami in zanimivostmi, ki jih nudi voda in narava. Matični Kras je za jamarje tisto, kar je za Muslimane Meka,« so zaključili udeleženci jamarskega tabora na Krasu, (-oks-)
Pred sobotno vsedržavno demonstracijo
Tudi Slovenci proti rasizmu
Slovenske organizacije so dale svojo podporo vsedržavni demonstraciji proti rasizmu, ki bo v soboto v Rimu. Manifestacijo prireja vsedržavni odbor, svoj pristanek pa so dale tudi Slovenska kulturno-gospo-darska zveza, Zveza slovenskih izseljencev in Zveza slovenskih kulturnih društev.
Rimska demonstracija želi opozoriti na hud problem, ki se z vedno večjo in nerazumljivo močjo pojavlja v Evropi in tudi v Italiji. Na žalost beležimo vedno več pojavov hude rasne diskriminacije, ki gredo od izkoriščanja do najbolj brutalnih dejanj proti temnopoltim ljudem. Revščina sili vedno več temnopoltih ljudi, da zapuščajo domače vasi in odhajajo v Evropo, kjer opravljajo najslabša in najtežja dela. V Italiji je vedno več črncev, ki delajo to, kar drugi ne sprejmejo. Seveda ne gre le za črnce, ampak tudi za ljudi, ki prihajajo iz azijskih ter drugih dežel tretjega in četrtega sveta. Svet revnih beži v razvite dežele, bogati potrebujejo delavce in delavke, ki so pripravljeni na najslabša dela. Reakcije "domačinov" pa so prevečkrat presenetljive, saj bi si težko pričakovali, da bomo v Italiji beležili dejanja, ki so dokaj slična pohodom Ku Klux Klana v južnih državah ZDA.
Evropa odkriva temne plati svoje "duše", odkriva rasizem, antisemitizem in seveda narodnjo mržnjo, zato je prav, da se demokratični državljani zbirajo in glasno protestirajo in opozarjajo na hud problem. V Trstu deluje na primer enotni odbor, ki je v našem mestu zbral 2.000 overovljenih podpisov in jih poslal v podporo ljudskemu zakonskemu osnutku, ki ga bodo predstavili v parlamentu. Osnutek predvideva prepoved vsakršnega trgovanja z rasističnim režimom v Južni Afriki in vsakršno italijansko naložbo v tej državi. Omenjeni odbor se. že pripravlja na rimsko manifestacijo, hkrati pa želi ustanoviti širše koordinacijsko telo, ki naj bi bilo osnova Pokrajinskega odbora za mir. Nameni odbora bi bili boj proti rasizmu, prizadevanje za sožitje in človekove pravice.
Pripravljalni odbor je že poslal programski dokument političnim in družbenim silam ter laičnim in verskim organizacijam in jih zaprosil, naj se pridružijo široko zasnovani akciji. Prav gotovo bi lahko imel odbor za mir v našem mestu svojo pomembno vlogo. Nenazadnje lahko prav v Trstu opažamo močne izbruhe narodne in drugačnje mržnje. Naše mesto se namrečtežko pohvali s človeško in kulturno širino in z odprtostjo do drugačnih.
»Spazio 6« bo trajal do torka
Od jutri na velesejmu salon raziskovanja
Jutri se bo na razstavišču pod Montebellom začel 6. salon raziskovanja in tehnologije Spazio, ki bo na ogled do vključno torka, 10. oktobra. Tudi letošnja specializirana razstavna prireditev bo kot doslej namenila posebno pozornost šolam, za katere bo vse dni - z izjemo nedelje - na voljo predstavitev projekta za sinhrotron Elettra. O njem bodo s pomočjo avdiovizualnih sredstev vsak dopoldan predavali znanstveni delavci družbe Sincrotrone Trieste, medtem ko bodo v ponedeljek, 9. oktobra, ob 17. uri v kongresni dvorani velesejma predstavili Elettro tudi profesorjem tržaških šol različnih stopenj.
Sicer pa poglejmo še ostale pomembnejše prireditve, ki se bodo zvrstile v petih dneh salona. Slovesno odprtje bo jutri ob 11. uri, ob 18. pa bo v pritličju paviljona F dunajski arhitekt Dustin Tusnovics predstavil izvirni performans plesa in dizajna oziroma, kako se umetnost lahko izraža tako v statični obliki kot v gibu in pri tem ustvarja skupni jezik. V okviru tega prikaza, ki nosi naslov VD-Concept, bodo tako predstavili tudi pohištvo povsem novega koncepta. Ob isti uri je predviden tudi skupinski obisk udeležencev mednarodnega kongresa Italijanskega združenja za informatiko in avtomatski račun (AICA), ki prav v teh dneh poteka na Pomorski postaji.
V	soboto je v programu najprej lekcija, rezervirana za Mednarodni center za teoretsko fiziko, ob 10.30 pa se bo začela slovesnost ob podelitvi nagrade »Trst za znanost« (Trieste per la scienza), posvečene spominu na nobelovega nagrajenca Alfreda Kastlerja (prireditelj je Junior Chamber Italiana). Ob 12. uri bodo v paviljonu A predstavili razstavni prostor Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, ob 17. uri pa bo v kongresni dvorani okrogla miza z naslovom »Visoka tehnologija v umetnosti«, ki jo prireja studio P hi.
V	nedeljo ob 9. uri se bo začel posvet o informacijah in komunikacijah, ki so primerne za države v razvoju oziroma o prenosu tehnologije za njihove komunikacijske mreže. Simpozij o tem argumentu, ki se ga v Italiji doslej še ni nihče poglobljeno lotil, prireja v kongresni dvorani Center za raziskave in programiranje kooperacije za razvoj. Popoldne pa bo v isti dvorani okrogla miza o astronomiji in privržencih te vede v naši deželi ter o vezi med znanostjo in ljubiteljsko dejavnostjo, ki jo pripravlja Kulturni krožek astrofilov.
V	ponedeljek bo kot rečeno predstavitev projekta Elettra za tržaške šolnike, v torek ob 17. uri pa bo še zadnje srečanje z naslovom »Informatika v tržaški raziskovalni dejavnosti«, ki se ga bodo udeležili odgovorni od najpomembnejših zavodov in organov za raziskovanje in informatiko iz Trsta in dežele.
Z openskega aktiva slovenskih komunistov
»Manjšina mora nujno v politično ofenzivo«
Slovenski komunisti so mnenja, da je naša manjšina že nekaj časa v samoobrambi in da v tem položaju preveč pasivno in ravnodušno sprejema krčenje svojih nacionalnih pravic. Manjka ji samozavesti in tudi poguma, da bi uveljavila vlogo subjekta v odnosu do države in oblasti ter tudi do starih in novih problemov, s katerimi se dnevno srečuje. O teh vprašanjih in o dilemah, ki jo je sprožila avgustovska pobuda KPI na fojbi pri Bazovici, je tekla beseda na torkovem aktivu slovenskih komunistov na Opčinah, ki ga je z razmišljanjem o samozavestnejšem nastopu Slovencev uvedel predsednik strankine slovenske komisije Miloš Budin.
Govornik je uvodoma pozitivno ocenil nedavne dogodke v SR Sloveniji in vse napore za uspešno obnavljanje socializma v sosednji republiki in tudi v Jugoslaviji. Demokracija in socializem pa sta po mnenju KPI neločljiva pojma, tako v Ljubljani kot v Moskvi. Nedavno srečanje med Andreottijem in Markovičem odpira nove perspektive za odobritev zaščitnega zakona, pri čemer se spet postavlja bistveno vprašanje, kakšna bo pravzaprav vsebina tega zakona, tudi zato, ker je osnutek, ki ga je izdelal minister Maccanico, skrajno omejevalen. Komunisti in vsi Slovenci morajo biti zato po Budinovem mnenju v teh pomembnih trenutkih učinkovitejši in glasnejši. »KPI je in dela za enotnost manjšine, ki je objektivno možna in potrebna, zato obnavlja predlog za zbor vseh slovenskih izvoljenih predstavnikov kot eno možnih enotnih pobud«, je poudaril govornik, ki je ob tem napovedal dvostranska srečanja z ostalimi manjšinskimi komponentami, na katerih naj bi takoj preverili možnost enotnih in konkretnih pobud. Za KPI pa je bistvenega pomena tudi povezovanje z napredno italijansko jav-
nostjo, ki je še vedno premalo senzibi- ; lizirana o naših problemih. Budin se je polemično vprašal tudi, kakšne konkretne rezultate ima pravzaprav naša manjšina od sodelovanja nekaterih strank, za katere glasujejo Slovenci, v deželni večini in v nekaterih tržaških koalicijah. Na Deželi je nova koalicija pod težko nacionalistično hipoteko Liste za Trst, na Tržaškem pa smo priča stalnemu krčenju manjšinskih pravic, kot jasno dokazujejo nevzdržni dogodki v škedenjskem rajonske® svetu. V Miljah pa smo priča pravemu naskoku na napredno občinsko upravo, ki je doslej jamčila krajevnim Slovencem zaščito manjšinskih pravic.
Na skupščini je, kot rečeno, tekla beseda tudi o pobudi KPI na bazovski fojbi. Budin, ki ni skrival, da je dejanje močno prizadelo čustva marsikaterega komunista in Slovenca, je rekel, da je bila to poteza suverenega in pogumnega odnosa do naše preteklosti, ki ima simbolični pomen proti nasilju in ki je namenjena živim ljudem. Nj šlo za nobeno retroaktivno spravo ali celo za poskus rehabilitacije _ fašizma, tudi ne za volilno računico. Šlo je za politično dejanje, medtem ko je treba zgodovinsko raziskovanje prepustiti strokovnjakom. KPI odločno nasprotuje političnim špekulacijam z zgodovino.
»S tistim šopkom je fojba dokončno izročena zgodovini in odvzeta politiki«, je med razpravo dejal Ravel Kodrič. O tem dogodku smo med diskusijo sicer slišali različna mnenja, posebno s strani starejših razpravljalcev, ni bilo pa odklonilnih črnobelih ocen, vsaj takih ne, ki bi tudi znotraj KPI zaprle vrata vsakršnemu nadaljnjemu soočanju. Prevladala je težnja po nadaljnjem kritičnem razmišljanju, tudi zato, ker bi z molkom ne prišli nika-mor.	s. T.
CGIL ob primeru zaščite jezerc Doline pri Orehu
Posvet v Miljah tudi pred bližnjimi volitvami
Gospodarsko načrtovanje mora iti v korak z zaščito okolja
V zvezi s krajinsko zaščito jezerc v Dolini pri Orehu je včeraj zavzel stališče tudi sindikat CGIL, ki je objavil daljši dokument, v katerem obravnava širšo tematiko načrtovanja teritorija in njegovega izkoriščanja. »Za tiste, ki imajo institucionalno nalogo, da upravljajo teritorij, bi zaščita jezerc morala v prvi vrsti predstavljati priložnost, da postavijo nova, a permanentna pravila za korektno načrtovanje teritorija. Danes namreč tvegamo, da moramo ob vsakem novem načrtu, ki bi imel daljnosežne posledice za okolje, zavzeti stališče, se opredeliti za eno ali za drugo stran. Noben načrt ne more zadovoljiti vseh, vedno obstajajo različni in nezdružlivi interesi,« piše v sporočilu sindikata CGIL, ki torej zahteva nove in jasne smernice za načrtovanje teritorija, ki ne bi vsakič postavljale v dvom umestnost zaščite okolja ali - obratno - umestnost umeščanja novih obratov. Pri tem pa sindikat postavlja pod vprašaj vse urbanistične posege, ki so jih v teh letih izvedli ali ki jih nameravajo izvesti v prihodnjih letih v naši pokrajini.
Izhajajoč iz ugotovitve, da je zaščita okolja -zlasti v tržaški pokrajini, ki je Tz zemljepisnega vidika tako omejena in ki je že prenasičena s cementom - prioritarna, sindikat zahteva predvsem, naj krajevne uprave preusmerijo svoje napore v posodobitev in restavriranje ter izkoriščanje že obstoječih struktur. »Če znanstvene ustanove potrebujejo nove strukture, jih lahko dobijo tudi v mestu, in ne samo na Krasu,« piše v sporočilu. »Če obstajajo nove proizvodne perspektive in možnosti industrijskega razmaha, EZIT lahko izkoristi številne degradirane in prazne delavnice in tovarne, ki že obstajajo na njenem območju. Ni si mogoče domišljati, da bi se tudi v bodoče prepirali, ali bomo novim gradnjam namenili hektar več, ali bomo ta hektar zemlje zaščitili. Stališče EZIT, po katerem bi zaščita maloštevil-
nih hektarjev zemlje onemogočila industrijski razvoj Trsta, je namreč čisto strumentalno in razodeva, da je bil EZIT v vseh teh letih nesposoben ali onesposobljen načrtovati industrijski razvoj.« Prav v tem primeru je po mnenju sindikata treba torej ugotoviti, s kakšnimi strukturami razpolaga EZIT in ali jih je mogoče izkoristiti.
CGIL torej zahteva, naj vse občine naše pokrajine in sama Pokrajina sodelujejo pri načrtovanju urbanističnih in gospodarskih posegov, ki mtirajo iti v korak, saj je zaščita okolja prav tako pomembna kot ustvarjanje novih delovnih mest. Zato je po mnenju sindikata treba v prvi vrsti posodobiti urbanistične inštrumente Občine Trst in drugih okoliških občin, ker »ni mogoče nadaljevati z variantami k variantam«, in sklicati tretjo pokrajinsko gospodarsko konferenco, ki so jo odgovorni že večkrat preložili. »Namesto da bi o urbanističnih in razvojnih problemih Trsta naši upravitelji razpravljali javno, odločajo za zaprtimi vrati. Prav zaradi tega se znajdejo vedno pred starimi protislovji: zahtevajo, da bi naravni park jezerc pri Orehu uspeval ob industrijskem in degradiranem območju; načrtujejo Kraški park, a ne uvajajo novih gradbenih pravil, ki bi omejila divjo urbanizacijo Krasa; načrtujejo velike prometnice, navtične priveze in parkirišča, a ne poskrbijo niti za najosnovnejše storitve, kot je greznično omrežje, ki ne zdrži niti ob najmanjšem neurju.«
Vprašanje Doline pri Orehu bo ponovno v ospredju na jutrišnjim srečanjem med deželnim odbornikom za načrtovanje Carbonejem in predstavniki EZIT, Združenja tržaških industrij cev in Združenja za malo industrijo. Sestanek je sklical Carbone, da bi skupno ugotovili, na katerih območjih je mogoče graditi nove obrate.
Društvo Slovencev miljske občine si prizadeva pomladiti svoje vrste
Društvo Slovencev miljske občine je imelo pred kratkim posvetovanje, na katerem so se člani pogovorili predvsem o dveh problemih: o potrebi poživitve kulturno-družabnega delovanja in okrepitve zbora Jadran ter o usmeritvi društva v sedanjem predvolilnem času za obnovo miljske občinske uprave.
Obe vprašanji sta, tako so na posvetovanju poudarili, pomembni in važni za Slovence v tej občini, saj zadevajo tudi njihove probleme, predvsem kar zadeva kulturno delovanje.
Ugotovili so, da so se razmere glede kulturnega udejstvovanja v tej občini v zadnjem času precej spremenile, da bo treba k društvu pritegniti mlade sile, če bo hotelo še nadaljevati s svojim delom in to seveda z uspehom. Vzrok, da je društvo doživelo stagnacijo v svojem delovanju in pa odpad mladih sil, je predvsem v tem, da so Slovenci v tej občini močno razkropljeni, da odhajajo mladi na šolanje v Trst in da torej manjka medsebojna povezanost. Vsi programi so se tako sestavljali in nato tudi uresničevali na osnovi idej in predlogov starejše generacije, kar pa seveda ne ustreza pogledom in željam mlade generacije. Seveda so tu podčrtali požrtvovalnost in zvestobo ustanoviteljev in dosedanjih odgovornih članov društva, istočasno pa so tudi poudari-
V okviru "srečanj z morjem", ki jih prireja Laboratorij Znanstvenega imaginarija, bo danes popoldne v velesejemskem kongresnem centru prof. Davide Bergant, ravnatelj Talaksografskega inštituta, govoril o kemijskih značilnosti morske vode. Začetek ob 18. uri. Vstop je prost. V pritličnih prostorih bo od 16. do 20. ure odprta razstava o znanstvenem imaginariju.
li, da morajo tem slediti mladi s svojimi ideja®1 in s svojimi predlogi.
In tu je dal dosedanji predsednik Kiljan Fet' luga tudi svojo pripombo. 35 let ima namreč z® seboj dela v miljskem občinskem svetu, 15 let p3 je predsednik Društva Slovencev miljske občil®’ zato je menil, da bi bilo potrebno najti mlaj šeg3 predsednika, ki bi znal obvladovati probleme, k1 jih terja današnji čas.
Člani so se v zvezi s prvo točko posveta do-menili za nekatere nove pobude, ki naj bi priteg; nile mlade v društvo. To so družabni večeri’ predavanja, filmski in glasbeni večeri, skupi® spremljanje televizijskih oddaj in nastopi razni*1 znanih glasbenih skupin.
Drugi del posvetovanja je bil posvečen up' ravnim volitvam v tej občini. Društvo se ne mo® in tudi ne sme neposredno vključevati v politično kampanjo raznih strank, ker pač združuje vs« Slovence in torej deluje tudi v smislu reševanj3 njihovih problemov. Da pa bi bilo vendarle prl' sostno s svojimi željami in zahtevami tudi v te® pomembnem trenutku, je društvo sestavilo svoj® zahteve in jih predložilo tako Listi Frausin ko1 tudi Slovenski skupnosti, ki se bo tokrat prvi, samostojno predstavila v miljski občini. V te) razpravi je društvo obžalovalo dejstvo, da ni pr1' šlo do sporazuma med obema strankama glede kandidata na Listi Frausin. To bi po mnenj £ društva okrepilo njegovo vlogo in pripomoglo k uveljavitvi Slovencev v tej občini. Društvo j® tako priporočilo vsem miljskim Slovencem, n®, dajo svoje glasove tistim kandidatom, ki v svoji*1 programih upoštevajo zahteve in potrebe slove® ske manjšine in ki se bodo zanje tudi zavzemal1, tako da bo v novoizvoljenem občinskem svet)1 zopet slišati slovensko besedo, kot je bilo to že preteklosti.
Tržaška pokrajina Odborništvo za šolstvo	
Dan Za Tvojo Bodočnost	
-Ud	
Na rob proslave Unije Istranov
V nedeljo bo velika proslava, s katero bo Unija Istranov praznovala 35-letnico svojega obstoja. Pred to manifestacijo in dejansko v istem jutru kot Unija je sklical tiskovno konferenco tudi Odbor za mir in kulturo v Trstu. Tiskovna konferenca pa je bila obtožnica podpredsednika Unije Luigija Papa.
Tiskovno konferenco je vodil Paolo Parovel, ki je govoril o Papovi dejavnosti med vojno. Odbor je objavil tudi odlomek iz knjige "Nacionalizem in neofaši-zem v političnem boju ob vzhodni meji v letih 1945-1975", ki jo je objavil Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v FJK pod deželnim pokroviteljstvom. V knjigi je Papo omenjen kot oficir republikincev, oficir Črnih brigad in komandir milicije v Motovunu, ki je izvršil "številne in krvave racije v Istri".
Obor se sprašuje, kako je mogoče, da bodo na isti proslavi sodelovali vidni predstavniki oblasti, kot je na primer rektor Tržaške univerze, in človek s takšno preteklostjo, kot jo ima Luigi Papo.
Nerešeno vprašanje
I	1 II	1MVV
jusarskm zemljišč
Tržaški župan Richetti se je n® zadnji seji občinskega sveta obvezal, da bo Občina končno pospešil® postopek za polnopravno priznanj^ krajevnih jusarskih odborov, ki kljub neposredni izvolitvi še vedn° delujejo z zelo omejenimi pristojnostmi. Župan je sprejel kot priporočilo resolucijo svetovalke KP1 Kalčeve, ki je zahtevala, naj se Občina izjasni in predvsem naj naredi konkretne korake, da bodo lahk° jusarski odbori končno zaživeli ko* stvarne upravne enote.
Na ponedeljkovi občinski seji \e. skupščina odobrila sklep o prodaj1 jusarskega zemljišča v Bazovici za potrebe Centra za znanstvene ® tehnološke raziskave, na predzadnj1 seji pa je ratificirala prodajo jusarskega zemljišča v Križu nekemu zasebniku.

Odmevi na zadnjo sejo deželnega sveta
Se polemike o stališču do slovenske manjšine
Vprašanji deželnemu odboru
Negativen odmev na krivično porazdelitev
MePZ Lipa zelenela je... jutri na Opčinah
Ljubljanski zbor vabi v senco starodavne lipe
Nadaljujejo se polemike o resoluciji ° Problemih Slovencev v Italiji in Habjanov v Jugoslaviji, ki jo je v pone-j*eljek, po zaupnici Biasuttijevemu od-boru, odobril deželni svet. Včeraj se je v zvezi s tem oglasil načelnik sveto-v®lske skupine KPI Paolo Padovan, ki Utemeljuje vzroke, zaradi katerih so se komunisti vzdržali pred glasovanjem, problematika slovenske narodnostne skupnosti ima pomembne in široke razsežnosti, deželna koalicija pa je po adovanovem mnenju skušala to vprašaj® omejiti na priložnostno resoluci-1°. ki praktično nima nobene politične veljave. Za komuniste je nesprejemlji-v° in iz vseh vidikov nekorektno, da 16 lahko problematika Slovencev Predmet medstrankarskih pogajanj za oblikovanje ali za obnovitev kakršnih °li političnih koalicij v deželni stvar-0sti. Najhujše in po svoje tudi značil-n° Pa je, da nova koalicija ni tega po-embnega vprašanja vključila v pro-9ram novoizvoljenega deželnega od-0ra, ki ga je deželnemu svetu prej-U]i teden posredoval predsednik driano Biasutti. To tematiko - nada-.Juje Padovan - pa je vključila v prilo-j, b° resolucijo, ki sicer obravnava za ^1 pravilno nasprotovanje vsakršne-,.u Preštevanju manjšin, vse to pa v *stvu pomeni, da je klonila pred hu-•j.^h izsiljevalnimi pritiski Liste za
“Komunisti smo se pri glasovanju jj na^ali linearno in dosledno. S tem, Se nismo udeležili glasovanja, ni-j/10 hoteli nasedati instrumentalizaci-. 1,1 na koži Slovencev, kar smo jasno glasno utemeljili v dvorani dežel-ga sveta,« dodaja predstavnik KPI, „ , arnenju katerega izpade res kot surdno, nerazumljivo in neupravi-sod° sta^^‘-e Slovenske skupnosti, ki za T Uie v novi večini skupno z Listo lrst, ki je jasno in izrazito protislo-
venska in za katero ostaja zahteva po preštevanju Slovencev bedna zastava«.
Lista za Trst pa je sinoči izdala tiskovno noto, v kateri vztraja, da je treba Slovence v Furlaniji-Julijski krajini na vsak način prešteti, šele zatem bomo lahko govorili o kakršnikoli možni zaščiti. Melonarji, ki so od ponedeljka sestavni del deželne programske večine, glasno kritizirajo isto večino, ki je v ponedeljek (sicer brez pristanka LpT) odobrila resolucijo o obeh manjšinah. Čez dve leti bo uradno državno štetje, zato bo treba ob tej priložnosti po njihovem mnenju tudi prešteti, koliko je pravzaprav Slovencev. Listarji v tej svoji nacionalistični ihti pričakujejo podporo »vzhodnih pokrajin in ezulskih organizacij«, sami pa v ta namen napovedujejo akcijo pri vladi in pri drugih državnih telesih.
S. T.
Jutri v Miljah
Slavje ob jubileju Kiljana Ferluge
Lista Frausin in miljski komunisti bodo jutri na javni manifestaciji počastili 70-letnico dolgoletnega občinskega svetovalca in slovenskega kulturnega delavca Kiljana Ferluge, ki je tudi predsednik Društva Slovencev miljske občine. Na slavnosti bodo govorili pokrajinski tajnik KPI Nico Costa, deželni svetovalec Miloš Budin, dosedanji miljski župan Mutton, tajnik komunistične sekcije Vallon in Korado Švab, ki je med neodvisnimi kandidati Liste Frausin na bližnjih občin skih volitvah.
Slavnost se bo začela ob 18.30 in bo potekala v miljski kinodvorani Verdi. Prireditelji vabijo domačine, Italijane in Slovence, naj se manifestacije množično udeležijo.
Odločitev deželnega odbora in odbornika za kulturo Antoninija, da dodeli Slovenskemu stalnemu gledališču 20 milijonov od skupnega zneska ene milijarde in pol za štiri deželna gledališča, je seveda negativno odjeknila v slovenski javnosti in bo imela svoj odmev tudi v deželnem svetu FJK.
Slovenska deželna svetovalca Miloš Budin (KPI) in Bojan Brezigar (SSk) sta o problemu naslovila deželnemu odboru vprašanji. Budin v svojem vprašanju omenja močno razprševanje v razdelitvi vsote in pravi, da to na odkrit način penalizira Slovensko stalno gledališče. Ustanovi so dodelili 20 milijonov, medtem ko sta Verdi in Teatre stabile prejela po 600 milijonov, Deželna gledališka ustanova pa je dobila 280 milijonov lir. Budin sprašuje predsednika Biasuttija, naj obrazloži kriterije, s katerimi so porazdelili vsoto tako, da je diskriminacija na račun SSG tako močno opazna. Svetovalec KPI nadalje sprašuje Biasuttija, če je možno popraviti omenjeno diskriminacijo.
Brezigar pa v svojem vprašanju ugotavlja, da so dali slovenskemu gledališču samo 20 milijonov, kar pomeni takšno delitev, ki oškoduje gledališko ustanovo slovenske manjšine. Tudi Brezigar sprašuje odbor o vzrokih za takšno razdelitev, nato pa zastavlja vprašanje, če se odboru ne zdi potrebno, da sredstva razdeli tako, da bo zajamčena SSG finančna pomoč, ki bo bolj ustrezala dejanskim potrebam.
Radovedni smo, kakšen bo odgovor odbora in odbornika za kulturo, kajti razlike so tokrat res težko opravičljive. Konec koncev uživa naše gledališče državno priznanje in ima isti status kot Teatro stabile, kar bi moralo narekovati pravičnejšo delitev. Razmerje bi bilo namreč razumljivo samo, če bi bil naš teater amaterski oder, ne pa poklicna ustanova, ki uživa ugled tudi med italijanskimi poznavalci.
Mešani pevski zbor Primorec-Taboi bo v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom Tabor z Opčin povabil na odrske deske Prosvetnega doma mešani pevski zbor Lipa zelenela je... iz Ljubljane. Jutrišnji celovečerni koncert že uveljavljenega zbora bo otvo-ril letošnjo sezono openskih glasbenih večerov, ki že celo vrsto let bogatijo društveno delovanje s kakovostnimi glasbenimi nastopi.
Zbor Lipa zelenela je... sestavljajo nekdanji člani znanega akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, ki sodi med najbolj prizadevne in uspešne pevske skupine na Slovenskem. Nekdanja študentovska druščina, ki jo veže splet starih prijateljstev, preizkušenih na številnih vajah, koncertih in turnejah, se je ob ljubezni do petja na novo strnila v zborovske vrste ter pod vodstvom Jerneja Habjaniča ustanovila izredno homogeno pevsko skupino.
Zbor bo predstavil svoj letni koncert, ki je bil prvič izveden v Cankarjevem domu maja letos. Glasbeni večer nosi pomenljiv naslov »Veselje in žalost, s pesmijo skozi Valvazorjevo Slavo«. S tem sporedom želijo pevci proslaviti okroglo obletnico, ki jo obhajamo prav letos: to je izid Valvazorjevega dela Slava vojvodine kranjske, ki je bilo natisnjeno pred natanko 300 leti. Za vse nas predstavlja ta obletnica važen dogodek, ki so ga člani zbora na častitljiv način želeli oplemenititi s pesmijo. Skrbno zasnovan koncertni spored zajema izbor slovenskih ljudskih pesmi, ob katerih se vsebinsko prepletajo odlomki iz Valvazorjeve Slave.
Slovenska ljudska pesem je nastala iz ljudstva in z njim živela. Nastane iz človekovih teženj in želja, kot spontan izraz radostnih trenutkov in bridkih usod v življenju naroda. Ohranila je svojo prvobitno vlogo kot
Zaradi stavke delavcev ACT
Jutri zjutraj brez avtobusov
, Delavci Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT °do jutri ponovno prekrižali roke v znak protesta, er uprava podjetja ne spoštuje in ne izvaja dopovejo1 ki jih je že'podpisala s sindikalnimi organizacijami; Zato bodo delavci ACT, včlanjeni v sindikate g DIL, CISL in UIL jutri stavkali od začetka službe do ' Ure, kar pomeni, da jutranjih avtobusov predvido-018 ne bo.
, y zvezi s stavko so sindikalne organizacije včeraj Javil® tiskovno sporočilo, s katerim se oproščajo F. rabnikom javnih prevoznih sredstev za neprilike, jp.Rh jim bodo povzročili jutri, vendar podčrtujejo Jstvo, da je za vse neprijetnosti odgovorna uprava j 0chetja. V sporočilu pojasnujejo tudi, da ne zahtevati P°Y*škov plač, pač pa boljše delovne razmere (zlasaj8 šoferie avtobusov), reorganizacijo storitev in av-kr>USn*h Prog (nekateri mestni predeli so sploh "ne-p ltl L spoštovanje delovnih urnikov in pospešene F evoze ob prometnih konicah in v najbolj prometnih ko6 d k1 Prodelih. »Če so sedanje storitve kolikor toli-p , r°hre, je to samo po zaslugi delavcev, ki na ta sin lr*i izkazujejo svoj čut odgovornosti in svojo profe-nalnost,« piše v sporočilu.
r 'hhrišnji stavki pa ne botrujejo samo notranje, iz-ne k° tržaške razmere, pač pa tudi bojazen, da uprava ki .sposobna uvesti takoj nove delovne pogodbe, p ?? jo na vsedržavni ravni podpisali v ponedeljek, p. Ujetje vodi namreč še stari upravni svet, ki bi ga yvrah obnoviti že pred tremi leti. Zaradi ponavljajo-n: Se Političnih kriz pa so se imenovanja in pogajali ?avtpkla, tako da upravni svet oblikujejo še vedno sDQ hFdje, ki zaradi negotovosti svojega položaja niso stavi' n* st°rhi korenitih korakov, kakršnega bi pred-OorlK^P, tudi izvajanje nove vsedržavne delovne po-(jj).. e' Z jutrišnjo stavko želijo delavci ACT spodbu-i2v ,Pristojne (se pravi politične stranke) naj takoj tičnn ° nov *n predvsem tehnično - in ne samo poli-vodit' UsP°s°hljen upravni svet, ki bi znal primerno
Kongres združenja AICA na pomorski postaji
Vse bolj mislimo kot računalniki
Informatika in računalništvo vse bolj vstopata v naše življenje, tako da zdaj pogojujeta ne samo naš način dela, ampak tudi že naš način mišljenja. Z razvijanjem umetne inteligence se namreč spreminjajo sistemi, ki jih uporabljamo pri mišljenju, pa tudi oblike, s katerimi naše misli posredujemo drugim. Med novimi pripomočki, ki jih nudita informatika in računalništvo, so posebnega pomena tako imenovani ekspertni sistemi, se pravi programi, ki so zmožni razreševati probleme na posameznih področjih na osnovi podatkovnih baz, ki jih urejujejo strokovnjaki. Takšne ekspertne sisteme že s pridom uporabljajo na področju medicinske diagnostike in industrijskega načrtovanja, gotovo pa se bodo v kratkem uveljavili tudi v drugih sektorjih, bodisi pri opravljanju raznih poklicev in služb bodisi pri izobraževanju. Velika bodočnost se obeta tudi tako imenovanim elektronskim knjigam, ki bralcem omogočajo, da so veliko bolj aktivni pri branju oziroma pri sprejemanju informacij.
Tako je med drugim povedal predsednik Italijanskega združenja za informatiko in avtomatsko računanje (AICA) Giulio Occhini, ko je včeraj dopoldne na pomorski postaji v Trstu otvarjal 28. vsedržavni kongres svojega združenja. Kot je sam Occhini spomnil, AICA šteje danes 2.300 članov in predstavlja pomemben dejavnik pri razvijanju visoke elektronike v Italiji. To so podčrtali tudi ugledni gostje, ki so pozdravili skoraj 400 udeležencev kongresa, med njimi tržaški župan Richetti, predsednik Dežele Biasutti in rektor Univerze v Trstu Fusaroli.
Richetti in Biasutti sta omenila, kako deželna in razne krajevne uprave v Furlaniji-Julijski krajini že od nekdaj pripisujejo velik pomen informatiki in računalništvu, in to bodisi s spodbujanjem njihovega razvoja na raziskovalni in industrijski ravni bodisi z uvajanjem teh tehnologij v lastno organizacijo in delovanje. Poudarila sta nadalje, aa so ti napori tesno povezani z rastjo
Trsta kot znanstvenega središča mednarodnega pomena. Rektor Fusaroli je tudi poudaril tradicionalno pozornost tržaške univerze za računalništvo, kot dokazuje dejstvo, da je univerza odprla svoj računalniški center že pred 30 leti. Mimo tega je povedal, da je zdaj pod okriljem univerze nastala posebna dveletna šola za informatiko in da bodo v bližnji bodočnosti ustanovili fakulteto za informatsko inženirstvo, ki se vsekakor ne bo prekrivala s fakulteto za informatske vede v Vidmu.
Po uradni otvoritvi sta kongres strokovno uvedla prof. Branko Souček z Univerze v Zagrebu in prof. J. van Rijsbergen z Univerze v Glas-gowu, ki sta predavala prvi o novih težnjah v nevročipih in v analognih in digitalnih sistemih, drugi pa o verodostojnem in negotovem izvajanju. Kongres se bo zaključil jutri zvečer.
Na sliki Biasutti pozdravlja kongres.
Kljub obljubam Pokrajina Trst ni storila za mlade ničesar
Kljub npri08*''. Ki jo je Pokrajina Trst 9°kazala avn^m visokoletečim obljubam tlii, je z,v zvezi z mladinskimi vpraša-Z(irx1^en. °dla nekatere organizacije in ^dino •'	. se konkretno ukvarjajo z
Si6*nosti a11 njenimi problemi, od brezpo-X uPnost nark°manije. Skavti AGESCI, , lino g]8 Pravljenje narkomanov San - mir, 7vx/5'amP0' Univerzitetni odbor 9ia jJja . , 1 mladina ACLI in organiza-Pdske sv ese so zato naslovili na pokra-jliejo. vfli OVake pismo, v katerem spravile namerava Pokrajina storiti za
‘eta PowJ Ugotavljajo, da Pokrajina tri 0 PotrpK u i® izvedla široko raziska-Qrago let a“ tukajšnje mladine, in pol-e redil0 2J10 P°svetu, ki ga je v Trstu
K^tov, Vj
ltike, ni svojčas naleteli na ostre
j, v-** svoin^rrrKlematiki, ni še začela iz-V.,Crtov, vi načrtov. Poleg tega pa teh
niti delno spremenila. Zato
podpisniki pisma ponavljajo svoje pomisleke in ugotavljajo, da Pokrajina ni nikoli pojasnila, čemu bo pravzaprav služila tako imenovana Agencija za mlade; da pri obravnavanju brezposelnosti ni jemala v poštev mladih z nižješolsko izobrazbo, pač pa da so upoštevali samo privilegirance, ki se lahko razgledajo po Evropi; da Pokrajina ni predvidela kvalificiranih operaterjev za delo z mladimi in da ni upoštevala mnenj tistih organizacij, ki že delujejo na tem področju. Podpisniki izražajo torej bojazen, da so uprave tudi v tem primeru zanemarile realno stanje mladih, saj niso upoštevale niti deželnega socio-zdravstvenega načrta, ki predvideva tudi posege v korist mladine med 12. in 20. letom (zlasti za prosti čas). Agencija za mlade pa bi morala seči prav na to področje in konkretno omogočiti mladim, da se ustvarjalno integrirajo v družbo.
Pet ranjenih v nesreči pri železniški postaji
Sinoči se je okrog 22. ure v bližini tržaške železniške postaje pripetila prometna nesreča, v kateri se je pet oseb lažje ranilo. Kot kaže, da je nesrečo zakrivil 23-Ietni Vincenzo Guida iz Torre del Greca. S svojim fiatom unom z milansko evidenčno tablico se je namreč vozil od Trga Liberta v smeri proti Barko vij am, na križišču z Ul. Pauliano pa se kljub rdečemu semaforju ni ustavil. Ravno tedaj pa je po Ul. Pauliana pripeljal volkswagen, ki ge je upravljala 26-letna Cristina Vidoni iz Ul. Zorutti 2 v Trstu, tako da je bilo trčenje neizbežno.
V trčenju sta se oba avtomobila močno poškodovala, vsi potniki pa so se ranili. Najhuje se je poškodovala Vidonijeva, ki se je udarila v glavo in si verjetno nalomila desno ramo, tako da so jo na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh. V glavno bolniš-
nico je rešilec rdečega križa pripeljal še neko sopotnico Vidonijeve ter dekle, ki se je peljala z Guido v fiatu uno. Samega Giudo in drugega sopotnika Vidonijeve pa so prepeljali v ka-tinarsko bolnišnico. Vsi, razen Vidonijeve, bodo okrevali v nekaj dneh. Izvide o nesreči so izvedli mestni redarji.
Skupščina KPI o problemu fojb
Tržaška federacija KPI in strankina sekcija iz Pončane prirejata danes javno skupščino, na kateri bo tekla razprava o znani pobudi delegacije ZKMI in KPI na fojbi pri Bazovici. Razpravo bo uvedel član pokrajinskega tajništva in načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato. Skupščina se bo pričela ob 18. uri v dvorani Ljudskega doma v Ul. Ponziana 14.
nenadomestljiva spremljevalka ljudskih navad in običajev. Naši skladatelji so prisluhnili njeni zvočnosti in se približali izvirnim glasbenim elementom, ki znajo očarljivo posredovati razpoloženje in čustvovanje ljudstva. Izbor 13 pesmi v priredbi naših skladateljev ponuja veščemu poslušalcu široko pahljačo možnosti prirejanja in različnega pristopa k ljudski pesmi, od popolne zvestobe ljudskemu vzorcu, mimo svobodnejših, bolj umetelnih oprijemov, ki utegne postati, kot je zapisal tržaški skladatelj Pavle Merku, »enako testen in zadet spomenik ljudski kulturi«.
Prav tako je tudi Valvazorjevo življenjsko delo izredno dragocen prispevek k naši duhovni in materialni kulturi. V znamenitih knjigah je ohranjen del naše zgodovine, ki je izpričana v mnogoterih opisih, kronikah, zemljevidih in slikah, do manj znanstvenih popisov vsakdanjega življenja, v katerem se prepletajo navade, običaji in verovanja prebivalcev Kranjske v 17. stoletju.
Ljubljanski zbor nas vabi v senco starodavne lipe poslušat sporočilo Valvazorjevega dela in izročilo ljudske pesmi, bogato dediščino, ki jo je treba vztrajno razglašati današnjim rodovom, (kk)
Skladišče za plin zaskrblja Miljčane
Miljska Lista Frausin je včeraj izrazila komisarju, ki trenutno vodi Občino Milje, veliko zaskrbljenost nad govoricami, da namerava družba Mon-teshell zgraditi veliko podzemno skladišče za plin na področju nekdanje rafinerije Aguile. Eno takih skladišč v Franciji je pred dnevi eksplodiralo in povzročilo zelo hudo ekološko škodo. Delegacija Liste Frausin, ki jo je vodil dosedanji župan Claudio Mutton, je vladnemu komisarju Vergoneju izročila dokument, v katerem zahteva jasne in točne informacije o načrtovanem projektu, za katerega, kot kaže, družba Monteshell ni še prejela ustreznega dovoljenja od ministrstva za industrijo. Predstavniki Liste Frausin zahtevajo jasno jamstva za zdravje in za varnost krajevnega prebivalstva.
■ V konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 se bo jutri s pričetkom ob 16. uri odvijal posvet na temo »Nesreče in poklicne bolezni: kršena pravica?«. Priredil ga bo tržaški sindikat CGIL, na njem pa bodo sodelovali ugledni strokovnjaki. Zasedanju bo predsedoval pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu, razpravo pa bo vodil prof. Mauro Melato z Univerze v Trstu.
ZAHVALA
Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob boleči izgubi našega dragega
Daniela Leghisse
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Sesljan, 5. oktobra 1989 (Pogrebno podjetje Prescheren)
Ob 1. obletnici smrti dragega
Vilka Metlikovca
se ga spominjajo
žena Irena in ostali sorodniki
Maša zadušnica bo v Devinu danes, 5. t. m., ob 18. uri.
Sesljan, Devin, 5. oktobra 1989
Ob izgubi dragega očeta izrekata globoko sožalje Dragu in svojcem
Boba in Franc Mahnič
Sočustvujemo z Lauro in Alessio ter izražamo občuteno sožalje staršem, Pinu in Alenki.
Neva, Paulo, Dragica in Ramiro
Ob prerani izgubi nepozabnega prijatelja izreka iskreno sožalje ženi Lauri in hčeri Alessiji
VValter z družino
KD Kraški dom pripravilo program za novo sezono
Po kraški ohceti so odborniki KD Kraški dom že začeli s programi za letošnjo sezono. Na zadnjih sestankih so okvirno začrtali glavne dejavnosti, ki naj bi se začele že ta mesec. Organiziran bo tretji plesni tečaj za začetnike, pod vodstvom Davida Poljšaka. Vzporedno s tem bo potekal prvič v slovenščini pri nas, trening yoge z domačinko Bruno Švab, ki je že strokovnjak v tej vedi. Za yogo jo je navdušil Egidij Baiss, sedaj pa nadaljuje študij v mednarodni šoli Satyamanta v Turinu. Kot sama pravi, ima vse preveč ljudi napačne pojme o yogi. Zdi se jim, da je pri tem preveč samoodpove-di, da imamo mi zahodnjaki drugačen ritem življenja, ki je pravo nasprotje yoge. Prav zato pa je treba najti čas za
yogo, ki nas fizično in psihično uravnovesi, krepi telo in sprosti.
Konec oktobra bo društvo organiziralo izlet v Vipavsko dolino, predvsem za domačine, ki so pomagali na letošnji Kraški ohceti. Lepi uspehi dramske skupine z zadnjo veseloigro Vaški vrtiljak narekujejo, da je treba nadaljevati s podobnimi odrskimi uprizoritvami. Ker so bile na letošnji Kraški ohceti upravičene kritike glede oblek nekaterih narodnih noš, bo društvo organiziralo tečaj o nošah, kako se jih pripravi, da bodo čimbolj podobne originalnim. Za najmlajše bo enkrat na mesec ura pravljic, s filmi in pripovedjo. Kot vsako leto, bo tudi letos za Miklavža sejem knjig, ob koncu leta pa veselo silvestrovanje.
Ivan Škabar
Vilku Smotlaku
v spomin
Konec septembra je v Mačkoljah odmanjkal Vilko Smotlak, priljubljen domačin in zaveden Slovenec. Rodil se je v tej prijazni breški vasici 10. maja 1926. Šolanje je opravil v rojstni vasi, vendar mu za otroške igre in mladeniško razposajenost ni ostalo veliko časa; kot še ne sedemnajstletnega fanta so ga fašistične vojaške oblasti odpeljale 9. marca 1943 v Aguilo v posebni bataljon. Tam je ostal do razpada Italije, potem pa je dosegel Gravi-no, kjer so se zbirali primorski fantje. Nato se je preselil v Bari, kjer se je oblikovala Prva prekomorska brigada in z njo, 28. novembra 1943, odplul na otok Vis, kjer je brigada pristala ravno na dan ustanovitve nove Jugoslavije. Po razdelitvi preštevilne Prve prekomorske na dve brigadi, je bil Vilko Smotlak vključen v drugo in je na poti proti Drvarju zbolel. Ko je ozdravel, je bil kot borec vključen v XIX. dalmatinsko divizijo in dodeljen topniški četi. Udeležil se je bojev za Knin in Mostar in z brigado napredoval do Reke, kjer je dočakal konec vojne. Demobiliziran je bil 31. oktobra 1945 v Dubrovniku. Vrnil se je domov in se ponovno zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka. Ko se je zvečer vračal z delovnega mesta domov, pa ni ostal križem rok, temveč je deloval v vseh naprednih organizacijah in kot vesten in aktiven politični in kulturni delavec povsod priskočil na pomoč. Vilko Smotlak je bil tudi velik ljubitelj glasbe, saj je dolgo let igral v pihalnem orkestru Breg, vse dokler je mogel, pa je rad pritaknil zraven svoj "bombardin", kjerkoli so potrebovali pomoči.
Za pokojnikom je ostala v Mačkoljah velika praznina in domačinom in prijateljem bo trajno ostal v lepem spominu, (ris)
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA.
V	galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja L1VIA MOŽINE.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE.
V	galeriji Cartesius je do 12. t. m. odprta razstava umetnice ELETTRE ME-TALLINO.
V	centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - je do 13. t. m. odprta razstava JASNE MERKU in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavlja svoja dela slikar DEMETRIJ CEJ. Razstava je odprta vsak dan od 11.00 do
12.30	in od 14.00 do 18.00.
V	občinski galeriji razstavlja umetnik ALFREDO PERUSKO.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je do 17. t. m. odprta razstava grafik slikarja CLAUDIA BIANCHIJA.
V	sejni dvorani Bibliotece Statale del Popolo v Ul. Rosario 2 bodo danes, 5. t. m., ob 17.30 odprli razstavo ilustracij za otroke pod naslovom ILUSTRACIJE FULVIA TESTE v organizaciji Študijskega centra za mladinsko literaturo A. Alberti.
|________gledališča_____________
ROSSETTI
Gledališka sezona 1989/90 Tržaški Teatro Stabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti.
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989/90	Pri blagajni gledališča so v
teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev.
Simfonična sezona 1989/90 — Jutri, 5. oktobra, ob 20.30 (red A) bo na sporedu simfonični koncert. Dirigent S. Argiris, pianist P. Bordoni. Izvajali bodo Beethovnove in Brahmsove skladbe.
Ponovitvi v petek, 6., ob 20.30 (red B) in v soboto, 7. oktobra, ob 18. uri (red S).
Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Gledališka sezona 1989/90 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev.
KULTURNI DOM
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE
Vpisovanje abonentov vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure, v Kulturnem domu, tel. 734265.
koncerti
Repentabrska cerkev
V nedeljo, 8. t. m., ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CON-SORT.
Glasbena matica Trst - Koncertna sezona 1989/90 - Vpisovanje abonmajev na GM, Ul. R. Manna 29, do srede, 18. t. m., od 10. do 12. ure. Abonenti lanske sezone lahko potrdijo svoj sedež do srede, 11. t. m.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
- V četrtek, 12. t. m„ ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncet klavirskega dua Mattiotto - Scano. Na sporedu Brahms in Gherschwin. Vabljeni!
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Strada senza ri-torno, r. Samuel Fuller, i. Keith Carra-dine, Valentina Vargas.
EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 Storia di ragazzi e di ragazze.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan.
NAZIONALE II - 16.20, 22.15 Femmine morbose per animali in calore, □□
NAZIONALE III - Dvorana rezervirana.
NAZIONALE IV - 16.20, 22.10 Balls Of Fire (Vampate di fuoco).
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell.
MIGNON - 16.30, 22.15 II piccolo diavo-lo, i. Roberto Benigni, VValter Matthau.
EDEN - 15.30, 22.00 La zia in calore, □ D
CAPITOL - Danes zaprto. Jutri ob 16.30 007 - Vendetta privata.
LUMIERE FIGE - 16.30, 22.15 Storia di fantasmi cinesi.
ALCIONE - 17.00, 22.00 La sarta RADIO - 15.30, 21.30 Dolci visioni, pom.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure.
Mladinska skupina Pinko Tomažič
vabi nove pevce in pevke na redne vaje, ki so ob sredah s pričetkom ob 20.45 na sedežu v Bazovici.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu prirejata zimovanje na Rogli od 27. decembra 1989 do 4. januarja 1990 za mladino od 12. do 17. leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstropje, tel. 744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, razen ob sobotah.
V Bazovskem domu bo rekreacija za odrasle. Vpisovanje do sobote, 7. t. m., pri odbornikih KD Lipa.

> slovensko stalno gledališče
ABONMA 1989-90
Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN Marij Čuk: LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI Tennessee Williams: TETOVIRANA ROŽA Ivan Cankar: JAKOB RUDA Natalia Ginzburg: INTERVJU Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana) Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana)
ABONMA V TRSTU
Vpisovanje abonentov od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 734265.
ABONMA V GORICI
Vpisovanje abonentov od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
izleti
biii
Ifinlfi-tia
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi danes, 5. t. m. na otvoritev razstave slikarjev
FRANZA BERGERJA VALENTINA OMANA ROBERTA PRIMICA THOMASA W0RG0TTERJA
včeraj-danes
razne prireditve
SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine Openski glasbeni večeri
Jutri, 6. oktobra 1989, ob 20. uri ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske koncert VESELJE IN ŽALOST S PESMIJO SKOZI VALVASORJEVO SLAVO. Izvaja MePZ LIPA ZELENELA JE (nekdanji člani APZ T. Tomšič), dirigent J. HABJANIČ, recitacije MILENA GRM in ALEŠ VALIČ, režiser ALEŠ JAN. Vabljeni!
Kaj se vendar dogaja v Sloveniji? Za
vse, ki si zastavljajo taka in podobna vprašanja prireja Slovenski kulturni klub (Ul. Donizetti 3) v soboto, 7. t. m., ob
18.30	srečanje s časnikarjem Sergijem Pahorjem. Vmes bomo sledili videoposnetku o dogodkih v Jugoslaviji in anketi o zanimanju, ki ga kažejo zanje slovenski višješolci. Prisrčno vabljeni!
Darujte v sklad
Mitje Čuka
prispevki
Danes, ČETRTEK, 5. oktobra 1989
DUMNOVKA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 11.30 - Luna vzide ob 11.58 in zatone ob 19.58.
Jutri, PETEK, 6. oktobra 1989
BRUNOSLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 4.30 najnižje -11 cm, ob 10.49 najvišje 39 cm, ob
18.09	najnižje -37.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
15,4	stopinje, zračni tlak 1025,5 mb ustaljen, veter 8 km na uro zahodnik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Denny Montecalvo, Manuela Farina, Alex Falcetta, Daria Potok, Kay Besednjak, Michele Pirrone.
UMRLI SO: 81-letna Maria Bilucaglia vd. Minen, 66-letna Aurelia Mocor, 93-letna Brigida Liscka por. Cuccagna, 76-letna Giuseppina Kravos por. Rustia, 79-letna Nerina Bisiacchi, 73-letna Rosa D'-Antoni vd. Calligaris, 88-letni Francesco Tromba, 84-letna Eufemia Sandach vd. Sfrega, 64-letni Ermenegildo Tolloi, 48-letni Carlo Rudez, 78-letna Emilia Sinco-vich vd. Tamaro, 82-letni Calogero Li-gambi, 79-letna Luigia Angelini vd. Ma-niago, 81-letna Lucia Salvi vd. Bandi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 2., do sobote, 7.
oktobra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na Sava Spacala daruje Boris Možina z družino 50.000 lir za Dijaško matico.
Ob rojstnem dnevu daruje Ivanka Čok vd. Ukmar 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 17. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 50.000 lir za SKD Igo Gruden in ŠD Sokol.
Franc Brus daruje 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Vido Čok Simčič daruje družina Gombač 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Pepija Jurca s Komna darujeta Silvo in Alma Švara 40.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Sava Spacala darujejo svojci 200.000 lir za Tabornike RMV,
200.000	lir za Društvo krvodajalcev iz Doberdoba, 200.000 za Sklad Mitja Čuk,
200.000	za ŠD Sloga in 200.000 lir za PD Tabor z Opčin.
Namesto cvetja na grob Guerrina Sa-vija prispevajo Gostilna Sardoč (Prečnik) ter Josip in Drago Pegan z družinama
100.000	lir za popravilo kriškega Ljudskega doma.
Namesto cvetja na grob Vilka Smotla-ka daruje Dorka Sancin 20.000 lir za pihalni orkester Breg.
V	spomin na Vilka Smotlaka daruje Justina Furlan 10.000 lir, Bazilija z družino 100.000 lir, Albin Purger 20.000 lir ter Anton Ražem 30.000 lir za pihalni orkester Breg.
mali oglasi
PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548.
PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. na št. 731226 (urnik trgovin).
PRODAM campagnolo benzina letnik '81 odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin).
PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577.
PRODAM kamion fiat 625 N3A v dobrem stanju (vozniško dovoljenje C), tel. 761884 - zjutraj.
PRODAM alfo 33, 1500 TI, letnik 1987, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. 200939 v večernih urah.
PRODAM lancio fulvio coupe 1300 S, letnik 1973, v zelo dobrem stanju. Tel. 327425 v večernih urah.
PRODAM otroške knjige: italijansko Walt Disneyevo enciklopedijo in enciklopedijo CONOSCERE ter knjige Pisanega sveta VValta Disneya. Obenem prodam tudi otroško sobo, kot novo. Tel. v popoldanskih urah na št. 220430.
PRODAM vespo 125, letnik 1964, brez evidenčne tablice, cena po dogovoru. Tel. 229246.
PRODAM suzuki SJ 410 letnik '87 bele barve, opremljen, vedno v garaži, cena
12.500.000	lir. Tel. 226710.
GOSTILNA pri Mirotu v Sovodnjah išče natakarico. Tel. (0481) 882017.
PODJETJE išče nujno tehnike mehanske industrije orodjarje in rezkalce (stam-pisti - fresatori) z opravljenim vojaškim rokom. Tel. 821225.
LJUBITELJU starega pohištva prodam zelo dobro ohranjeno 2-posteljno sobo. Tel. 229470 ob uri obedov.
OPREMLJENO stanovanje iščeta v najem dva inženirja. Tel. 228390.
IŠČEMO izkušenega rezkalca za delo v Vicenzi. Tel. (0445)602727.
ZIDARJA ali manjše podjetje za ureditev odtočnih cevi in tlakovanje dvorišča z betonom iščem nujno. Tel. 220669 v večernih urah.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskefl Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu ib povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob
8.30	izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Sekcija SSk v občini Dolina priredi v nedeljo, 15. t. m., enodnevni izlet v Sab Daniele del Friuli, Sello Chianzutan tet k jezeroma Verzegnis in Cavazzo. Vpisovanje na tel. št. 228481 v večernih urah j
50-letniki dolinske občine organiziraj t jo izlet 22. t. m. Kdor ni bil obveščen naj se javi v mlekarni pri Lauri ali na tel. št. 280754 v večernih urah do sobote, 7. t. ffl
SPDT vabi na srečanje s PD Integral i2 Ljubljane, ki bo na goriškem Krasu v nedeljo, 8. t. m. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače z lastnimi avtomobili.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Društvo slovenskih upokojencev prirejajo dne 20. t. m. izlet na Reko in Krk Vpisovanje v ponedeljek, 9. t. m. , od 9 do 12. ure na sedežu organizacije v UL Cicerone 8/B.
SPDT in Društvo naravoslovcev »T, Penko« prirejata izlet v favnistično oazo Marano Lagunare. Gre za obisk v edinstvenem okolju lagun, prebivališču številnih ptic selivk. Zaradi izrednega zanimanja bo izlet v dveh ločenih datumih: v petek, 27. oktobra in v nedeljo, 29. oktobra. Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet, ki znaša
40.000	lir. V ceni je vključen prevoz 1 avtobusom, vožnja z ladjo, strokovno vodstvo in kosilo. Odhod avtobusa ob
7.30	izpred sodne palače v Trstu in sicer v obeh primerih.
SPDT vabi svoje člane na srečanje 5 pobratenim društvom »Integral« iz Ljubljane na Vrhu Sv. Mihaela na goriškem Krasu. Odhod z avtomobili v nedeljo, 8 oktobra, ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu in ob 8.30 iz Sesljana.
tržno obvestilo ■
Iz Švice
Plešavost: varnost in novost
BASEL - Kdor je obsojen na tisto, čemur lahko rečemo bolezen brez bolečin, in sicer na an-drogenetsko alopecio - ki ne povzroča prav nič drugega kot plešavost - le s težavo povsem opusti upanje za ohranitev svojih las (v Italiji je sedem milijonov pleš-cev).
Obstajata dve vrsti alopecie, mladostna in zrela. Mladostna plešavost učinkuje na dva načina: 1) zredčenje las, zlasti na sencih, 2) nastanek pravih plešastih lis.
Za simptomsko odpravljanje teh učinkov je pred dvema letoma prišel iz Združenih držav Amerike nek proizvod farmakološkega tipa, izdelan na osnovi raziskav, ki jih je izvedel prof. Uno z univerze v Wiskonsinu. Ta proizvod so v začetku uporabljali za zdravljenje povišanega krvnega pritiska, in prav od tod so -kljub revolucionarnim lastnostim, ki jih je pokazal - prišli tudi prvi negativni signali zaradi kontraindikacij, na katere so opozarjali sami njegovi proizvajalci: na nihanje srčnega utripa, motnje v delovanju jeter in na spremembe v krvnem pritisku.
Iz Švice pa so pred kratkim prišli povsem drugačni signali. Raziskovalni laboratoriji multina-cionalne družbe Labo so izdelali nov preparat za kozmetično rabo, namenjen preprečevanju izpadanja las. Le-ta vsebuje 0,11-odstotno razstopino benzil niko-tinata, snovi, ki je telo ne vpije, pač pa ostaja na površini lasišča. Pordelost, ki nastane na mestih aplikacije in ki izgine po kaki uri, je neposredno povezana z občutljivostjo kože. Nov izum švicarske kemije je že nekaj časa na prodaj v tamkajšnjih lekarnah, glede na uspeh, ki ga je dosegel onstran Alp, pa so si ga že zagotovile tudi nekatere italijanske lekarne.
menjalnica				3. 10. I989J	
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN 9,782	bankoV1-1 trst
Ameriški dolar ,		 1373.	1365.	Japonski jen 			9,3°
Nemška marka .		 731,500	728. -	Švicarski frank		844,430	838-„ 102,8°
Francoski frank		 215,510	212.	Avstrijski šiling		104,050	
Holandski florint ... 648,180		642.	Norveška krona		198,300	195-
Belgijski frank		 34,838	34,20	Švedska krona		213,650	21%
Funt šterling ..		 2215,500	2190.	Portugalski eskudo .	8,636	8,1"
Irski šterling ..		 1950,350	1920.	Španska peseta 		11,529	U'
Danska krona .		 187,860	184.	Avstralski dolar		1069,50	1010-, 0.025
Grška drahma .		 8,331	7,80	Jugoslov. dinar 			
Kanadski dolar		 1169,050	1110.	ECU		1508,950	
					
Po dogovoru dvanajsterice o skupni TV
sklad milje čuka
jelka Cvelbar
Američani obtožujejo
NEW YORK Uveljavljanje enotnega televizijskega trga^ v Evropi Američanom ni po godu. Še zlasti pa jih moti dogovor, da bodo evropske televizijske hiše težile k temu, da bo vsaj polovica programa evropskega izvora. Ameriški tisk je objavil z velikim poudarkom novico o dogovoru zunanjih ministrov dvanajsterice, istočasno pa so predstavniki ameriške filmske in televizijske industrije začeli »obstreljevati« Evropejce z obtožbo o »neumestnem protekcionizmu«.
Čeprav vsi poudarjajo, da dogovor o spodbudi evropski televizijski proizvodnji ne obvezuje podpisnikov, istočasno ocenjujejo sporazum »kot prvi korak k uvajaju obveznih odstotkov domače evropske proizvodnje«. Predsednik ameriške kinematografske zveze Jack Valenti je zato ocenil dogovor kot »velik korak nazaj«, ker je »dvanajsterica zavrnila tekmovalnost in okrnila svobodo gledalcem ter se opredelila za komercialne pregrade«. Med ameriškimi poslanci pa je zaznaven strah, da bi se dvanajsterica lahko opredelila tudi za bolj restriktivne uk-fepe. »Tokrat so bili precej umirjeni,« je dejal poslanec Sam Gibson, »ni izključeno, da bodo v prihodnje še vedno tako dobrohotni.«
Ob rafalu obtožb pa so ameriški producenti začeli razmišljati tudi o protiofenzivi in o možnostih, kako bi obšli zapreko. Tako družba »Capital Cities, ABC Video Enterprises« že razmišlja o možnosti, da bi odkupila vsaj del delniških glavnic evropskih producentskih hiš. V intervjuju z novinarjem revije Variety je predsednik družbe ABC Granath napovedal vstop v evropske televizijske hiše, »ker možnost proizvajanja programov v Evropi lahko omogoči znaten zaslužek«. Granath je poudaril, da vidi v potencialu razvoja evropske televizije tudi veliko priložnost za ameriške producente, ker na evropkem trgu ni tveganja.
ABC je s svojim kapitalom že prisotna v zahodnonemški »Tele Munchen« in v Berlusconijevi družbi, po poročanju lista Variety pa namerava odkupiti del glavnice francoske producentske družbe Hamster in neke velike španske hiše.
Torkova direktiva pa ne odmeva samo v ZDA. Tudi v Evropi sami povzroča razprave in polemike. Dokaz za to je bila včerajšnja razprava izvedencev na srečanju »Eurovisioni« v Firencah, kjer so se sprli glede sistemov merjenja gledanosti.
Max Roach v svetišču klasične glasbe
Še enkrat je jazz glasba vstopila v eno od svetišč klasične glasbe - tokrat v londonsko Royal Festival Hall, seveda v družbi nadvse uglednega glasbenika -bobnarja Maxa Roacha, ki nastopa trenutno s svojim kvartetom (sestavljajo ga trobentar Cecil Bridgewater, tenor saksofonist Odean pope in kontrabasist Tyro-ne BrownJ na turneji po Angliji.
Roach spada med živeče velikane jazz glasbe, prav radi mu natikajo oznake kot legenda, rokohitrc ali čarovnik tolkal. Koncertu v RoyaI Hall je Roach dal nekakšen sentimentalni ton, še posebno ko je ob izvajanju nekaterih skladb Posnemal svoje velike kolege, kot so bili, denimo, Gene Krupa in Joe Jones. S slavnim motivom Cherokee se je spomnil tudi svojega nastopanja z Dizzyjem Gillespiejem in Charliejem Parkerjem, z občuteno interpretacijo Song of Sorrow Pa je želel opozoriti na izvor te glasbene zvrsti.
Začenja se vsiljevati občutek, da tudi nekateri jazzovski stili lahko preživi-1°' ker so izvajalci odlični, sicer spadajo - tako kot klasična glasba in opera - v nekakšno »klasično« preteklost, ki ne prinaša nobene novosti.
Za vključevanje prizadetih
REVIJE
Izšla je nova številka revije H - in-contri, ki jo izdaja Konzorcij za zdrav-niško-psihopedagoško skrbstvo CAMPP iz Vidma.
Že prvi članek živo zakorači v najnovejšo problematiko v zvezi s prizadetimi, ki je že pred meseci razburila duhove. Gre za ministrsko okrožnico št. 262, ki zakonsko določuje integracijo prizadetih v višjih šolah.
Podatek, da so se ob koncu maja zbrali v Padernu pri Vidmu predstavniki vseh šolskih skrbništev iz naše dežele (iz Vidma, Gorice, Pordenona in Trsta), ki so z dvema strokovnjakoma iz ministrstva za šolstvo in s strokovnjaki videmskega konzorcija CAMPP razpravljali o problematiki, nam podčrtuje, da problem le ni malenkosten. V številki revije, ki jo obravnavamo, so natisnjena besedilo ministrske okrožnice in besedila najtehtnejših posegov na srečanju, ki se je odvijalo pod geslom Pravica do študija in formacije za prizadete osebe po obvezni šoli.
V članku, ki sledi, je govor o Dow-novem sindromu. Edi Trevisan zaključuje na šestih straneh, ki so bogate z grafikoni, temo Zgodnje staranje in Downov sindrom.
Poleg krajših notic si lahko preberemo, kaj je organizacija A.N.F.F.A.S., ki deluje na celotnem državnem ozemlju.
Izvod revije je vsakomur na razpolago kakor tudi drugi tisk o specifični problematiki handikapa, na sedežu Sklada »M. Čuk« med 8. in 12. uro.
DEDNE BOLEZNI
Cistična fibroza pankreasa ali rau-koviscidoza je bolezen, za katero je značilno, da organizem proizvaja gosto in lepljivo sluz, ki se sprijemlje na pljuča in na trebušno slinavko ter ovira tako prebavo kot dihanje.
Ozdravljenja za bolnike še ni - s kopico antibiotikov lahko zdravniki sproti zmanjšujejo pogoste infekcije dihalnih poti, z drugimi zdravili pa
pomagajo trebušni slinavki, da neovirano proizvaja encime, ki so potrebni za prebavo. Lahko si mislimo, da je tak bolnik vsaj delno prizadet v svojih dejavnostih, poleg tega, da je njegova življenjska doba največkrat kratka.
Bolezen je genetsko zasnovana. Če sta oba starša nosilca te bolezni, imata 25% možnosti, da bo njihov otrok obremenjen s cistično fibrozo. Konec letošnjega avgusta so raziskovalci Miči-ganske univerze in Torontske otroške bolnišnice končno identificirali gen, ki prenaša to bolezen na potomce in ki se je tem znanstvenikom izmikal kar štiri dolga raziskovalna leta. Praktične posledice te identifikacije so, da
lahko pri zarodku takoj odkrijejo, ali ga bremeni gen cistične fibroze, če imajo starši že enega otroka s tako boleznijo. Iskalni test nameravajo v nekaj letih izboljšati in izpopolniti tako, da bodo lahko bodoči starši preverili, ali so nosilci te dedne bolezni, še preden bodo spočeli novo življenje.
Kaj pa dosedanji bolniki? Individualizacija dedne zasnove, ki je nosilka te bolezni, ni za njihovo zdravljenje še nikakršen doprinos. Znanstveniki pa si obetajo, da bodo z novim, zdravim genom zbrisali napake, ki jih lahko povzroča defektni gen. Vse kaže, da nam je Huxleyeva napoved Krasnega novega sveta čedalje bliže.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1
Ž00 Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Santa Barbara J9-30 Jutranji dnevnik jO.40 Dok.: Tutto Chaplin jl.55 Vreme in dnevnik '4.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo
v.JO Dnevnik, nato Srečno
jMO Dok.: Kvarkov svet
3.00	Aktualno: Primissima m a 1 talij anske kronike m a Nan.: Pika Nogavička , -30 Risanka: I Gummi •00 Nanizanka: Anna dai
	C RA| 2	RAI3		|f RTV Ljubljana 1		(UP) TV Koper
17.35
capelli rossi
Aktualno: Spaziolibero
1R n« *z parlamenta, vesti •U5 Nanizanki: Santa Barbara, 19.10 E' proibito bal-fare
20 Rn Mrnanah, dnevnik
Mlm: VVargames - Gio-chi di guerra (dram., ZDa 1983, r. John Bad-ham, i. Matthew Brode-
g» SU
u Dok. oddaja: Itala - Raid
g«
Rubrika: Mezzanotte e uintorni
7.00	Risanke
8.00	Film: Arniči per la pelle (kom., It. 1955, r. Franco Rossi, i. Geronimo Mey-ner, Andrea Scire)
9.30	Dok. o olivnem olju
10.10	Aktualno: Aspettando mezzogiorno in Mezzo-giorno e
13.00	Dnevnik, gospodarstvo
14.15	Nanizanki: Capitol,
15.45	Lassie
16.10	Iz parlamenta, vesti
16.20	Film: Fantomas minac-
cia il mondo (pust., Fr. 1966, r. Andre Hunebel-le, i. Louis De Funes, Jean Marais)
18.00	Variete: Gli antennati, nato športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nad.: Modi - Vita di Amedeo Modigliani
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10	Aktualno: Fino all ulti-ma idea
22.55	Variete: Riso in Italy
23.35	Dnevnik in vreme
23.55	Film: Mezzanotte a Bro-adway (krim., ZDA 1937, r. Eugene Ford, i. War-ner Oland)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dok. oddaja: Telestory
15.30	Šport: Mednarodni kolesarski teden v Laziu (iz Casalvierija)
16.10	Variete: Videobox
16.35	Variete: Black and blue
17.00	Glasbena oddaja: Dada-umpa
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.45	Vita da strega
18.15	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci - risanke
20.00	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Cartolina
20.30	Film: Condannato a morte per mancanza d'-indizi (dram., ZDA 1983, r. Peter Hyams, i. Michael Douglas, Hal Holbrook)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Verso Samar-canda
0.30 Filmske novosti 0.35 Nočni dnevnik 0.50 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture (5. oddaja)
10.35	Dokumentarec: Naselbinska kultura na Slovenskem (5. oddaja)
11.35	Stiki: Govor in glas
12.05	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Poslovne informacije
16.50	Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 17.20 Dokumentarec - Naselbinska kultura na Slovenskem
18.20	Video strani
18.15	Spored za otroke in mlade: Pravljičar (5. del)
18.50	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Ellis Is-land (zadnji del)
21.00	Tednik
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Retrospektiva komedije: Kar hočete (Shakespeare, r. Mile Korun, predstava SLG Celje)
23.35	Video strani
13.30	TVD Novice
13.40	Golden Juke Box
15.15	Rubrika: Pillole
15.30	Športna oddaja: Juke Box (pon.)
16.00	Bezbol
17.30	Rubrika: Pillole
17.45	Športna oddaja: Juke Box (pon.)
18.00	Rubrika: Pillole
18.15	VVrestling
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke Box
20.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika o tenisu
0.30 Rubrika: Sportime Magazine
ifr RTV Ljubljana 2
18.00	Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
19.00	Izobraževalna oddaja: Kaj so čustva
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Mali koncert
20.45	Oči kritike
21.15	Mostovi
21.45	Izbor iz JRT 2

15.00
^ l^aMzanki: Fantasilan-
9.00	a1,9; 800 Hotel
Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 9.30
10.00	h®rc°eoffro nanizanka: I cingue del
10.30	Kf!ano
£Vlzi: Časa mia, 12.00 ls’ 12.45 II pranzo e ser-Oo, 13.30 Čari genitori, pie^ ^ gf°co delle cop-
Aktualni oddaji: Agen-ila matrimoniale, 15.30
vtzi: Doppio slalom, q A° Babilonia, 18.00 'I prezzo e giusto, i,9 °0 II gioco dei 9, 19.45 J® moglie e marito,
23.00	v3°Telemike čariete: Maurizio Co-
0.30 va^z° Shovv 0.40 x,riete: Sogni doro
i ^nizanki: Petrocelli, ^OLou Grant
12.15	Nanizanka: La piccola grande Neli
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.40	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: La valle dei pini
16.30	Nanizanka:	General
Hospital
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Kviz: Telecomando
19.00	Aktualno: Ceravamo
tanto amati
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	TV film: La vita leggen-daria di Ernest Hemin-gway (biog., It.-Šp. 1988, r. Jose Maria Sanchez, i. Victor Garber, Rom Anderson)
22.40	Dok. oddaja: Cina - 40 anni e un mese
23.10	Film: 1 compari (dram., ZDA 1971, r. Robert Al-tman, i. VVarren Beatty, Julie Christie)
1.25	Nanizanki: Ironside, 2.25 Agente speciale
12.30	Italijanske smešnice
12.35	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Deejay Tele Vision
15.25	Italijanske smešnice
15.30	Aktualno: So to Speak
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanke: A-Team,
19.30	I Robinson, 20.00 Cristina
20.30	Tv film: Tutti in palestra (kom., i. Jenny Tamburi, Mauro Di Francesco, 3. del)
22.30	Variete: Televiggiu
23.30	Športna rubrika: Grand Prix
0.40 Italijanske smešnice 0.50 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 1.50 Deejay Tele-vision (pon.)
ra, 18.00 Gli amori di Napoleone
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: Mister Ed
20.30	Nanizanka: Ouinta di-mensione
22.30	Film: Basta con la guerra... facciamo l amore (kom., It. 1974, r. Andrea Bianchi, i. Jacgues Dufil-ho)
Christopher Leitch, i. Telly Savalas, Eddie Albert)
22.15	Glasbena oddaja: Mon-treaux Jazz Festival '89
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Hello - goodbye (kom., ZDA 1970, r. Jean Negulesco, i. Michael Cravvford, Curd Jurgens)
TMC
TELEFRIULI
ODEON
RBTBi
8,30 Naiv---——-------------
„ vali !Zanka: La grande
10-30 nIS
do ?vevanki: Aspettan-hptnani, 11.20 Cosi
ITALIA 1
Sira il
tnondo
7.00	Risanke
8.30	Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon
10.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Marcia nuziale
12.00	Nanizanka
13.00	Variete: Sugarcup
15.00	Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di piet-
8.30 9.00
9.30
10.15
10.45
11.30
12.30
13.30
14.30
15.30 16.00
18.00
19.15
20.00
20.30
Dokumentarec o naravi Nanizanka: Get Smart Nadaljevanka: Adamo contro Eva Nanizanka: Il giudice Nad.: Terre sconfinate Aktualno: Ženska TV Nadaljevanka: QB VII -Delitto di guerra Vesti in šport Glasba in risanke: Clip clip
Kviz: Girogiromondo Film: Le verghe d oro (pust., Kan. 1977, r. Har-vey Hard, i. Tony Lo Bianco)
Aktualno: Ženska TV Aktualno: Ogledalo življenja
Vesti: TMC News Film: Border Crossing (krim., ZDA 1979, r.
11.30	Nanizanka: Chopper One
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Morski športi
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika o zdravju
15.00	Musič box
17.15	Nad.: Liszt, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Lapiovra
22.00	Nanizanka: Gente di HoIlywood
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik 0.30 Dražba
1.00	Vesti: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio: Made in Italy, Dijaška tribuna, Revival, Tema tedna, Noben človek ni otok; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana;
18.30	Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.00 Ob 40. obletnici Obalnega planinskega društva Koper; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Na dnevnem redu vprašanje rabe slovenščine
Niso samo rimski mlini počasni Podobno se godi tudi na Pokrajini
Prireja ga Inštitut za družbeno in versko zgodovino
Tečaj krajevne zgodovine za izpopolnjevanje šolnikov
Kdaj bo pokrajinski odbor izvršil nalogo, ki mu je bila zaupana s strani pokrajinskega sveta in predložil v razpravo in odobritev predlog za spremembo poslovnika, ki bi predvideval možnost rabe slovenskega in furlanskega jezika? Je pokrajinska uprava poskrbela za informiranje predsedstva poslanske zbornice in senata s stališči, ki jih glede tega vprašanja zavzel pokrajinski svet? Kdaj bo pokrajinski odbor storil potrebne ukrepe za sestavo konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti? To so vprašanja, ki jih je na sinočni seji pokrajinskega sveta naslovila Predsedniku Pokrajine svetovalka Aleksandra Devetak v imenu celotne skupine KPI in zahtevala čimprejšen odgovor.
Devetakova je v obrazložitvi delegatskih vprašanj izhajala iz dejstva, da je od glasovanja v pokrajinskem svetu minilo že več kakor šest mesecev in da se v tem času pravzaprav ni nič spremenilo.
Devetakova je opozorila na veliko zamudo pokrajinskega odbora glede uresničevanja obveznosti, ki mu je bila naložena s strani večine v pokrajinskem svetu. "Nadalnje zavlačevanje pri rezreševanju dveh konkretnih nalog bi zato pomenilo pomanjkanje politične volje, po spoštovanju in uresničevanju smernic, ki so izšle iz pokrajinskega sveta, z drugo besedo, to bi pomenilo oma-
leževanje vloge pokrajinskega sveta".
Na seji 30 marca letos je pokrajinski svet z večino glasov odobril predlog, ki ga je takoj na začetku mandatne dobe predložila Devetakove, glede spremembe, oziroma dopolnila poslovnika, ki bi predvideval možnost, da se svetovalci pri opravljanju svoje funkcije, lahko poslužujejo slovenskega in furlanskega jezika. Podoben predlog je bil vložen že v prejšnjih mandatnih dobah, vendar nikoli ni prodrl. Na seji 30. marca letos, pa se je, po več kakor štiriurni razpravi, v pokrajinskem svetu ustvarila drugačna večina. Predlog je podprlo enajst svetovalcev (KPI, zeleni, SSk, PSDI) devet jih je bilo proti (KD in misovec), trije pa so se vzdržali (PSI).
Na isti seji je bil z večino glasov (tokrat je proti glasoval le misovec) odobren tudi predlog o ustanovitvi konzulte za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti.
Izid glasovanja je takrat sprožil dokaj vroče reakcije skoraj pri vseh strankah, predsednik Crisci pa je izjavil, da bo pač odbor naredil, kar mora narediti: spoštoval bo voljo pokrajinskega sveta.
Od takrat je minilo že več kakor šest mesecev, vendar se zdi, da je ta politično—moralna obveza splahnela in se upraviteljem na pokrajini
prav nič ne mudi pri uresničevanju priporočil.
Stara in preizkušena taktika zavlačevanja ? Morda se v tem primeru motimo in je pokrajinska uprava, v kateri sodelujejo z demokristjani tudi socialisti, socialdemokrati in Slovenska skupnost, le storila korak naprej. Kako je z zadevo pa bomo, upati je kmalu, izvedeli iz odgovora, ki ga bo posredoval Predsednik. Na sinočni seji je Gianfranco Crisci zagotovil Devetakovi, da bo pisno odgovoril.
Glavna skupščina goriške KZE
Drevi ob 18. uri je napovedana seja medobčinske skupščine KZE. Dnevni red predvideva razpravo in odobritev obračuna leta 1988, določitev pogojev za zakup dobave terapevtskih plinov in drugega materiala, sprejem odstopa člana upravnega odbora Gi-ulia De Santisa in izvolitev novega člana upravnega odbora, določitev odškodnin članom glavne skupščine in upravnega odbora za leto 1989.
Če se bo napovedana seja odvijala tako kakor je napisano v dnevnem redu, bomo torej lahko uradno izvedeli, kolikšen primanjkljaj je lani pridelala javna zdravstvena služba na Goriškem.
Inštitut za družbeno in versko zgo-dovcino v Gorici in založba "La Scuo-la" iz Brescie prirejata drugi izpopolnjevalni tečaj zgodovine za učno osebje v obveznih šolah. Tema letošnjega tečaja je Metodologija in didaktika raziskave: Goriška od leta 1866 do leta 1918. Tečaj se bo pričel jutri, v petek, 6. oktobra, in se nadaljeval vsak petek do 10. novembra. V šestih popoldnevih se bo zvrstilo enajst predavanj, del seminarja pa bodo namenili predstavitvi izkušenj šolnikov, raziskovalnim skupinam in poglabljanju posameznih vprašanj v podskupinah.
Seminar se bo jutri začel ob 16. uri. Ravnatelj Inštituta za družbeno in versko zgodovino prof. Fulvio Salim-beni bo govoril na temo Splošna in lokalizirana zgodovina, ministrski inšpektor halo Fiorin pa na temo Raziskovalna šola: metodologija in didaktika v zgodovini.
Kot poudarjajo organizatorji, naj bi tečaj ob sodelovanju priznanih izvedencev seznanil sodelujoče z odnosom med državnimi šolskimi načrti in vzgojnimi stvarnostmi, med splošno in krajevno zgodovino, nudil naj bi priložnost, da se na podlagi nekaterih ponazoritev in zbranega gradiva na-črtajo in razvijejo vzorci didaktičnih enot. Izbiro zgodovinskega obdobja tega tečaja - Goriška od druge polovice 19. stoletja do leta 1918 - opravičuje potreba, da se krajevna preteklost ovrednoti v okviru splošne zgodovine
in pregleda v luči sodobnejšega in resnega zgodovinopisja. V tem pogledu bo torej seminar koristna priložnost ne samo za šolnike (ki bodo na koncu dobili potrdilo o obiskovanju), pač pa za vse, ki želijo poglobiti ali preveriti v luči najnovejših raziskav svoje poznavanje enega ključnih obdobij goriške zgodovine.
Tretje tekmovanje organistov dežel Alpe-Jadran
Na pobudo zbora Coral di Lucinis se bo od danes do sobote 7. t. m., odvijalo tretje tekmovanje organistov iz dežele delovne skupnosti Alpe Jadran. K organizaciji tekmovanja, ki se odvija vsaki dve leti, je tokrat pristopil tudi Kulturni dom v Novi Gorici, kjer se bo tudi odvijalo izločilno tekmovanje in sicer jutri, 6. t. m.
Danes se bo tekmovanje odvijalo v cerkvi v Foljanu, futri, kakor rečeno, v Novi Gorici, v soboto pa v Ločniku. V Ločniku bo v nedeljo ob 18.30 tudi proglasitev najboljših in podelitev nagrad in seveda zatem tudi slavnostni koncert.
V finalni del bodo sprejeli največ deset organistov. Povedati velja še, da je v mednarodni žiriji, ki bo ocenjevala nastopajoče tudi znani slovenski virtuoz prof. Hubert Bergant.
Lestvice
slovenskih
učiteljev
Šolsko skrbništvo sporoča, da so objavljene dokončne lestvice za suplen-ce učnega osebja v osnovnih šolah, za šolski leti 1989/90 in 1990/91. Objavljene so tudi dokončne lestvice za suplence osebja v otroških vrtcih za letošnje in prihodnje šolsko leto. Za učitelje v slovenskih šolah so lestvice sledeče (v oklepaju točke kandidatov).
SPLOSNA POKRAJINSKA LESTVICA ZA OSNOVNO ŠOLO: Marko Jarc (133), Olga Tavčar (120), Bruna Visintin (118), Gigliola Vescovi (114), Daniela Gergolet (108), Jordan Ferle-tic (102), Elisabetta Prassel (85), Car-men Cosma (73), Friderik Zeriali (71), Cristina Covaccio (67), Martino Srebrnic (60), Dario Leban (56), Miriam An-todicola (49), Elisabetta Kovic (44), Anna Višini (39).
LESTVICA ZA POMOČ PSIHOFIZIČNO PRIZADETIM UČENCEM: Dario Leban (56), Miriam Antodicola (49).
LESTVICA ZA POMOČ SLEPIM UČENCEM: Miriam Antodicola (49).
LESTVICA ZA POMOČ GLUHIM UČENCEM: Miriam Antodicola (49).
Sindikat slovenske šole se zavzema za drugačno porazdelitev učencev
Sindikat slovenske šole - Tajništvo Gorica je na prvi seji v novem šolskem letu, ki je bila pred nekaj dnevi v Sovodnjah posvetil pretežni del razprave vprašanjem v zvezi s šolskimi prostori in z razporejanjem učencev slovenskih osnovnih šol v Gorici. Glede prostorov so vzeli na znanje novost, da z letošnjim šolskim letom poteka pouk na nižji srednji šoli Ivan Trinko in na osnovni šoli France Bevk v novih prostorih. Nižja srednja šola se je morala umakniti iz Ulice Alviano (na njeno mesto se je že vselila univerza) in je začasno v Ulici Cappuccini. Učilnice so še primerne, čeprav primanjkuje prostora za razne kabinete. Notranjost zgradbe je bila pred kratkim prebarvana in nekoliko urejena, njena zunanjost in okna pa še čakajo obnovitve.
Osnovna šola Bevk se je iz zavoda Lenassi preselila v Ulico Svevo. Novi prostori ustrezajo potrebam, vendar je bodočnost te šole vprašljiva, saj ima zelo skromno število vpisanih učencev, so ugotovili na seji sindikata. Letošnje šolsko leto je steklo, a prihodnje je odvisno le od dobre volje staršev in odgovornih dveh slovenskih dijaških domov. Osnovna šola v Ulici Brolo je namreč dobro obiskovana, nekateri razredi so skoro preštevilni in starši se iz najrazličnejših razlogov odločajo za vpis svojih otrok v omenjeno šolo.
»Če se bodo take izbire prenesle tudi v prihodnje šolsko leto, bo usoda osnovne šole France Bevk zapečatena«, ugotavlja v tiskovnem poročilu SSŠ in nadaljuje: »Izgubili bomo eno od dveh slovenskih osnovnih šol v mestu in s tem osiromašili našo skupnost kot tudi mesto samo. V
podobnih škripcih se bo čez leto dni znašla tudi štandreška osnovna šola Frana Erjavca. S primerno porazdelitvijo učencev na raznih osnovnih šolah, bi rešili marsikatero šolo. S tem bi prispevali k naši rasti ter pripomogli, da bi bil pouk na slovenskih šolah kvalitetnejši, ker bi imeli učitelji primernejše število učencev«.
Na seji, ki jo je vodil predsednik goriškega sindikata prof. Leopold Devetak, so bile na dnevnem redu še sledeče točke: problem tujega jezika na nižji srednji šoli Ivan Trinko; italijanski sindikalisti med slovenskimi šolniki; sindikalni občni zbor; predstavniki SSŠ pri ravnatelju Guadag-niju; osamosvojitev slovenske sekcije ITI. Glede uvajanja angleščine na nižji srednji šoli Ivan Trinko, je SSŠ potrdil svoje mnenje, da morajo slovenske šole nuditi možnost tudi izbire angleščine, ki vedno bolj odgovarja potrebam časa.
Proti koncu lanskega šolskega leta so na pobudo raznih šolnikov bili na naših šolah nekateri italijanski sindikalisti. Tajništvo SSŠ ocenjuje, da so sicer dobro podkovani v sindikalnih zadevah, vendar ne morejo občutiti potreb in specifične vloge, ki jo odigravata slovenska šola in šolnik.
Konec julija so se predstavniki SSŠ srečali z ravnateljem zavoda ITI prof. Guadagnijem, s katerim so se zmenili, da bo prišlo v mesecu oktobru do sestanka med profesorskim zborom slovenske sekcije ITI in odborom SSŠ, na katerem naj bi se razčistila nekatera nesoglasja. Ob koncu decembra zapade rok za vložitev prošnje za osamosvojitev slovenske sekcije ITI".
Za razvoj turističnih možnosti kraja
V Novi Gorici ustanovili Občinsko turistično zvezo
V Novi Gorici se vse bolj utrjuje spoznanje, da je turizem lahko donosna dejavnost občine ob meji. Ob tem spoznanju in za razvijanje vseh potencialov na tem področju so pred nekaj dnevi ustanovili Občinsko turistično zvezo. Zveza naj bi bila instrument pri uresničevanju ambicioznejših turistič-no-razvojnih programov in bo delovala ob Goriški turistični zvezi, ki je regijskega značaja.
Za ustanovitev nove zveze so se odločili, da bi nadoknadili zamujeno na tem področju. Do nedavnega je namreč prevladovalo mnenje, da občina Nova Gorica nima s turizmom veliko skupnega, kar pa ne drži, kot dokazujejo naraščajoče število prehodov čez mejo, naraščanje nočitev in obiskov kulturno-zgodovinskih spomenikov. Za polni razvoj turizma pa tudi manjka cela vrsta stvari, kot so pred nedavnim ugotovili na posvetu novogoriških dejavnikov turistične ponudbe. Na razpravi so menili, da so za turistično urejen kraj potrebna urejena cestišča, cestne oznake, boljša opremljenost mejnih prehodov, nočna zabavišča, prilagodljivejši urnik trgovin, športno-rekreacijski center, kulturno-zabavne prireditve in nenazadnje in-formativno-propagandno gradivo.
Vse to in še zahtevnejše naloge za obogatitev turistične ponudbe presega možnosti reševanja na volunterski osnovi in predpostavlja organizirano strukturo. Ta naj bi bila prav nova zveza, ki ji je Izvršni svet Skupščine občine že zagotovil tajniško delovno moč. Naslednji korak bo izdelava tu-ristično-raz voj nega programa, ki bi temeljil na odprtosti v svet, bil vpet v načela tržnega gospodarjenja, s poslu-
hom za novosti, ki so se v razvitih okoljih že obnesle.
K sodelovanju v Turistični zvezi so povabili poleg turističnih društev tudi razna društva in klube, ki delujejo v novogoriški občini. Poleg tega so nekatere gospodarske organizacije podprle prizadevanja za hitrejši razvoj turizma s podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za finansiranje nekaterih aktivnosti za razvoj turizma. Sestavni del turizma je tudi kultura, kjer je še veliko neizkoriščenih možnosti glede prizorišč (razni gradovi in cerkve): v zvezo sta že pristopila Kulturni dom in Goriški muzej, pričakujejo pa še druge kulturne institucije.
Žrtev hude prometne nesreče
Strogo pridržana prognoza
1	•	• rTi v*v
za upokojenca iz lrzica
Upokojenca iz Tržiča so včeraj popoldne zaradi težkih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči, prepeljali v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so ga zdravniki sprejeli na zdravljenje v nevrološki oddelek s strogo pridržano prognozo.
Nesreča se je pripetila okrog poldneva v Tržiču. 67-letni Alberto Pacor iz Tržiča, Ul. Flavia 4, se je peljal z motornim kolesom po Ul. San Polo. V še ne povsem pojasnjenih okoliščinah je prišlo do trčenja z avtomobilom, zaradi katerega je mopedist padel na tla. Pacor je pri tem silovito udaril z glavo ob asfalt in obležal.
Z rešilcem Rdečega križa so ga najprej prepeljali v tržiško bolnišnico. Sprva je kazalo, da ni dobil posebno


■
English Language Centre
ANTHONV BRADFORD
TEČAJI ANGLEŠČINE
•	Splošni tečaji vseh stopenj za odrasle, mladino in otroke (od 4. leta dalje)
•	Dopolnilni tečaji za dijake srednjih in višjih šol
•	Tečaji za pripravo izpitov na Univerzi v Cambrid-geju (UCLES)
SPECIALIZIRANO IN DIPLOMIRANO UČNO OSEBJE V MATERINEM JEZIKU GORICA - Ul. Casclno 5 - Tel. 0481/34784 - popoldanski urnik
težkih poškodb. Nekaj ur po sprejemu v bolnišnico pa se je njegovo zdravstveno stanje močno poslabšalo, tako da so odredili premestitev v nevrološki oddelek v Trst. Tam so po pregledu TAC Pacorju ugotovili zlom lobanje, močan pretres možganov in druge poškodbe. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo.
Včeraj okrog 17.15 je bil v Gorici žrtev prometne nesreče 11-letni Fabio Jerman, Ul. Giulio Cesare 9. Ponesrečenca so z rešilcem prepeljali v goriš-ko splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili lažji pretres možganov, močan udarec v čeljust in nekaj odrgnin. Sprejeli so ga na pediatrični oddelek, kjer se bo moral zdraviti tri tedne.
Benedetti spet prost
Goriški državni pravdnik dr. Trotta je po desetih dneh pripora izpustil na prostost bolničarja Romana Benedetti-ja. Aretirali so ga 23. septembra pod zelo težko obtožbo dvojnega poskusa umora. Benedetti je ponoči planil v stanovanje bivše žene Aleksandre Škerl v Ul. Furlani ter z nožem ranil njo in 83-letnega prijatelja Aurelia Guercinija iz Trsta. Vbodi niso bili globoki, saj so zdravniki obema ranjencema nudili le prvo pomoč.
Benedettijev branilec odv. Bernot je po nekaj neuspelih poskusih končno dosegel izpustitev na prostost. Preiskava se nadaljuje, ni pa izključeno, da bodo obtožbo nekoliko omilili in Be-nedettiju sodili zaradi povzročitve telesnih poškodb, ne pa zaradi poskusa
Kosič razstavlja v Ljubljani
V avli Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Zaloška 7, so včeraj popoldne odprli razstavo akvarelov slikarja Andreja Kosiča. Razstavo je priredilo Kulturno umetniško društvo kliničnega centra in medicinske fakultete v Ljubljani. Na ogled je izbor slik, ki izpričujejo Kosičevo osebno videnje in doživljanje okolja.
razna obvestila
SPD GORICA obvešča člane, da bo 27. oktobra redni letni občni zbor v Kulturnem domu v Gorici.
Slovensko stalno gledališče iz Trsta obvešča, da je vpisovanje abonentov vsak dan od 17.30 do 19.00 (ob sobotah od 10.00 do 12.00) v Kulturnem domu v Gorici, Ul. Brass 20 (tel. 33288).
Društvo slovenskih upokojencev iz Gorice sporoča, da bo avtobus za izlet v Ribnico v nedeljo, 8. t. m., odpeljal s Travnika ob 8. uri mimo gostilne pri Pavlinu na Oslavje, v Štandrež in Sovod-nje.
ŠKD VIPAVA obvešča člane in prijatelje ter vse, ki bi se radi udeležili kotal-karske dejavnosti, da vadijo zdaj trikrat tedensko v občinski telovadnici v Sovodnjah in sicer ob torkih in petkih med 18. in 20. uro ter ob sobotah med 15. in 17. uro. V tem času sprejemajo tudi prijave novih članov, oziroma kotalkarjev.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje v Gorici obvešča, da sprejemajo še do petka, 6. oktobra, prijave k sledečim tečajem: tečaj za programerje elektronskih računalnikov, tečaj za operaterje v zunanji trgovini, izpopolnjevalni tečaj za strojepis in tečaj ažuri-ranja za animatorje na družbeno-vzgojnem področju. Interesenti naj se javijo v uradu SDZPI, Ul. Croce 3, tel. 81826, v dopoldanskih urah.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Le finte bionde«.
VERDI 18.00-22.00 »Arma letale II«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La spudorata«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
ENCELSIOR 17.30-22.00 »La signora e D bestia«. Prepovedano mladini pod Izletom.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00 »Nemoralne zgodbe«. 20.15 »Pula po Puli Pol' tron«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »BabV boom«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna (Comunale) - Ul-Manlio 14 - tel. 480405.
__________pogrebi
Danes v Gorici ob 13.15 Irma Musin® vd. Maghet iz splošne bolnišnice v Kr' min.
Založba Wieser v Ljubljani predstavila dve novi deli slovenskih avtorjev
Jesihovi Soneti in Debeljakov postmodernizem
V Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani je koroška Založba Wieser včeraj predstavila dve zanimivi deli slovenskih ustvarjalcev: Sonete Milana Jesiha in Postmodernistično sfingo Aleša Debeljaka. Jesihove Sonete je predstavil Andrej Inkret, Postmodernistično sfingo pa Andrej Blatnik.
Soneti so šesta Jesihova pesniška zbirka po Uranu v urinu, gospodar! (1972), Legendah (1974), Kobaltu (1976), Volframu (1980) in Ustih (1985). V njej je zbranih 89 sonetov, ki so po Inkretovem mnenju »eden od vrhuncev poezije, ki se danes piše na Slovenskem«. O knjigi je težko govoriti, ker polno učinkuje sama, je poudaril predstavitelj, ki se je zatem precej zaustavil ob formi najnovejših Jesihovih poezij. Pesnik revitalizira najstalnejšo formo v poeziji - sonet, to to na poseben način. Pri tem ne taji izvorov od Petrarce do Prešerna, Byrona, Puškina in avtorjev iz romantičnega obdobja. Med drugim je tudi v opombah na koncu knjige omenil tiste primere, v katerih je dobil navdih za svojo Poezijo pri drugih pesnikih (na primer pri Brodskem, Prešernu, Guidu Cavalcantiju, Zupančičevemu prevodu Sha-
Milan Jesih
Sonet
Ondan sem videl risbo več kot mično: mojster položil bil je gospodično in jo poselil kakor pokrajino -z rečico in vasjo; tunel vagino
železniški signal je stražil, v dalji dojki bili mogočen sta Dvoglav.
Tako bi jaz pri tebi stanoval v rebri z razgledom na gozdiček mali
včasih v temo, napravljen kakor škrat, bi stopil kretnice podmazovat; kdaj drugič iz podalpske domovine
na Večjo zlezel, kot se gre v planine; a kdaj bi, tja kjer več podobe ni, sedet prišel na breg tvojih oči.
kespearovega Hamleta). Pri tem pa ne gre le za izključno formalno revitalizacijo soneta, pač pa za upesnjenje vitalistične izkušnje v tej formi, tako izoblikovana pesem pa je tudi v artističnem smislu vrhunska.
Inkret je poudaril, da imajo soneti farsičen, sarkastičen nastavek. Pevcu ni nič sveto: dovoli si briti norca iz vsega. A to je le videz, saj zabavna, sentimentalna, zelo lahko užitna poezija razkriva tudi temno stran življenja, torej ob igri tudi smrt. Prav to je temeljna antinomija Jesihovih sonetov.
Soneti pa niso le zbirka zelo intenzivnih posameznih pesmi, so celota, ki pripoveduje trdo, do avtorja samega tudi zelo neprizanesljivo, saj je pesnik sposoben ironije na svoj lastni rovaš. O tem so se lahko udeleženci predstavitve prepričali s pesmimi, ki jih je prebral Aleš Valič.
Milan Jesih se je v kratkem posegu le zahvalil Andreju Inkretu, ker mu je v kopici sonetov pomagal najti red. »Če ta knjiga je knjiga in ne le kup pesmi, je to njegova zasluga«, je poudaril pesnik, ki ga je slavist Jože Toporišič kratko in jedernato imenoval kar za »mojstra slovenske besede«. Andrej Blatnik, eden od pisateljskih prijateljev Aleša Debeljaka, kot ga je le-ta sam poimenoval v kratkem predgovoru, je spregovoril o drugi predstavljeni knjigi, Postmoderni sfingi. To je teoretska knjiga o pojavu, ki je bil predmet številnih publicističnih razprav zadnjih let. Je izvirna knjižna ubeseditev dilem, ki so se pri tem zastavljale, in zgleden vodnik po postmodernostnih labirintih. Debeljak, ki se ni udeležil predstavitve, ker je tačas v ZDA, navezuje svoje trditve na podnaslov: Kontinuiteta modernosti in po-stmodernosti. Postmodernizem gre torej razlagati in razumevati kot nadaljevanje modernizma. Posebna dragocenost knjige je v tem, da se loteva nekaterih temeljnih vozlišč postmodernizma (Habermasa, ameriško literaturo), registrira vse diskurze o teh vprašanjih, zavzema različna področja. Po Blatnikovem mnenju predstavlja knjiga, ki je nastala iz Debeljakove raziskave za magistrsko nalogo, odgovor na vprašanje: Kaj je bil postmodernizem?
Izdaja dveh novih knjig slovenskih avtorjev predstavlja nov lep dosežek mlade koroške Založbe VVieser. V manj kot dveh letih je založba izdala 20 knjig v slovenščini in v nemščini, je poudaril njen vodja Lojze VVieser. S pridnim delom si je znala že sedaj pridobiti svoj prostor ne le v slovenskem pač pa tudi v nemškem založniškem svetu. Pri tem naj omenimo le uspeh prevoda Slataperjevega Mojega Krasa v nemščino, ki se je letos poleti povzpel v sam vrh najbolj prodanih knjig v Zvezni republiki Nemčiji, o čemer so pisale tudi italijanske literarne revije. Celovška založba ima za letošnjo jesen v ognju še nekaj želez, tako v slovenskem kot v nemškem jeziku. Med prva spada roman Tereza Katarine Marinčič, med druga pa prevode del Draga Jančarja in Jožeta Javorška, ki jih bodo predstavili v kratkem. Že sredi meseca pa čaka založbo nov izziv: sodelovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu.
M. K.
Milan Jesih
Od 7. do 15. oktobra
Primorski
dnevi
na Koroškem
Četrtič bodo od 7. do 15. oktobra Primorski dnevi na Koroškem, splet kulturnih gostovanj, srečanj in kulturnopolitičnih pogovorov. Prireditve bodo ne samo v Celovcu, marveč tudi v več krajih na dvojezičnem ozemlju - Bistrici_v Rožu, Selah, Tinjah, Šmihelu, Št. liju in Globasnici.
Na okrogli mizi 12. oktobra zvečer v celovškem Slomškovem domu se bodo zbrali udeleženci iz Furlanije-Julijske krajine in Koroške, pa tudi iz Slovenije. Tema: Pomen narodnih skupnosti v prostoru Alpe-Jadran iz kulturnega, političnega in gospodarskega vidika. Pogovor prireja Narodni svet koroških Slovencev, vodil ga bo dr. Pavel Apovnik.
Med kulturno bero je na programu srečanje glasbenih šol iz Gorice in Koroške, pevski koncert dekliškega in mešanega zbora pa pevske skupine iz Steverjana. Razstavljala bo slikarka Zora Koren - Škerk iz Trsta, ob otvoritvi razstave bo literarni večer tržaških ustvarjalcev, pel pa bo zbor Lipa iz Velikovca.
Dvakrat bodo uprizorili multi-miedialno predstavo »Bodi svetloba« po svetopisemskih besedilih v izboru in režiji Adrijana Rustje in koreografiji Janeza Mejača. Gledališčniki iz Štandreža pa bodo nastopili z Nušičevo komedijo »Kaj bodo rekli ljudje.«
Arhitekt prof. Marko Pozzetto bo predaval o Maksu Fabianiju, »kraškem arhitektu za donavsko monarhijo.« Primorske dneve na Koroškem prirejajo Krščanska kulturna zveza KKZ, Zveza Slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu. Tajnik KKZ Nužej Tolmajer opozarja, da bodo sodelovali tudi zastopniki Slovencev v Kanalski dolini in Benečiji, namen te izmenjave pa je, da bi se med seboj čim bolje spoznali, dobili boljši vpogled v kulturno in gospodarsko, pa tudi politično delo drug drugega in se iz tega marsikaj naučili. (J. Š.)
Nov večjezičen
IVI I	I
Z dramo Robe de omini (Man-^ersache) F. X. Krotza začenja “žaška gledališka zadruga La '-ollina udejanjati načrt z naslo-v°tn Obmejne dežele: Alpe-Jad-ran. Zadruga La Collina želi po-stati središče, kjer naj bi se sre-Cevali gledališki in filmski Unietniki in tehniki različnih narodnosti, da bi vzpodbudili ?°ve kulturne prijeme na tem ]®zikovno mešanem ozemlju, zadruga ima tudi namen ustanovitev stalnega eksperimentalnega laboratorija, ki naj bi bil raz-c*enjen v tečaje in seminarje.
Dramo Robe de omini (Man-, ?rsache) je režiral Mario Uršič, -D6 tudi prevedel delo iz nem-scine v tržaško narečje. V igri “astopata Miranda Caharija, olgoletna članica Slovenskega talnega gledališča, poleg tega Pa tudi priznana televizijska in 9*®dališka igralka, in Claudio Mjsculin, ki je sodeloval s šte-i ‘Pitni gledališkimi ansambli tla vsedržavni televiziji. Sce-k je pripravil Marjan Kravos, stume Marija Vidau, glasbena da» S® P® je delo tržaškega skla-telja Giampaola Korala. pfemiera bo jutri bo 20.30 v j^PaUšču Scuola dei Fabbri (Ul.
Tržaški umetnik razstavlja v Kraški galeriji v Repnu
Nov »sončni« likovni svet Demetrija Ceja
Vražji glas - kriminalka v kriminalki brez razpleta
Aaron Kronski buri bralce in pisatelje
z°VQ ? /e Aaron Kronski? Umorjeni in morilec, opa-žrtev ■ 'n opazovalec, preganjani in preganjanec, veg^/obeij, oče in otrok, pisatelj in bralec, pripo-tistj ,a'ec in tisti, ki se o njem govori, najdeni in nQjd‘ Qa iščemo. Aaron Kronski je oseba, ki jo najgg0 v knjigi Vražji glas, in pisatelj, ki ga ne in pri£° v leksikonih. Aaron Kronski je pričevalec
ko podnje, Aaron Kronski je napisal kriminal-io nQ 51 * glas, v kateri nastopa tudi sam, ne da bi fyQsl(<n0ncu razpletel. Se pravi, da to še zdaleč ni PRiog,-° kriminalka, kot jih piše Agata Christie in Vpragg ,u&i avtorji, pripravni za branje v postelji. 9lasu	tudi je, ali je iz kriminalke o vražjem
z9°db i°9oče narediti film po zgledu nenavadnih Pem0'v ePrav... čeprav je tudi Vražji glas poln sus-d°9Q/a f6 pravi takšnih situacij, ko mi vemo, kaj se ne9a ju^° le za vrati, kateri mafijaš meri na glav-nQka, ki se brez skrbi sprehaja po newyor-
škem centralnem parku ali, recimo, po Židovski ulici v stari Ljubljani. No, potem pa še s tega suspenza ni nič, kajti Aaron Kronski nas kot pisatelj in kot oseba iz kriminalke potegne za nos in nam pihne v ušesa, seveda samo zato, da bi nas zmedel pri branju zgodbe in nas opozoril, da je pravzaprav postransko tisto, kar je glavno v kriminalki, ki jo beremo izpod Aaronovega peresa. In v tem je suspenz, presenečenje Aaronovega Vražjega glasu. Namreč, Aaron je neizmeren mojster v poigravanju s svojimi osebami, z jezikom, humorjem in ironijo, s spretnim premetavanjem vsega tistega, kar tako ali tako poznamo iz lastne izkušnje in čemur pravimo, recimo, življenje, vrednote, vedenjski zgledi in obrazci, tipologija vsakdanjika, načela dobrega pisanja, morala, mora, filozofija, družbena kritika in kar je še takšnih nujnih spremeljivk, ki jih imamo spravljene v naših možganskih zavojih.
Aaron Kronski je pri vsem tem zelo izviren, njegovi skoki, preskoki in premeti so metateza literature. Aaronova kriminalka je sama sprevrnjeni suspenz, katerega cilj je bralec. Bralec pa lahko ima veliko od njegove knjige, še zlasti, če je, kot rečeno, pozoren na tisto postransko, zaradi česar je pravzaprav ob literaturi mogoče uživati.
No, da pa ne bi ostala nerazjasnjena vsaj ena skrivnost, vam namignem še enkrat, kdo sploh je oseba, ki tako zvesto in uspešno posluša svojega mentorja T.R. literarnega očeta lastne literarne osebe, torej Aarona Kronskega samega.. Po navduše-valnem besedilu na zadnji strani ovitka kriminalke utemeljeno sklepajte, da je to slovenski pisatelj, poglejte pa si tudi okvirček na začetku knjige. Tako, eno skrivnost boste razvozljali takoj, vse ostale pa so za zdaj skrite v kriminalki Vražji glas: In čakajo na vas: za zaprtimi - platnicami.
PETER KUHAR
Likovni svet Demetrija Ceja, ki je v soboto v Kraški galeriji v Repnu otvo-ril svojo novo razstavo, se postopoma spreminja; iz mračnih ali bolj jesenskih razpoloženj, ki so bila značilna za njegovo proizvodnjo izpred nekaj let, se Gej premika v bolj sončne krajine, ki pa so zaradi svojih eksplozivnih barv ponekod še bolj "temačne" in napovedujejo večje katastrofe kot nekdanje. V Kraški galeriji je Gej predstavil prav to svojo prelomnico in razstavil novejša in nekoliko starejša dela. Gej namreč še vedno slika in abstrahira okolje (neomadeževano ali od človeških posegov pokvarjeno okolje), ki postane podoba neke notranje in intimne krajine. Razpoloženje pa se je bistveno spremenilo in zaostrilo: iz melanholičnega, skoraj vdajajočega, je postalo kričeče in agresivno.
Lahko bi rekli, da je Mediteran nadomestil Kras, Gejev Mediteran pa je gotovo prav tako trd in brezizhoden kot zimski Kras: živahne in kričeče barve ostanejo namreč površinske in izpovedujejo isto življenjsko in bivanjsko stisko kot nekdanje tihe in nočne barve Gejevih kraških oziroma breških noči. Tako ene kot druge pa so metafora za širši in globlji pogled, po eni strani v vesolje, po drugi strani pa v človeško notranjost.
Rekli smo, da je bilo razpoloženje nekdanjih Gejevih slik jesensko in včasih celo mračno, vendar sta notranja kompozicijska skladnost slik in barvna mehkoba (pa čeprav je naslikano vzbujalo tudi občutek tesnobe in stiske) napovedovalo izhod iz mračnih dolin. Prav kompozicijske in barvne izbire pa potrjujejo neko novo brezizhodnost, ki je navidezna živahnost ne more zakriti.
Gejeva likovna tehnika je ostala nespremenjena: tudi v zadnja dela vgrajuje kovinske liste, dopolnjuje jih z neslikarskimi posegi in materiali, kot so žogice iz stiropola ipd, spremenili pa sta se uporaba prostora in barv. Kot rečeno, so barve veliko živahnejše in celo agresivne (močne rumene in modre barve se ponekod mešajo z mehko zlato zasnovo), medtem ko je povsem drugačen prostorski koncept. Namesto usklajenih pokrajin, ki so polnile vsa platna, Gej slika sedaj veliko bolj abstraktne pokrajine, ki se ne morejo razpotegniti čez vse platno, a zajamejo samo njegovo središče (robovi so poslikani z nevtralno barvo), kot da bi se slika omejevala na svoje jedro. Prav to pa priča o nedorečenosti in nedokončanosti, (bg)
Kvalifikacije za EP under 21
Prenizka zmaga mlade Italije
SAN MARINO - ITALIJA 0:2 (0:0)
STRELCA: Rossini v 73’, Benedetti v 84',
SAN MARINO: Benedettini, Tocca-celi, P. Conti, Matteoni, Gobbi, Guer-ra, Bacciocchi (v 71’ Crescentini), Bo-nini, Selva (v 77' Censoni), Francini, Manzaroli.
ITALIJA: Fiori, Rossini, Lanna, Za-noncelli, Benedetti, L. Pellegrini, Di Canio (v 65' Rizzitelli), Fuser (v 57' Carbone), Casiraghi, Venturin, Simone.
SAN MARINO — Mladi Maldinije-vi varovanci se sinoči na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo under 21 nikakor niso izkazali. Morali so premagati zelo skromni San Marino z najmanj šestimi goli razlike, saj ga je že tretja reprezentanca te kvalifikacijske skupine, Švica, odpravila s 5:0, da bi se ognili nujnosti zmage prav nad Švico. To pa jim nikakor ni uspelo. Če bi ne branilca v zadnjih 20' rešila čast mladih nogomentih "milijonarjev", bi sedaj pisali o "športni katastrofi".
Italijani so bili seveda tehnično dosti boljši od nasprotnikov, ki so bili praktično vsi amaterji, vendar so jih slednji spravili v velike težave zaradi izredne borbenosti in srčnosti. »Azzur-ri« pa so igrali popolnoma brez idej, saj so bili prepričani, da bodo skromne nasprotnike naravnost pregazili.
Maldini bo moral nekoliko spremeniti postavo za naslednjo tekmo, ki jo bo mlada Italija odigrala proti Švici.
Srečanje bo 25. t. m. v Padovi in bo praktično odločilno. Težko pa bo Maldini dotlej svojim igralcem spremenil mentaliteto. Na igrišče bo moral očitno poslati skromne nogometaše, in ne "primadone", ki se zavedajo predvsem svojih igralskih vrlin, še prej kot napak.
LESTVICA: Švica 3 točke (5:0), Italija 3 (2:0), San Marino 0.
Med diskvalificiranimi tudi Danelutti (Triestina)
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je diskvalificirala za eno kolo devet igralcev A lige in sicer: Nobilija (Cesena), Tempestillija (Roma), Ancelottija (Milan), Boninija (Bologna), Dominija (Cesena), Favallija (Cremonese), Gerolina (Roma), Ferdoma (Genoa) in Di Gen-nara (Bari).
V B ligi je bil za dve koli diskvalificiran Ricchetti (Foggiaj, za eno pa Turrini (Como), Danelutti (Triestina), Lombardo (Cosenza), Rispoli (Catanza-ro), Taormina (Licata) in Castagnini (Cosenza).
F. Galli poškodovan
MILAN — Milanov stopper Filippo Galli se je na včerajšnjem rednem treningu Milanove ekipe huje poškodoval. Zaradi težjega zvina kolena verjetno ne bo mogel kar nekaj mesecev stopiti na igrišče.
Budučnost kvalificirana
TITOGRAD — Titograjska Budučnost se je s sinočnjo zmago proti Slo-bodi s 3:0 kvalificirala v četrtino finala jugoslovanskega nogometnega pokala, saj je prvo tekmo izgubila le z 2:0.
Gladka zmaga ZRN proti Finski
DORTMUND — Sinoči je v kvalifikacijski tekmi 4, evropske skupina za SP ZRN gladko premagala Finsko s 6:1 (1:0). Zahodni Nemci, ki so bili stalno boljši nasprotniki, so povedli v 12' z Moellerjem, ki hoče čimprej priti v Italijo, ostale zadetke pa so dosegli Littbarski, Klinsmann, Voller, Moeller in Matthaiis.
ZAČASNA.LESTVICA 4. SKUPINE: ZRN 7 točk (iz 5 srečanj), Nizozemska 6 (4), Finska 3 (5), Wales 2 (4).
Rally faraonov
RAKOV POVRATNIK — Po četrti in najdaljši etapii rallyja faraonov (580 km), ki je motorizirano karavano privedla do rakovega povratnika, je vse po predvidevanjih. V kategoriji avtomobilov vodi Finec Ari Vatanen (peugeot 405 T16) pred Belgijcem Ickxsom (peugeot 405 T16), med motociklisti pa še vedno prvi Italijan De Petri (cagiva elefant) pred Francozom Peterhanse-lom in rojakom Oriolijem.
V košarkarskem pokalu Korač
Dobro za »azzurre« in »modre«
Polfinalni dvoboj kandidatov
Zmagal«*
LONDON — Nizozemski velemojster Jan Timman je osvojil drugo partijo polfinalnega kandidatskega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka proti Angležu Jonatanu Speel-manu in tako vodi z 1,5:0,5. V drugem polfinalu sta Jusupov in Karpov remizirala obe dosedanji partiji.
Bandinijeva se veseli
RIMINI - Šele po neverjetnem sve-tovnemrekordu, ki ga je dosegla v torek, ko se je spustila 107 m v morsko globino ter tako premagala celo Enza Maiorco, so se ljudje spraševali, kdo je pravzaprav 28-Ietna Angela Bandini. "Dosti treninga, nič mesa in zdravil ter dosti česna," pravi o sebi, "ekstro-verzna, radodarna, uporna", pa o njej pravijo prijatelji.
V nedeljo maraton v Benetkah
BENETKE — V nedeljo bo tradicionalni maraton v Benetkah, ki postaja vse bolj prestižen, saj naj bi se v kratkem približal po kvaliteti in tudi kvantiteti prisotnih atletov že mitičnemu maratonu v New Yorku.
Povratne tekme dvaintridesetine finala košarkarskega pokalg Korač so se v glavnem dobro končale za italijanske in jugoslovanske ekipe.
Glede uvrstitve bodisi Phonole iz Caserte kot Benettona iz Trevisa sicer ni bilo dvoma, saj sta zmagala že v gosteh, na domačem igrišču pa sta potrdila napovedi: Phonola je z 80:65 (43:28) odpravila izraelski Hapoel iz Haife, Benetton pa z 91:68 (43:30) berlinski Charlottenbourg.
Od jugoslovanskih ekip je uvrstitev v 2. kolo spodletela samo Crveni zvezdi. Beograjčani so sicer s 77:62 (34:29) premagali solunski Iraklis, vendar to ni bilo dovolj, ker so v prvi tekmi izgubili z 18 koši razlike. Ljubljanska Šmelt Olimpija si je uvrstitev izborila le za las in se mora zahvaliti uspehu v prvi tekmi na tujem, ko je v Izraelu s 73:70 premagala tamkajšnji Hapoel Kfar Bum. Doma je namreč sinoči izgubila z 81:79 (39:42). Zadar pa je znova visoko pregazil skromne Bolgare Spartaka (132:68, polčas 68:38), Bosna pa je bila spet boljša od istambulske-ga Fenerbacheja (86:68, polčas 39:25).
Šestnajstina finala bo 25. oktobra in 1. novembra, v njej pa sta med italijanskimi ekipami poleg Phonole in Benettona še Enimont in Scavolini.
Radja spet v Splitu
SPLIT — Jugoslovanski državni košarkarski reprezentant Dino Radja, ki je poskušal profesionalno kariero v ZDA pri peterki Boston Celtics, se je sinoči vrnil v Split.
Kasparova ne bo na ekipnem SP
LUZERN Šahovska ekipa Sovjetske zveze bo na bližnjem svetovnem ekipnem prvenstvu, ki bo od 28. t. m. do 8. novembra, nastopila brez svetovnega prvaka Kasparova. Sovjetsko reprezentanco bodo sestavljali: Karpov, Beljavski, Ivančuk, Šalov in Ehl-vest. Na ekipno SP pa so se kvalificirale sledeče reprezentance: prvak SZ, Madžarska, VB, Jugoslavija, ZDA, Nizozemska, Kitajska, Čile, Švica in Afrika.
Pred rekordno udeležbo
Že sedaj vlada za nedeljsko dvajseto izvedbo jadralnega Jesenskega pokala, bolj znanega kot Barcolana, veliko zanimanje. To najbolj množično evropsko regato prireja že od vsega začetka Societš Velica Barcola-Grignano, letos pa bo, kot kaže, udeležba rekordna. Do včeraj se je namreč vpisalo kar 516 jadrnic, samo včeraj pa se je število udeleženih posadk dvignilo za 97. Regate se bodo udeležile tudi jadrnice zamejskih klubov Čupe in Sirene ter seveda tudi posadke iz Jugoslavije.
Študijsko srečanje v cerkniški občini
Uveljaviti izročilo bloškega smučanja
V četrtek in v petek, 28. in 29. septembra, se je v cerkniški občini odvijalo študijsko srečanje o bloškem smučanju. Aprila meseca je poteklo tijsto let od prve izdaje Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, v kateri je pisec prvič zabeležil bloške smuči in njih uporabo. Fakulteta za telesno kulturo iz Ljubljane je želela skupaj s cerkniško občinsko upravo primerno zabeležiti ta dogodek z namenom, da se pojav in izročilo bloškega smučanja ovrednoti v raziskovalnih krogih, v najširši možni meri med prebivalstvom ter v narodu, dodatno pa še na tujem. Gre za značilnost in za ljudsko bogastvo, ki bi ga bil vesel vsak narod, vsaka skupnost, vsaka država v Evropi in ki bi ga znala primerno rek-lamizirati. Slovenci smo ali preskromni, ali površni ali pozabljivi ali premalo spretni.
Če je res, kar tudi je, da so Bloke edini kraj v srednji Evropi, kjer so stoletja nazaj poznali in uporabljali smuči, potem je prav, da se s tem postavimo, da to posredujemo posebno, ker je najverjetnejša razlaga, da je ta način premikanja po snegu pa tudi zabave za mlajše generacije nadaljevanje izročila, ki sega v zakrpatsko Rusijo pred premikom slovanskih plemen na zahod in na jug.
Na študijskem srečanju smo si udeleženci ogledali bloško planoto z zaselkom, kjer so stare smuči bile v splošni uporabi še do druge svetovne vojne, ko je leta 1942 italijanska vojaška uprava zasegla vse smuči oziroma so jih domačini uničili, da ne bi prišle okupatorju v roke. Potem smo si v Ložu ogledali film o bloškem smučanju iz tridesetih let. Na gradu Snežnik je potekal seminar, ki je bloško smučanje osvetlil z najrazličnejših vidikov. Slovenski akademski krogi in
sredstva obveščanja so dala dogodku primerno težo, manjši pa je bil odmev v Evropo in bo treba počakati na kakšno drugo priliko ali pripraviti drugačno obliko posredovanja in uveljavljanja zgodovinske resnice.
Taka priložnost bodo morda Bloški smučarski teki, ki sicer niso novost zadnjih let, ki pa bodo letos še posebno slovesni prav zaradi obletnice in še posebej zaradi uvajanja nove tekmovalne discipline. Valvasorjev tek, kot so ga poimenovali, predvideva poleg teka na smučeh še streljanje z lokom.
Zavest o izjemnosti pojava bloškega smučanja bi morala prodreti tudi v našem okolju, saj se le prevečkrat nanašamo Samo na našo besedno kulturo in pozabljamo, da so na muhi evropske ali celo svetovne pozornosti tudi drugi izrazi obstoja, dela, zabave, iznajdljivosti, izumiteljstva. Zapisano je že bilo, da bi morali v okvir zimskogor-skega pojmovanja dodati Triglavu (slovenski in jugoslovanski okvir) in Planici (svetovni okvir) še bloško smučanje (evropski okvir).
Če je res, da premoremo nekaj desetin smučarskih tekačev, rolkarjev in da posegamo v lokostrelstvu tudi po najvišjih mestih na državnih tekmovanjih, posamezniki pa znajo eno in drugo, potem ne vidim ovire, ki bi onemogočala pripravo na letošnje slavnostne teke po Bloški planoti. Izziv za tekače, da poskušajo nekaj vadbenih ur z lokom, in za lokostrelce, da si nataknejo ob prvem snegu za nekaj desetin kilometrov tekaške smuči na noge. Sicer pa bo možno tekati tudi na klasičnih razdaljah brez lokostrelstva. Razpis in pravilnik bodo prireditelji pravočasno poslali na goriški sedež ZSŠDI, kjer bomo poskrbeli za objavo. (A. R.)
Čeprav se sezona na prostem izteka
Balinarji še vedno aktivni
Trojica balinarjev Nabrežine se je pred kratkim udeležila državnega prvenstva D kategorije, ki je bilo letos v kraju Gallianico pri Vercelliju. Na prvenstvu se je zbralo kar 64 postav iz vse Italije, prednjačili pa so predvsem balinarji iz Piemonta, Lombardije, Ligurije in Veneta, kjer je ta panoga zelo razvita. Nabrežine i se ne vračajo domov le z bogatimi izkušnjami in nepozabnimi spomini, temveč tudi z zmago, ki so jo izbojevali v krstnem nastopu, v drugem srečanju pa bi skoraj presenetili celo kasnejše državne prvake. Ocena njihovega nastopa je torej izredno pozitivna.
Predkratkim je balinarska komisija pri ZSŠDI organizirala samostojno tekmovanje v bližanju in obveznem bliža-nju, katerega se je udeležilo 39 _predstan-vikov 7 balinarskih društev. Čeprav je bilo izločilno tekmovanje pretežno demonstrativnega značaja, pa sta se prva dva uvrščena tekmovalca lahko ponašala z zlatima kolajnama. Balinarji pa nikakor niso imeli sreče z vremenom, tako da se je tekmovanje precej zavleklo in zaključilo v več etapah. V prvih dveh fazah in predvsem v Zgoniku smo bili priča nekaterim vrhunskim srečanjem, tako da bi si marsikateri tekmovalec zaslužil polfinale. Prav v Zgoniku je bil dosežen najboljši rezultat, saj se je srečanje med Si-moneto in Sullinijem zaključilo pri rezultatu 27:23. Končno prvo mesto je osvojil Sergio Negrini, ki v 5 srečanjih ni nikoli presegel 18 točk. V finalu pa je z "rekordnim" 15:12 premagal Krasovega predstavnika Simoneto. Na 3. mestu sta pristala Karlo Širc in Natural.
Medtem se nadaljuje, kolikor bo vreme še dopuščalo, balinarska sezona na odprtem. Na povabilo balinarjev Slovina sta se turnirja v Ljubljani udeležili tudi dve ekipi iz zamejstva, in sicer Kras, ki z Ljubljančani že vrsto let goji plodne prijateljske stike, in Danica z Vrha, ki se je letos turnirja udeležila prvič, a se je kljub temu vrnila z odličnim 4. mestom. Kras je pristal mesto nižje, saj je v četrtfinalu izgubil proti igralcem iz Vrha z
0:13. Z istim rezultatom pa so bili nato v polfinalu poraženi Černič in tovariši.
Tudi Sokolu gre v tem obdobju še kar dobro od rok, saj se je iz Idrije vrnil z zadovoljivim 4. mestom. Reprezentanca ZSŠDI pa ni mogla pravočasno sestaviti ekipe, saj je vabilo dobila šele tri dni pred turnirjem. (Z. S.)
Tekmovalci Čupe na regati pri Trentu
V nedeljo so se tekmovalci JK Čupa, ki nastopajo v razredu laser, udeležili regate na jezeru Caldonazzo blizu Trenta. Na sporedu so bile tudi preizkušnje v razredih 470, snipe in finn.
Bilo pa je treba precej potrpljenja, saj je bilo na veter treba dolgo čakati. Med tem časom je domači jadralni klub pripravil zakusko. Pihati je začelo šele okrog 16. ure. Regatno polje ni bilo dolgo, toda veter je delal velike preglavice tekmovalcem, saj je stalno spreminjal smer, tako da so se naši jadralci znašli enkrat na zadnjih mestih, drugič so bili v ospredju.
Od 16 vpisanih v razredu laser se je Kojanec še kar dobro odrezal, saj je pristal na 7. mestu, potem ko je bil med regato celo tretji. Domeniš in Toscano sta po izredno slabem štartu popravila svoj položaj in zasedla končno 9. oz. 14. mesto. Zadnji so dospeli na cilj, ko je bila že tema in je temperatura padla od 26 na 12 stopinj. Organizatorji pa so poskrbeli za topel obrok in pohiteli z-nagrajevanjem in žrebanjem daril med nastopajočimi.
(T. D.)
Disciplinski ukrepi
TRST — Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 2. amaterski ligi za eno kolo izključila tudi Var-couniga (Zarja) in Kostnapfla (Vesna).
Šport na Primorskem
BUtitmpdš
Primorski nogometni ligaši so v zadnjih srečanjih prikazali skromen nogomet in tudi iztržek je bil pičel. Koper je v tekmi medrepubliške lige igral doma z reškim Orientom 0:0, po streljanju enajstmetrovk pa je šla točka na Reko. Novogoriška Vozila ostajajo še brez zmage v letošnjem tekmovanju slovenske lige. * Novi Gorici so z velenjskim Rudarjem 1® remizirala (1:1), za nameček pa so gledalci po tekmi napadli sodniško trojko. Izola je sicer iztržila obe točki, vendar je na domačem igrišču le s tažavo dosegla edini zadetek proti skromnemu Partizanu. v območni ligi se je na vrh prebil Jadran Lama, Vodice in Rakek pa sta na čelu lestvice primorske lige.
Ponovno sta bili uspešni obe primorski ženski namiznoteniški ekipi, ki nastopata v medrepubliški ligi. Tako Primex Vrtojba kot Semedela sta v gosteh prem3' gala zagrebško Industrogradnjo in Naši'
Ajdovske rokometašice niso imele sreče v krstnem nastopu tekmovanja drug6 zvezne lige. V domači dvorani so plačal6 davek neizkušenosti in z golom razlik6 izgubile proti Velenju. Tokrat so bili neuspešni tudi rokometaši Ajdovščine (sl°' venska liga), medtem ko je Jadran P° enkrat zmagal in izgubil, pa je FerrotejV na dosegla svojo prvo zmago. Žensk ekipi (Burja in Ferrotehna) sta zanesljiv odpravili svoja tekmeca.	.,
V Izoli je bil tradicionalni odbojkarsk Lilov memorial, ki ga je dobila Brezov ca, a Salonit je bil šele tretji. Primorsk^ kolesarstvo je doseglo novo uveljavite : na državnem prvenstvu v gorski voziti in kronometru sta bila Bonča in Trebiz nova druga v gorski vožnji, slednja pa tretja na kronometer. V Kobaridu p3 .g konec tedna pripravili prvo slovens ^ prvenstvo v gorskem teku, na katerem . se dobro odrezali tudi primorski tek3
(DK)
Konec tedna bodo na vrsti tudi naši mladi košarkarji
Med naraščajniki Bor, Kontovel in Polet
V nedeljo v Dolini
Tretji rally ob odprti meji
V nedeljo bo v Dolini na vrsti že tretja izvedba rallyja ob odprti meji. Pobudo sta v torek v Kopru predstavila župana ko_prske občinske skupščine Raul Siškovič in dolinske občine Edvin Švab. Tekmovanje se bo kot običajno odvijalo na progi, ki pelje iz Doline do Socerba, kar pomeni, da bodo tekmovalci vozili tudi preko mejnega prehoda. Prireditev, ki spada med najbolj zanimive, kar jih prirejajo ob meji, namreč nima samo športnega pomena. V nedeljo, pa tudi v soboto, torej na dan pred samim tekmovanjem, bo prehod čez mejo prost, saj bo potrebna samo osebna izkaznica.
Nedeljsko tekmovanje seveda spada v sklop pobud, ki jih skupno prirejajo obmejne občine Italije in Jugoslavije, vendar ima udeležba že deželni ali pa tudi širši značaj. Omembe vredno je tudi dejstvo, da sta izrazili željo po sodelovanju tudi občini Buzet in Buje.
Glede samega tekmovanje, ki bo potekalo pod pokroviteljstvem Fiatove podružnice Grandi, gre povedati, da bo nastopilo kakih petdeset pilotov z obeh strani meje. Obisk Socerba, ki nudi izreden pogled na Tržaški zaliv, je priporočljiv že zaradi dejstva, da se bo v nedeljo odvijala tudi množična regata Barcolana, za katero tudi letos pričakujejo izjemen obisk.
V soboto se bo začelo prvo od mladinskih košarkarskih prvenstev na Tržaškem, to je prvenstvo naraščajnikov, v katerem nastopa skupno 11 ekip, med katerimi tudi 3 slovenske.
Popoln seznam sodelujočih ekip v tem prvenstvu je naslednji: Poggi Basket, Ricreatori, Santos, Stefanel, Servolana A in B, Don Bosco, Ferroviario, Bor, Kontovel in Polet.
Težko je predvidevati, s kakšnimi možnostmi startajo naše tri ekipe, saj so ostali konkurenti neznanka in šele po začetnih kolih bomo dobili jasnejšo sliko.
Tako ali drugače, naša moštva so se temeljito in vestno pripravila.Kontovelce trenira Boris Vascotto, ki obenem tudi vadi Kontovelovo moštvo, ki bo nastopilo v prvenstvu propaganda. Glavni adut naraščajniške ekipe je seveda Jan Budin, ki bo igral tudi v višji kategoriji kadetov. Sicer pa so tudi ostali Kontovelovi igralci pridni in od njih pričakujemo solidne rezultate.
Homogeno in solidno moštvo ima tudi Bor, ki ga letos vodi Luka Furlan. Fantje so pod veščo roko bivšega trenerja Jad-ranovih kadetov temeljito in pridno va-
dili, tako da zadoščenj verjetno ne bo manjkalo.
Isto velja za poletovce, ki jih tudi letos trenira Jure Krečič, sicer pomožni trener Jadranove članske ekipe. V lanski sezoni so prav poletovci (tedaj so igrali v kategoriji dečkov) pokazali velik napredek in zasedli presenetljivo visoko mesto na lestvici.
Prvo kolo (7. in 8. 10); Polet - Santos; Ferroviario - Kontovel; Poggi - Ricreatori; Stefanel - Servolana A; Don Bosco -Servolana B; prost: Bor.
Mladinci odložili začetek
Že ta teden bi se moralo začeti tudi državno mladinsko košarkarsko prvenstvo, v katerem, kot znano, nastopata tudi Bor Radenska (A skupina) in Jadran Farco (B skupina).
Ker sta odstopila Castelfranco Veneto v A skupini in Legno Nord Videm v B skupini, so začetek te lige odložili za teden dni, tako da bo start prvega kola v ponedeljek, 16., in v torek, 17. t. m. V tej ligi se namreč lahko igra le ob ponedeljkih in torkih.
Bor Radenska bo svoje domače tekme igral ob ponedeljkih ob 19.30 na 1. maju, Jadran Farco pa ob torkih v nabrežinski telovadnici ob 19.30.
Spored 1. kola: SKUPINA A: Bor Radenska - Fantoni (16. 10. ob 19.30); Hitachi - Gazzera; Pallacanestro Pordenon -Don Bosco, POM Tržič - Italmonfalcone; Arte Gorica - Libertas Trst; Ferroviario Trst - Stefanel Trst. SKUPINA B: Ricreatori comunali - Jadran Farco (17. 10. ob 19.00, telovadnica Melara); San Benedet-to - Ardita Gorica; Itala San Marco -Santos Trst; Vitus Videm - Oderzo; Vigor Conegliano - Virtus Padova; Tecnoluce Trst prost, (jan)
Na tekmovanju v Milanu
Ferlatova potrdila svojo vrednost
Lokostrelka goriškega športnega društva Naš prapor Sirion Zdenka Ferlat je na mednarodnem lokostrelskem tekmovanju Ambrosiano v Milanu zasedla končno 19. mesto, kar je nedvomno velik uspeh. Tekmovanja so se udeležili lokostrelci in lokostrel-ke iz Italije, Jugoslavije, ZDA, Sovjetske zveze, Avstrije, Švice, Nemčije, Velike Britanije in z Malte.
Ferlatova je po prvih dveh tekmovalnih dneh obstala na odličnem 18. mestu skupne lestvice (v kategoriji mladink je osvojila z novim osebnim rekordom 1200 točk 4. mesto), kar ji je omogočilo nadaljevanje tekmovanja. Nato se je v osmini finala pomerilo 24 tekmovalk. Zdenka je osvojila 299 točk in je za sami dve točki zgrešila 18. mesto, ki bi jo popeljalo v četrtfinale. Milanski rezultat pa je še enkrat potrdil, da goriška tekmovalka sodi med najperspektivnejše deželne lo-kostrelke. (S. M.)
Na mednarodnem tekmovanju v rolkanju
D. Bogateč odličen v Trentu
V nedeljo so se tekmovalci naših rolkarskih društev Grmada Hobles in Mladina udeležili dveh tekmovanj, in sicer v Ihanu pri Ljubljani in v Trentu. V Ihanu je nastopilo 6 članov Grmade in 4 Mladine, »Gira del sas« v Trentu pa se je udeležil le David Bogateč (Mladina).
Tekmovanje v Trentu je bilo mednarodnega značaja, saj so nastopili tekmovalci iz Poljske, Madžarske, ČSSR, Nemčije in Finske. Prisotnih je bilo tudi nekaj svetovno znanih nordijskih smučarjev, kot na primer Finec Sittonen, Italijanka Dal Sasso in drugi. David Bogateč je v kategoriji mlajših cicibanov (pretekli so 2000 m) zmagal s časom 5'11".
Tudi v Ihanu, kjer je bila proga ravninska, ni manjkalo uspehov naših rolkarjev, saj so osvojili tri prva in dve drugi mesti. Omenimo, da se je tega tekmovanja po petletnem premoru udeležil tudi nekdanji večkratni italijanski prvak Gianni Legiša, ki je branil barve Grmade Hobles in zagotovil, da se bo spet ukvarjal s tem športom. Rezultati:
MLAJŠI CICIBANI: 1. Umek 7'33"; 2. Pipan (oba Grmada Hobles) 7'44"; 5. Drasič 8’40"; 12. Košuta 10T1"; 18. Tretjak (vsi Mladina) 11'39".
CICIBANI: 1. E. lori (Grmada) 9'31", 3. Lacchi (Mladina) 10'15".
MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Tence (Mladina) 15'43"; 2. Legiša 16'20"; 8. Peric (oba Grmada Hobles) 23'21".
SUPER PIONIRJI: 1. Bahar (Olimpija) 29'51"; 3. De Ebner (Grmada Hobles) 33'41".
SENIOR: 1. Kordež (Triglav) 22T1"; 5. Legiša (Grmada Hobles) 29'06". (E. lori)
Utrditev stikov med Slogo in Rušami
. Konec tedna je bilo na Opčinah prijateljsko žensko odbojkarsko srečanje jhed ekipama Sloge in šesterke iz Ruš. ^rve stike sta ekipi imeli že med pripravami Sloge na Ravnah na Koroš-frem, sobotno srečanje pa je omogočilo tržaško podjetje Sagor, ki je tudi urad-
2.1	pokrovitelj nekaterih Sloginih ekip. tekma sama pa je bila le uvod k širšemu sodelovanju med društvoma. V tej ‘^i je seveda tudi rezultat bolj poganskega pomena. Razlika v tehnič-^6m znanju obeh šesterk je velika, f?to so domačinke tudi brez težav tek-
1,10	zmagale. Trener Peterlin pa je
imel priložnost, da preizkusi prav vse svoje igralke v različnih igralnih kombinacijah.
SLOGA - RUŠE	3:0
(15:5, 15:4, 15:6)
SLOGA: Sosič, Ukmar, Grgič, Škrk, Lupine, Marucelli, Žbogar, Ciocchi, MijotuKosmina, Fabrizi, Milkovič.
RUŠE: A. in V. Zrnič, Lesjak, Mav-čnik, S. in M. Založnik, Rutnik, Praprotnik, Ferlinc.
Po uradnem delu tekme so igralke odigrale še dva seta, v katerih so tudi slavile slogašice. (Inka)
Uspešen start Primexovih deklet
PRlMEX
U Namiznoteniška vrsta Primex Vrtojbe je uspešno začela drugoligaško sezone ^‘cer Pa Je ta ekipa, z novima igralkama Moniko Reflak in Tatjano Krsnik, ki D a*'a ,veKko prvoligaških izkušenj, tudi glavni favorit za osvojitev najvišjega ®sta in napredovanje v prvo zvezno ligo.
m sliki (foto Čurlič) z leve Monika Reflak, Tatjana Krsnik, Iris Rakuša, Mojca s‘č in dolgoletni trener in vodja Venček Pajnter.
obvestila - obvestila
9DSEK ZA REKREACIJO obsR KRAS
(jaVešča, da bo rekreacijska telovad-p** odrasle potekala ob torkih in 'Ul od 21. do 22.30 v Športno-kul-„j »em centru v Zgoniku. Vpisova-C Jn ostale informacije v tajništvu b ntra ob ponedeljkih od 19. do 20. tel. 229477.
%V rtna ŠOLA trst ^ ^ >a' da je v teku (vpisovanje je v4rik°^no) redna vadba splošne telo-S(/\. za otroški vrtec, in sicer na c6s, °nu 1. maj v Trstu (Vrdelska 4ei.® 7, tel. 51377). Urniki: ob pone-03 i"tii od 16.15 do 17.15, ob četrtkih p6- do 17. ure.
ts|Uav tako je na stadionu 1. maj v swu Opisovanje je še možno) redna (stJ^na vadba roditeljev in otrok °st 2-3 leta). Urniki: ob pone-
Lisjak je dobila krepkega
PETRA
Lorenzi in Henriku
čestita ŠD Kontovel
deljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18. ure.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 5. oktobra, ob
20.30	na stadionu 1. maj v Trstu, Vrdelska cesta 7, seja odbojkarske komisije. Dnevni red: imenovanje novega načelnika in program 1989/90.
ZSŠDI
obvešča, da bo tudi letos organiziralo plavalni tečaj za otroke v Hotelu Maestoso v Lipici v treh izmenah: od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure in od 17. do 18. ure. Prosimo starše, da čimprej prijavijo otroke, ker nameravamo s tečajem pričeti v torek, 10. t. m. Podrobnejše informacije v zvezi s tečajem nudi urad, UI. sv. Frančiška 20, tel. 767304, vsak dan od 8. do 14. ure.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane - lastnike kajutnih jadrnic, da se udeležijo jesenske regate "Coppa dVAutunno" v nedeljo, 8. t. m., s Startom ob 9.30 izpred barkov-ljanskega nabrežja.
SK BRDINA
poroča, da bo tradicionalno zimova-nje na Pohorju v hotelu Habakuk od 26. 12. do 2. 1. 1990. Vpisovanje na sedežu društva (Opčine, Proseška ul. 131) vsak četrtek od 19. do 21. ure.
Prizor s poletnega jadralnega tečaja v Bovcu, katerega se je udeležilo nekaj zamejskih mladincev	(Foto Peter Regent)
Izlet v Marano Lagunare
Svojstven je svet lagun, kjer se kopno skoraj ne more ločiti od morja, rečne brežine prehajajo v morske, in sladka voda se meša s slano. Edinstvenost okolja podčrtuje posebno rastlinstvo, ki je prilagojeno na visoko slanost in še posebej uokvirja neštete kanale, v katerih opažamo izredno pestrost življenja. Med trsjem se oglašajo vodne ptice, po kanalih plavajo račje družine, kar predstavlja za naše kraje, ki so revni na vodnem okolju, pravo redkost.
Ta skrivnostni in edinstveni svet polno zaživi šele pozno jeseni in v zimskem času, ko se stalnemu prebivalstvu kanalov pridružujejo še jate ptic, ki so se pred severnim mrazom umaknile v toplejše kraje. Dolga pot jih je izmučila, zato jim je postanek v lagunskem svetu nujen.
Obisk takega okolja je za posameznika običajno nemogoč, zato prirejata Slovensko planinsko društvo Trst in Društvo naravoslovcev »Tone Penko« skupni izlet v favnistično oazo Marano Lagunare ob izlivu reke Stelle, s strokovnim vodstvom.
Ker vlada za ta izlet izredno zanimanje, čoln, ki nas bo peljal po laguni, pa sprejme samo 55 oseb, smo se odločili, da naredimo izlet v dveh ločenih datumih in sicer v petek, 27. oktobra, in v nedeljo, 29. oktobra. Zato prosimo vse tiste, ki so prosti ob delavnikih, da se prijavijo za petkov izlet.
Odhod v obeh primerih je ob 7.30 izpred sodnijske palače na Trgu Ulpi-ano v Trstu, povratek pa je predviden v večernih urah. Cena izleta je 40.000 lir. V znesku pa je vključen prevoz z avtobusom, vožnja z ladjo po laguni, strokovno vodstvo in kosilo.
Vpisovanje je na ZSŠDI do izčrpanja razpoložljivih mest. Ob vpisu je treba plačati celotni znesek za izlet. Ne sprejemamo prijav po telefonu.
Udeležencem izleta priporočamo tople, nepremočljive obleke, važna pa sta daljnogled in fotoaparat. Izlet bo v vsakem vremenu, ker je čoln pokrit. Udeležence izleta še prosimo, naj ne nosijo s seboj kasetofonov in radijskih aparatov, ker bi s hrupom prepodili ptice in s tem obiskovalce prikrajšali za užitek, ki ga nudi edinstveni obisk. (M. P.)
25. srečanje planincev Treh dežel
Dva člana odbora SPDT sta se prejšnjo soboto in nedeljo udeležila tradicionalnega, letos jubilejnega, 25-let-nega srečanja planinskih organizacij in društev Treh dežel v Beljaku. Srečanje prirejajo vsako leto izmenično na Koroškem, v Sloveniji in v Fulani-ji-Julijski krajini. Tokrat so bili na vrsti Korošci, da gostijo slovenske in italijanske planince. Goste so sprejeli najvidnejši predstavniki Koroške in mesta Beljak ter predstavniki avstrijske planinske organizacije. Že v soboto popoldne je bilo srečanje, na katerem so obravnavali predvsem ekološke probleme v gorah s posebnim ozirom na gorske poti in koče. Svoje referate so podali magister Hasslacher za Koroško, dr. Strojin za Slovenijo in g. Masiello za Furlanijo-Julijsko krajino. Sledila je zanimiva in poglobljena razprava.
Prireditelji 25. srečanja planincev treh dežel so poskrbeli tudi za razvedrilo. Udeleženci so se v soboto zvečer udeležili plovbe po Dravi, na ladji pa so jim priredili večerjo. V nedeljo so se peljali po Beljaški gorski cesti na Dobrač, na vrh katerega so se potem povzpeli peš. Prireditelji so jim nato v koči Ludvzig VJalter pokazali novo pridobitev, poseben model sanitarij za gorske postojanke. (L. A.)
Pohod na Slavnik
Okrog 30 članov SPDT se je prejšnjo nedeljo udeležilo tradicionalnega, že enajstega pohoda na Slavnik, ki ga vsako leto, prvo nedeljo oktobra, prireja Obalno planinsko društvo v Kopru. Letos je bilo prav svečano na Slavniku, saj sovpada pohod s 40-letnico koprskega planinskega društva, ki si vsevprek prizadeva za posodobitev koče na tem vrhu, poimenovane po Henriku Tumi.
Sončno vreme je nedvomno v veliki meri pripomoglo k uspehu, čeprav so se mnogi bolj malo zadržali na vrhu, kjer je pihal nadležen, hladen veter. Med planinci iz Trsta je bilo več takih, ki so dobili priznanje za večkratno udeležbo na pohodu. Tako so bronasto značko dobili Zvonko, Borut in Alma Vidau, Franc Armani in Milko Hrovatin, srebrno značko za šestkratni vzpon pa Marija in Avguštin Cas-tellani.
Naši planinci so se zadržali v prijetni družbi do popoldneva, nakar so sestopili v Skadanščino, od koder so pravzaprav prikorakali na Slavnik. (L. A.)
Srečanje s pobratenim društvom Integral
Planinci SPDT se pripravljajo na nedeljsko srečanje s pobratenim planinskim društvom »Integral« iz Ljubljane. Tokrat so odborniki SPDT pripravili za ljubljanske goste obisk in pohod po goriškem Krasu. Iz Devetakov bo pot vodila na Debelo Grižo nad Vrhom, kjer je tudi vojni muzej. Od tam se bodo planinci v družbi spustili do Vrha in se ustavili v koči »Kraških krtov«, uspešnih goriških jamarjev, ki so jo dali na voljo tržaškim planincem. Tam bo družabno srečanje z ljubljanskimi planinci, s katerimi ima SPDT izredno tesne in prijatelj-
ske stike. Ni dvoma, da bo tudi govor o proslavi desetletnice pobratenja prihodnje leto jeseni.
SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja z ljubljanskimi planinci. Odhod z avtomobili izpred sodne palače v Trstu točno ob 8. uri. Koloni avtomobilov se bodo v Sesljanu pridružili planinci iz gornje okolice, predvideno srečanje z Ljubljančani pa je ob 8.45 pri Devetakih, na glavni cesti za Gorico. (L. A.)
Pri AO SPDT tečaj jadralnega padalstva
Alpinistični odsek SPDT prireja v nedeljah, 8. in 15. t. m., tečaj jadralnega padalstva, ki ga vodita strokovna učitelja Marjan Mlekuž in Žarko Ko-mač iz Bovca. Tečaj bo na Vremščici, zbirališče tečajnikov pa bo ob 9. uri na vrhu tega primorskega hriba, kamor pelje tudi makadanska cesta. Tečajniki se bodo o vseh podrobnostih pomenili s svojimi učitelji na jutrišnjem sestanku članov AO na sedežu odseka v Ul. Carducci 8/2. nad. Na tem sestanku se bodo lahko interesenti vpisali na tečaj, isto pa lahko storijo tudi telefonsko pri Petru Regentu (tel. 225603), Dušanu Jelinčiču (Primorski dnevnik, tel. 7796600) in Davorju Zupančiču (Papi Šport, tel. 327277).
Predavanje na Proseku o jadralnem padalstvu
Alpinistični odsek SPDT prireja v soboto, 7. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku predavanje zamejskega alpinista in jadralnega padalca Petra Regenta na temo: »Jadralno padalstvo: nova veja alpinizma«. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Po predavanju se bodo lahko interesenti vpisali na tečaj, ki se bo začel naslednjega dne na Vremščici.
Oktobrska številka Alp
Oktobrsko številko Alp omenjamo predvsem zaradi izjemnega poudarka, ki ga daje letošnjemu spomladanskemu podvigu Toma Česna, ki je v 23 urah sam preplezal severno steno himalajskega sedemtisočaka Jannuja. Ta je bržkone najvažnejši članek revije, to pa je vsekakor hvalevredno, saj s tem slovenski alpinizem končno dobiva poudarek, ki si ga tudi zasluži.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
5. oktobra 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

H

Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po neuspelem poskusu odstranitve generala Manuela Antonia Noriege v Panami
V državi vsaj na videz vladata red in mir Med šestimi žrtvami tudi vodja puča Giroldi
V Kambodži zavladal pravi kaos
PANAMA CITY — Neuspeli poskus odstranitve generala Manuela Antonia Noriege v Panami je po prvih podatkih zahteval šest žrtev, število ranjenih pa za zdaj še ni znano. Med mrtvimi je tudi vodja ponesrečenega udara major Moi-ses Jose Giroldi, ki je bil še pred nedavnim zagrizen Noriegov zagovornik in je pred letom in pol skupaj s svojimi vojaki preprečil podoben poskus puča proti panamskemu vrhovnemu poveljniku Nori-egi, ki ima v državi dejansko vse niti v svojih rokah že od 12. avgusta 1983. No-riega je pred 18 meseci Giroldija odlikoval in ga povišal iz kapetana v majorja. Vest o tem je včeraj prinesel režimski dnevnik Critica, ki je še sporočil, da je med ranjenci tudi Noriegov človek, polkovnik Nivaldo Madrinan, ki je generalni direktor panamske preiskovalne službe.
Takoj po zatrtju poskusa udara je general Noriega oklical policijsko uro, ki velja med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Panama city je poln vojaških patrulj, ki stalno nadzirajo položaj. Promet v mestu poteka skoraj povsem normalno, gibanje
pa ni dovoljeno le v bližini vojaških poslopij, kjer je v ponedeljek prišlo do spopadov. Tudi šole in univerze so zaprte. »V mestu vladata popoln mir in red, ki ju bomo obdržali z vsemi sredstvi,« je po državni TV sporočil Noriega.
Vseh 200 vojakov, ki so pod vodstvom majorja Giroldija ter kapetanov Balme in. Licone sodelovali v neuspeli akciji, je v zaporu. Poskus je po vsej verjetnosti propadel zato, ker se posebni Noriegi zvesti bataljon »2000« ni nahajal na vajah, kot so mislili pučisti. Noriegi zvestim odredom pa so pomagale še provladne milice.
General Noriega je v ponedeljek zvečer po TV izjavil, da naj bi bile za poskus udara krive ZDA, »ki si s s vojimi akciji stalno prizadevajo, da bi zrušile mir v Panami in pridobile vpliv v panamskih vojaških krogih.« Po drugih vesteh pa naj bi do puča prišlo zaradi vse glasnejših govoric, da naj bi general Noriega pripravljal novo čistko med poveljniškim kadrom v panamski vojski.
Na sliki AP: spoštovanje policijske ure v Panama cityju nadzirajo številne vojaške patrulje.
BANGKOK — V Kambodži je vojaš-kopolitični položaj iz dneva v dan bolj kaotičen in nejasen. Po domnevnem umiku vietnamskih vojakov 26. septembra so vse tri frakcije kapučijske osvobodilne fronte (rdeči Khmeri, Son Sannovi nacionalisti in pristaši princa Sihanuka) sprožile širokopotezne vojaške akcije. V zadnjih urah pa se je začela tudi ofenziva »redne vojske predsednika Henga Samrina«, ki je osredotočila svoje napade na področje i ob meji s Tajsko, kjer ima protirežim- j ska gverila svoja oporišča.
Son Sannovi nacionalisti so včeraj sporočili, da so po treh dneh srditih bojev osvojili pomembno strateško mestece Kandaol v pokrajini Battan-bang, kakih 15 kilometrov od tajske meje. V Phnom Phenu te vesti zanikujejo in trdijo, da so njihove vojaške akcije nadvse uspešne. Resničnost teh vesti je nemogoče preveriti, nesporno pa je dejstvo, da v begunska taborišča na tajskem ozemlju sprejemajo iz ure v uro nove v spopadih ranjene gverilce.
Reakcije v ZDA na spodletel golpe
NEVV YORK — Kot se je zvedelo, so ZDA že nekaj dni vnaprej vedele, da se v Panami pripravlja državni udar (drugi v zadnjih 18 mesecih), o stikih z uporniškimi oficirji pa iz ameriških uradnih krogov prihajajo nasprotujoče si vesti.
Kot trdijo nekateri iz ameriških uradnih krogov, so uporniški oficirji nekaj dni pred poskusom udara Američane vprašali, ali bi ZDA sprejele takojšnjo ekstradicijo generala Noriege. Ameriški odgovor je bil pritrdilen. Po nekaterih drugih izjavah pa naj bi si Washington zaman prizadeval, da bi od upornikov dobil zagotovilo, da Noriego predajo ameriškim oblastem. Po tem viru naj bi uporniški oficirji zavrnili to zahtevo, do katere je prišlo, še preden se je zvedelo, da general Noriega med poskusom udara ni bil ujet.
Predstavnik Bele hiše Mariin Fit-zwater je izjavil, da sta bili pravosodno ministrstvo in agencija za boj proti mamilom že pred nekaj dnevi opozorjeni na možnost, da utegne biti Noriega predan ameriškim oblastem. Toda Fitzwater je hkrati tudi poudaril, da je šlo le za »govorice« o udaru, govorice, kakršnih je bilo v preteklosti že precej, »vendar se nikoli niso uresničile«. »Neposredno pa se v to nismo vmešavali,« je dejal Fitzv/ater. Govorice o neposredni vlogi ZDA pri poskusu udara je včeraj zanikal tudi predsednik Bush.
Pač pa je danes v ZDA slišati javna obžalovanja spričo dejstva, da ZDA niso aktivneje pomagala upornikom, in da je ameriška vojska, ki je nastanjena v Panami, samo pasivno opazovala spopade na panamskih ulicah, (mm)
Dvomi v čudežno preživetje po štirih mesecih brodoloma
Arhivski posnetek trimarana Rose-Noelle (AP)
AUCKLAND (NOVA ZELANDIJA) - Novozelandske oblasti so ukazale preiskavo o brodolomu trimarana Rose-Noelle in čudežni rešitvi štirih članov posadke, ki so preživeli štiri mesece na prevrjenem trimaranu. Izvedenci namreč navajajo, da je po pričevanju četverice orjaški val prevrnil večtrupec tri dni po izplutju iz Pictona na Južnem otoku. Če je to res, bi morali tokovi in veter jadrnico zanesti proti vzhodu in ne na otok Great Barrier severovzhodno od Aucklanda.
Pomisleke imajo tudi zdravniki, ki navajajo, da pri brodolomcih niso opazili značilne znake štirimesečnega brodoloma. Zdravstveno stanje četverice je bilo namreč dobro, brez znakov dehidracije in izčrpanosti, njihova koža ni imela značilnih bul, ki jih povzroča sol in sonce. Če so njihove trditve, da so se hranili s surovimi ribami in z algami, resnične, je skoraj nemogoče, da so lahko kar štiri ure po pristanku na otoku Great Barrier hodili po čereh in težkoprehodni goščavi, preden so prišli do ljudi.
Jim Nalepka, eden od preživelih pa je novinarjem dejal, da je vse res in do potankosti opisal 123 dni trajajočo odisejado, ki se je srečno končala pred Aucklandom.
Pripadnika IRA pred očmi učencev hladnokrvno ubila nekega protestanta
LONDON — Neznanca sta včeraj v Belfastu hladnokrvno umorila pred očmi številnih učencev nekega severnoirskega protestanta. Nepojmljiv dogodek se je zgodil nekaj minut pred začetkom pouka v neposredni bližini šole pri Chichester Parku v severnem predmestju Belfasta. Neznanca sta se približala moškemu srednjih let in iz neposredne bližine streljala. Več strelov ga je zadelo v glavo in v prsni koš, tako da zanj ni bilo več pomoči, kljub temu da je
na kraj atentata takoj prehitela neka bolničarka.
Še preden je odgovornost za atentat prevzela Irska republikanska armada, so hladnokrvni umor pred očmi nedolžnih otrok obsodili tako protestanti kot katoličani. Po mnenju predsednika severnoirske konservativne stranke Albana McGuinnessa včerajšnji umor dokazuje bolezensko miselnost morilcev. IRA je kasneje sporočila, da so njeni »borci usmrtili voditelja neke polvojaške protestantske skupine«.
V
Eksplozija na Škotskem
V Edinburghu je eksplozija plina povsem razdejala 6-nadstropno poslopje, pri čemer je ena oseba bila ob življenje, druge štiri pa so bile hudo ranjene	(AP)
Černobil - tragedija za Belorusijo
MOSKVA Tri leta po eksploziji jedrskega reaktorja v Černobilu je šele postalo jasno, da so uradni krogi ves čas prikrivali tista najbolj strašna dejstva. Tri leta in pol živijo sto tisoči ljudi v obmejnih oblasteh Belorusije (Gomeljska in Mo-giljovska) pod radiacijo, ki presega vse dopustne normative. Letos spomladi je vse to prišlo na dan in šele zdaj republiško vodstvo v Minsku resno pristopa k ukrepom. Preseliti bi bilo treba več ljudi kot pa so jih sprva izselili iz 30-kilometrskega pasu okoli jedrske elektrarne. Stroški gredo v desetine milijard rubljev. Razvita in ne ravno revna Belorusija bi morala žrtvovati ves svoj letni narodni dohodek. Kaj pa je in kaj bo sploh z ljudmi?
Černobil je eden tistih dejavnikov, ki je temeljito razdelil belorusko republiško politično vodstvo od ljudstva. To se je ne nazadnje pokazalo tudi na najnovejši demonstraciji, ki so jo konec tedna v Minsku priredili desettisoči prebivalcev iz okuženih rajonov. Republiška uprava je takoj, ko je izvedela za te načrte, razglasila sobotnik (prostovoljno obvezno udarniško delo), prometna milica je delala vse ovire, da ljudje ne bi mogli potovati v Minsk. Ljudske množice pa so vseeno zasedle središče mesta in na svojih črnih praporih napisale podatke o stopnji okuženosti rajonov s cezijem (v rajonu Mogiljov ga je za 9 curijev na kvadratni kilometer) ali s stroncijem. "Čarno-biljski šljah" (pohod) je po besedah deputata in pisatelja Aleša Adamoviča (v današnji številki tednika Moskovske novosti) zadnji opomin republiški nomenklaturi, ki je doslej igrala vlogo vzorno pridnega dečka in skrivala vse podatke o okuženosti z radiacijo na svoji zemlji.
»Belorusija ni ravno tako majhna republika, ampak za tako nezaslišano nesrečo je mala,« piše neustrašeni bojevnik proti birokratskemu aparatu Aleš Adamovič. »Skorajda tretjina njene površine je postala nevarna za življenje, smrtno nevarna. Vendar so tri leta in pol sto tisoči tam živeli (in še živijo). Krivih za to pa ni, baje ni. Znanstveniki, zdravniki? Saj oni vendar niso imeli zadosti podatkov,- na tiste pa, ki so jih res imeli, niso hotele reagirati oblasti. Nasprotno: prepovedovali so jim, da bi jih objavljali. Oblasti? Njih da so dezinformirali strokovnjaki. In zdaj, ko so spoznale stopnjo nevarnosti, zdaj da bo vse drugače. Atomno ministrstvo? Prav samo se zdaj predstavlja kot tista stran, ki je utrpela največ škode. V Izves-tijah smo pred kratkim brali, da so denarji, ki so jih ljudje zbrali za Černobil - to pa so milijoni in milijoni - v dobršni meri šli prav za pokrivanje stroškov tega ministrstva. Morilec je tako dobil nadomestilo od svoje žrtve. Kam sploh še lahko gremo naprej po poti birokratskega absurda?«
Gnev je v Belorusiji vsesplošen. Medtem ko republiška glasila, razen redkih izjem v beloruščini, priobčujejo uradna zagotovila, da bodo "podvzeti vsi potrebni ukrepi", pa v osrednjih glasilih v Moskvi izražajo svoj protest ugledne osebnosti, kot je Aleš Adamovič. Njegova je tudi opredelitev beloruske "vrhuške" kot Vendeeje, se pravi legla protirevolucionarnih sil, nasprotnikov perestrojke.
Tisk zadnje čase piše tudi o tem, kako so vsa ta leta razvažali po Sovjetski zvezi deset tisoče ton mesa iz območij, kjer je živina dobila večje ali manjše doze radioaktivnosti. Ministrstvo za zdravstvo je očitno jamčilo za nenevarnost takšnih primesi v klobasah.	ANTON RUPNIK
Pobegnile tri »pametne« opice
TOKIO — Opice se očitno dobro učijo. To so dokazale tri »inteligentne« opice, ki so jih »izobraževali« na univerzi v Kiotu. Brez težav so odprle vrata kletke in pobegnile.
Pobeg je vodila sedemletna šim-panzja samica Ai, ki so jo zaradi njenih sposobnosti pri razpoznavanju oblik, barv in črk pred nedavnim proglasili za najbolj inteligentno opico na svetu. Z njo sta pobegnila še trinajstletni šimpanz Akira in sedemletni orangutan Du Du. Na begu so opice lažje ranile tudi nekega sedemletnega dečka, ki se je igral v bližini njihove kletke.
Inteligentne opice so univerzitetni raziskovalci učili razlikovanja oblik in barv. Pri tem so uporabljali poseben računalniški program, ki so ga na univerzi v Kiotu pripravili že pred desetimi leti. Na ta način naj bi prišla do izraza inteligenčnost opic, raziskovali pa naj bi tudi njihove učne sposobnosti. Kot so pokazali večletni poskusi, sta bila pri »učenju« še posebej uspešna oba šimpanza.
Železna vrata za železno lady
LONDON Železna lady in velik0 železna vrata sta protagonista maleg0 škandala, ki je zaradi svojih udeležencev že dobil ime Thatchergate. Tako so namreč angleški časopisi poimenoval1 načrt, po katerem naj bi z velikimi železnimi vrati zaprli dostop na Downin9 Street, kjer ima rezidenco angleški pre' mier. V tem primeru pa gre tudi za besedno igro, saf dobesedni prevod besede »Thatchergate« pomeni »vrata Thatcher-
jeve«.	, .
Toda poleg igric z imenom je ta načr zbudil tudi precejšnja nasprotovanj°-Najprej se je oglasil lord St. John 0 Fawsley, ki je načrt zavrnil kot predsed-nik kraljeve komisije za spomenišk varstvo. Podobno stališče pa so zavzef laburisti, kjer je njihov glasnik izjav1 • da se vodja laburistov Neil Kinnock 0 boji britanskega ljudstva in zato nik1 potrebe po »nekaterih strukturah.«
Svoj lonček so pristavili tudi nekate angleški psihologi, ki so ta načrt oceni j kot »zadnji izraz stalne želje Marg°r g Thatcherjeve, ki že dalj časa govor i sebi v množini, da bi svojemu predse nikovanju dodala pridih "kraljevsko
ti".«