List 38.
Politiški oddelek.
Vseslovenski shod.
Dne 14. t. m. zbralo se je v Ljubljani blizu 1500 zaupnikov slovenskih in istrsko-hrvatskih na shod, čigar sijajni vspeh poveličuje še jedinost, ki je vladala mej zbo-revalci — zastopniki raznih strank.
Vseslovenskemu in istrsko-hrvatskemu shodu je predsedoval posl. dr. Gregorčič, pozdravili so shod kranjski dež. glavar Detela, ljubljanski župan Hribar, zastopnik maloruskih drž. poslancev prof. Barwinski, odposlanec kluba mladočeških drž poslancev dr. Stransky, vodja deputacije hrvatskik drž. poslancev baron Rukavi na in češki drž. posl.  dr. Stojan.
Po daljšem utemeljevanju posamičnih poročevalcev so bile izprejete naslednje resolucije:
I.
Vseslovenski in istersko-hrvatski shod sprejme združenje   vseh   slovenskih  in  hrvatskih   državnih poslancev z veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program \ »Slovanske krščansko-narodne zveze"!
Slovenskim in istrsko-hrvatskim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje in se isti poživljajo, da naj v parlamentarni večini vstrajajo, dokler bode, odločno in neodvisno od trenotnih tendenc, dejansko izvrševala svoj program. —  Poročevalec dr. Šušteršič.
II.
Vseslovenski in istersko hrvstski shod zahteva, da se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra 1867., št. 142. drž. zak. zajamčena narod na in jezikovna jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenji izvrši tudi glede slovenskega in oziroma hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem.
Toraj se zahteva, da so pri vseh državnih uradih v teh  deželah uradniki,   ki imajo občevati s slovenskim
odnosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega odnosno hrvatskega jezika, in da se jezika neveščim, že nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem. — Poročevalec dr. Ferjančič.
III. Zbrani na vseslovenskem in istrsko-hrvatskem shodu pozivajo  svoje poslance v državnem zboru,  da skupaj s svojimi   zavezniki,  zahtevajo z vso  odločnostjo od c. kr. vlade, kot pogoj za podpiranje iste:
a)   da se že dolgo trajajoči sistem v pokrajinah Trstu z okolico i Istri, kakor i v celem Primorju, idoči naravnost na zator slovenskega in hrvatskega naroda, korenito spremeni; da se zadovolji v osnovnih državnih zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev i Hrvatov v cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih in gospodarskih stvareh; ter v obče da preneha njih neznosno stanje, in da se ž njimi postopa po zakonih, kot ravnopravnimi državljani in ljudmi;
b)  posebej glede Trsta z okolico:
1.  da so urede v mestu Trstu in okolici ljudske šole tako, da se slovenski otroci podučujejo v svojem materinem slovenskem jeziku ter da se v srednjih žolah uvede poučevanje v slovenskem jeziku.
2.  da se za tržaško okolico — vseh šest okrajev — ustanovi posebno c. kr. okrajno glavarstvo za preneseni delokrog povsem neodvisno od tržaškega magistrata, a odvisno naravnost od c. kr. namestništva v Trstu;
3.    da se z ozirom na volitve v državni zbor, izloči okolica od mesta, ter da okolica sama svojega poslanca voli.
c)  Posebej glede na pokrajino Istro:
1. Da se pod uplivom organov c. kr. vlada, in tudi z novci hrvatskih vernikov ne odgajajo duhovniki, skoro izključno sinovi italijanskih roditeljev, v italijanskem jeziku in duhu, ter se nastavljajo mej hrvatske vernike duhovniki italijanske narodnosti in čuvstva, nevešči hrvatskemu jeziku — kakor se to dogaja posebno v jedni diecezi —, ampak da se za hrvatske vernike vzagajo du-
366
hovniki   vešči  hrvatskemu   jeziku in zavzeti za blaginjo hrvatskega ljudstva;
2.  da se za 17.000 hrvatske odnosno slovenske dece, neimajoče šole, ustanove hrvatske odnosno slovenske ljudske šole, in da sa tudi obstoječe ljudske šole prenarede tako, da bode vsa deca poučevana v svojem materinem jeziku; ter da se zakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoju ljudskega šolstva, odpravi;
3.  da se za 140 000 Hrvatov, in 44.000 njim povsem sorodnih Slovencev ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom;
4.  da upravne oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, da ne zavlačijo in z najjednostavnejimi rečmi in ne delajo zaprek, ampak hitro, postavno in nepristransko rešavajo vse zadeve, in podpirajo hrvatsko in slovensko ljudstvo zanemarjeno ne samo v prošlih, nego i v novih, novejših in najnovejših časih;
5.  da c. kr. sodnijske oblastnije rabijo s Hrvati in Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, in sploh po zakonih in predpisih postopajo, ter da se že jedenkratc. kr. okrožno sodišče, obstoječe za velik del Istre, vmesti v takovo mesto, kjer bodo zamogli človečji govoriti hrvatski tožitelji, obtoženci kakor tudi njih svedoki in bra-nit^lji, in kjer bode omogočena hrvatska porota;
6.  da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni in državni zbor, pazi na to, da se vršijo zakoni, da vlada red, in da bode volilcem zajamčena osebna sigurnost, ter da se stanje v isterskem zboru in odboru, vstvarjeno in vzdrževano nezakonitimi in nasilnimi sredstvi, spremeni v zakonito, in da se zbor ne le premesti v drugo, naj-primitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego pod-vzame potrebne mere, da bode vsaj v tem drugem mestu hrvatskim in slovenskim poslancem zajamčena slobodna in osebna sigurnost;
7.  da se podvzame vse mogoče mere, s kojimi bi se povzdignilo toli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega in ljudstva sploh, in še poseboj, da se mu pomore v bedi, koja ga čaka vsled jako slabe letošnje letine. — Poročevalec Spinčič.
IV.
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Ljubljani priznava:
da se Slovencem na Gorskem, osobito v mestu in okraju goriškem, kratijo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice; da se v nasprotju z naravnim pravom ter z državnimi in deželnimi zakoni Slovenci na Goriškem šiloma ovirajo v svojem kulturnem razvoju; da vlada prezira dosledno in čedalje očitneje slovensko narodnost na Goriškem, ki štejo v mestu nad jedno tretjino, na deželi pa dve tretjini prebivalstva; da je vladino postopanje nasproti goriškim Slovencem rodilo v njih prepričanje, da jih vlada smatra za pleme manjše vrednosti in veljave;
protestu je najodločneje proti tem odnošajem na  Goriškem,  ki so zakrivili,  da je  v  tamošnjem slo-
venskem  ljudstvu  izginila  vera  v temeljno  načelo naše države;
zahteva: naj visoka c. kr. vlada uvede na Goriškem zakonite razmere v vsakem oziru; naj omogoči goriškim Slovencem uživanje državljanskih pravic in tak kulturni razvoj, kakoršni zahteva naravno pravo ter ga jamčijo obstoječi zakoni; naj tirja od sebi podrejenih nradov in uradnih oseb strogo in dosledno, da postopajo popolno nepristransko, uljudno in zakonito tudi nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem v smislu svoje uradniške prisege; ter
pričakuje: da bo visoka c. kr. vlada zahtevala jednako postopanje, kakor od svojih uradnikov nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem, tudi od mestnega urada v Gorici in njegovih organov ter od kupčijske in obrtni j ske zbornice goriške, in to tem bolj, ker gospodujoča, Slovencem sovražna stranka v Gorici in sploh na Goriškem se vzdržuje jedino le z vladino pomočjo. — Poročevalec dr. Franko.
V.
Deželna vlada: Osredna vlada se pozivlje, da premeni upravni sistem pri c. kr. deželni vladi na Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na katero politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivata na Koroškem in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno in gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi.
Slovenščina in c.kr. uradi na Koroškem Vlada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh državnih uradih v slovenskem in mešovitem ozemlju take uradnike, ki so poleg druge službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskega jezika; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje, jezikovno ravnopravnost strogo izvajati.
Slovenščina pri prometnih uradih na Koroškem. Slovenski jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, katere so mu po ustavi zagotovljene; nujno potrebno je. da pride najvišja prometna uprava tem nedostatkem v okom ter jih kratkomalo odpravi.
Šolske zadeve. Dosedanje jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in nepostavna. Poduk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev.
Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogično didaktično podlago, maternega jezika, kakor to zahtevajo državnoosnovni in šolski zakoni, na vseh šolah, koroškim Slovencem namenjenih, naj bode učni jezik slovenski. Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni šolski svet z odlokoma od dne 26. septembra 1890. št.   1623,   in  od  dne   9. novembra   1891,   št. 3178 —
367
ter   smatra   vsako   drugačno   uredbo  malih šol  kot ne-postavno.
Nadalje  zahteva   shcd,  naj   visoka   deželna šolska
oblast  iz  pedagogično  didaktičnih   ozirov  skrbi   tudi za
slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer
se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne
lj udske  šole v slovenskim   učnim jezikom, če pa število
slovenskih  otrok   ne  dosega postavnega  števila za usta-
n ovitev  slovenske   šole,   in jih je najmanj deset,   naj se
trcci v skupni šoli ločijo po materinem jeziku v skupine
ali oddelke. Samo ob  sebi  se razumeva, da ima dotični
učitelj vešč biti obeh učnih jezikov.
Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi poduk v tistih nadaljevalnih in strokovnih šolah, katere obiskujejo slovenski mladeniči.
Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnovi celovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgo-jevali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mladino. Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru in pismu, ne sme se namestiti na šoli, katero obiskujejo slovenski otroci
Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo letne podpore tistim pripravnikom na učiteljiščih v Ljubljani, v Mariboru, v Kopru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v govoru in v pismu.
Volilni red za deželni in državni zbor. Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodno in krivično. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih prenaredi in sicer na državni zbor po predlogu, ki so ga nasveto-vali slovenski poslanci dne 24. majnika t. 1. v 17. sej, v ravno preteklem zasedanju državnega zbora. — Poročevalec Grafenauer.
VI.
Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na Spodnjem Štajerskem po jednakopravnosti, treba, da se one slovenske župnije, katere spadajo sedaj še pod sekovsko škofijo, združijo z lavantinsko vladikovino v Mariboru, ter da se sodiščni okraji Eadgona, Cmorek in Arvež podredijo novemu   okrožnemu sodišču v Mariboru.
Brezpogojna potreba je, da se ljudska šola, namenjena za poduk slovenskim otrokom, uredi skozi in skozi na podlagi materinega jezika kot izključivega podučnega jezika, ter da neha biti ista v rokah nemškonacijonalnih in liberalnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za ponemčevanje
slovenskega naroda.
Treba je, da se deželni šolski svet štajerski razdeli
v dva oddelka, nemškega in slovenskega, kateri opravlja
vsaki samostojno vse posle,  zadevajoče njemu podrejene
šole.
Učiteljišče  v Mariboru,  namenjeno izgoji učiteljev
za slovenske spodnještajerske šole, mora se urediti tako,
da bode poduk v večini podučnih strog v slovenskem jeziku.
Vprašanje o poduku v slovenskem jeziku na celjski gimnaziji v oelji naj se reši tako, da se na gimnaziji napravijo slovenske paralelke za slovenske dijake ter da se za tako popolnjeno gimnazijo zgradi novo državno, srednje šole dostajno poslopje.
Za štajerske Slovence treba osnovati v Celji državno nižjo kmetijsko šolo za praktičen poduk v umnem kmetijstvu in za vinorejo in sadjerejo, in potem državno podkovsko šolo, obe seveda s slovenskim podučnim jezikom.
*     *
Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega jezika zmožni in slovenski mladini naklonjeni možje, ne pa odločni nasprotniki nemškonacijonalnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Celje.
Nadzorstvo glede vseh spodnještajerskih in srednjih šol more se odvzeti možem, ki so znani protivniki slovenskega naroda, ter izročiti možem, katerih preteklost daje jamstvo da jim bo napredek slovenske šole zares na srci.
Pri imenovanju uradnikov za spodnje Štajersko mora nehati sedanja krivična praksa, po kateri se izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer celo domačini od službenih mest na Spodnjem Štajerskem.
Uradniška meste na Spodnjem Štajerskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrsti, uradnikom slovenske narodnosti, in ta mesta ravno tako predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov uradov, kakor nižjih, tem predrejenih uradnikov, pri sodiščih, pri politični in finanačni upravi, pri šolah, pošti in železnicah.
Pri imenovanju uradnikov za Spodnje Štajersko gledati je strogo na to, da vsak imenovanec ima že pri imenovanju popolno znanje slovenščine ter da je zmožen uradovati v slovenskem jeziku ustno in pismeno.
Krivični volilni red treba spremeniti tako, da bodo Slovenci na Spodnjem Štajerskem dobili svojemu številu primeren broj zastopnikov v državnem zboru, in da se uvrstijo v v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi. — Poročevalec dr. Dečko.
VIL Vseslovenski in isterski hrvtski shod pripoznava za rešitev naše narodnosti kot najsigurnejše sredstvo narodno avtonomijo, zato zahteva, da vlada predloži v državnem zboru zakon, ki podeli vsem narodom narodno avtonomijo in omogoči ustanovitev posebnih narodnih kulturnih zastopov za vsako narodnost, ki imajo v vseh svojih narodnostih in jezikovnih potrebah samostalno raz-sojevati in sklepati. — Poročevalec Povše.
VIII.
a) Vseslovenski in istersko hrvatski shod priznava kot nujno potrebo, da se delujoči stanovi našega naroda organizujejo v posamezne strokovne zadruge, v katerih bodo sami o svojih podtrebah in namenih odločevali.
368
Zato pozdravlja škod predlog kmetijskega minister-stva, po katerem se imajo osnovati kmetijske zadruge. Priporoča in nalaga svojim poslancem, da skrbe za to, da se v vseh pokrajinah, koder bivajo slovenski in hrvatski kmetovalci, osnujejo za nje, po vzgledu zadrug na Češkem in Tirolskem, posebne, neodvisne in samostalne kmetijske zadruge.
b)  Zahteva se, da se po vseh pokrajinah osnujejo kmetijske in obrtne šole s slovenskim, oziroma hrvatskim poučnim jezikom; prav tako naj vlada ustanovi za naš narod trgovinsko učilišče.
c)  Vseslovenski in istersko hrvatski shod zahteva od vlade izdatne podpore v svrho pospešitve in izboljšanja poljedelstva, osobito vinogradarstva in živinoreje.
d)  Da se delujočim našim stanovom, kmetijskim in obrtnim, pomore, snujejo naj se povsod posojilnice, deželni zastopi pa naj to podpirajo s podporami in posojili; prav tako naj skrbe za konvertovanje visokoobrestnih dolgov v nižjeobrestne.
e)  Vlada naj že skoro izroči drž. zboru že obljubljeni zakon o pristojbinah, po katerem se imajo pristojbine urediti, oziroma znižati osobito za manjša posestva pri podedovanji ali prevzetju od starišev.
f)  Državno in deželno zakonodajstvo ozira naj se na potrebe delujočih stanov, zlasti kmeta, obrtnika in delavca, naj izdaje zakone, potrebne v obrambo in varstvo poštene produkcije.
Da se izboljša naše socijalno  stanje,  da  se ohrani
in osiguri imetje naših stanov, pospešijo naj deželni zastopi raznovrstno zavarovanje in država naj se loti zavarovanja delavcev za čas onemoglosti in starosti.
h) Od vlade zahteva se, da izdatno podpira osobito malo obrt, da ta zmožna postane vstrajati v tekmovanju na domačem in svetovnem trgu. — Poročevalec Povše.