List ljudstvu v pouk in zabavo,
Izhaja vsak Četrtek In velja s počtnino vred ta v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijski: dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoi-tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta čtev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koro6ka
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. SSa inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine prosto.
Pospeševanje živinoreje.
Spodnje Štajersko nudi vse predpogoje za razvoj živinoreje, spodnještajerskim kmetom donaša živinoreja edine stalne dohodke, v mnogih krajih v obče edine dohodke. Ce pa primerjamo razvoj živinoreje pri nas z živinorejo na Gornjem Štajerskem, Solnograš-kem, Tirolskem itd., vidimo, da nas čaka Še obilno dela, če hočemo živinorejo spraviti do one višine, katero je dosegla v vseh gospodarsko zelo razvitih deželah. Ker živinoreja ni tako razvita kakor drugod, ker ne redimo tako lepe živine, kakor v drugih deželah, so seveda tudi dohodki, katere donaša živinoreja našim kmetom, manjši kakor drugod.
Naši kmetje so do sedaj še premalo gospodarsko organizirani in radi tega pri prodaji živine.,na milost in nemilost izročeni vsem mogočim prekupcem in mešetarjem, kateri prihajajo od blizu in daleč na naše sejme ali pa k kmetom na dom.
Nasprotniki kmečkega stanu mnogokrat poudarjajo, da je neobhodno potrebno, da se vse meje odpro in dovoli uvoz tuje živine, ker baje pri nas ni dobiti dovolj primerne živine. Četudi je ta izgovor več ali manj neresničen, vendar je v našem lastnem interesu, da delujemo na to, da bomo proizvajali več in boljše živine, kakor do sedaj, in na ta način dokažemo vsem merodajnim krogom, da ne potrebujemo uvoza tuje živine, ker imamo dovolj domače živine. Na Spodnjem Štajerskem vlada mnogo nejasnosti glede pasem živine. V mnogih okrajih Še niso upeljane primerne pasme, v drugih krajih pa so upeljane primerne pasme Še premalo razširjene. Ce želimo napredek v živinoreji, moramo delati za upeljavo dobrih pasem živine.
Živina ima sedaj visoko ceno; če pa primerjamo ceno mesa v mestih s ceno živine na naših sejmih, vidimo, da je med obema cenama zelo velika razlika, in Ida zelo veliko zaslužijo oni ljudje, ki posredujejo med kmetom in onim, ki rabi meso. Drago posredovanje pa tem občutnejše zadene ^meta, Ce so cene živine nizke. Gotovo je, da bo cena živine tekom enega leta padla. Na ceno živine bodo neugodno uplivale pogodbe z južnimi državami (Rumunijo, Srbijo itd.), katere sme naša vlada vsled postave z dne 30. decembra 1909. skleniti. Cena živine bo pa tudi padla, kakor hitro bodo izginili nasledki dve leti trajajoče suše in pomanjkanja krme in se povzdignilo Število naše živine.
PODLISTEK.
Mladi junak.
(Povest iz žalostnih dri francoBke revolucije. Iz hrvatskega —g—).
V Franciji je divjala revolucija. Z divjo mržnjo so preganjali revolucijonarci služabnike sv. Cerkve, one duhovnike, ki niso hoteli priseči na novo državno ustavo. Veliko število teh plemenitih žrtev je storilo mučeniško smrt, mnogo jih je zbežalo na tuje, preganjani od pristašev revolucije, kakor divja zverina iz mesta v vasi, od kraja v; kraj.
Med begunci je bil tudi stari župnik Dryant. Dolgo se je skrival po deželi, a naposled našel zavetje v gradu neke dobre grofice. Tu je deloval skrivno ter postal naglo zaščitnik in tolažitelj ondotnim kristjanom. Grofica je dala prenarediti eno svojih sob v kapelico, koja se je dala hipoma spremeniti v navadno obednico, ako bi grozila nevarnost. To je bilo zelo previdno in potrebno v tedanjem času, ker je vse mrgolelo revolucijonarcev in se skrbno pazilo na vsak grofovski — grad.
Približevala se je cvetna nedelja, in ta dan je imel grofičin sinček in Še nekoliko drugih kmetskih otrok prvikrat pristopiti k mizi Gospodovi. Župnik Dryant je pripravljal otroke s posebno navdušenostjo na ta veliki dan, da bi se kolikor možno slavno in pobožno izvršil sveti trenotek. Goreč pastir je govoril goreče prvoobhajancem, jim slikal Odrešenika in cerkev, po njem ustanovljeno, ter podžigal ljubav do Matere božje, nebeške kraljice, kajti, „kdor časti Sina, mora ljubiti tudi njegovo mater."
Prvoobhajanci in njih roditelji še kleče v ka-gelioi, zahvaljujoč se Bogu za prejeto milost, kar pla-
Da ne bo naš kmet v bodoče pri prodaji živine izpostavljen vsem mogočim izkoriščevalcem, je potrebno, da se po vzgledu kmetov v vseh avstrijskih deželah organizira. Za Spodnje Štajersko je v to svrho ustanovljena Osrednja zadruga za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine v Mariboru, katera je začela že delovati.
Da bo pa mogoče začeti s sistematičnim delom v vseh okrajih na Spodnjem Štajerskem, je potrebno, da se na posebnem gospodarskem zborovanju/razpravlja o sredstvih za povzdigo živinoreje in boljšo prodajo živine. Z ozirom na to dejstvo in z ozirom na mnogokrat izražene želje, je postavila Zadružna zveza v Mariboru na dnevni red glavne skupščine, katera se vrši v Mariboru v četrtek, dne 16. junija, predavanje g. dež. živinorejskega nadzornika M. Jelovšeka: „Stanje živinoreje na Spodnjem Štajerskem, razne pasme, sredstva za povzdigo živinoreje," in predavanje gosp. nadrevizorja Vladimir Pušenjaka: „Zadružna prodaja živine." Po obeh predavanjih se bo vnela živahna debata in bodo zastopniki iz posameznih okrajev lahko izražali svoje želje. Vse zadruge, vse kmetijske podružnice se pozivajo, da pošljejo k temu zborovanju, katerega vspored prinašamo na drugem mestu, zastopnike. Naj bi ne bilo župnije na Spodnjem Štajerskem, katera bi ne bila zastopana na tem važnem gospodarskem shodu. Vsi zaupniki se prosijo, da delujejo za mnogobrojno udeležbo pri glavni skupščini naših zadrug dne 10. 'junija v Mariboru!
poHfiin! o$!ed7
— Državni zbor. Zadnji teden so zborovali raz-ven petka različni odseki. Ta teden bo proračunski odsek dovršil posvetovanje o proračunu in potem se začne bržkone v petek razprava o proračunu v zbornici. Zastopnika Slovencev v proračunskem odseku dr. Korošec in dr. Žitnik sta večkrat povzela besedo ter branila stališče slovenskega naroda. V finančnem odseku se je končala splošna razprava o davkih in so se davčni predlogi odkazali pododseku, v katerega je kot zastopnik Slovencev izvoljen dr. Korošec. Poročilo o vinskem davku se je izročilo kršč. soc. poslancu Miklosu, ki je tudi nasprotnik vinskega davka. V finančnem odseku je dr. Ploj zavzemal stališče, katero je bolj prijazno finančnemu ministru, nego je to potrebno. V „Slogi" se vsled tega v posebnem članku
ne nek služabnik grofice, bled kot smrt, v kapelico, in javi gospej, da prihaja četa prevratnikov h gradu.
Grofica se silno prestraši, vendar je čutila toliko poguma, da je skrila -svoje goste. Duhovnik se skrije v majhno sobico tik kapelice. Vrata so se tako dobro zapirala, da se je komaj poznalo, da so vrata. Na nje se je obesila velika slika Matere božje, da je stena izgledala, kakor pravi zid. Novoobhajanci in stariši pa so odšli po skrivnih hodnikih. V najkrajšem času je bila kapelica zopet navadna soba.
Sprednji del prevratnikov, pod vodstvom nekega divjega kovača, kateremu so se čitale na obrazu najpodleje strasti, plane v sobo in zahteva, da mu iz-roče župnika, ki se tu skriva.
Služabniki peljejo vodjo pred grofico.
„Na dan z duhovnikom," zapove grofici.
„O kom govorite?" vpraša previdno in mirno grofica.
„Pri vas je skrit duhovnik, protivnik zakona naše države, sovražnik Francije, naše domovine."
„Vi se motite! Sovražnik naše drage domovine ne bo nikdar našel zavetja pri meni."
Grofica ni lagala. Ti preganjanci so bili gotovo boljši domoljubi, kakor kruti krvoloki, ki so pretvari-li krasno Francijo v divjo, pusto zemljo brez Boga.
Vodja postane zmeden. Končno izjavi, da ni zadovoljen z grofičinim odgovorom in zapove svoji dru-hali, da preišče vse sobe.
Z divjim veseljem store to. Glasno kriče so preiskali vsak kotiček, obračali vse, na kar so naleteli, vendar brez uspeha. Skripaje od jeze se vrnfc vodja k grofici.
Slučajno je odšla ona iz sobe in tako je bil le samo sin, prvoobhajanec navzoč.
Ploj izgovarja, a pozablja, da je v opoziciji in ne v politiki proste roke, da bi torej moral, ako bi ne bil tako vladen, glasovati vedno z opozicijo, ne pa z vladno večino.	r iS
—	Zaključena deželna zbora. Tržaški deželni zbor, ki je bil v jeseni lanskega leta odgoden, in niž-jeavstrijski deželni zbor, ki je bil letos meseca februarja odgoden, sta zaključena.
—	Volitve na Ogrskem. Volitve na Ogrskem, ki so se minule dni vršile, so izpadle proti vsakemu pričakovanju ugodno za vlado. Da si bode vlada, kateri načeljuje grof Hhuen-Hedervary, znala pridobiti večino, to je bilo pred volitvami verjetno. 'Ali da postane vladna večina tako velika, o tem je težko sanjal tudi grof Khuen Hedervary sam. Kaka sredstva je morala vlada uporabiti, da je tako zmagovito izšla iz volitev, je dozdaj še javnosti neznano, čeprav je pač dobro znano, da je grof Khuen-Hedervary brezobziren, da je tiranske nravi, ter da je njemu postava zgolj le njegova volja. Saj si ne more vendar nikdo misliti, da bi se bilo javno mnenje na Ogrskem predrugačilo kar čez noč, in da bi kar čez noč prišle ogromne množice do drugega prepričanja, ako so poprej sploh kako prepričanje imele. Izid volitev je ta-le: Narodna delavska (vladna) stranka 283, KoŠutova 46, 'Justhova 37, ljudska stranka 13, narodnosti 7, Izven stranke 67ti 17, 48. 19, demokratje 2, 48ta kmetska stranka 2, in krščanski socijalci 1 mandat. — Potrebnih je 17 ožjih volitev. — Košutova stranka je izgubila 57 in dobila 10, Justhova stranka je izgubila 94 in dobila 11, ljudska stranka je izgubila 21 in dobila 4, narodnosti so izgubile 6 in dobile 1, socialni demokratje so izgubili 1 mandat.
—	Turki grozijo Kreti. Turški listi pišejo, da bi nobena moč na svetu ne mogla rešiti Grško maščevanja Turčije, ako bi si Grška prisvojila Kreto. V Mali Aziji se nabirajo prostovoljci. Rezervisti iz leta 1907 so poklicani pod orožje. V Monastiru je bil velik protestni shod radi Krete. Po shodu se je župan prvi vpisal kot prostovoljec.
—	Preganjanje tujcev na Kitajskem. Na Kitajskem so takozvani bokserji na novo zasnovali vstajo proti tujcem. V središču Kitajske se pripravlja velika in dobro organizirana revolucija, katere1 »cilj je, odstraniti iz Kitajske vse tujce na katerikoli način. Določen je že tudi dan splošnega vstanka. Cela Kitajska se i-ma ta dan dvigniti, da z mečem in ognjem izžene iz Kitajske one tujce, ki se do tega dne ne umaknejo. V-
„Aristokrat", zagrme divjaki nad otrokom. „Pokaži nam takoj, kje je duhovnik, ali pa ti odleti glava!"
Vodja izdere sabljo in začne mahati nad dečkovo glavo. Hotel je, da ga uplaši in da tako izve tajnost. Mladi grof pa odgovori mirno in Čvrsto:
„Ne morem vam izpolniti vaše želje."
„Zakaj ne?"
Lagati ni hotel prvoobhajanec, Še manje pa, da bi izdal kraj svojega dušnega očeta, kakor je rad nar žival župnika. Zato odgovori dvoumno. A s tem še poveča srd tolovajev.
„Prokleti sin," vzklikne vodja; i„tako mlad, pa že tako zvit."
Z robato roko zgrabi dečka in ga začne vlačiti sem in tja. Drugi ga udari v prsa, da bolestno vzklikne.
„Priznaj," grme ti ljudje nanj. „Povej, ali pa te zakol jem."
Mladi grof je trepetal. Brutalno postopanje ljudi v zverinski strasti ga je uplašilo. Vendar so njegove velike, črne oči sevale junaško na mučitelje. Niti odgovoriti jim ni hotel, ampak samo majal je z glavo, da ne pove.
Prevratniki pobesne do skrajnosti. Da izlijejo svoj srd, začno razbijati po sobi. Eden se približa veliki sliki Marije, da jo razseka.
Mladi grof se strese. Dragi Bog! Slika Marijina bi naj bila od teh zveri onečaščena, slika nebeške-kraljice, katero je Še malo /poprej župnik tako priporočal prvoobhajancem, da jo časte, imela je postati žrtev brezverskih rok! — A še nekaj ... Za sliko jesta! skrit duhovnik. Lahko bi se dogodilo, da snamejo sliko, in odkrijejo tajno skrivališče!
sak tuj«c se ima. ubiti, a njegovo premoženje uničiti. ÎAmerikanski konzul v Nankingu je sporočil svoji vladi, da so revolucionarni agitatorji že začeli napadati tujce. Ameriški konzulat je bil napaden in napol razdejan. Vsi konzuli so prosili od svojih vlad podpore in varstva za vse kristjane na Kitajskem.
Mil« pofltttn* nAgitaniU.
D n e 3. junija: Cesar je dne 30. m. m. sankcioniral volilno preosnovo za Hrvaško. Preosnova je sicer pomanjkljiva, a dobi kmečko ljudstvo vendar po njej večjo veljavo, kakor jo je imelo doslej. — Rusko ministrstvo je po poročilih srbskih listov obvestilo srbsko vlado, da se bo kneževina črnogorska meseca avgusta t. 1. v sporazumu z velevlastmi proglasila za kraljestvo. — Predsednik državnega zbora, dr. Pattai je dne 1. t. m. praznoval 251etnico, odkar je poslanec.
Dne 4. junija: Vse češke stranke, izvzemši radikalce, so izjavile, da so pripravljene, se posvetovati o jezikovnem zakonu, ki ga je izdelal poslanec Bukvaj za celo državo. Posvetovanj se udeleže .tudi češki socialni demokrati. — Poslanski klub srbskih narodnjakov se je v seji dne 2. t. m. izrekel za revizijo srbske ustave. V tozadevni resoluciji se poziva vlado, naj čimprej skliče veliko narodno skupščino, ki bo sklepala o reviziji. — Turki so začeli Albance razo-roževati in jim vzeli nad 2000 pušk, ne da bi se Albanci branili.
Dne 5. junija: V Belgradu so razkrili nek anarhistični klub, v katerem so bili vpisani kot člani večinoma dijaki in delavci. Več oseb se je zaprlo. — Dne 3. t. m. je bilo pri ministrskem predsedniku Bie-nerthu odposlanstvo žena, ki mu predoči važnost in potrebo, da dobe žene večje politične pravice, in da se smejo udeleževati vsaj delovanja političnih društev. Baron Bienerth je odgovoril, da je zbornica svoj čas z veliko večino odklonila žensko volilno pravico za dr-ižavni zbor, kar se pa tiče političnih društev, je zakon res pomanjkljiv, in se bodo pri preosnovi društvenega zakona želje žena upoštevale. — Na Kitajskem se pripravlja revolucija.
Dne 6. junija: Cesar pride dne 18. t. m. v Budimpešto, da s prestolnim govorom dne 21. t. m. o-sebno otvori ogrski državni zbor. — V Zagrebu se snuje „Starčevičeva katoliška stranka prava", ki naj bi združila vse hrvaške pravaše v eni stranki. — Albanski prétendent, princ Ghika, je baje vdrl v Albanijo, da vnovič zaneti vstajo. Vlada je na njegovo glavo razpisala nagrado. — Japonska vlada je odkrila veliko anarhistično zaroto. Anarhisti so stopili kot delavci v državno tovarno smodnika, kjer so napravili bombe, s katerimi so hoteli pognati v zrak ministrskega predsednika in druge ministre.
Razne novice.
*	Iz pravosodne službe. Državni pravdnik Rudolf Tschech v Mariboru je imenovan za namestnika višjega državnega pravdnika v Gradcu.
*	Iz šole. Za stalnega učitelja in Šolovodjo na ljudski Šoli v Naraplju je imenovan stalni učitelj v Žetalah, Anton Gaberc; za stalnega učitelja na ljudski šoli Celje okolica je imenovan stalni učitelj v Bra-slovčah.
*	Zadružna Zveza v Ljubljani, pododbor za Štajersko v Mariboru, vabi k glavni skupščini pododbora za Štajersko, katera se vrši v četrtek, dne 16. junija v prostorih katoliškega , delavskega društva (Flossergasse 4) v Mariboru. Začetek ob 10. uri pred-poldan. — Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju. 2. Poročilo o revizijah in nasveti za poslovanje. 3. Predavanje g. deželnega vinorejskega nadzornika M. Je-
V tem hipu skoči prvoobhajanec pred sliko ter jo zakrije s svojim detinskim, vendar prilično visokim stasom.
„Podaj se, plemenitaš!" zarjove oni divjak, k»r terega roka je že segla, da sname sliko.
Vendar mladi grof se ne gane.
„Podaj se!" ponovi razbojnik, „sicer boš gorko plačal svoj odpor."
A deček se ne gane. Kakor marmornat kip vztraja mladi junak. Niti žilica mu ne zdrhteče, ko stopi njegov sovražnik k njemu, ga ošine s pogledom polnim mržnje liki besne zveri. Z životom se nagne, kakor tiger, ki se hoče zaleteti.
Pogumno srce deteta razjari prevratnika tem bolj, ker so se mu drugi rogali, da se dopušča stra-hovati od slabega dečka, malega plemenitaša. Hitro, kakor blisk, izdere nož, vzdigne roko, da zamahne na ubogega slabiča, ki je stal pred njim brez orožja.
„Izdajalec! Plemenitaš!" se je penil okrutnež. „Podaj se^ ali--"
„Marija, Marija, pomagaj, pomagaj!" je tiho molilo dete, stoječe na mestu.
Sedaj zaori divji krik in zasmeh i2 divjaških
grl.
„Ti si mi upaš ¡ustavljati?" vzklikne razbojnik. „Dobro, tu imaš plačilo za to!"
In v tem hipu zasadi nož v dečkove prsi. Slab krik se čuje iz bledih «usten ranjenega; roko dvigne na rano — in nato pade drobno telo znak tja k Marijini sliki, kajcor da jo hoče še umirajoč braniti.
.Ta, "bcrt^itii prizor iznenadi besne revolucijonar-
fSl ofi& <Ko™ ^^ t
lovšeka. Stanje živinoreje na Spodnjem štajerskem, razne pasme, sredstva za povzdigo živinoreje. 4. Predavanje g. Vlad. Pušenjaka: Zadružna prodaja živine. 5. Slučajnosti. — Vse zadruge naj pošljejo zastopnike, vabijo se pa tudi vsi, ki se zanimajo za gospodarski napredek na Spodnjem Štajerskem, k skupščini.
S. K. S. /j. priredi1 kakor slišimo tudi letos romarske vlake. V načrtu, ki pa Še ni popolnoma gotov, so: romarski vlak iz Maribora na Trsat, potem iz Brežic na Brezje in iz Celja na Brezje, konečno pride v poštev tudi vlak iz Slovenske Bistrice v Marijino Celje. Prvi bo oclšel 'dne 11. julija, drugi 25., tretji 26.. julija, ' četrti pa začetkom avgusta. Vse podrobnosti in cene se bodo še pravočasno naznanile. Opozarjamo že sedaj, da, bo onim, ki bodo Šli na Trsat, dana prilika, ogledati si syetovno znano postojnsko jamo.
*	Vsa društva S. K. S. Z. naj imajo takoj od-borove seje radi priprav za 10. julij.
*	Blagoslovljenje zastave Srca Jezusovega hrvaške katoliške mladine se je z velikimi slovesnostmi vršilo dne 3. t. m. dopoldne v Zagrebu. Kumovala je grofica Gabrijela Pejacsevich. V sprevodu so bile zastopane od vseučilišča pa do ljudske šole vse javne in zasebne, mladeniške in dekliške Šole; bilo je nad 2000 šolske mladine. Svobodomiselci (!) so vsled tega priredili protesten shod. Na tem shodu je pa prišlo do pretepa, v katerem je bilo poškodovanih 'nekaj duhovnikov in delavcev. Katoliški dijaki so napravili obhod po mestu in demonstrirali pred liberalnimi uredništvi. Nasprotno so govorili in se zbirali tudi „napred-njaki". Policija je imela veliko dela.
*	Vinski davek. Različni slovenski listi so očitali hofratu Ploju, da je v finančnem odseku v nekaterih slučajih postopal preveč prijazno nasproti finančnemu ministru, torej proti onemu ministru, ki nam je prinesel predlog za nov vinski davek. Sedaj se dr. Ploj v liberalnem celjskem „Dnevniku" in v svoji konservativni „Slogi" zagovarja, češ, da se je vlada že vdala in da ne vstraja več pri zahtevi, da se dovoli vinski davek. Ta Plojeva trditev pa je grda neresnica, ki meri samo na to, da sebe opere, zraven pa ljudstvo krivo poučuje. Minister Bilinski je ravno v zadnjem času večkrat izjavil, da vstraja pri vseh svojih davčnih predlogih, torej tudi pri vinskem predlogu. Res pa je, da večina strank vlade pri vinskem predlogu bržkone ne bo podpirala, ) torej imajo zaslugo stranke, ne pa prijatelja Bilinski in Ploj.
*	„Štajerčev" urednik Linhart noče pripoznati resnice, da je njegov „Štajerc" že zategadelj malo vreden, ker je poceni. Oh, kako srečna bi bila slovenska dežela, ako bi zmagal „Štajerc", ki nemščino povzdiguje vsak teden v deveta nebesa. Imeli bi sčasoma v vsaki občini zraven .slovenske še blaženo nemško šolo, kakor jih najdemo povsod, kjer se nemščina hvali kot edino zveličavni jezik. Namesto 3, 4, 5 učiteljev bi imeli potem po C, 8, 10 učiteljev, seveda naprednih v nemškem duhu. To vse bo „Štajerc" plačeval, kaj ne? In kadar bo povsod nemška Šola, bodo iz Prusije priromali lačni lutrovski pastorji s svojimi gospemi in frajlicami, zidali se bodo protestantovski templji in še lutrovske Šole. To vse bo „Štajerc" plačeval, kaj ne? Mi, ki imamo še pamet v glavi, in ne v laktu, kakor zapeljani in zagrizeni štajercijanci, razvidimo jasno, da bi se nam zopet povrnili časi krute tlake. Morali bi namreč delati tlako, da bi nam silila kri izpod nohtov, da bi zmagali toliko davkov za vse nemške šole, učitelje, protestantovske pastorje, templje in ljudske šole. Pristaši „Štajerca" so torej pravi davčni eksekutorji, katerih se nič posebno ne veselimo.
Kako se pripravljajo liberalni in svobodomiselni učiteljiščniki na svoj poklic. Na goriškem učiteljišču je pred kratkim neki dijak stopil h kipu sv. Alojzija, ki stoji na hodniku, vzel iz roka svetnika lilijo in jo nesel na stranišče, |Ako se upajo dijaki, ki hočejo čez nekaj let vzgajati naša deco, že sedaj na tak nečuven način skruniti svete reči, ko se nahajajo Še pod neposrednim nadzorstvom, kaj bodo počenjali še-le zunaj kot učitelji, ko bodo prosti Nadzorstva. Ali je vreden tak liberalec, da se mu nežna mladina poveri, da jo uči in vzgaja? Nikakor ne! Zato pa, očetje in matere, zahtevajte vedno od učitelja, kateremu ste poverili svoje otroke, da v besedi in v dejanju daje 'dober vzgled krščanskega življenja. Ker ga morate sami plačevati, imate tudi pravico, to zahtevati od učitelja.
*	Vpisovanje učencev v I. razred c. kr. državne gimnazije v Mariboru se vrši dne 1. julija t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne. Isti dan se vrše sprejemni izpiti.
*	Več deželnih ustanov se bo razdelilo z začetkom šolskega leta 1910-11 na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru med revnejše gojence tega zavoda. Natančnejše pove inserat.
Dopusti povodom žetve, Vojno ministrstvo je izdalo pred kra.tkim odredbe ' glede ' letošnjih ' vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi f teh odredb je treba vobče dovoljevati žetvene dopuste: ( a), lastnikom ali najemnikom velikih kmetij ' in sinovom, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), I ki ' nimajo polne pravice do udobnosti po par. 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da, se jih premesti v nadomestno rezervo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, 8 posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče, za tri tedne. Moštvo je odpuščeno v civilni obleki ter ima proti pred-
ložitvi izkaznice ' za žetveni dopust pravico 'do i dne-znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne pen tujejo službeno.
* Sv. Višarje. Kakor je že „Slovenski Gospodar" nedavno poročal, so letos na Sv. Višarjah razpisani popolni odpustki svetega leta, ker se praznuje 5501etnica tukajšnje božje poti. Otvorila se je letos božja pot — kakor navadno vsako leto — na praznik Vnebohoda Gospodovega. Tokrat je bilo tu Še silno veliko snega, po 2 do 3 m visoko. Pa zvesti častilci Marijini se ga niso ustrašili. Prišli so na 1792 m visoko goro, na starodavne, pobožnim romarjem tako-priljubljene Višarje v zadostnem številu klanjat se nebeški Kraljici in jej potožit svoje težave. — Ker je pa sedaj vreme vedno ugodneje in je sneg precej izginil, Število romarjev vedno narašča. Veliko se jih pa obeta prihodnje mesece zlasti iz Koroške. Kakor je bilo-nedavno čitati v nekem koroškem časniku, bi utegnilo priti letos na sv. Višarje do 50 procesij pod vodstvom duhovnikov, da se tako verniki iz vseh dekani j s svojimi verniki vrecl lažje udeleže odpustkov svetega leta.: Cul se je tudi glas, da bi bilo dobro, ako bi vsa koroška katoliška slovenska izobraževalna društva, priredila v primernem času skupno romanje na Sv. Višarje. Zares, krasna misel! Da bi se le tudi uresničila!) — Brezdvomno bi tudi marsikdo naših štajerskih rojakov rad obiskal slavne in lepe Sv. Višarje. Zato se mi zdi koristno in potrebno, opozoriti čitatelje „Slovenskega Gospodarja" na nekatere reči glede božje službe in drugih reči. — Božja pot na Sv. Višarje je o-tvorjena vsako leto od Vnebohoda Gospodovega do rožnivenske nedelje. V tem času delujejo tu vedno trije duhovniki. Vsako soboto zvečer in pred zapovedanimi prazniki je po litanijah z blagoslovom ob 7. uri slovenska pridiga. Ob nedeljah zjutraj je samo nemška pridiga. Sv. maše se začno redno vsaki dan ob 6. uri, po 8. uri ni navadno nobene sv. maše več. tudi ob nedeljah ne. Pač pa je ob sobotah in ob dnevih pred zapovedanimi prazniki tudi ob 9. uri sv. maša z blagoslovom. — Glede železnice opozarjamo zlasti romarje iz mariborske okolice, da je proga Maribor— Celovec—Beljak najpripravnejša, najcenejša. Ako se pelješ iz Maribora zjutraj ob 6. uri s koroškega kolodvora, z južnega nekaj minut poprej, si ob y22. uri na Trbižu, od tam pa peš na Sv. Višarje, dobre 3 ure hoda. V Beljaku je treba prestopiti na drug vlak. Vlak stane od Maribora do Trbiža 7 K 60 vin. Pripraven je tudi vlak, ki odhaja iz Maribora ob 10. uri 14 min. dopoldne. Pri tem vlaku je treba v Beljaku presesti na brzovlak (do Trbiža), kar pa stane samo 30 vin«, več. Tudi s tem vlakom si lahko zvečer ob '/29. uri na Sv. Višarjah. — Kdor želi o tej ali drugi zadevi še kakega pojasnila, naj se po dopisnici obrne na podpisanega. — Pešpot na Sv. Višarje je precej strma in nekoliko težavna — dobri dve uri hoda; ko si pa gori in vživaš krasen, veličasten razgled na Koroško, Kranjsko in deloma tudi na Laško, i posebno pa, ko stopiš v Marijino svetišče, je pozabljen ves trud, čutiš se takoj poživljenega. — Ker so Višarje precej visoke, so noči — tudi poleti — hladne. Zato je dobro, 'da prinese vsak romar kaj za ogrniti, da je tako varnejši pred prehlajenjem. Za prenočišča je pa preskrbljeno. Bog daj, da bi prišlo prav veliko vernikov po odpustke in druge milosti, ki jih v tem svetem letu deli tu milostna Mati božja! — —Sv. Višarje, dne 1. julija 1910, pošta Žabnica, Koroško. — P. Salezij Vo-došek, frančiškan.
Mariborski okraj.
m Porotno sodišče. Pred porotnim zasedanjem, ki se začne dne 13. t. m., se bodo morali zagovarjati sledeči : Franc Stampfer radi oskrumbe in lahke telesne poškodbe in Marija Kašovic radi požiga; predseduje predsednik okrožnega sodišča L. Perko. 14. junija: Jožef Horvat, uboj, predseduje deželnosodni nad-svetnik Voušek. 15. junija: Anton Stois, ponarejanje denarja, predseduje Morokutti. 16. junija: Mihael Pak radi oskrumbe in zapeljave k oskrumbi, predseduje Fraidl. 17. junija: Simon in Ana Malli, goljufija s požigom, predseduje Voušek.
m Pekel pri Poljčanah. V štev. 19. „Slovenskega Gospodarja" označeno majevo drevo je vsled naših nemškutarskih nestrpnežev moralo pasti. Baje je bil v gostilni Baumana storjen sklep, dati onemu, ki drevo podere, 20 K nagrade. Ko je ta zlobnež, ki je baje u-služben pri železnici, za obljubljene Judeževe groše drevo okoli polnoči podrl, potrgal je s tem električne žice, ki tvorijo luči na kolodvoru, vsled česar je pojasnila luč po celem kolodvoru in vlaki so morali kakor tatovi v temi (le pri luči sprevodnikov in uslužbencev) pri- in odhajati. Kako grozna nesreča bi se bila lahko zgodila. Radovedni smo, ako je postajena-čelstvo to zadevo kaj ovadilo, in ako se naše orožni-Štvo za ta dogodek kaj zanima. — Ko so naši vrli fantje o storjenem činu izvedeli, postavili so takoj drugo drevo ter pritrdili na njega mesto ene, kar tri slovenske zastave poleg cesarske in avstrijske, toda ža-libog, usoda drevesu ni bila mila, zato je pod udarci nemškutarske sekire moralo pasti. Prišel je namreč občinski redar najprej s pismenim nemškim pozivom nad gostilničarko Grubelnik, da drevo v teku 2 ur odstrani, sicer bode to storilo županstvo na njene stroške, vrh tega pa bo ona kaznovana na 10 K globe. Temu pozivu se gostilničarka ni hotela pokoriti, zato je po preteku dveh ur poslal župan redarja s hlapcem, da drevo podere. Začetkom hlapec ni hotel dejstva izvršiti, toda redar mu je zažugal: Sie miissen das tun.
Vi morate to storiti, in zdajci je padlo nedolžno, nem-Surjem sapo zapirajoče drevo. Zdaj so začeli nemčurji od veselja ploskali in nekemu iantalinu, ki občuje z nemškutarji, zdelo se je celo potrebno, da je od veselja streljal iz samokresa. Značilno je pri tem, kako se je gostilničarki in njenemu možu pretilo. Ker se je torej že drugo drevo pod vplivom raznoternikov podrlo, in to samo zaradi slovenske trobojnice, zdelo se je potrebno našemu vrlemu neustrašenemu č. g. župniku Al, Cilenšek, vprašati c. kr. okrajno glavarstvo o moči in dovoljenju podiranja nedolžnih dreves, pri katerih se je žalila slovenska narodnost, čustvo za cesarja in avstrijski patrijotizem, ker so bile vse tri zastave vničene. Hvala Bogu, Bauman se je imel tekom 24 ur zagovarjati pred okrajnim glavarstvom, in tretje krasno majevo drevo je v par dneh zopet stalo. Toda tega so naši nemškutarji le od daleč gledali, kajti zvedeli so, da je drevo nedotakljivo in zamore odstranitev tega — imeti strašne posledice. C. g. župnik so nam priborili pravico, da sme drevo stati, in da na njega smemo obesiti, kar nam je drago, zato se jim najpri-srčnejše zahvaljujemo za njih trud in požrtvovalnost. Slovenski prebivalci naše lepe občine, mi pa sedaj spoznajmo, s kom imamo opraviti, in skrbno se ogibljimo nemškutarskih gostiln in trgovin; ne vinarja jim več ne privoščimo, in če se držimo trdnega sklepa, bodemo s časom videli, kako izginjajo oni, koji so hoteli in še hočejo, da bi mi poginili. — Držimo se edino gesla „Svoji k svojim!" — Pekelski fantje.
m Nadbišee. Na Telovo zjutraj je vlomil pos. sin Vincenc Kramberger iz Gradenšeka v sosedovo hišo posestnika Kari Kocbek-a in mu odnesel 93 K. Ker ga je težila vest, je sam izpovedal orožniku in potem nesel denar nazaj. Pozor pred tatovi!
m Gornja Polskava. Propadli kandidat Kitek, prirejevatelj sijajnih shodov. Že par let sem straši in hodi okoli po Gornji Polskavi uradnik iz Pragerske-ga, socialdemokrat, ki sliši na ime Kitek. Ljudje se čudijo njegovi vstrajnosti, ki jo razvija pri prodajanju svojih političnih neumnosti in klobasarij, katerih mu pač noče nihče odvzeti. Njegovi shodi se namreč odlikujejo, kakor zadnji dne 29, maja t. 1., po mnogobroj-nem številu neudeležencev in malem Številu udeležencev. Nemec bi pač rekel: „Er zahlt die Haupter seiner Lieben, und sieh, es fehl'n noch sechs zu sieben." Poslušalcev je navadno po dva, k večjemu pet, in še ti se čutijo poklicanim, da obstruirajo. Pri zadnjem shodu pri Sorčniku, ko je govoril o draginji živil namesto o draginji južne železnice, kjer je uslužben kot uradnik, je pa že sam spoznal, da so poslušalci kmalu siti njegovih tečnih otrobov, ter vzdihnil: „Se ne splača, da bi govoril." Dobro kritiko pa je pridejal graščinski lovec: „Saj nič ne velja!" Kitekove socialno-demokraške budalosti so voljni poslušati samo učitelji, ki kujejo njegovo modrost nad zvezde. Lani-je bil celo povabljen v učiteljskem društvu za slovenjebistriški o-kraj, da je predaval v Slov. Bistrici o socialnem de-mokratizmu in Šoli. Polskavski kmetje pa ga nočejo poslušati za noben denar ne, saj jim je zastonj oblju-boval vse škofovske gradove in avstrijske samostane za samo malo potrpežljivosti. Odslovili so ga, in nekdo mu je zaklical, kakor mu tudi mi kličemo: „Pojdi svojo politično modrost prodajat na spodnje-polskav-sko gmajno." — Da se bo vedel za naprej po tem ravnati.
m Gor. Polskava. Socialnodemokraška in liberalna posojilnica v Gornji Polskavi Še ni začela poslovati. Nekateri pravijo, da začne poslovati Šele tedaj, ko bo dorasel za uradnika „princ", ki se ima malo prehitro in v veliko nevoljo materinih starišev na-roditi nekje na Gornji Polskavi. Ker je posojilnica zelo malo potrebna, so vsi voljni dotlej počakati. — Pritožb se ni bati!
m Sv. Jako!» v Slov. gor. Slovence se kažejo naši ljubi nemškutarji vselej in povsod, kadar od Slovencev kaj rabijo. Tako so hodili za občinske volitve od hiše do hiše, se prijazno vsiljevali in delali dalekosežne obljube. Ne vem, da ^ako pogosto gospoda k meni prihaja in je tako prijazna, postrežljiva itd., me je marsikdo vprašal. Stvar se je ljudstvu od naše strani primerno razložila in pojasnila. In res izdalo je. Te vrste ljudi so izginili iz novega odbora, v katerem jih ne moremo več rabiti. Imeli smo že samo-nemški pečat, razglasi ina občinski deski so bili sa-monemški itd. V cerkvi si jih znal z drobnogledom i-skati, a jih še nisi našel. Jako dosti bi lahko še navedli, pa dovolj. — Taki ljudje naj nam bodo gospodarji v občini in naj nas v javnosti zastopajo, ljudje, ki se povsod smešijo. Nikoli več! V 20. stoletju pač ne spada v tako veliki občini ina županski stolec človek, ki za to ni sposoben. Človek, ki ne zna, naj nam igra prve gosli? Imamo pač naše može dosti bolj sposobne za taka mesta. Da se je cela stvar tako dobro obrnila, se imamo zahvaliti g. kaplanu Ogradiju, nadu-čitelju g. Kotniku in Zinauerju, vrlemu gospodu gostilničarju Teklarju in KetiŠu, posestnikoma Kapunu in Žmavcu in še par drugim. Nemčurji so pri Alahu prisegli, da zmagajo vsaj v dveh razredih, a našinci so jim napravili čez celi račun neizbrisno črto. Takšnih volitev Sv. Jakob še ne pomni, udeležilo se jih je 80% volilcev. Imeli smo precej ljudi, ki so svoje prepričanje za kos mesa (v petek) in kupico vina prodali. Značilno in žalostno. Gospa Ornig v Jarenini tudi ni hotela dati pooblastila. Tudi sv. Jurčani niso prišli, kakor smo upali. Zmagalo je torej domače ljudstvo. V vsakem razredu so nemškutarjem glasovi rapidno padali. Tretji ¡razred jim je zadal smrtni udarec, katerega niso mogli preboleti. Poparjeni so tako, da se nam skoro smilijo. Kar so dolgo iskali, so sedaj do-
bili. Med našim ljudstvom je veliko veselje in navdušenje. — Slava vrlim Šentjakobskim volilcem, da ste tako častno rešili čast domače grude in slovenskega naroda. Sedaj ste prišli na edino pravo pot, na kateri neustrašeno in ponosno naprej! Bog z vami!
Nikoli nemčur.
ptujski okra).
p Podlehnik. V naši občini ob okrajni cesti Ptuj—Krapina oz. Rogatec je kupil trgovec in gostilničar Soštarič pri Sv. Vidu niže Ptuja za svojega po-silinemškega pomočnika Hanza hišo, katera se bo priredila za trgovino. Zopet en posilinemški trgovec več! A tudi v trgovini g. Marinčiča ni vse tako, kakor bi se moralo zahtevati od narodnega trgovca. Imamo tudi več takozvane inteligence, ki ima narodnost vedno le pri kupici rujnega vinca na jeziku, v dejanju pa jo kaže s tem, da se skrbno izogiblje slovenskih trgovcev v Ptuju. Potemtakem ni čuda, če se pri nas nem-škutarija vedno bolj širi, ako celo krogi, ki se smatrajo za narodne, tako razumejo svojo narodnost.
p Svetinje. Naše vojaško veteransko društvo je obhajalo dne 22. maja t. 1. slavnost razvitja društvene zastave na lep in slovesen način, za kar izreka društvo najprisrčnejšo zahvalo slavni duhovščini, kakor vlč. g. župniku BratuŠeku za blagoslovljenje zastave, vlč. g. Trafeniku, da so se potrudili k nam in nam v krasnih besedah razložili pomen zastave, potem g. majorju Janžeku, ki nas je povsod spremljal in navduševal vsa društva, posebno naše, da naj krepko nastopa pod zastavo, naj bi se vsi vojaki svetin-ske župnije zbrali pod njo, in ako treba, se postavili v bojno vrsto proti sovražniku; vse za vero, dom, cesarja. Zahvaljujemo se tudi kumici g. Alojziji Pihlar za krasen trak, kateri diči našo zastavo. Vsem blagim dobrotnikom, kateri so pripomogli k naši slavno-sti, da se je tako lepo obnesla. Vsem bratskim veteranskim in gasilnim društvom, katera se niso zbala dolgega pota in so prihitela k nam, da so slavnost povečala, kakor voj. veteransko društvo Ljutomer, Sv. Križ, Sv. Tomaž, Sv. Miklavž, deputacija Središče in Ptuj, tudi priv. strelsko društvo v Veržeju je nastopilo in pri sv. maši s štirikratnimi streli pozdravljalo slavnost. Obenem je nastopilo gasilno društvo Ivanjkovci in ,Cven. Vsem društvom se izreka najlepša zahvala. — Res lep praznik je bil 22. maj za svetinsko veteransko društvo, ki bo ostalo vsakemu društveniku v trajnem spominu.
p Lahonci. Tukaj je umrl dne 1. junija po dolgi in mučni bolezni 67 let stari, povsod spoštovani zidar Jakob Kosi. Svetila mu večna luč!
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Mladeniška zveza že sicer zelo lepo napreduje, pa vendar se še pozna, da ni spravila, vseli fantov pod svojo zastavo. Kajti udje naše mladeniške zveze ne bodo šli nikoli poštenega človeka na cesto pozdravljat s pestmi, kakor se je to v nedeljo, dne 22. m. m. zgodilo. Pošteni mladeniči so bili lepo pri pozni službi božji in so se po končanem opravilu veseli in popolnoma mirni ter nič hudega sluteči vračali na svoje domove. Neki najbolj razvpiti pretepači iz Savec so se pa zbrali pred gostilno g. Severja, in ko so prišli drugi od maše proti njim, so brez vsakega povoda obstopili in začeli pretepati poštenega in pridnega mladeniča Antona Majcen iz Se-janc. Dotični mislijo, da so si s tem zopet zaslužili iavorove vence, dobili bodo pa le kajho in imajo sramoto. Pač ni lepo za vas, iz katere so fantje zaradi pretepov tolikokrat zaprti, kakor iz Save, kajti če se kje fantje stepejo, vselej se sliši: Savčarji so bili zraven. Zdaj Še eno besedo dekletom: Vsaka naj sklene, da fanta, kateri se zmirom pretepa, niti ne pogleda, kajti če postaneš njegova žena, boš tudi ti velikokrat imela črno lakiran hrbet.
p Pavlovci. V ponedeljek je umrl Matjaž Ke-ček, oče Andreja Keček, župnika v Stoprcah v 79. letu svoje starosti. Pokojni je bil neumorno delaven kmet in jeklen katoliški značaj. Naročnik „Slovenskega Gospodarja" je bil menda od tistih dob, ko jo začel izhajati. Dasiravno zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se je krčevito branil vsake častne službe, — Bodi mu lahka žemljica! N. v m. p.!
p Stoprce. V CrmožiŠe na kmetijo Štefana Fi-šer, kateri se je lansko jesen ponesrečil s puško, dobili smo novega posestnika Jerneja Krošl. Kupil je na sodnijski dražbi Fišerjevo posestvo. Ni pa Še bil med nami četrt leta, ko ga je preteklo sredo v noči kar naenkrat megla vzela. V četrtek zjutraj ni bilo nič drugega videti, kakor prazna poslopja in od voznikov raztreseno slamo; s premičninami pa je Krošl potegnil nazaj k Sv. Florjanu.
p Sitež pri Stoprcah. V naši soseski imamo i-menitnega mizarja. Ker svoja dela v najlepši nemščini zjecla, zato ima toliko naročil, da ne more v našem domačem kraju dobiti dosti mizarskih pomočnikov, ampak si jih mora dobivati iz rajha. Eden teh pomočnikov pa ni samo mizarsko delal in litre praznil, ampak razlagal je tudi štajercijanski katekizem, ker je stoprški župnik bolan. Vendar mesto pohvale moral je k sodniji v Ptuj, in ko bi ne bil dokazal, da je bil „baje" pijan in ne čisto pri pameti, bi kašopihal. Najlepši vzgled pa je naš mizarski mojster svojim pomočnikom tudi v marljivem delu. On dela tako neumorno, da nima niti časa iti v krčmo, in se večkrat zjutraj pri „svojem" delu prebudi. Zato ga pa tudi Siidmarka podpira, ne sicer z naročili, ampak s kronicami.
Rogatec. S 1. junijem se je na železniški progi Grobelno—Rogatec upeljala večja hitrost osebnih vla-
kov. To je bila že skrajna potreba, kajti o rogaški železnici so se dosedaj glede hitrosti njenih vlakovj slišali čudni glasovi. VsJed večje hitrosti bosta Ro-f gatec in Slatina na vrednosti mnogo pridobila.
Vurberg. V vurberški občini dela Drava že ve5 let občutno Škodo. Dosti rodovitnih travnikov in njiv je že izpodkopala in jih še vedno izpodkopava. Zla* sti letos je nevarna, ker je dosti večja kot prejšnji 2 leti. Ako se tukaj Drava v kratkem ne bo regulirala, bomo postali prizadeti posestniki veliki siromaki. Mi prosimo, kričimo, a vse nič ne pomaga. Ce se v ka-t kem mestu živila podraže,» dobijo uradniki draginj-» ske doklade. Nas pa, ki smo pomoči tako gotrebni, nihče ne sliši. Ono nedeljo je bil dr. Ploj pri Sv* Janžu, a gotovo ni pogledal, kako škodo nam Drava dela. iT a gospod nas le takrat pozna, kadar so volitve. Vas pa, naše poslance, lepo prosimo, povejte vendar v Gradcu in na Dunaju, da se naš glas sliši, ker tudi mi moramo živeti.
p Ivanjkovci. Dne 12. junija t 1. z začetkom popoldne ob 8. ori Trši se v gostilni gospe Kralj javno zborovanje tukajšnje kmetijske podružnice, na katerem bode poročal delegat za glavno skupščino c. kr. kmetijske družbe v Gradcu o isti, ter predaval o vinarstvu g. deželni vinorejaki pristav Anton Pnklavec, K temu zborovanju vabi vse podružnične člane, kakor tudi vse iste, kateri se za to velevažno organizacijo zanimajo, najvljudveje ter pričakuje poinoštevilne udeležbe
načelstvo.
Ljutomerski okraj.
1 Kapela pri Radgoni. Tukajšnja Marijina družba si je oskrbela zastavo, katero so čč. šolske sestre v Mariboru prav lično izgotovile. Na Trojičko nedeljo, so jo kn. šk. duhovni ¡svetovalec in dekan veleč. g. Martin Jurkovič ob asistenci Sekovskega in Lavan-tinskega duhovnega svetovalca Em. S!ai;der-a in Pe-troskega župnika vlč. g. Martina Osenjaka slovesno blagoslovili ter družbine ude z ganljivim govorom spodbujali, naj ostanejo vedno dobri Marijini otroci, da bodo vredni njenega varstva in pomoči v življenju, zlasti pa ob smrtni uri. — Vsem bodi iskrena zalivala!
1 Iz Murskega polja. V torek, dne 24. maja je bila volitev okrajnih načelnikov za ljutomerski okraj. Voljen je zopet v zadnji perijodi pridobljeni g. Jože! Rajh, kmet na Moti. Delalo se je z dvema glasovoma večine od slovenske strani. Načelnika namestnik je g. Anton Mišja. V velikem posestvu so se Nemci vzdržali glasovanja in je voljen v okrajni odbor g. Franc Sršen, tržan v Ljutomeru. Iz industrije so morali voliti Slovenci nemškega odbornika, ker niso Slovenci imeli nobenega svojega moža kot industrijca, in je voljen v odbor g. Ozvald Honigman (Nemci so oddali svoje glasove g. Fridolinu Smid). Iz trga so volili Nemci g. Franca Sršen, tržana v Veržeju. Iz občin je voljen odbornik g. Anton Mišja, Nemci so se odteg^ nili volitvi. Iz plenuma sta voljena gg. Franc Dunaj, kmet v Cezanjevcih, in Anton Heric, kmet v Vučji vasi. Kakor Slovenci, tako kmetje, so lahko zadovoljni s tako izvolitvijo, kakoršne se niso nadjali. Pri plenarnih sejah imajo torej Slovenci jen glas večine, to je 16, Nemci 15 glasov. V odboru samem se bo pa tudi lahko delalo za kmetske in vse koristne gospodarske interese, ker je g. Ozvald Honigman priden in zmeren mož, čeprav je Nemec.
KonJIJkl okraj.
k Konjice. Umrla je v Dobrovi pri Konjicah vi nedeljo, dne 5. t. m. vrla, krščanska gospodinja in mati Marija Vodenik. N. v m. p.!
k Konjice. Marsikateri posestnik dolguje na ve-čih krajih razne manjše ali večje dolžne zneske. Večkrat smo že slišali, da bi ta ali oni najraje videl, ko bi imel ves svoj dolg pri enem upniku, kar je najboljše. Marsikateri je že tudi mislil, da bi si izposodil y kaki posojilnici denar in poplačal drugod, a se boji velikih stroškov. Vse tiste posestnike opozarjamo, da se to „prenašanje dolgov" lahko izvrši prav cenim potom, posebno, ker je v veljavi od 22. febr. 1907., drž. zak. št. 49, novi, tako zvani „konverzijski zakon", ki ima v tem jako velike olajšave. Kdor bi mislil tako zložiti dolg in bi iskal pomoči v kaki posojilnici, naj le pride vprašat v našo Kmečko hranilnico in posojilnico, kjer bo rade volje dobil pameten svet, kakor že marsikdo drugi. — Sitnosti, ki jih v tem oziru delajo nekatere šparkase in liberalne posojilnice, se ni treba ustrašiti, ker se bo take gospode na primeren način poučilo, da za nje tudi veljajo postave. Gospodje liberalci, sami ste si krivi, da. ni vse tako, kakor bi vi radi; torej nikar se ne jezite, bi vam znalo Škodovati. Svoji k svojim.
k Konjice. ..Naprednim možem" konjiškim v premislek: O kateri gostilni v trgu se največ govori?, Zakaj? — Od kedai je odpravljena policijska ura?, Policijska oblast, kie si ? Tu lahko rogovili in razgraja kdor hoče in kadar hoče. — SI. c. kr. okr. glavarstvo in sodišče naj blagovoljno pazita na to, da no bodo gotovi uradniki naše slovenske zavesti žalili s potvarjanjem slovenskih imen in izključno nemškim uradovanjem. C. kr. ljudje imajo najmanj pravice, kršiti narodne pravice. Capito! — Znani nemški učitelj, uči se takta! - V slovenski okoliški šoli se „haj-la"; pri kom? — V Lavričevi tovarni ni vse, kakor bi moralo biti; opozarjamo stariše, naj svoja dekleta varujejo in branijo pred škodljivim pohujšanjem.
Slovenci! Podpirajte svoje somišljenike!
J3<
Celjski okra).
c, Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi y nedeljo, dne 12. junija ob 3. uri popoldne pri čebelnjaku g. Hartmana na Vranskem poučni shod. Vsi čebelarji in prijatelji istih se prijazno vabijo.
o Obesil se je pri Koštomaju za Voglajno pri Celju 26letni Westenov delavec Tičar na nekem drevesu. Vzrok čina je baje nesrečna ljubezen. Leopold iTičar je doma s Krškega. Bil je že enkrat v norišnici. .j
c Birmo vanje v Laškem dekanatu. Od 28. maja do 4. junija so se v Laškem dekanatu mudili prevzvi-Šeni gospod knezoškof z namenom, da podele vernikom duhovnih dobrot, da jim oznanjujejo božjo besedo, zlasti, dji potrde otroke po zakramentu sv. birme. Duhovniki in verniki so svojega nadpastirja povsod sprejemali ¡u pozdravljali z velikim veseljem in s srčno radostjo. Ob cestah in potih je bilo gledati cele vrste zelenih drevesc, in številne, vkusno ozaljšane slavoloke s pozdravnimi napisi, ki so izražali ljubezen, vdanost in hvaležnost vernega ljudstva do svete Cerkve in do njenih/zastopnikov. - V Laškem trgu so se pre-vzvišenemu knezu poklonili: celjski ökr. glavar, g. namestn. svetnik baron Müller, celjski opat Ogradi, zastopniki trške občine ter raznih uradov. Tukaj je bilo v nadžupnijski cerkvi dne 29. maja 947, dne 30. maja pa 242 birmancev, ki so se zbrali iz trga ter iz sosednjih župnij, v katerih letos ni bilo birme. Med potom v Loko so mil. nadpastir dne 30. maja obiskali lično „prenovljeno župnijsko cerkev sv. Marjete pri Rimskih toplicah, in trg Radeče, kjer se pod vodstvom vnetega župnika g. F. Hiersche pravkar vrše priprave zä zidanje nove župnijske cerkve. — V Loki, kjer so se poleg duhovščine in šolske mladine sprejema udeležili: grajščak Jan. Jakše, občinski zastop, krajni Šolski svet, požarna bramba, izobraževalno društvo in Marijina družba, je bilo dne 31. maja bir-manih 422 otrok. — V Trbovljah je prevzvišene-ga kneza na kolodvoru pozdravil okrajni šolski nadzornik in župan g. Vodušek z občinskim odborom, ravnatelj rudokopa g. Heinrich, žn načelnik veterancev g. Krastnig; pri sprejemu v Trbovljah pa: domača duhovščina, šolska mladina, Marijina družba, veteransko društvo in društvo „Orlov". Vzorni red in iz-vrstrii uspeh pri izkušnji izredno mnogobrojne šolske mladine, je vse navzoče iznenadil. Drugi dan, 1. junij^1 je v Štirih oddelkih, nad katerega vsakim je bil izvršen birmanski obred od začetka do konca, prejelo svero potrdbo 1418 birmancev. Na potu iz Trbovelj v Dol',sta v Hrastniku prevzvišenega nadpastirja pozdravila ravnatelja kemiške tovarne, gg. Fr. pl. Bürgerin R. Diermayr s svojim ^uradniškim osobjem. — V D o 1 u so mil. knez dne 1. junija na večer po šolski izkušnji z duhovniki vred opravili juterne in hval-nerifnolitve pred sv. ostanki za dva stranska oltarja, ki sta bila dne 2. junija posvečena, eden v čast blaž. Devici Mariji, drugi v Čast sv. Barbari. Izdelal ju je kamnosek' V. Camernik za skupno ceno 10.600 K. De-lonfä'tä, deloma drugi dan, 3. junija so mil. nadpastir blagoslovili kipe bi. D. Marije, sv. Janeza in sv. Jopfa, sv. Barbare, sv. Ane in sv. Joahima na obeh stranskih oltarjih, razno oltarno opravo, kipe sv. apostolov Jakoba st., Petra, Pavla, Simona in Andreja ter vstalega Zveličarja na glavnem oltarju, kip dobrega Pastirja nad prižnico, in (dve novi izpovedniei, kateri je izgotovil župan radečki, g. Jak. RiŽner, za 484 K. S potrdbo 794 birmancev, s posvetitvijo presv. Srcu Ježtisovemu ter z zahvalno pesmijo Te Deum lauda-mtfä'je bila na praznik Srca Jezusovega ganljivo kon-öarifi tridnevna, za Dol zgodovinsko znamenita svečano^!: — Pri Sv. Lenartu nad Laškim, kjer je bila tiirma zadnjikrat pred 42 leti, so dne 4. junija pre-vzvfšeni nadpastir s pridižnice imenovali mč. g. de-kaiia dr. Fr. Kruljc za kn. šk. duhovnega svetovalca, birthali 303 otroke ter završili truda in napora polno deiö v razsežnem Laškem dekanatu, ki je Štel skupaj '4128 birmancev. — Naj to delo, zlasti blagodejne više-pastirske nauke o sredstvih za ohranitev sv. vere, o milostih sv. birme, o virih milosti in miru, o daljni in bližnji pripravi na smrt, o češčenju presv. Srca Jezusovega in o zahvali za dobrote božje — trajno po-trdf vsedobri Bog s svojo vsemogočno milostjo!
m
c Trbovlje. Od marsikaterega, tudi od „naših" si slišal mnogokrat: V Trbovljah ne bo nikdar dru-društvenega doma. Toda glejte, zidovje je že dovršeno, dela se že streha za dr. dom. Cez dva meseca bo vse dogotovljeno. Ker bo pa stavba stala precejšnjo svoto denarja, zato prosi podpisani odbor rodoljube in pristaše S. L. S., naj žrtvujejo nekaj kronic bodisi v zlatu ali srebru, ali vrednostnem papirju za društveni dom. — Odbor za zgradbo društvenega doma v Trbovljah.
c Trbovlje. V kratkem obišče naš industrielen kraj cesarski namestnik grof Clary.
. c Birma se je v Trbovljah prav dobro obnesla. Občina je darovala 200 K v ta namen, da se knezo-škpf dostojno sprejmejo, za uboge birmance je pa tudi darovala 200 K. Knezoškofov prihod dne 31. maja ob 5: uri popoldne je bil sijajen. Gospod župan Vodušek je na čelu Štirih občinskih odbornikov že na kolodvoru pozdravil nadpastirja, ikjer ga je pozdravil tudi ravnatelj trboveljske premogokopne družbe in pa načelnik veterancev. Tukaj je velikanski slavolok pozdravljal nadpastirja z besedami: Slava njemu, ki prjde v imenu Gospodovem! Med streljanjem topičev irj zvonenjem je pozdravila prevzvišenega Šolarica v
imenu 2000 šolskih otrok. Tudi odrasla mladina je pozdravila svojega nadpastirja s tem, da ga je dekliška Marijina družba sprejela z zastavo, pozdravila in mu izročila krasen šopek, iantje pa so se kot neustrašeni Orli v kroju klanjali INjih ekscelenci in jih spremljali v cerkev. Med potjo tja je bil postavljen v pravem pomenu besede vel." ..aski slavolok z napisom: Dobro došli, Nadpastir, in pa: Benedictus, qui venit in nomine Domini! Naslednji dan dne 1. junija so knezoškof podelili zakrament svete birme 1428 birmancem. Dal Bog, da bi svojega, nad vse ljubljenega nadpastirja kmalu videli zdravega v svoji sredini.
c Griže. V nedeljo, dne 5. t. m. okoli "A na 6. uro, je strela udarila v kozolec Avgusta Golavšek, p. d. Steflak, in ga do tal upepelila. — Bog nas varuj takih nesreč!
c Velika Pirešica. Izgubil se je dne 26. maja okoli 40 let stari slaboumni gluhonemi iožef Razbor-nik, rojen v St. Janžu na Vinski gori. Izmaknil je službeno knjižico in pobegnil. Dan poprej je govoril o samomoru. Kdor bi vedel zanj ali kaj o njem, se prosi, da naznani na občino Velika Pirešica ali pa gospodarju Jernej Veber v St. Jungerti, p. Žalec, kateremu je bil izročen v dosmrtno oskrbovanje. Stroški se povrnejo.
c Sv. Stefan pri Žusmu. Letošnjo zimo se je o-ženil tukaj 25 let stari hlapec Martin Pistivšek z Marijo Kocen v Babnigori. Med njima pa ni bilo zakonske edinosti,1 ker je žena večkrat potrebovala denarja, kojega pa mož, ki si je z marljivostjo in varčnostjo nekaj stotin kron prihranil, ni hotel vedno dajati. Radi tega je bil med njima večkrat prepir, katerega je tudi njena mati, 56 let stara samska Liza Kocen, netila. Zadnji teden je vzela žena svojemu možu na tihem nekoliko denarja in ga v trgovini izdala, kar je pozneje na moževo vprašanje tudi priznala. Radi tega sta se v soboto zjutraj, dne 4. t. m. zopet prepirala. Mati Liza je v bližini okopavala krompir. Kakor navadno, se je tudi sedaj postavila za svojo hčer; začela je moža zbadati, kar ga je toliko razkačilo, da je planil proti njej, ji izdrl motiko iz rok, in jo z isto s tako silo udaril po glavi, da se je takoj mrtva zgrudila na tla. Žena, ki je dobila tudi eno po hrbtu, je sicer priskočila materi na pomoč, pa je bilo že prepozno. Nesrečni ubijalec se je takoj; javil sam šmarske-mu sodišču, kjer čaka preiskave in kazni. Pač žalosten nasledek jeze, prepira in kletve.
c St. Pavel pri Preboldu. Mesto venca na grob umrlemu prijatelju in dobrotniku društva č. g. Mihaelu Plešnik-u, daroval je odbor kat. izobr. društva v St. Pavlu p. P. „Slovenski Straži" 15 K.
c Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem priredi (poučno zborovanje v nedeljo, dne 19. junija t. 1. popoldne po večer-nicah, na kojem bo predaval deželni potovalni učitelj g. JelovŠek o živinoreji in o novi tozadevni postavi proti kužnim boleznim. Zeli se obilne udeležbe.
c St. Jurij ob ju2. žel. Lepa hvala dopisniku, ki pošilja občinskim odbornikom žaljiva pisma. Morebiti se mu je njegovo ime že toliko zamerilo, da ga ne zna podpisati. Zelo mu je žal za lovom, ki ga je na dražbi vzelo celjsko lovsko društvo. Menim, da bi bilo za dopisnika boljše, da doma koruzo okoplje. Že celih 40 dni čakamo, kedaj bo pobiral podpise po okoliški občini, da bo popravil krivico, ki jo je baje zakrivil občinski odbor s tem, da ni dobil dopisnik lova.
Bretlild okraji
b Nemška kultura v Brežicah Še vendar ni izumrla. Smo se že bali za njo. Ob priliki nedeljskega zborovanja „Save" so jo vsaj malo hoteli zopet pokazati. Ko sta zvečer po shodu oba gg. poslanca v družbi brežiških Slovencev šla v mesto, je na cesti nek precej obširen „steber" tukajšnjega nemštva v čudni družbi nekaj čvekal o „izobraženem ljudstvu". Kmalu nato pa se dotična družbica poda za plot neke hiše ob cesti, ter začne tam gnati tako čudovito, napol indijansko, napol živalskp vpitje za Slovenci, da je menda že Halleyev komet začel z repom odmigavati. Hajl svobodna neumnost!
b Zakot pri Brežicah. Na javnem shoidu katoliškega političnega društva „Sava" sta v nedeljo, dne 29, majnika govorila tukaj oba naša poslanca gg. Fr. Pišek in dr. Benkovič. Prvi je največ govoril o gospodarskih zadevah, posebno še o nevarnosti za živinorejce, ako bo smela Srbija k nam uvažati živino. E-dina pomoč je — samopomoč, in v to svrho se je ustanovila za Slovenski Stajer zadruga za vnovčevanje ali prodajo živine, koje namen je g. poslanec zelo razumljivo obrazložil. Vse je odobravalo njegove besede in novo zadrugo ter se je za isto nazadnje izvolil tudi krajevni pododbor. G. dr. Benkovič je potem v obširnem govoru pojasnil dosedanje boje poslancev Km. zveze na Dunaju in v Gradcu ter vzroke njihove opozicije v državnem, oziroma njih obstrukcije v deželnem zboru, ki Še zdaj ni zlomljena vkljub vsem lažem mazačev po liberalnih listih. -Z navdušenjem so zbo-rovalci po predsedniku č. g. Župniku Potovšeku izrekli poslancema zahvalo in svoje popolno zaupanje. — Neverjetno je samo, kako morejo brežiški okoličani kazati tako malo zanimanja za toliko važne zadeve, da so jih Artičani s svojo številno udeležbo mogli tako osramotiti!
b Sevnica. Dne 24. majnika bil je za nas sevni-ške mladenke veličastni praznik. Srčno veselje nas je navdajalo, ko smo se zbrale na GraŠki gori. i Kako krasno so se razlegale mile slovenske pesmice! In
koliko lepega nam je povedal g. župnik Gomilšek. S6 sedaj nam njegove krasne besede zvenijo v ušesih; Srčna hvala mu za to težavno delo in trud, katerega > je imel za naš blagor. Bbg pa naj blagoslavlja njegovo tako lepo delo. — Jožefa Senica. Amalija Bonač* Drobne Ana. Noža, Terezija, Uršula Volk. Alojzija Fon. Jožefa Drobne.
b Planina. Že pred kakimi petimi leti mi je pravil neki odlični mož, ki je tudi odbornik občine trg Planina, da bo občina- takoj naročila slovenski občinski pečat in da se bo od zanaprej slovensko urado-valo. Pa čujte, do danes je Še vse pri starem. Možje odborniki Planinskega trga, se ne sramujete, da vpričo vas, ko ste vendar sami Slovenci, župan Šešerko nemško uraduje? Proč z nemškim občinskim pečatom, proč z nemškim uradovanjem,' naj ne bo naša lepa Planina zavetišče nemčurjev. — Kmet, ki vse to opazuje.
b Dobje pri Planini. Pravo! S kako lepim konjičkom smo se vozili po cesti! Kaj ne, da nas je bilo lepo videti? Gospod dopisnik, povem ti, da ko bi imel ti takšnega „zmaja" v hlevu, bi se tudi vozil, in po svojih mislih še bolj imponiral, kakor smo mi. Vidi se iz celega, da dotični ni dopisUn, ampak\dopisunček, ker je tako etročji, da take vsakdanje reči trosi med svet. Kar se tiče predstave v Dobju, ti povemo v toliko, da moraš prej igro prav „kunštno" skomponirati, potem pa če bo ugodna, ti jo predstavljamo! Kakor se je vsaka igra dobro obnesla, tako bi bila ta najbrž preotročja, ker Še nimaš prakse. V vsem drugem ti povemo: Pometi prej smeti pred svojim pragom, potem pa pridi v Zapeče, ter nas lepo pouči, ako znaš, in hvaležni ti boclemo! Nasvetujemo ti pa, da nas ne ob-rekuješ več v tako umazanih listih, kakor je „Narodni List", kajti več, kakor ti in „Narodni List" skupaj, smo vredni mi! Mi smo trdni, in takšen, kakor si ti, nas ne omaje! Vemo, da nas težko gledaš! Kaj ne, da smo grozni „klerikalni zmaji". Capito! — Zapečki-fant-je.
b Malikamen. iTukaj pri nas je letos obetala narava še precej ugodno letino; ali v nedeljo popoldan, dne 5. t. m. pridrvili so se tudi nad naš, sicer mirni kraj črni oblaki, in iz njih se je vsulo ledeno zrnje, toča, ki je klestila četrt ure, tako, da jo je bilo še pozno na večer dobiti pod kapom. — Ubogi kmeti
Šoštanj, Slov. Gradec, Marenberg, Gornjigrad.
Kandidat Slov. kmečke zveze je:
dr. Kari Verstovšek,
c. kr. profesor, Maribor. Volitev |e v pondeljeK, dne 4. julija 1910.
Rečica.
V, nedeljo se je pri nas predstavil kandidat za ■ državnozborske volitve deželni poslanec dr< K, Verstovšek. Shod je bil po rani maši pri gospodu Stig-lieu, po domače Prislanu.
Zbrali so se v lepem številu možje-veljaki, katere je pozdravil odbornik S. K. Z. gospod TurnŠek ml., ki je vodil zborovanje.
Gospod TurnŠek je uvodoma v dolgem govoru pojasnil pomen državnozborskih volitev in vspodbujal navzoče, da se vsi udeležijo volitve dne 4. julija in pokažejo zopet svetu, da so kakor vedno vneti pristaši S. K. Z. V jedrnatih besedah je označil delovanje kandidata in prav toplo priporočal' njegovo kandidaturo.
Nato je deželni poslanec ' gospod dr. K. V e r-s t o v Š e k razvijal obširno svoj program, ki je bil od navzočih z navdušenjem sprejet. Zlasti so volilci odobravali njegova izvajanja o delovanju poslancev S. K, Z. za ¡vsestranski napredek gospodarstva na Spodnjem Štajerskem. Vsi so sklenili, da bodo delovali na to, da Rečica zopet soglasno voli kandidata dr, K. V e r s t o v Š e k a.
Ljubno.
Po drugem opravilu smo se zbrali v gostilni g. Petka v prav lepem fetevilu, da, bi slišali že nam po vstrajnem delovanju znanega kandidata S. K. Z. dr.-K. Verstovšek a.
Na predlog gospoda Petka si shod izvoli gospoda, župnika Dekortija za predsednika, ' ki predstavi kandidata.
Prof. dr. Verstovšek, burno pozdravljen, razvija svoj program, ki je program S. K. Z. Njegove besede so navdušile naše može. Občudovali smo njegov jasen in odločen program, s katerim gre v boj za S.-K. Z. Marsikatero bridko resnico so morali slišali nasprotniki, ki so se udeležili shoda.
Govornik je bičal lažnjiva in ostudna poročila celjskih listov in; pa tolovajsko početje nasprotnikov« Omiloval je zlasti še poštene imože, ki so zgrešili svo-» jo pot in vstopili v stranko celjskih' gos podi čev.
iiiifSiSÜT^ 1; r» ju¿.^t..'.. ^ji&i«• .i... -k: .1:.
.f/rrai
' - Soglasno se je sprejela kandidatura. Vsi gremo do zadnjega, moža na volišče dne 4. julija in oddamo svoj glas za kandidata S. K. Z. dr. K. Ver-stovšeka. Navduš3nje je bilo veliko.
Mozirje.
Dasiravno so bile pri treh bližnjih cerkvah lepe nedelje in je popoldan kar curkoma lilo, se je -vendar zbralo po večerni cah mnogo vrlih, dobrih mož iz možirske okolice v bralnem društvu.
Shodu je predsedoval gospod ¡Cesar, ki je v jedrnatih besedah opozarjal na volilna borbo in podelil besedo kandidatu gospodu dr. V e r s t ovšeku,
Ta je razvil svoj gospodarski program in označil pot, katero hoče hoditi,.' če bode izvoljen poslancem. Njegove besede so prišle iz srca in so segala v srca navzočih. Možje so obžalovali, da je bila taka nevihta in se ni zbrala cela ttnozirska okolica, da bi
slišala kandidata S. K. Z.
Gospod Vasle je navduševal navzoče, da delujejo med sosedi, da se vsi udeležijo volitev in pokažejo zopet soglasno, da je mozirska okolica Še vedno do zadnjega moža v taboru S. .K. Z. Hudo je bičal gospod Vasle ŠO grdo početje celjskih umazanih listov.
Gospod tajnik okoliške občine jet navdušeno govoril o marsikaterih ranah kmečkega stanu in prosil poslance S. K. Z., da delujejo na to, da se kmetu v marsikaterih rečeh ne prizadene škoda. Shod je bil zelo zanimiv in poučen.
Solčava.
Po drugem opravilu smo se zbrali vsi Solčav-čanii pri gospodu Sturmu, kjer je bil shod S.i K. Z. iTo je bil sploh prvi shod pri nas. Hvaležni smo S. K. Z., da ne pozabi svojih vrlih pristašev v Solčavi.
Poslanec PiŠek je nam v poljudnih besedah o-značil delovanje S. K. Z, Vsi smo se veselili njegovih prepričevalnih izvajanj .i
Zborovanje je bilo jako živahno. Možje so stavili razna vprašanja' in prosili poslanca' «a razne nasvete. Niti enega ugovora ni bilo proti kandidaturi prof. dr. VerstovŠeka.
Prepričani smo po njegovem delovanju v deželnem zboru, da bode on tudi kot državni poslanec zastopal vrlo naš okraj; zato gremo tudi vsi na volišče in volimo dr, ¡V e r s t o v š e k a, do katerega imamo popolno zaupanje. Želimo le, da nas on sam kmalu po volitvah obišče.
Luče.
V	naši zgornji Savinski dolini shodi Ta vest nas je vse razveselila in zbrali smo se v mnogobroj-nem Številu.; Mi smo do zadnjega moža pristaši S. K.: Z., ker dobro poznamo delovanje te tvelevažne organizacije.
Posebno nas je pa veselilo, ker smo slišali sedaj enkrat našega priljubljenega -Pišeka, ki je nam razlagal razna gospodarska vprašanja.
.v, Zborovalna soba je bila natlačeno polna in s pazljivostjo smo poslušali odposlanca S. K. Z., ko je poročal o delovanju naših poslancev v deželnem in državnem zboru. Vsi smo 66 izrekli za kandidata S, K. IZ., prof. dr. V e r s t o v š e ¡k a; saj poznamo njegovo vstrajno in požrtvovalno delovanje za slovensko spodnješltajersko ljudstvo.,
Po govoru poslanca Pišeka je pajtopleje priporočal ' Še gospod župnik LekŠe * gospoda kandidata. ¡Zanimanje za te volitve je pri nas veliko. Zmaga bode naša!
Zavodnje.
V	cerkveni hiši se Je vršil po maši volilni shod, katerega se je ¡udeležilo lepo fetevilo mož in mladeni-Čev iz oele župnije.
Shodu je predsedoval gospod Rožman, ki je pozdravil zborovalce, in podelil besedo gospodu Vlado Pušenjaku iz Maribora, ld je v jedno uro trajajočem govoru razvil program S. K. iZ. in njenega kandidata gospoda dr. V e r s t o v Š e k a.
Zborovalci so pritrjevali izvajanjem govornika; s klicem: Živel naš kandidat gospod dr. V e r s t o v-8 e k! so je zaključil lepo uspeli shod.
St. Janž na Peči.
Kljub dvem liberalnim shodom, katera je napovedala liberalna stranka pri nas predpoldan in popoldan, se je zbralo nad 100 mož in mladeničev v gostilni gospoda Zagerja. Za predsednika je bil izvoljen gospod Marko Kroilič, kateri je v jedrnatih besedah pozdravil vse navzoče in podelil besedo gosp. iVlad. Pušenjaku iz Maribora.
Govornik je v poljudnih besedah orisal naš notranji in zunanji politični jpoložaj,' osvetlil naše državno gospodarstvo, govoril o finančni reformi, ter razvil kmečki program. Izvajanja so našla navdušen odmev in odobravanje volilcev. Kandidatura dr. K.-¡VerstovŠeka je bila soglasno sprejeta.
Ljudje so primerjali predpoldanski shod s tem shodom in zbijali šale na račun kandidata Kaca. ¡Vkljub velikanski agitaciji župana se je zbralo na liberalnem shodu 35 ljudi, med temi več otrok in tudi žensk, kojim je v imenu kandidata govoril urednik Lesničar iz Celja. Kandidat Kac je tudi „govoril" in povedal strmečim zborovalcem, da je njih kandidat, da (bo delal za kmečke koristi in da prosi za glasove. Več ni znal povedati. Se tisti, ki so bili na liberalnem shodu, !so izjavili, f da ne bodo volili Kaca. 'Kako ugodno je vplival nastop Kaca, najbolj dokazuje dejstvo, da je predsednik Kacevega shoda prišel k
našemu shodu in z največjim navdušenjem glasoval za našega kandidata.
s Liberalni kandidat Kac ne zna govoriti. In vendar je prva naloga ljudskega zastopnika, da z zgovorno besedo brani koristi svojih volilcev. Kako jih bo Kac neki branil? Ali z molčečnostjo? Na shodu v Št. Janžu ni mogel spraviti pet stavkov skupaj, zanj so govorili drugi. Ali bodo tudi na Dunaj hodili celjski liberalci namesto Kaca govoriti? Ali b: tudi tam znani Vrečko zanj mislil? Taka vprašanja se vsiljujejo večini volilcev, in četudi proti Kacu nič nimajo, vendar ga omilujejo, da liberalci izrabljajo nezmožnost ubogega revčka ter ga pošiljajo v boj, v katerem nima upati zmage.
s Kandidat za silo. Liberalci so se šele nazadnje, ko so bili že v največji zadregi, poprijeli Kaca, ker ga smatrajo sami za nesposobnega, češ, ta bo še manj storil, nego Ježovnik. Se dne 29. maja, predno so prišli celjski doktorji v "Slovenjgradec, postavljat kandidate, so telegrafično ponujali drugim možem kandidaturo. Toda vsi so odklonili, ker niso hoteli za Celjane v ogenj po kostanj. Kac edini se je tudi v tem oziru izkazal kot kratkovidea mož ter šel Celjanom na limanice.	y.
s Na življenje ali smrt!, Da hočejo liberalci delati pri nadomestni volitvi z nasiljem in surovostjo, naznanili so v obeh svojih celjskih listih na uvodnem mestu z besedami: „V boj na življenje ali smrt za Kaca!" Pri napadu na Žebota so začeli izvajati svoje geslo ter hoteli pri njem izvršiti na smrt. Srečen slučaj je hotel, da se jim tolovajski napad ni posrečil. Razven nasilja in surovosti pa hočejo delati tudi z denarjem. Svojemu nesposobnemu kandidatu hočejo! mandat kupiti. V Štev. 22. „Narodnega Lista" so objavili oklic, v katerem stoji: „Volilni boj zahteva ogromne žrtve. Priskočite na pomoč s prispevki za narodni sklad!" Vsa sredstva se bodo uporabljala torej za Kaca, denar, nasilje in surovost. Toda volilci so značaj-ni in trezni možje, ki si bodo dne 4. julija volili svojega zastopnika, ne pa slepega pristaša celjskih liberalcev.
s Hell, Kac! NemŠkutarska stranka ne namerava postaviti lastnega kandidata, ampak poziva svoje verne, naj volijo veletržca lin velekandidata Joha-na Katza proti dr. Karolu Verstovšeku. Sedaj naj pa Še kdo dvomi o tesni zvezi med liberalci in štajerci-janoi, ki smo jo že tolikokrat poudarjali!
s Zveza Narodne stranke p Štajercijanci se bo zopet jasno pokazala pri nadomestni volitvi za državni zbor v slovenjegraškem volilnem okraju. Narodna stranka kot ledična punca je začela koketno snubiti štajercijanskega vdovca. Zakon se bo vršil dne 4. julija. Oklicalo se bo parček postavno po trikrat v „Štajercu" in „Narodnem Listu", in dodatno večkrat v „N. Dnevniku",:
s Velenje. Na Binkoštnb nedeljo zvečer se je krojač A. Paternevž vsled pijanosti pobil, da je drugi dan tudi brez sv. zakramentov umrl. Nesrečna pijanost! Bodite vendar bolj zmerni! Pa pijača, ta pač mora biti, ko bi tudi vse zapravil, in Še druge v nesrečo zapelje. Bog je pravičen.
s St. Ilj. V Kavčah pri Velenju je bilo pred tremi tedni en večer Frančiški Potočnik nekaj perila ukradenega, ki je imela namočeno v škafu pri studencu. Drugi dan so takoj naznanili orožništvu, da se je začela preiskava. Tega se je tat tako prestrašil, da je tretji večer odnesel perilo čisto na nasprotno stran k poštenemu kmetu ter ga tam na stežaj razobesil, ¡ho-teč njega kot tatu ovaditi. Tat res misli, da se dajo orožniki tako kmalu speljati na led.
Šmartno ob Paki. Zadela me je izvenredna čast, da se je nek privandram dopisnik v zadnjem „Narodnem Listu" med drugim obregnil tudi ob mojo malenkost. Moj namen ni, se prerekati z blebetavim dopisnikom, oziroma z njegovim suflerjem, kaj je res in kaj ni res. Zakaj? To bi bilo pod mojo častjo. No, ker sem pa precej muhast, in ker me je počastil s stavkom: „hoče pač imeti povsod vodstvo itd.," poživljam vas, dragi Pačani, dne 4. julija vsi na volišče z glasovnicami, na kojih bodi napisano: „Dr. Karol Verstovšek, profesor v Mariboru," katerega so določili za kandidata naši zaupniki v Smartnem pri Velenju, in katerega nam priporoča Kmečka Zveza. To naj bo odgovor na laži, nagromadene v omenjenem dopisu. — Dopisniku v tolažbo pa bodi povedano, da z napadi v „Narodnem Listu" ne bode spravil iz ravnotežja Steblovnikovega FranČeka. — Pripomba: Da se bodemo drugič lažje pomenili, kje je resnica, poživljam dopisnika, naj se drugič podpiše, kot sem storil jaz, in naj se ne skriva za hrbet urednika, drugače je in ostane lažnjivec.
s Šmartno ob Paki. Več mojih znancev me je že vprašalo, zakaj ne odgovorim na dopis v „Narodnem Listu", v katerem me neka prismoda napada. Odgovarjam tem polom: 1. Za dopis „Narodnega Lista" sem izvedel Šele pred par dnevi. 2. Na lajanje psov in na dopise „Narodnega Lista" in „Narodnega Dnevnika" sploh ne reagiram. 3. Bog daj norcem pamet, posebno pa še dopisniku „Narodnega Lista", kateremu je manjka velika mera. — F. Klančnik, organist.
s Šmartno ob Paki V Štev. 27. takozvanega „Narodnega Lista" je neki nam dobro znani dopisun zmazal dopis, ki je zrcalo vse hudobije, zlobnosti in podlosti dopisunove, ter krasno slika njegove duševne, napredne zmožnosti in olike. Cel dopis ni drugega, kakor ostudno, nesramno, uprav cigansko lažnjivo napadanje našega veleuglednega in velespoštovanega g. župana M. PirtoŠeka. 2e iz tega, da piše priimek g. župana za „Pristošeka", se vidi, da ga je morala
strast sovraštva (in menda tudi zavisti, kaj ?) "Tako prevzeti, da so mu kolesca v glavi skočila iz reda, ali pa se je „ta kratkega" tako nalezel, da ga je pamet zapustila. Ni moj namen, g. župana na dolgo in široko zagovarjati, ker tega ni treba. Naše ljudstvo ga dobro pozna in ljubi in tem bolj obsoja peklensko hudobijo dopisunovo. Vsak občan dobro ve, da je vše pi-sarjenje o g. županu v „Narodnem Listu" grda iflfhu-dobna laž. Posebno glede razdelitve sena je dosegel dopisnik rekord v lažnjivosti. G. župan je razdelif seno posestnikom, katere je imenovalo c. kr. okrajno glavarstvo, Šele potem, kar je ostalo, so dobili drugi, ki so tudi prosili, brez ozira na to, kateri stranki kdo pripada. Gospod župan si zaslužnega križca prav nič ne želi, ker mu kot pametnemu možu prav nič ni za čast. Pač pa dobro vemo, da si dopisnik „Narodnega Lista" in okoli njega zbrana klika želi vso nadvlado v občini, toda pošteno, krščansko misleče ljudstvo jim je za vselej to veselje in sladke nade uničilo. Kani ste prijadrali, dragi liberaloni, s svojo politiko? Pred vami prepad, za vami prepad, rešitve od nikoder. Na razvalinah svoje nekdanje oblasti in nadvlade lahko k večjemu zapojete: Oh zdaj pa nikdar, nikdar več, oblast in vse je preč! Res, za poginit! Rešenika in tolažnika pa ni od nikoder, in žalostno kričijo ubčgo liberalne pare: Usmilite se nas, usmilite se nas, ivsaj Vi g. dr. Kukovee, ker roka klerikalcev nas je močno, močno Zadela.
s Šmartno ob Paki. Grilov očka, katerim se j® pred letom županski stolec tako preobrnil, da Še niti v odbor niso prišli, bi radi zopet organizirali s^ojo četico za Kaca. Pa si nič kaj ne upajo, ker že itak nami cikajo v socijaldemokraški tabor. Edino Kliner, iz katerega življenja bi se dalo veliko napisati, Š^ni izgubil uDania na zmago liberalcev. V tej domišljavosti ga med drugimi liberalnimi priveski tolaži tudi ne-kn bivše dekle, ki je huda liberalna politikarica. Kaki? se bodo ti „kremenjaki" znadučiteljemiWeberjem na čelu, obnašali v volilnem boju, sporočim vam drugič.
Opazovalec.
s Sv. Anton na Pohorju. Naš ljubi Sv. Anton je bil dosedaj po časnikih malo poznan. Pa prvi volilni shod mu je pridobil ime, katero se skoro na prvem mestu čita po liberalnih in krščanskih časnikih. G. Zebot je bil od treh zlikovcevi napaden. Gospod župnik Panič je bil od poštenih (?) kmetov dejansko napaden, in čuj in strmi svet: „klerikalci" začnejo s pretepi volilni boj. Res smešen je liberalec v svoji strasti; pametno misliti ne more več. — Važno besedo med liberalci pri Sv. Antonu ima mladi Petrek. Bogat je ta mladi Petrek in silno tih. Pa tiha voda ima globoko strugo; tudi tiha Petrekova duša je polna liberalizma, ki pa mu ga baje narekuje mogočni Pahernik. Ta Petrek je poln političnih skrbi, kako bi se razširil med tukajšnjim ljudstvom „Narodni List". Mi pa vam kličemo: dragi Antonjevčani, pometite, z lažnjivim celjskim kljukcem iz svojih hiš. Berite dobre časnike. Dobri časniki so vaši prijatelji.
c Gornjigrad. Načelništvo in nadzorništvo;
Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu jo v svoji seji dne 6. junija sklenilo soglasno, svojei^u dosedanjemu udu Antonu Berk, kaplanu pri Sv. Barbari vi Halozah, izreči javno zahvalo za njegovo Neumorno delovanje, katero je razvijal kot tajnik in odbornik tega denarnega zavoda. Kličemo Vam, g. kaplan : Bog blagoslovi Vaše delo tudi v Vaši tnovi službi!— Načelništvo Kmečke hranilnice in posojilnjge v Gornjem gradu.
c Gornjigrad. Hitro mine čas, dan za dnevojn, teden za tednom, mesec za mesecem in leto za letom. Prišel je tudi čas, katerega ne bomo hvaležni župlja-ni tako kmalu pozabili. Poslovil se je namreč od nas naš neumorno delavni č. g. kaplan, „znani" Berk. Res, znan je bil naš č. g. kaplan po svojem neustisa-šenem nastopanju v prid slovenskega katoliškega naroda v Gornjem gradu, pa tudi drugod, kjer je ob mnogih prilikah govoril posebno o narodni organizaciji, in kjer je Še posebno spodbujal ljudstvo k narodnemu delu. jKar je dobro mislečih, značajnih Gorijje-grajčanov, nas je vest, da nas č. g. Anton Berk ea-pustij hudo zadela. Z njim je izgubilo naše izobraževalno društvo požrtvovalnega Člana in vnetega govornika, voditelja in obenem tajnika. Haložanom častita-mo, da so svojemu bralnemu društvu pridobili ta$o vneto moč. Z njim je izgubila tudi naša kmečka posojilnica delavnega odbornika in jako skrbnega tajnika. Bog mu plačaj, kar je storil dobrega naši posojilnici s svojim marljivim delovanjem, in kar je storil dobrega s svojimi besedami v naših društvih tekom tfeli let, ki jih je preživel pri nas. Poslovil se je od nas žalujočih župljanov; pa tudi mi smo se poslovili pd njega s solznimi očmi ter mu kličemo: Bog blagoslovi Vaše delovanje na VaŠein novem mestu!
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Naš naduft-telj g. Kelc je pred nedavnim Časom prosil g. župnika, naj bi se opustili osebni napadi ,v dopisih iz naše župnije, z zagotovilom, da bo on od svoje strani 2a-branil napade, zlasti na g. župnika. „Narodni List" pa v eni svojih zadnjih številk zopet prinaša dopis iz Nove Štifte, v katerem kar po stari navadi g. župnika napada in s tem kaj lepo agitira za mir in slogo v župniji. G. Kelc, primite dopisnika „Narodnega Lista" za ušesa, ker drugače ne bode dal miru. Tega pa nikar ne pričakujte, da če se nas bo v nasprotnem Časopisju napadalo, da bi pa potem mi lepo molčali. Kdor seje veter, žanje vihar!
c Nova Štifta pri Gornjem gradu. Naši ljubez-njivi liberalci so zadnji čas| pustili č. g. župnika boli pri miru, zato, ker mu ne morejo nič hudega očitati,
a laži jim je menda že zmanjkalo. Zato so se spravili nad druge pristaše Kmečke zveze. Na vrsto sem prišel tudi jaz; liberalno (učiteljsko glasilo „Narodni List" me je v 20. številki prav lepo počastilo. Ker pa imam preveč dela, kakor piše „prosvitljeni" dopisnik, in vsled tega nimam časa, dolgo se prerekati ž njim, mu odgovarjam kar na kratko. — Da sem agitator Kmečke zveze, kar bi moral pravzaprav biti vsak pošten slovenski mladenič, to ni za mene nobena sramota, ampak čast, in to tem bolj, ker vem, da sem delal vselej odkrito in pošteno, med tem ko so moji nasprotniki delali drugače. Povem jim, da bom nadalje agi-tiral za katoliško narodno stvar kljub vsem ¡nasprot-stvom. — Tega, da bi moral kot živinski ogleda zmi-rom doma za mizo s peresom v roki čakati, kdaj kdo pride po ogledni list, pa nisem našel še v nobenem opravilniku, pa tudi menda nobeden pameten človek ne zahteva. — Ni res, da. bi me brat prosil, da bi mu prepustil kako službo, pa bi bil gluh za njegove prošnje; ampak res je. da bi mu prepustil „tri" službe, pa jih ni hotel prevzeti, ker bi mu bilo vsled pičle plače ž njimi malo pomagano. — .Tudi je laž, da bi mi bil g. okrajni načelnik sam ponudil službo cestarja, ampak ta služba je bila lani razpisana; če sem prosil za njo tudi jaz in jo dobil, mi tega menda ne more nihče šteti v greh. Služba je bila oddana v seji okrajnega odbora dne 20. junija. Ce pa liberalci dopisnik nima drugega dela, kakor pisati v ničvredne časnike, naj se kar oglasi, pa mu radevolje prep.istim kakšno službo, da si bode vsaj na pošten način mo gel služiti vsakdanji kruh. Tudi mu obljubim, da če prideva kdaj v mežnarjevi prodajalni skupaj, ga bo dobil par „!rakai;nov" kar zastonj, ker tako p-idno skrbi za me. Svetujem mu tudi, naj vzame metlo v roke ter pomete pred svojim pragom in pri svoji stranki, potem šele naj začne drugod. — Albert Slavinšek.
s Slovenj gradeč. Kandidat narodno-štajercijan-ske stranke, Ivan Kac, (Joliann Katz) je priredil v nedeljo, dne 5. t. m. dva volilna shoda, v Št. Janžu na- Vinski gori in v Šoštanju. Za začetnika vsekako velikansko delo! Da bi svojim volilcem bolj imponiral, najel si je v Slovenjgradcu lepo kočijo, da mu pa ne bi trebalo govoriti, je vzel s seboj svojegai konsulenta „dr." Jak. Vrečka in štajercijanca "VVerdnig-a, po domače Podržana. Kac je na shodih velikodušno izjavil samo to, da bo poslanec, če mu bodo dali volilci glasove. Podržan je pa zapel svojo staro pesem: farje proč, prej ko farje snemo na kisli juhi, bolje bo za nas. Kaj so se mu neki „farji" tako zamerili? Najbrž ga jezi, da delujejo duhovniki pri izobraževalnih društvih, njemu pa, kakor se je sam večkrat izrazil, ni za to, da bi postali kmetje „kunštni", potem namreč ni mogoče več napraviti „kšefta" ž njimi. Mogoče mu pa. tudi to ne ugaja, ker morajo duhovniki oznanjati nekatere zapovedi, ki njemu niso všeč. Žalostno je za njega le to, da se za njegovo gromenje in za strele, ki prihajajo iz njegovih ust, nihče ne zmeni. Ko je pri neki drugi priložnosti (v St. Janu pri Dravogradu) končal svojo pesem o „farjih", je pokazal neki kmet s prstom na čelo, pa rekel: Podržan, Podržan, meni se zdi, da .. .
s Ivan Kac zna imenitno govoriti, tako je zatrjeval nek učitelj v Slovenjgradcu, pa pristavil: kadar je „fajhten", pa Še tega mu ni nihče verjel.
s Št. Miklavž pri Slovenjgradcu. Tukaj se ljudje splošno povprašujejo, kaj bi neki Ivan Kac storil, ko bi bil izvoljen za poslanca. Bi li vzel na Dunaj tudi druge seboj, ki bi mesto njega govorili.
s Št. Martin pri Slovenjgradcu. Ivan Kac bo moral prihodnjič najeti več kočij, Če se bo kje priredil volilni shod; eno za sebe in za govornike, druge pa za poslušalce.
"yiifniF mladinske organizacije.
Poljčane.
Po večernicah se je zbralo obilo mladine, med katero je bilo tudi nekaj očetov in mater, v posojilni-ški hiši k zborovanju. Soba je bila natlačeno polna, a tudi v veži in zunaj je bilo mnogo zborovalcev.
Najprvo je mladenič Salomon Vincencij v nav-duševalni deklamaciji spodbujal zbrane k tesni okle-nitvi društva k narodnemu delu.
Za njim je mladenič Šuc Jakob v imenu polj-čanske mladine pozdravljal odposlanca S. K. S. Z.
Urednik Kemperle, ki je dobil nato besedo, je v daljšem govoru spodbujal mladeniče in dekleta k odločnosti in značajnosti v boju z našimi Številnimi nasprotniki. Le ako se ozko združimo, si ohranimo zdravo telo, ter se izobrazimo in poplemenitimo, bomo močni dovolj, da zabranimo naval nasprotnikov. Za tem je govoril mladenič Kegu Jožef. V izbranih besedah je navduševal mladino k boju za resnico in pravico. Mladenka Kohne Antonija je bodrila zbrana dekleta k združevanju v Dekliško zvezo, in kazala na napredovanje mladeničev, katere morajo dekleta posnemati.
C. g. kaplan Alt je končno opozarjal na uvaže-vanje slišanih besed, in se je toplo zahvaljeval govornikom. S tem je bilo lepo zborovanje končano.
Gotovo je, da so padle besede na rodovitna tla, in bo šla naša vrla mladina korajžno na delo za sveto stvar. Posebno mora veseliti vsakogar, da naši mladeniči in dekleta tako neustrašeno sami nastopajo. Akoravno so ,vsi domači govorniki nastopili prvikrat, in pogled na poslušalce človeka v zajčetku nekoliko zmede, so vsi dobro opravili. Le tako naprej!
Kamilica pri Mariboru. Mladina iz Kamnice in sosednjih krajev bo v nedeljo, dne 12. junija imela priliko, da se pridruži mnogoštevilnim vrstam naše organizirane krščanske slovenske mladine, j Posebno za mladino v obmejnih krajih, kjer bijejo naši Slovenci hud boj z narodnim in obenem verskim sovražnikom, je neprecenljive važnosti, da spozna prava načela, po katerih se mora ravnati, in da dobi v roke tudi pravo in močno orožje, s katerim bo uspešno branila slovensko narodnost in »branila slovensko zemljo ter jo ohranila Slovencem. Izobrazbe je treba, znanja in gorečega navdušenja za sveto stvar. Shocl v Kamnici bo služil temu namenu. Mladinska slavnost se bo začela s cerkvenim opravilom. Ob 5410. uri je pridiga, ki jo bo imel g. dr. Hohnjec iz Maribora. Po sv. maši je mladinsko zborovanje, na katerem bo govorilo več govornikov. Mladina, pridi v najobilnejšem številu! Tudi stariši in prijatelji mladine so prijazno vabljeni. — Že naznanjeno zborovanje Marijinih družb se vrši dne 3. julija.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Shod M. Z., kateri se je vršil dne 29. maja, se je obnesel prav izborno. Bila je številna udeležba. Zares lepo je videti mladen-če, ako se ogibljejo slabih tovarišij ter si iščejo dobre družbe. — C. g. duh. svetovalec Sinko kot podpredsednik izobraževalnega društva, pozdravi navzoče ter nam predoči dosedanje delovanje naše zveze. Mladenič Anton Kajnih je deklamoval „Oblast ognja". L. Horvat je govoril o namenu naših Zvez, katere se potegujejo za pošteno mladeniško življenje. Potem je sledil šaljivi prizor, kateri se je izborno obnesel. Končno nam je novodošli č. g. kaplan Skvarč obljubil svojo pomoč pri naši M. Zvezi, za kar se mu priporočamo. Naposled nas je v izbornili besedah opozarjal, naj se ogibljemo vsega, kar bi škodovalo našemu zdravju. Posebno nas je svaril pred nikotinom, alkoholom in ponočevanjem, kajti v zdravem telesu prebiva tudi zdrava duša. Torej mladeniči, le naprej z geslom: „Z Bogom in Marijo, za slovensko domovino."
Konjice. „Rožni" shod Dekliške zveze v nedeljo, dne 5. t. m. je vspel istotako izborno kakor „lilij-ni" dne 1. majnika. i Posvetile so ga pridne članice presv. Srcu Jezusovemu. V govorih in deklamacijah — bilo jih je 10 — so se obravnavala razna, za dekliško življenje velepomenljiva vprašanja. Dekliška zveza je s tem shodom slovesno posvetila vso svojo pri-hodnjost kraljevemu Srcu vseh src.
Za dekliški shod v St. Juriju ob juž. žel. je daleč na okrog veliko zanimanje. Zato obeta biti shod jako veličasten, posebno, če bo dal Bog lepo vreme. Dekleta, Dekliške zveze in Marijine družbe iz sosednjih župnij, ki pridejo skupno na shod, prosimo, da naj pridejo č e t r t u r e p r e d 10. u r o p r e d p o 1 d-n e do nove ljudske šole, od koder bo potem skupna procesija do cerkve. Ob lepem vremenu bo pridiga zunaj cerkve: Kdor si hoče v prostem času od 12. do 1. ure popoldne kaj postreči, se priporočijo sledeče gostilne: Katoliški dom, 'Adam Kincl, Franc Kincl, Herman Kincl, vse v spodnjem trgu. — Na noge torej dekleta, da bo udeležba velika in da bo shod tem ve-ličastnejši!
Sevnica. V nedeljo, dne 29. maja je bil za nas posavske mladenke zopet veseli dan. Kajti popoldne po večernicah zbrale smo se vsa dekleta v kaplaniji, kjer je bil — občni zbor Dekliške zveze. Pozdravil je mladenke naš č. g. župnik Doberšek ter nam razložil pomen in namen Dekliške zveze. V odbor so bile izvoljene sledeče članice: Voditeljica: Rau Marija, namestnica: Kolander Jožefa; tajnica: Senica Jožefa, namestnica: Sinkovič Liza; blagajničarka: Košerok Ana, namestnica: Vidmar Helena; knjižničarka: Vovk Neža, namestnica: Brinovar Terezija; voditeljica petja: Bonač Amalija, namestnica: Drobne Ana. — Odbor je sklenil, naročiti sledeče časopise: „Slovenski Gospodar", „Naš Dom", „Domoljub", „Bogoljub", „Glasnik najsv. Src" in „Salezijanska poročila". Nato je kaplan Gorjup zaključil občni zbor, me pa smo se veselo vračale v spremstvu naših cerkvenih pevk domov.
Liberalnim lažnjivcem v album.
Tolovajski napad na gospoda Žebota je naše liberalce spravil iz ravnotežja. Neprijetno jim je, da so nekateri ravno sedaj pred volitvami kazali svojo surovo liberalno naravo. tDa bi slab vtis vsaj nekoliko ¡ublažili, so začeli v svojih listih krepko lagati. Najprvo drzno trdijo, da gospod Zebot ni bil napaden, potem pa dokazujejo lahkovernim pristašem, da je bil tepen častiti gospod župnjik. !Z iozirom ne to smo dobili sledečo izjavo, ki krasno osvetljuje liberalno početje.
Izjava.
Podpisani kmetje obsojamo najodločneje nesramno pisavo v Narodnega Lista" od 3. junija 1910, kakor da bi bil na dan volilnega shoda dne 29. maja naš častiti gospod župnik od nas tepen. Takemu grdemu1 obrekovanju najodločneje ugovarjamo. Mi kmetje pri Sv.. Antonu na Pohorju smo mirni, trezni in krščanski možje, ki spoštujemo svoje duhovnike. Lažnjivemu dopisniku „Narodnega listaj ki krade čast nam in našemu gospodu župniku, pa kličemo: sram ga bodi! jCast gospoda župnika je tudi naša čast.
Sv. Anton na Pohorju, S. junija 1910. Marko Vamlek, kmet; (Anton Mrak, kmet; Pongrao
KriŠtan, kmet; Matija Kanop, kmet; Gašper Puš-nik, kmet; Anton PuŠnik, kmet; Tlorijan KoleŠnik, kmet; Franc Rek, kmet.
KoJIievnost.
§ Sociologija. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. Izdala Leonova družba v Ljubljani. Založila Katoliška bukvarna. Str. XV, 839. Cena broširani knjigi K 8 50 vin., v platno vezani K 10 80 vin. ,Učeni g. pisatelj pravi sam v uvodu, da ni pisal te knjige za pri-prosto ljudstvo, zato tudi mi v našem listu ne moremo podati natančne in strokovne ocene. Zdi se nam pa vendar potrebno, naše čitatelje in čitateljice seznaniti s to knjigo. Stojimo v sredi socialnega in družabnega gibanja, vsepovsod se snujejo raznovrstna društva, kamor se obrnemo, povsod nas srečava „socijalno vprašanje"; tudi navaden človek mora dandanes vedeti mnogokaj, če hoče, da mu drugi ne hodijo po hrbtu. Ni pa dovolj, samo snovati 'društva in, govoriti kar tje v en dan, ampak zlasti voditelji morajo imeti jasne pojme o važnosti socialnega (družabnega) vprašanja, o vzrokih, iz katerih izvirajo razna bolehave prikazni današnje človeške družbe, poznati treba razne stranke, poklicane in nepoklicane zdravnike, ki obetajo ljudem rešitev, ljudstvo treba pravočasno poučiti, da se ne bo v odločilnih trenotkili dala zapeljati raznim krivim prerokom, treba pa poznati tudi jasno cilje, za katerimi stremi naše socialno deloj Imeli smo doslej Krekov „Socializem", a ta knjiga ja že pošla, in vkljub svoji bogati tvarini ne obsega vsega, kar je treba nujno vedeti na socialnem polju. Dobro nam je torej došla knjiga dr. Ušeničnika. Obsega uvod in štiri dele. V uvodu nas kratko pouči o pomenu, bistvu in razdelitvi socialnega vprašanja in socialne vede, pa o raznih šolah, ki obdelujejo to tvari-no. V prvem delu nas potem seznani s temeljnimi nauki, na katerih sloni socialna veda, o človeku kot o-sebi in socialnem bitju, o človeški družbi, o pravici in ljubezni, ki kakor lepilo držita 'skupaj človeško družbo, in pravicah, ki človeku po naravi pristojajo.; Jako važni in poučni so tudi drugi, tretji in četrti del, o državi, nje izviru in oblasti, p socialnih zistemih' (kapitalizem, liberalizem, socializem, krščanski socializem), o delavskem, obrtnem, trgovskem, kmetskem vprašanju itd. — Tisti naši prijatelji, ki so se udeleževali naših zimskih socialnih tečajev, so o teh rečeh že marsikaj slišali, a dobro bo, če si vsaj naša močnejša društva omislijo to knjigo, ter jo zlasti predavatelji in voditelji marljivo prebirajo. Omikanec bi naj imel vsak to knjigo pri rokah. Naj torej prinese knjiga obilo dobrega sadu našemu dobremu ljudstvu, kar bo gotovo g. pisatelju tudi najlepše plačilo za truda-polno delo.
§ Slovstvo. Minoli mesec je izšel IV. zvezek Pravnikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuščinah in njih davščinah, o notarstvu in o položbah (depozitih), ima 710 strani in velja v. platno vezan 7 K. Obenem izidejo posebni odtisi iz te lčnjige „Pristojbine o zapuščinah", cena 1 K 20 vin.; in „Sodni depoziti", cena 1 K 80 vin.Vse te knjige se dobe po knjigarnah in pri dr. Volčiču.
Velik potres v južni Italiji.
Iz Južne Italije prihaja zopet poročilo o groznem potresu, ki je zahteval kakor žrtve tudi mnogo človeških življenj. Niso Še zaceljene rane, ki jih je prizadejal grozni potres v Kalabriji in popolnoma razdejal bogato in cvetoče mesto Mesino ter mnogo dru-ili krajev, in že so tajne podzemske sile na novo obiskale po naravnih lepotah in bogastvu odlikujočo se "Južno Italijo. Zdi se, kakor lla, bi se bila neka višja sila zaklela, ne dopustiti, da bi se ta dežela, ki je od narave tako bogato obdarjena, a ki je bila doslej popolnoma zapuščena in zanemarjena, razvila do blagostanja. Ob spominu na nesrečne žrtve, ki so izgubile v enem samem hipu svoje najdražje, otroci stariše, stariši otroke, žene može in možje žene, ob spominu na inedolžne žrtve, ki so postali v enem samem tre-notku berači, se mora pač umakniti vsako drugo čustvo in dati mesta edino-le čustvu človeškega sožalja^,
Iz Napolja poročajo, da je v torek, dne 7. t. m.; ob 3. uri in 3 minute zjutraj bilo čutiti v višje ležečih! mestnih delih močen, valovit zemski sunek, ki je trajal nekaj sekund. Prestrašeno prebivalstvo je zapustilo stanovanja. V vasi Calitri se je več hiš posulo^ Dosedaj so izvlekli iz razvalin 12 jnrličev in mnogo ranjencev. V drugih krajih je bilo še več žrtev na člo« veških življenjih.
N«|fioy*JI* novic*.
Sv. Vid niže Ptuja. Tukaj bo v sredo, dno 15. t. m. živinski sejem, kateri je zmiraj dobro obiskan in se priporoča, da se prižene mnogo živine, ker pridejo kupci od vseh krajev.
Izlet v Hoče priredi slovensko katoliško izobrar ževalno društvo v Studencih pri Mariboru dne .19. t< m., kjer bo v gostilni gospoda Rojka st. majhna za^ bava. Odhod izletnikov: ob 1.55 popoldne tz vlakom,, ali pa peš ob 2. uri popoldne ' od društvene sobe.i Vstopnina prosta. Prijatelji in somišljeniki, pridite v, obilnem številu!
Listnica uredništva.
St. Barbaia t Halozah: Udelelenim gospodom take hvale ni«9 po goda. — Sv. Bjlfenk pri Središču: Za to Številko prepozno.
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
Eoterijske Številke.
Dne 4 junija 1910.
Trst . 27 6 4 50 47
Line . 83 71 5 14 41 1 nov bencin-lokomobil 4—6 HP, 1 travniška brana, 1 železen plug, 1 mlin za debelo moko se po ceni odda. Strojno ključavničarstvo Kari 8infeowitsch, Poflgasse 9, Maribor.	293
Belo lepa hiša še davka prosta s štirimi sobami, dvema kuhinjama, velika klet, svinjski hlevi in lep vrt je blizu Maribora na prodaj. Cena .16.500 kron. Zamenja se tudi s posestvom na deželi. Naslov pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru.	279
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 Bobami, kuhinjo, 8 kleti, goveji in živinski hlev, gumno in Skedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob železnici na Koroškem ležeče se po ceni proda. Zadnja cena 185C0 kron. Vknjiženih je 6000 kron. Pojasnila daje Navratil v Lipnici (Leibnitz).	817
Apno najboljše vrste se dobi pri g. Ivanu Sulčič, Zidanimost. 823
T prijaznem vojniškem trgu je na prodaj lepa hiša, s hlevom, vrtom in brajdami, najbolj pripravno za rokodelca. Cena je štiri tisoč štiri sto kron. Naslov lastnika je: Janez Kok t Novi cerkvi pri Celju, p. Vojnik,	394
Travnik, prve vrste okoli 5 oralov 1% ure od Maribora oddaljen, leži ob okrajni cesti, se takoj proda. Naslov pri uredništvu Slov. Gospodarja.________439
Posestvo, eno uro od Maribora, lepi zidani t rami, lepe brajde, lepo sadje, travniki, njive, lesi, vse ekupaj 18 oralov; 2.600 kron o-stane vknjiženih. Kdor hoče kupiti, naj se oglasi pri Mat. Emer-šič v Dogošah štev. 22, pri Mariboru.	444
Malo posestvo z 2 oraloma zemlje, se takoj proda. Pobrež štev. 155, J. K.	417
Prodajam po prav nizki ceni narejene obleke, za fante in može, vsake starosti. Sprejemam tudi naročena dela, imam vsake vrste vzorec, da se lahko vsakemu postreže, tudi za boljši stan. Le pri meni, Vašem znancu in rojaku, smetje, kupujte. Jožef Veidnik, krojaški mojster v Slov. Bistrici, Šolska ulica.	441
Moten fant od poštene hiše, 26 let star, vojiščine prost, želi primerne službe, vešč je slovenskega in nemškega jezika r govora in pisavi. Naslov v upravništvu. 449
Priden, pošten kovaški učenec se sprejme pri g. Alojzij-u Kores, Burggasse št. 26, Maribor. 446
Lepo posestvo z velikim vrtom se v Mariboru proda. Pojasnila Heogasse 11.	452
Dve posestvi se po nizki ceni prodate. Vpraša se pri g Jožefu lešnik, gostilničar, Sv. Miklavž, p. Hoče.	460
Proda se novozidana vila v Studencih pri Mariboru, leii četrt ure od železniške poBtaje, primerna za kakega penzijonista, obstoji iz 3 sob, 2 kuhinji, veranda, ena velika klet, kuhinja z» prati, studenec na dvorišču, velik vrt za zelenjavo. Izplačati je treba 6500 kron Kdor želi kupiti, naj se o-glasi v gostilni Trofenik v Studencih pri Mariboru.	464
Na prodaj je lep vinograd v Za-bukovci pri Grižah s Badonosni-kom, zidano hišo, hlevom in kozolcem, zraven je lepa hosta in viničarska hiša Več se izve v go stilni Baznič v Žalcu.	466
Oskrbnik, izurjen v kmetijstvu, v lesu po planini, tndi dober lovec, želi primerne službe. Nastop takoj. Naslov A. B. poste restantc, Maribor.	477
Poior! Jako izurjen	n»
leseni gater ali krajcgater, ki zna na več listov rezati, želi primerne službe na akord ali mesečno plačo. Nastop takoj. Naslov C. D , poste restante, Maribor. 478
Na prodaj je lepo posestvo 10 minut od Maribora v Poberžah s dvema hišama, hlevi in lepimi brajdami. Meri 1 in pol orala. Pobrež št. 18 pri Maribora. 474
Hiša z gospodarskim poslopjem, okoli 1 oral zemljišča in lep vrt, v mestnem okoliša, Koroška eesta se takoj proda pod lahkimi plačilnimi pogoji za 15 000 kron. Primerno za penzijonista, tudi za lastnika vozila. Ponudbe pod „lastnica", Koroška cesta 122, Maribor.	475
Otrok se sprejme na hrano z 1. ali 2 leti. Marija Baskira, Fl<wser-gasse 3, Maribor.	472
Majhno posestvo se proda v Loki štev. 89, tudi kdor potrebuje kaj njiv zraven, se lahko poizve v Loki št. 89, p. Ptuj.	471
Spre]mem takoj poštenega koči-jaža. Vešč mora biti slovenskega in nemškega jeiika kakor tudi v pisavi. Imeti mora dobra spričevala od župnije. Biti mora zanesljiv, trezen, Brednje post»ve, ter znati dobro ravnati s konji. Letna plača 268 K. Naslov pri Hprav-ništvu tega lista.	484
Učenec poštenih starišev, ki je dovršil s dobrim vspehom ljudsko šolo, se sprejme takoj pod ugodnimi jk goji v.trgovino IvanaTraun, Črna gora pri Ptuju.	486
Mizarske pomočnike za hišno o-pravo vzame za stalno delo in dobro plačo, tako tudi dva učenca za to obrt Georg Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici
481
Čevljarskega nčenca sprejme Fr.
Narath, Koroška cesta 9, Maribor.	483
Lepo stanovanje na solnčni strani v Mariboru, z dvema sobama, kuhinjo in vrtom se takoj odda Naslov v upravništvu.	463
Mlinarji pozor! Redka priložnost. Proda se posestvo in mlin na tri tečaje na obstoječi vodi v prijazni dolinici, izvrBtno kamenje, tudi za plenico Mlin, stanovanje s tremi izbami, kchinja in shramba, vse zidano, gospodarsko poslopje s petimi novimi svinjaki v dobrem stanu. Mlin se proda z vso opravo Zraven je lep vrt, njiva, svinjski okol in čez dva orala dobrega travnika z imenitno krmo. Izuče-ni mlinarji imajo lepo prihodnjost zagotovljeno, ker pride dosti pšenice za mleti in je kamenje zato. Cena nizka. Cena in naslov v u-pravništvu lista.	482
Pišite
takoj po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenab. Narodna veletrgovska hiša
R. Stermecki, Celje.
Delavnica za popravila!
>«9 O t-
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura	,
Budiljka, niklasta , Poročni prstani	,
Srebrne verižice	,
— Večletna jamstva. —
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar Maribor. Gosposka ulica 26.
Kupujem zlatnino In srebro.
A» IO°/0 «eneje
T— 18--
4	—
5	— 2,— 2-—
Štefan Kaufmann
trgovec i železom 23 v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi.

oddamo od danes naprej vsakovrstne gramofone, enfone in plošče. Zahtevajte cenike. Istotam dobi se najboljši pomnožeralni aparat „levogral" za 20znižano ceno kakor doBlej. Slavna društva se opozarjajo posebno na to ngodnost. Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor.	#1
Gostilna
z večjim predmetom, tik rudokopa na Sp. Štajerskem se da takoj na račun, pametni, ne premladi osebi, katera je v tej stroki dobro izobražena; tudi oženjenim brez malih otrok, ako je žena dobra kuharica. Ravno tam se da mala trgovina v najem. Fr. Birtič, gostilna in trgovina v Hrastniku.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo (hihoto, tečenje Iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost
tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4'— z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni Apotheke „znr Sonne", Gradeo. iakominiplatz 24. 108
:
%
:
5 : :
Za cepljenje trt
dobite edino dobre gumijeve frake pri tvrdkis
Goricar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem. Na debelo in drobno I	220	Na debelo In drobno I
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Najsolidnejsa in točna postrežba. ............
*K*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Služba občinskega tajnika in sluge.
Plača po dogovoru. Prosto stanovanje, samci imajo prednost. Tajnik mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in prevzame tudi lahko složbo občinskega sluge. — Prošnje naj se vložijo do 1. julija 1910. Nastop službe 15. julija 1910.
Občinski nrad Zakot pri Brežicah, dne 7. junija 1910. 488	Anton Lapnb, župan.
? najem
daje podpisani občinski urad v občinski hiši v Sv. Lenartu dve stanovanji, obstoječi iz treh sob in ene kuhinje in dveh sob in ene kuhinje. — Dalje veliko klet, 60 □ metrov površine, ja-ko pripravna za vinotržče, ker leži hiša čiBto blizu kolodvora Brežice. — Ponudbe do 1. julija 1910, najem 15. julija 1910.
Občinski nrad Zakot pri Brežicah, dne 7. junija 1910.
487	Anton Lapnb, župan.
!! ŠeenkratvŠtJurobjuuei.! Zakaj šeenkratvŠtJur?
1. Ker 50 bili vsi, ki so prišli v Sent Jnr v trgovino Janko &rfmana dobro postreženi v [♦ tej trgovini in zadovoljni z izbornim in solidnim ij kupljenim blagom. — 2. ker bote videli in se prepričali o dobrem na novo nabavljenem bla-gn in čndovito nizkih cenah v tej trgovini.
Zaradi tega pa še enkrat in vedno v Šf. Jur
j JANKO ARTMAN-u.
LAAA A A AAAA A A AA A A A. A A A A A AA AAAA AA AA AAAAAAAAA i
Zahvala.
Povodom smrti mojega ljubljenega soproga, gospoda
Andreja Nekrep
se iskreno zahvaljujem veleč. gosp. kaplanu Stegnarju za pomoč ob zadnji uri in gg. kaplanoma Kranje in Leben v Hočah, ki sta vodila pogreb, gosp. Zemljiču za lepo petje in končno vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Marija Brezje, dne 8. junija 1910.
49i	Žalujoča žena in otroci.
IJstonovU. 1. 18»*.
¡LJ
TISKARNA SY.CmiLAy MARIBORU
z najboljšimi stroji hi najwvej-ilml črkami oskrbljena, prevzaae vsa i nje stroko spadajoča dola, kakor: vsakovrstno f ornularo, pooblastila, dolžna pisma, tabelo, blan-Sete, ekspenzarje, pobotnico Itd.
Za trjovee: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnice Itd.
Za razne korporaclje In druitva: pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselice
:: :: :: 1.1, d. :: :: ::
iL
Koroika cesta it. E.
JJ
Slovenci, darujte za obrambni sklad S. K. S. Z,

F. P. lfidic & Komp., Ljubljana
—— tovarna zarezanih strešnikov —----------
ponudi vsako poljubno množino
!8S
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje SfreH S@danjOSN.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
Št. 16456 n. 2342
1910.
Naznanilo.
Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se bo razdelilo z začetkom šolskega leta 1910/11 t. j. s 15. septembrom t. 1. več deželnih nstanov.
Prosilci za jedno teh nstanov morajo biti na Štajersko pristojni in najmanj 16 let stari. Svoje nekolekovaoe, na štaj. deželni odbor v Gradcu naslovljene prošnje, ki morajo biti opremljenje s krstnim- in domovinskim listom, spričevalom o stavljenih kozah in zdravstvenim spričevalom, z nravnostnim spričevalom in odpu3tnico iz ljudske šole 'kater tudi z ubožnim spričevalom, mor»jo do najkasneje 15.
nlija t, 1. osebno izročiti ravuatelistvu deželne sad-arske in dinarske šole v Mariboru.
Tisti, ki imajo deželne ustanove, se morajo s pravno-veljavnim reverzom zavezati, da bodo po dokončanju vinarske šole in morebitne odslužbe vojaške službe ali pa za vsako tekom tega časa izven dežele prebito leto plačali znesek 200 K za deželni sklad ravnateljstvu vinarske šole.
Učenci, ki stroške za pouk in oskrbo v znesku letnih 448 K sami nosijo, prosilci za okrajne ustanove ali take drugih korporacij in mest, kakor tudi praktikanti morajo za vsprejem v zavod istotako do imenovanega roka prositi s predložitvijo gori označenih spričeval in se morajo sami predstaviti ravnateljstvu zavoda, kjer dobijo vsa nadaljna pojasnila. Ti učenci ne potrebujejo ubožnega spričevala. Gradec, dne 31. maja 1910.
476	Štaj. deželni odbor.
VABILO	I
redni občni zbor
posojilnice pri Sv. Benediktu v Slov. gor., r. z. z n. z.,
kateri se bode vršil v nedeljo, dne 19. junija po večer-nicah v pisarniških prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje revizijskega poročila.
3.	Odobrenje računskega zakljačka za leto 1910,
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako se bi ob določeni uri premalo članov zbralo, se vrši občni zbor eno uro pozneje pri vsakem številu udov.
480	Načelstvo.
Učenca ali vajenca
iz poštene biše, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme v svojo trgovino z različnim blagom in deželnimi pri-
delki Maks Robič v Središču.
Olje
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna sy. Cirila t Maribora.
Čitaj!
Pozor kmetice- iti dekleta J
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las in da lasje postanejo gosti 964 in dolgi, to je:
Rastolšt.IL
Odstranjuje prhi]»] n» glavi in vsako kožno bolezen. Delu-je sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Cena franko na vBako pošto 1 lonček K 3'60, 2 lončka K 5'—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Prosim, da 8e naroči le pri meni pod naslovom:
Letama pri Sr. Trojici, Daljni MiMjat 250, Slannija.
ZAHVALA.
Povodom smrti preč. gospoda
RHihad-a Plesnik,
župnika in duhovnega svetovalca itd. v Št. Pavlu pri Preboldu,
iirekamo iskreno zahvalo preč. duhovščini za nenavadno častno in številno spremstvo pri pogrebu, posebno še mil. g. opatu Ogradiju, ki je vodil pogreb, č. g. dekanu Hribrniku za ganljivi govor in č. g. licu, ki je stal nepozabnemu pokojniku v zadnji nri ob strani ter tudi vodil vse priprave za pogreb. Zahvaljujemo se nadalje si. učiteljstvu v Št. Pavlu in domačemu pevskemu zboru za pretresljivo žalostinko, ki jo je zapel ob grobu. Lepa hvala tudi domači požarni hrambi, ker se je u-deležila mrtvaškega sprevoda ter vzdržavala red. Prisrčno se zahvaljujemo tudi onim, kateri so blagovolili pokloniti krasne vence, in konečno vsem, ki so v ogromnem številu spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku.
479	Žalujoči sorodniki.
Posojilnica v §lattnl9
registr. zadruga z neomejeno zavezo,
zopet vabi vse svoje člane na
redni občni zbor
v nedeljo, dne 19. junija 1910, popoldne ob 3. uri v farovžu,	VSP0RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1909 in razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
NB. Ker dne 29. maja 1910 občni zbor radi premale udeležbe ni bil sklepčen, sme ta zopet sklicani zbor po § 35 pravil brezpogojno sklepati. 485	Načelstro.
„Kapljice za svinje". cTkro.?Braioe
Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljnll
Gosp. Janez K, piše: JPrav <lol>ro pomagal«!
mestna lekarna, pri c. kr. oHii
MARIBOR, Glavni trg štev.; 15.
»25
Izvrsten šivalni stroj
llillllHowe C«
za gg. čevljarje in krojače, kakor tudi za šivilje sposoben, se po vrednosti proda pri
Mih, Horvat, Janežovec 46, Sv. Urban-Ptnj.
466
registrevana zadruga z neomsjeoo zavezo
Stolna ulica št« 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne v!o£e
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 47,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganjs po pqšti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
\
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4*/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 Vs°/o 'n na osebni kredit po 6%. Nadalje izpoaojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek cd 9. do 12. dopoldne ; in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši j praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnil* ¿e dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12 dopoldne in od 2.-5: popoldne.	6
Posojilnica Ima tudi na razpolago domač« hranilne nabiralnike.
Izdajatelj in «aloinik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik : Pran Rakorlč.
L«
Tisk tiskane «v. Ciril« v Maribora.
Pristopajte k Slov. Straži!
Iz pravil „Slovenske Straže."
§ 1. Ime in sedež društva.
Društvo se imenuje „Slovenska Straža" in je ustanovljeno za, vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele in ni politično. [Vodstvo r inr sedež društva je v Ljubljani.
§ 2.j Namen društva.
Namen društva ¡je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudsk va, na katoliškem, narodnem in patriotičnem temelju.:
§ 3. Sredstva društva^
Sredstva so prosvetna in gmotna.
Prosvetna sredstva so sledeča:
1.	Društvo sestavlja odseke, po katerih spoznava narodne, kulturne in gmotne potrebe Slovencev, prireja | v ta namen poučna potovanja in izdaja nabrano gradivo.
2.	Prireja shode ali sodeluje pri že obstoječih izobraževalnih organizacijah, ustanavlja knjižnice in podpira že obstoječe, prireja tečaje, zalaga ¡tiskovine, prireja narodne slavnosti, gledališke predstave, izlete, zbirke, razstave, muzeje in sploh vse, kar ima namen vzbujati ter gojiti zmisel1 za domačijo, njen značaj, narodne navade, noše, sloge, umnosti,, krajevne lepote, telovadbo, turistiko in šport.
3.	Ustanavlja ali podpira Šole in Šolska društva.
Da pa društvo doseže svoj gmotni namen,
1,	podpira po svoji moči z denarnimi sredstvi slovenske nepolitične organizacije, priredbe f in / naprave, časopisje in književne publikacije, ki so v zvezi z narodno izobrazbo;
2.	kupuje zemljiška posestva ter jih prodaja ali daje potem Slovencem v zakup brez kakega lastnega dobička;
3.	denarnp podpira socialno koristne naprave, gospodarske organizacije, ustanove, mladinskovarst-vena, vajeniška in dijaška podporna društva, delavske strokovne organizacije;
4,	zalaga, in razpečava razno blago v društvene svrhe.. V kolikor se za izvrševanje teh društvenih namenov potrebuje oblastveno dovoljenje, se mora to fzposlovati.
§ 4. Pridobivanje denarnih sredstev.
Denarna sredstva društva se zbirajo iz;
1.	prispevkov društvenikov;
2.	daril, volil in podpor;
3.	z oblastvenim dovoljenjem prirejenih nabiranj ;
4.	dohodkov društvenih ali v njegovo korist prirejenih veselic, gledaliških predstav, predavanj, razstav in publikacij;
5.	dohodkov društvenih podjetij, zasnovanih v društvene namene;1
6.	iz dobička pri razpečanemu blagu.
' § 5. (Člani.
Društveni člani so
1.	Ustanovni, ki plačajo vsaj' 200 K naenkrat, ali pa vsaj v štirih obrokih tekom enega (leta;
2.	redni, ki plačajo vsaj 1 K na leto, najmanj 10 K pa, Že so društva, oziroma pravne osebe;
3.	podporni člani, ki plačujejo vsaj 150 vin. na
leto.
Člani društva so moške, genske in pravne osebe. »Tisti, ki hočejo postati člani, se oglasijo pri društvenem vodstvu ali pri podružnici svojega okraja.
Vse svote, ki presegajo udnino, ise bodo odslej izkazovale kot .„Slomškov dar" našo narodne obrambe.; Zato vsak, kdor zmore, prispevaj vsako leto tudi po 20, 10 ali vsaj 5 K „SlomŠekovemu daru", da z vsakim dnem naraščajo tudi denarna sredstva „Slovenske Straže."
Vse darove in vsa pisma ' naj se pošilja ' samo na naslov: „Slovenska Straža," v Ljubljani.
Opozarjamo vse somišljenike, da vpošiljajo od sedaj nabrej vse prispevke, namenjene obmejnim Slovencem, direktno „Slovenski Straži" v Ljubljani. Sedaj ko imamo centralo, moramo tudi1 skrbeti za cen-, tralizacijo naših denarnih sredstev.
Podružnice se bodo snovale potom centrale, zato naj povsodi, kjerkoli nameravajo ustaaoviH kako podružnico, to takoj javijo „Slovenski Stra,ži" v Ljubljani.
Slovenci, vsi k „Slovenski Straži" !
Celjski okraj.
o Griže. Neki dopisnik iz Griž v „Narodnem Dnevniku" štev. 115 in v „Narodnem Listu" laže in zavija prav nesramno, da bi vso krivdo liberalnih na-prednjakov zvrnil na Orle. Piše, da je po krivdi dveh klerikalnih Jantov prišlo do pretepa. Kaj sta pač storila dotična dva fanta takšnega, da se ju je moralo z nožem napasti?! Dalje piše, da je napadalec storil to v silobranu. Spričaj, kedaj ga je eden držal, in drugi z vozno ročico tolkel po glavi. rAko tega ne dokažeš, imenujem te pred vsem svetom nesramnega lažnjivca in obrekovalca. — Resnica pa je, da so napadalec in njegova dva tovariša pustili svojo pijačo na mizi v gostilni g. Piklna in tekli za fanti, ki so mirno peli, jih prehiteli, in napadalec jih je pričakal
in enega izmed Orlov takoj z nožem hudo ranil. In nazadnje Še dopisnik pravi: „Krivi so vsega Orli, ki ne dado nikoli miru." Dokaži, kedaj vas napadamo! Kedo pa so tisti, ki izzivajo mirne fante s čuki in z žvižganjem? 'Ali ne naprednjaki! Kdo so tisti, ki cele noči rogovilijo in kakor gladne hijene pričakujejo svoj plen, da Še pošten človek ni varen pred njimi? Ali ne naprednjaki! Kedo so tisti, ki so s silo vlomili in smodnik ukradli ter z nožmi napadajo? Ali ne ravno naprednjaki !t	Brat Orel.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Ko sta dobila dva Šentvidska, na pol liberalna pristaša „N. List" Štev. ,18 v svoje roke, hitela sta gledat za vogel hiše, — že veste kje — kaj je kaj novega pri nas, mogoče je zopet kak dopisnik imel kakšne sanje q prikaznih, ako je zopet ta pošast morala z dopisnikom kaj govoriti, bojda ga že ima na svoji vrvi. Koj pogledata prvo stran, drugo stran, in res na tretji strani že Sv. Vid pri Grobelnem, drugi dopis Sv. Vid pri Šmarju, in še tretji Sv. Vid pri Ponikvi. Ne, veš ti sosed, kar trije dopisi so notri, kaj je le v prvem, — beri ti — drugi si pa zažge smodko, da bi bolj gladko slišal besede. Ko prebere prvi dopis, pa mu pravi, veš, tukaj pa ni ta naš dopisnik pravo pogruntal, tako je začel čez nekega Lenteka lažnjivo pisati, saj ga dobro poznaš, tistega, katerega je že prejšnji župan Flor-janek mislil prenarediti, pa s tem ne opravi nobeden nič; kakor sem ga enkrat slišal, se je tem Florjano-vim županovim dopisom kar smejal, in ni rekel nič drugega, kakor — da bi se le s pametjo srečala, veš kaj, ker je že star, je pa ne more prijeti. V drugem dopisu pa hvali dopisnik' Florjaneka in samega sebe se ima za berača; to pa je zopet tako lažnjivo, da bi bilo skoraj mene sram, ki ta „Narodni List" berem. Ali poznaš tega dopisnika, telebast mora biti, da toliko poje, kakor piše, latvico kislega mleka in hleb koruznega kruha, to pa res dela telebaste sanje, kakor je mogoče on sam. V tretjem dopisu pa predstavlja sedaj njega, župana. Mogoče je šele Pevec mislil, da bode kobilo kupil, in je bržčas mislil, da je že njegova, a prodajalec o tem Še ni nič vedel. Najbolj lažnjivo je pa tudi to, da je prejšnji g. kaplan Ostrž po-tavil Tonča za župana. Saj poznava vse občinske odbornike. Res, Bog naju varuj, da bi takim dopisom „N. L." kaj verjela.	Poslušalec.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Zopet lepa prilika čaka šentvidskega dopisnika „N. L." v Št. 18, kateri me Še kot prijatelja navidezno pripozna, pa hoče mene vendar dolžiti dopisa v „Slovenskem Gospodarju" z dne 28. aprila t. 1., mogoče tudi drugih dopisov, kateri so brez mojega podpisa. Nadalje trdi moje nedokazano obrekovanje, kako si naprednjaki z vinom jezo gasite, ker ste izgubili svojega župana. Ali misliš dopisnik „N. L.", da jaz tako vohunim za teboj, kakor ti za menoj, da veš tako dobro za moje poldnev-no zborovanje; saj vem, da te v oči bode vsako moje poslovanje. Tvoji dopisi mi pač Še niso nikdar pre-bavljenja ustavili, pa ga tudi nikdar ne bodo; pa je čas molčati, pa tudi čas govoriti, ti vendar moram naravnost povedati, da je sramota za tebe, ki mi o-ponašaš moje žuljave roke, ne zaradi mojega dela, ampak zaradi obdolženja dopisov „Slovenskega Gospodarja". Ali ne veš, da tudi jaz plačujem za tistega Šentvidskega liberalnega1) — berača — ki si tako požrešen, da si pojedel latvico kislega mleka in hleb koruznega kruha, zato, da so se ti bolj kunštne laži sanjale, dober tek tudi za naprej. Dokler mi obdolženja tega dopisa v „Slovenskem Gospodarju", kateri so bili brez mojega podpisa, ne dokažeš, te imenujem lažnjivca, vrhu tega zaslužiš še en tisoč kron, ako mi dokažeš, česar si me obdolžil. Sedaj se ti bode pač gotovo kaj sanjalo po želji za tem zaslužkom. Kako lepo priložnost imaš, da daruješ ta znesek za stavbo nove Šentvidske cerkve!1 Kako bomo vsi veseli, da zna Šentvidski liberalni dopisnik svojo laž z resnico dokazati. Pa da ti ne bode preveč pamet mešalo, in liberalne lažnjive sanje motilo, ti želi mirno spanje in pozdrav tebi, — vsakemu odkritosrčni
Lientek.
c Sv. Vid pri Grobelnem. 'Ker naši liberalci preveč ljubijo vinsko kapljico, in ker drugi dan spijo do devete ure, kadar se ga preveč nasrkajo, zato so sklenila šentvidska dekleta, da ne marajo takih ljudi za može, kar spričuje sledeča pesem:
Veseli bodimo vesel'ga srca, smo iz luštnega kraja s Šentvida doma.
Ne bom se možila liberalcu na dom, ga s svojimi žulji redila ne bom.
Vse sproti zalumpal bi on mi potem; a jaz pa naj stradam in krop neslan jem?
Le sam naj ostane, naj pije črez noč, a zjutraj naj vstaja, Ko devet je proč!
» rr»" : f i f
Zato liberalec ne boš me dobil, b' me lahko nazadnje še 'z hiše spodil.
c Št. Jurij ob juž. žel. Pred par tedni je pogorelo gospodarsko poslopje Andreju Kramperšek iz Bezovja do tal in je ostalo le nekaj obžganega lesa v vrednosti ! največ 80 K. Zavarovano/ je imel pri „Wechselseitige" v Gradcu, in sicer že od 29. maroa 1859, in je od tega časa redno plačeval zavarovalnino. Nemalo se je pa začudil, ko se mu je po pregledu škode naznanilo, da dobi mesto 1600, le nekaj čez 1100 K odškodnine. Mož je seveda ugovarjal in predlagal občinske može in stavbenega mojstra, ki naj bi bili dokazali, da je bilo poslopje vredno še več, kakor je bilo zavarovano, a se mu je vse odklonilo. Nasprotno ga je pa zastopnik silil, da se mora takoj podpisati, ker bo moral sicer hoditi k sodniji itd., dokler ga ni pripravil, ; na kar je pa seveda vsaka pritožba zastonj. To je zopet dokaz nemške ljubezni do nas, ki slove: Slovenec plačaj, pa molči; tebe ne potrebujemo, ampak tvojega denarja. Kako ji diši slovenski denar, se vidi v tem, da se brani z vsemi Štirimi, zbrisati slovenskega uda, in uporablja vsa mogoča sredstva, da bi ga obvezala Še za nekaj časa, kadar mu zavarovalna doba poteče. Med tem pa na slovenske dopise izključno le nemško odgovarja in pošilja slovenskim strankam le nemške zavarovalne pogodbe. — Mi pa povejmo že enkrat odločno takim in enakim nemškim zavodom, da kdor naš denar jemlje, naj z nami tudi v našem jeziku občuje, ali pa nas in naše denarje pusti na miru.
c St. Jur ob juž. žel. Narodno-napredna stranka priredi tukaj velikanski gledališki in koncertni večer, in sicer na splošno željo naše napredne inteligence. Sedeže prve vrste bodo zasedli gostje, kateri že lahko gledajo na vstrajno in plodonosno 51etno delovanje v narodno prosveto nazaj, za kar bodo seveda morali imeti tudi potrdila seboj. Od zadaj bodo sedeli razni javni in tajni prijateljčki naprednjakov, kateri so samo mimogrede navezani na naprej-nazadnjake. Začetek slavnostnega programa oskrbi pevsko društvo „knjižice" pod spretnim vodstvom velikega dirigenta. Prva pesem bo v starogrškem-doriškem tonu: „Kak' slobodno življenje mi živimo." Druga točka: Uskoška-sokolska diva, koja bo predstavljala razne solo-romance iz njenega mladostnega življenja. Tretja točka: Duet dveh sester: „Kako se glasiičetrta bož ja zapoved?" Potem pojo duet „Le mi lovimo napredne fante". Gospica s hriba, katera že dolgo časa deluje za napredno stvar, poje v izposojeni obleki solo-spev: „Ob domačem naprednem ognjišču." Po vspo-redu sledi potem vstop dveh oseb, za javno varnost v družbi nežnega spola dvomljivega značaja, kateri se bodo pokazali v raznih veselih, o. Še bolj žalostnih prizorih službenega časa. Šesta točka: Nastop bratov sokolov in sokolic to- in onstran potoka Pesnice, kateri uprizorijo opereto: „Zalezujmo klerikalke!" Deveta točka: Gospica, katera se dobro razume na prače, ali bolje Še na moške hlače, bo predstavljala: „Iz ljubezni na oknu." Globok utis na poslušalstvo bodo napravile pesmi: „Obvaruj vedno si nedolžnost svojo", in „Zapustili prav'ga sm© Boga". Cisto li koncu deklica, katera dobro ne vidi in je že velika, poje solospev: „Ko bi jaz vedela, k'teri bo moj" itd. Po vsem tem sledi prosta zabava. Govorniki, kateri bodo imeli razne dolgorepe govore, so že naročeni. Ker je program silno obsežen, bode gotovo vsak gost kolikor toliko lačen ali žejen. Tudi za vse to se bode poskrbelo. Za večerjo se bodo lahko dobile specialitete raznih narodno-naprednih jedil, kakor: Selška kisla in sladka juha, riževo meso celjskih narodnih jasli, Ši-benska podpečna pečenka, lokarski kljunači, botrič-niški klobasni kotli. Prikuhe: Goriška dolga megla z rifniškimi buhtelni. Delikatese: Trški rižoto z makaroni itd. Za napredno pijačo bo bolj hudo, pa se bo vseeno dobilo: Kranjčevska dolga kisalica, žalsko za-agitirano narodno pivo, Drameljska bela in črna vina. Najboljši bode seveda sekt s sirovimi jajci. Dober tek! Ako bi se kedo preveč napil ali se zmučil na kakoršen koli način, na primer s plesom, z randevouz-om itd., so pripravljene sobe in tudi samokolnice, eno-in dvovprežne.
c Dramlje. Oblast, neredneže v cerkvi svariti, bi rad „Narodni List" dne 27. maja župniku vzel. Prij tožuje se, da je župnik siten, če kdo zamudi nekoliko pridige ali pa pokašlja. — Obstoj, Vencel, da si zopet lagal. Zvedite bralci resnico, ki se vam pove zato, da ne trpi župnik od liberalca po nedolžnem. Človeka imamo v fari, ki bi se radi odličnih služb moral odlično obnašati in drugim vzgled dajati. Ta človek zamuja nedeljo za nedeljo prvi del sv. maše in pridigo. Ko slednjič pride, odpre vrata s tako silo, da se vse strese. Ako še vlovi del pridige in mu ni kaj po volji, začne otročje na ves glas kašljati, nalašč, ne za potrebo. To se je zgodilo že več ko stokrat. Ali naj župnik k temu vedno molči? Ako se dotičnik ne boji nič več Boga, naj misli vsaj na državnega pravdnika, ki bi lahko ž njim zavoljo motenja božje službe resno govoril. — Drugo zrelo zgodbo si je „Narodni List" zrni-slil čez župnika. Pripoveduje, da si je župnik v zadnjem času stavil nalogo, da po sv. maši čaka zunaj ljudi; ob taki priliki je nekemu posestniku zažugal, da ne sme pri liberalnem trgovcu kupiti železa; mož mu pove, da to njemu ni nič mar. Prijatelj Vencel Mežnar, ta novica je za župnika čisto nova, torej zla gana. Zapopade zdaj svet, da ne pride v Dramljah' do miru, dokler bosta hotela župnika celo v cerkvi strahovati Vencel Mežnar in drugi. Obnašajte se vsi prav, ne vesite domačih reči na veliki zvon, v časnik, in ne lažite, da boste res inteligentni, v dobrem napredni, pa mirni ljudje. Tedaj ne bo treba nikomur v obrambi va-ših ran odkrivati.
Mlado, staro, Vsak pove:
Ta pa je za mel
Ker se samo z njim krepčam,
Vedno zdrav želod'c imam!
Najboljši želodčni liker!
Zajamčen čisti dobiček
brej nevarnosti in brez izgube posestniki, župnišča, meščanke, po velikosti njive in vrta od 100 do
1000 kron.
Intere" .¡1 se prosijo, da pošljejo svoj naslov oskrbniku Munzberg II, Velenje.	465
Izjava.
Proti neštetim boleznim se priporoča FranzOTO Žganje. Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano najboljše domače sredstvo.
Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski
99
Inda-cvet"
Sladki in grenki.
Ljndska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
liter K 2'40. » „ 4-80.
Oznanilo.
Vpisovanje učencev v prvi razred (slovenski in nemški oddelek) c. kr. državne gimnazije v Mariboru se 'vrši 1. julija t. 1. od 9. do 12. ura dopoldne v učni sobi VIII. razreda, sprejemni izpiti isti dan ob 2. uri popoldne.
Sprememba oddelkov tekom šolskega leta ni dovoljena.
V Mariboru, dne 3. junija 1910. 469	C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo.
Redka prilika.
Nakupil sem od neke pogorele tovarne celo zalogo
ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi.
Spričevalo za to da:
pismo Franca Kossuth-a:
Blag. gospod Balazsovieh Sandor, lekarnar v Sepsi-szent-Gyorgy.
„Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje z „Inda-cvetom" zelo dobro. Bodite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice".	Franc Kossuth.
Postavno zavarovano „Inda-cvet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz
Szeklerjevih gorskih zdravilnih zelišč narsjen sprit in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tudi najmočnejši Franzovsga žganja preparat.
„Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in dušo!
„Inda-cvet" re dobi pri izdelovalcu Balazsovieh Sandor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah.	303
Ženitna ponudba.
V svrho ženitve se želim seznaniti s pridnim dekletom ali vdovo brez otrok, ki bi bila pridna gospodinja, stara 28 do 35 let in bi imela premoženja 3 do 4 tisoč kron. Jaz imam premoženja 14 tisoč kron in še zraven zaslužek. Ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati na uredništvo Slovenskega Gospodarja.	419
JXaKUpil sem ou newe pogure.e luvnmtj ueiu ¿aiugu	q	^	a
težkih flanelskih odej Tjr,ma rake la Postrve
«J	Bfl	i • _	__1 • v «i „ r
po najnovejših vzorcih, na katerih je opaziti le neznatne madeže in teh zelo malo ter jih pošiljam: boljše odeje 3 komade za 9 K, gospodarske odeje 4 komade za 10 K po povzetju. Odeje so primerne za vsako boljšo hišo za pokrivanje postelj in so zelo tople in mehke. Odeje so Dad 180 cm dolge in 135 široke. Pri naročilih naj se označi: 3 komade boljših odej za 9 K, ali 4 komade težkih flanelnih odej za 10 K.
c. kr. nadiornik fin straže ▼ pokoju
Nachod, Češko. 461
kupi po najboljših cenah
Kari Gollesch, Maribor ob D.
Tegetthoffova ulica 33.
405
Otto Bekera,
Kovačija,
se da v najem. Vso orodje za to obrt se lahko nakupi od vdove po nizki ceni. Pojasnila: Tržaška cesta 26, gostilna „Stadt Triest" pri Sv. Magdaleni, Maribor. 468
Steckenpferd-
milo z lilijiniin mlekom
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva s« povsodl.
128

Nujno potrebno je varovati
vsako rano, da ne nastane iz nje vsled okn-ženja težko ozdravljiva rana.
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano praško domače mazilo, kot sanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 816 se pošljejo 4 pušice, za K 7'— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo
a\stro-ogrske monarhije. Pozor na ime Izdelka, lzdelovateljs, ceno ln varstveno znamko. Pristno le po 70 vinarjev.
Glavna zaloga
B. F R A G N E R, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „PRI ČRNEM DRLO"
PRAGA, Mala strani, ?ogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.	260
Serravallovo
železnato kina-vino
• Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalesoente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval
l. SerravallOf c. h ivorni dobavitelj
Trieste-Barcola.
Kupi se t lekarnah v steklenicah po pol 1 & K 2 60. in po 446	1 1 & K 4-80.
Našim rodbinam priporočamo
Mo litis ho cikorijo. ™
Izvrstni molitveniki

i n
so:
Herg, Venec pobožnih motiter m S¥. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške bakra« „ 3— Venec snetih pesmi. . „ t— Prijatelj otroški . . Si. Opravilo ...» 1-35
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
TPflugiiia tiskarne si. Mi = b Mariboru. =

n
Novo 964 Čitaj! Pozor kmetje in fantje!
. Najnovejše in najboljše sredstvo za j	rast las, brk in brade je:
Rastol št. L
Deluje, da brke in brada postanejo gosti to dolgi, odstranja prhljaj in vsako drugo kožno bolezen z glave. Naroči naj si vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imam mnogo zahvalnih in priznaluih pisem. Cena na vsako pošto franko 1 lonček K 8 tO, 2 lončka K 5-—. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Naroči se le pod naslovom:
LeKarna Dri st. Trojici, Coljni Mihoijac 250. Slavonija.
Za sv. birmo!
Izvrstne molitvenike, vsakovrstne rožne vence, podobice, škapulirje, križe itd. najceneje kupite pri
Franc Krepek, Maribor ob D.
izdelovatelj rožnih vencev, Tržaška cesta 15, in na sejmih.	430
Z mojo
240
!! umetno moštovo esenco! I
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulica.
Loden-sukno-odeje in koče za postelje in konje, pletilno volno itd. iz
oveje volne
prodaja na debelo in drobno
Jakob Pogačnik,
tovarnar volnenega blaga v Velikovcu na Koroškem.
Ovčjo volno kupujem ali jo zamenjam za blago. i26