PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 15 lir - 10 jugolir
2.50 din
TRST torek 24. maja 1949
Poštnina plačana v gotovini
otev. 122 (1212)
Spedizione in abbon. postale
a s u/ te za Ljudsko tron
(Sinočnji govor tov. Petronia na tržaškem radiu I.)
Slovansko
frmi	•	italijanska ljudska
mn ■	?!a,5faia potrpi) sedanje
v C”® '00rbc, čeprav ima nalogo J borbi odigrati veliko vlogo. jattik<tn^e volitve Predstavljajo de mori j P°membno epizodo borbe demokratičnimi in konserva Tržn v ter Tea,cclonarnimi silami cii, r ega ozenltja. Imperializem teezanf. Pomočjo^ Trsta in pod prc-[jj, ki sta italijanski neoimperia-Z„r„\,}n 9a Ponovno uvaja v borbo_ i tega vzpodbuja fašizem, vla-ko)ir=-POiiJ^no P°z°rnico ljudi '
bivšega Mussolinijevega * neti šovinizem ter konkrc-
Zade,-2anf?t'e z 9esli: Js<ra> ■Reka> in fV Daln^cm, Korzika, Malta k . ° dalje. Za potrebe svoje bor-dokt. 72 9r°b°v celo sramotno nno o ^življenjskem prostorun
1,1 rasizmu.
eiip 5!>rht> u,:a3anja v politično ak-vlad	zahtev deluje
Ci(i»V°ai.mred * pomočjo strank stičnih ntesa in srnjih kvalukvi-tiic 7 in novofašističnih, podruž-ie n platf°rmo konkretne akci-c,t ‘u služita. Marshallov plan in 3e . pakt, v katere se vključil Heoin V	deluje	italijanski
l.ni« Porlaližem s svojimi mašče• lajnimi ciiji
tnir2VeSelt vsecJa tega pa je kršitev *<Uti-e P°0°dbe in gospodarsko sij 2njenje Trsta monopolističnim cr:?anaan 2 °ne strani Sode in
»^rnost za delavski razred in tržn u? delavstvo je resna. Bitka za ga 1	obz‘7!° ima velik pomen, ki
znati>,0ra Vse delavstvo točno po-
^tuacija je zahtevala pri-jaj0-° usmerjanje borbe, odgovar-iacijc Petično linijo in organi-
«°*trarevolucija je v Trstu na-^ 0 pred enim letom demokratič-bor, orQanizacije pripravljene na garpf	ideološko, politično in or-
je !,,aCi}sko na znestu. Nato pa se tno*„Zi več mesecev manifestirala *ed?a odsotnost sil delavskega raz-lntln demokratičnih sil sploh.
0j! .eresi delavskega razreda so Ho st s><oraf brez obrambe, narodne ne.Prt,vice pa ponovno ogrože-
f,n^'Idobitve narodnoosvobodilne
nflHa^!e^'ane, rh-irovna pogodba na tiogoh’ ”l*r °9rozen' ne°fašizem
i,?° .5c. treba povzeti akcijo. Tak-Pod. °zaj je zahteval protiakcijo.
• v°ustv0)" T-r -—c
*lca Ol'0anižira Slovansko-italijan-fronta. Politični in or-”	izraz konkretne borbe
Bani-C nem tržaškem položaju, or-So ^Cliski izraz pokreta delavske-'in njegove avantgarde, lkd.sk lsti'dne partije v državah icin-f®? rez'ma- V Jugoslaviji, v tki j'H1! tiomuniji in Ceškoslova-'PoL-. :a /ronta organizacija, \atere delavski razred in iivj. ,a avantgarda mobilizira naj-torari; vs,:e množice v borbi Za s,“«ew socializma
om Komunistične parti-
ir0nhanTr? ' italii'ansk<z *'*aiicega ozemlja
*^n
»otreb
ljudska
   nastaja
i a iz določenih političnih ,erčiin be in predstavlja na tem bot, j ■ °r0aniZacijo, ki nadaljuje odi[0 /°* ■*.* te,'u tolikih let pre-n,e> toiUaSfc0 revolucionarno giba-*nje ’’lači točne zahteve in zdru-Koni- °>b* ljudske množice. •fta.Jf*«0. Komunistična partija -dsk0 V1 Slovansko - italijansko ^ih n,,, -°n*° za mobilizacijo trza-*kr)i r„°^lc. pr0ti zelo težkim grož-ucav /alccije. Zaradi tega je ona ^arnslvo nadaljevanja re-. ctken arne tradicije tržaškega de-'tioii ra21'eda in demokratskih
.Zarod a liudstva-
edlntii tPaa ie Ljudska fronta 71»° *ak°.i po razkolu enotne
h “‘■cnp
“lijcc;' °r9anizacije delavstva Vi-iHetip < rU^ vzpostavitev enotne 'Hi	v	cilju,	da se groze-
a£re)cg miPcrializma upre solidna
J ^^e|i)n
r>l»a *fcupina je odklonila
Hi
hinf^/juje
Pola
vrsta dejstev dokazuje
m„03e rp’.'}Pianistično in opor-
^Jbvijg0 sta']šče te frakcije. Ona Proti grozeči ofenzivi re-
Se3a
/0 :lians^r,„aV9^°'a,,,crikanskega
'hli
'SC*
Na,;
Ho ria>’ne
imperializma Pripombe.
in samo
tli driairna lupina glede vpraša-pcj.. * Pripadnosti Trsta, ki je Oo da predstavlja ključ bJ°^ia m e°a in Političnega i» ozemlja, ne za-d5; °stai/inikakršnega siali-?')tHlnl nn. stalitm>
it
osti«
«dobrohotne da italijan-svobodno de-
l^n'<i*riZizPema
AfJ, .
Hfc0, *ti llfPodročju izvaja k ^tvek v ? ,dobro 0:vaiuie o«
O Ptedserf .^jevega ek spone n-tr , ®rnP„ ”'^0 Enotnih sindika-
> 5r'»mot>1,(,; »boreči je ^'0!oJJtno Preteklost».
s 'Iraška ln,i Mitieno izraža ta kVanjem •UPWn sb°J« stališče ko,, ‘iilija m 1 t-juvami Jurage Proti stav-kjer izjavljata
— -----
razreda, da se izkoriščajo ime in simboli Komunistične parti je,temveč se dosledna borba vodi s tem, da se vedno drži pravilne politične Iv nije in prave taktike glede poseb nega položaja Trsta. Vidalijevci pa delajo tukaj na isti način kakor bi delalo najbolj oportunistično vodstvo katere koli italijanske pokrajine.
Politika te skupine je zaradi tega politika prirepaštva, ki vodi po ideološki politični in taktični razorožitvi množic in njihove politične organizacije — na pozicije odrekanji! borbe proti italijanske mu neoimperializmu in neizbežno vklepa gibanje na pozicije tržaškega kapitalizma in njegovih reakcionarnih sil, ki se borijo za uničenje mirovne pogodbe in vračanje Italije v Trst.
Komunistična partija ni takšna samo zaradi tega,, ker nosi to ime Ce vodi politiko, ki se krije s socialdemokratskimi težnjami in posebno še z vodilno politiko nacionalističnih strank Giunte d'Intesa, je to stranka, ki zlorablja ime komunizma. Dobro je, da delavstvo to razume.
Stališče Vidalija in njegove skupine glede zaostritve razredne borbe z imperialistično ofenzivo, postavlja Vidalija izven razredne interpretacije interesov tržaškega delavstva. Na ta način vara mnoge delavce in jim prikriva realnost položaja ter jih usmerja na pozicije, ki niso v interesu delavskega razreda temveč so v interesu kapitalizma.
Tudi v tej votivni bitki formulira Vidali rezerve splošnega reda spričo vračanja parol bivšega fašizma, samo v toliko, da bi si rešil lepo lice, da bi še nadalje ostajal dvom in da bi varal delavstvo.
Skrbi, da bi občina imela tramvaj po ceni in mogoče celo zastonj, toda svojim pristašem prikriva bitni vzrok bolezni, ki okužuje tržaško gospodarstvo. Ne kaže delavstvu prave poti temveč tisto pot, na videz lahko pot najmanjšega odpora, ki pa vodi v neizogibno kapitulacijo. Pozablja Marshallov p lan, pret-nje italijanskega imperializma in konkretne akcije njegove avantgarde V Trstu.
Proti težki grožnji stavlja nasproti hinavske proteste, odklanja enotnost zdravih sil, medtem pa hiti s sveto zvezo z «!evimi» silami sa.ra-gatianskih socialistov in republikanskih nacionalistov.
Slovansko - italijanska ljudska fronta je v duhu linije ustanovnih kongresov Komunistične partije Tržaškega ozemlja in SIAU razkriti, kala pomen sedanjih volitev, karak-terizirala položaj in. poudarila resnost reakcionarne grožnje. Ljudska fronta razlaga delavstvu, da rezanš z revizijo mirovne pogodbe predpostavlja fašizem in da takšna politika prinaša za imperialiste tukaj v Trstu oblike neofašistične vladavine.
Fronta kaže delavstvu ključne probleme položaja in način kako jih je treba rešiti.
Glasovati za V' id a lijev o skupino ne pomeni glasovati za Komunistično partijo, temveč pomeni glasovati za opust:tev pravilne marksi-stično-lenvnistične linije, pomeni glasovati za ideološki revizionizem, za zmago oportunizma. Pomeni nadaljevati po gladki poti brez zaprek, ki vodi v sodelovanje z razrednim sovražnikom, v sindikalni ekonomizem, v kapitulacijo z odrekanjem slavne borbe preteklih let, ki je tržaški proletariat povzdignila in navdušila vse demokratične sile sveta.
Glasovati za Vidalijevo skupino ne pomeni glasovati za spoštovanje mirovne pogodbe temveč za njeno revizijo in konkretno za vračanje Trsta italijanski državi.
Delavci, demokratje, tovariši komunisti, volivci iz ljudstva!
Podpirajte, borite se in glasujte Za Slovansko - italijansko ljudsko fronto! Le na ta način boste delali za svoje interese, samo tako se boste borili za demokracijo, za Komunistično partijo in njeno ideologijo!
Glasovati za Ljudsko fronto pomeni dati glas in podporo tistemu gibanju, ki tolmači zahteve junaških borcev in padlih v narodno osvobodilni vojniI Glasovati za Ljudsko fronto pomeni boriti sr za spoštovanje demokratičnih pridobitev, za spoštovanje mirovne pogodbe, ;n enotno in odločno borbo proti imperializmu, za bratstvo med italijanskim in slovenskim narodom!
Skupščina kandidatov in predlagataliev kandidatnih list Ljudske fronte
Le z pilijo osnovnih polili problemov
je mogoče rešili posamezna konkretna vprašanja naših občin
Skupščina zahteva: obvezno udeležbo predstavnikov vseh kandidatnih list pri štetju glasov na vseh voliščih; protestira proti brisanju tov. Stoke s kandidatne liste in zahteva, da se mu vrne aktivna in pasivna volivna pravica
V nedeljo so se v kinodvorani v Skednju zbrali kandidati in podpisniki kandidatnih list Slovanško-ita-lijanake ljudske fronte, da ponovno prouge osnutek ^olivnega programa, da v diskusiji vnesejo eventugl-ne dostavke in nato sprejmejo vo-livni program v njegovi dokončni obliki. So referatu tov. Branka Babiča o političnem položaju ter po referatih tov. Petronia in Ukmarja, ki sta govorila o osnutku volivnega programa Slovansko - italijanske ljudske fronte, prvi z ozirom na tržaško občino in drugi z ozirom na podeželske občine, je sledila plodna diskusija, pri kateri so tovariši po-
dali nekatere presenetljive osvetlit-1 volitev, ki nam ga ponovno potrju-
ve posameznih točk volivnega programa.
Po diskusiji so zbrani sprejeli protestno pismo na ZVU, s katerim skupščina protestira proti krivici, da tov. Stoka nima volivne pravice in torej ne more kandidirali. Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva udeležbo predstavnikov vseh strank pri štetju glasov na vseh voliščih. (Resolucijo in protestno pismo objavljamo na drugi strani, o referatih tovarišev Petroma in Ukmarja ter o diskusiji pa bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali jutri).
Referat tov. Babiča
Nato je podal politično poročilo I tov. Branko Babič, ki je poudaril, da je namen skupščine dokončno sprejeti program Slovansko-italijan-ske ljudskg fronte, tako v osnovni |
liniji, kakor tudi v konkretnih vprašanjih posameznih občin. Nato se je dotaknil osnovnih političnih problemov, pri čemer je poudaril izraziti politični značaj junijskih
je nadaljnji razvoj volivne kampa' nje, tako da je zdaj vsakomur popolnoma jasno, da se hoče z občinskimi volitvami izvesti politični plebiscit glede osnovnih načelnih vprašanj. Omenil )č nato, da pomenita oba volivna ukaza (št. 345 in 33) kršitev določb mirovne pogodbe zlasti z dovolitvijo volivne pravice desettisočem osebam, ki do nje nimajo nobene pravice, dalje z izključitvijo predstavnikov list pri štetju glasov na posameznih voliščih itd.. Zato postavlja Ljudska fronta pred volivce osnovne politične zahteve, katerih rešitev je pogoj za dosego pravilne rešitve konkretnih občinskih problemov v interesu ljudskih množic. Ta osnovna politična načela so:
Spoštovanje mirovne pogodbe in izvedba vseh njenih določb v zvezi s Tržaškim ozemljem;
gospodarska in politična neodvisnost našega ozemlja;
demokratizacija vsega političnega življenja, v prvi vrsti izvajanje narodnostne enakopravnosti.
Nato je tov. Babič orisat razdvojenost demokratičnih sil zaradi resolucije Informbiroja ter poudaril Vidalijevo krivdo, da ni prišlo do sestave enotne liste, temveč je Vidali rajši ponudil zavezništvo italijanskim nac. strankam ter temu primerno sestavil svoj volivni pro. gram, kar pa so reakcionarji seveda odklonili.
Nato je poudaril, da vsa Vidali-jeva politika sloni v bistvu na reviziji dosledne demokratične borbe; zanj pomeni herojska borba delavskega in demokratičnega gibanja sramoto za napredno gibanj^ Trsta. Nato je nadaljeval!
«Tako stališče je dejansko najbolj težka obsodba Vidalijeve skupine same. Eljuniti na vsa herojstva, na vse žrtve in pridobitve te borbe preteklih let demokratičnega ljudstva Trsta pomeni, najbolj milo rečeno, pretrgati vse vezi z dosledno demokratičnim in revolucionarnim gibanjem tržaškega pro-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SPORAZUM O DNEVNEM REDU
na prvi seji svete zunanjih ministrov
Na predlog Višinskega bodo zunanji ministri določili tudi dan za sestanek petih zunanjih ministrov, da razpravljajo o vprašanju mirovne pogodbe z Japonsko
7 1 H Tih. V'U00>K
Vb°/[a niipsnr — hoj Ju
stavk
odsoten ,— ali pa
s. "mo,-.; ' ,a »bontona in da je
#» ‘ d“ b; nZ h11 ter da ff storiI
h tp.l'a,!t9ard uejt'!a tcr se pozival, »Dl-! raZret],.a .f^o-ikcga razreda "Hn.e stavi-1 1 deona istrinevne
itiSv.. !p m odnnenr:
Stotič sip/ o ki
U
lin
odgovorna.
‘ja »komunista*
Vi-
P tir
ozJ,cUPtu ‘'kustva pušča h ^	?e	nouo	vrsto	kapi•
rt Pri
* 5* bkoriitZ1? SC vr ':odi tak0’
čuDtivi delavskega
Protesti v Londonu
proli aretaciji Eisleria
WASHfNGTON. 23. Ameriška vlada je v soboto dostavila britanski vladi uradno zahtevo za izročitev Ki.der a. V uradni listini nazi-vajo Eislerja kot «ubežnika, ki ga pravica išče», in ne kot političnega ubežnika
V Londonu se je včeraj pred zaporom, kjer je Eisler zaprt, zbrala večja množica, ki je protestirala proti aretaciji Eislerja in zahtevala njegovo izpustitev.
MOSKVA, 23. — Tretje zasedanje Vrhovnega sovjeta ruske zvezne republike se bo začelo v Kremlju 24. maja.
PARIZ, 23. — Danes ob 10. je francoski zunanji minister Sclju-man olvoril konferenco zunanjih ministrov. Imel je kratek nagovor na delegate in jim izrekel dobrodošlico, izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do sestanka in žele konferenci uspeh.
Predlagal je nato, naj , zasedanjem predsedujejo posamezni zunanji ministri po vrsti, kakor pri prejšnjih zasedanjih, kar je bilo sprejeto. Soglasno so za prvo zasedanje določili Schumana. Sporazumeli so se nato, da bodo imeli seje vsak dan popoldne, zjutraj pa se bodo sestali izvedenci, da pripravijo material za popoldanska zasedanja zunanjih ministrov.
Glede stikov s tiskom so se na Bevinov predlog sporazumeli, da bodo razlikovali tri vrste sej:
1. plenarne seje, glede katerih bo vsaka delegacija lahko po svoji volji poročala tisku.
2. Ožje seje, na katerih bo debata tajna in bodo o njih izdali samo poročilo, ki ga bodo sestavile štiri delegacije sporazumno in ki ga bodo prečitali tisku brez komentarjev.
3. Delovne seje namestnikov, o katerih ne bodo nič poročali, ker na teh ne bo sprejet noben sklep.
Nato so se štirje ministri sporazumeli o dnevnem redu, ki obsega štiri točke:
gospodarskega in političnega vidika, vštevši vprašanje zavezniškega nadzorstva.
2. Berlin vštevši denarno vprašanje.
3. Priprava mirovne pogodbe z Nemčijo.
4. Mirovna pogodba z Avstrijo.
Višinski je izjavil, da nima nič proti glede osnove dnevnega reda, predlagal pa je drugi red vprašanj, in sicer:	Stiristranska kontrola
Nemčije; gospodarska enotnost Nemčije in njena izvedba; mirovna pogodba z Nemčijo; Nemčija vštevši Berlin in denarno vprašanje; Avstrija, Po kratki diskusiji pa so se sporazumeli o gornjem dnevnem redu, ki ga je bil predlagal Schuman.
Acheson je predlagal, naj bi se izvedenci sestali že sedaj, da bi še p.red prvim junijem pripravili poročilo o avstrijskem vprašanju. Dejal je, da bi se moralo pripravljalno delo za to poročilo začeti še pred zaključkom diskusije o Nemčiji, da se ne bi zavleklo preučevanje avstrijskega vprašanja.
Višinski je izjavil, da se s tem strinja. Pri tem pa je izjavil, da želi vedeti, kdaj namerava svet zunanjih ministrov, ki se ni sestal že 17 mesecev, začeti preučevanj« vprašanja mirovne pogodbe z Japonsko. Acheson je izjavil, da bi štirje zunanji ministri eventuelno
1. Vprašanje enotnosti Nemčije z J lahko imeli razgovore pred svojim
razhodom z namenom, da določijo datum za preučitev mirovne pogodbe z Japonsko. Višinski je pripomnil, da se bo pojavilo vprašanje udeležbe Kitajske pri izdelavi te mirovne pogodbe.
Končno so se štirje ministri sporazumeli, da se bodo sestali jutri ob 15.30 in to bo verjetno ura, ob kateri se bodo redno sestajali.
Prva seja je potekala v znamenju dobre volje in korektnosti s strani vseh štirih delegacij. To so po seji poudarili vsi delegati.
Clan sovjetske delegacije Popov je danes na tiskovnj konferenci konferenci izjavil, da je Višinski na konferenc} zunanjih ministrov predlagal, naj ima vprašanje šti-ristranskega nadzorstva v Nemčiji prednost in naj se razpravlja ločeno od vprašanja enotnosti Nemčije, ker smatra sovjetska delegacija, da je to vprašanje zelo važno. Dalje je Višinski predlagal, naj se vprašanje Berlina in valute razpravlja x okviru nemškega vprašanja kot enote.
Glede Avstrije je Višinski izja. vil, da sovjetska delegacija nima nič proti, da se razpravlja o tem vprašanju, potem ko se bodo preučila vsa vprašanja glede Nemčije in ko se bodo o njim sporazumeli. Bevin je odgovoril, da je «odvisno mnogo od sovjetske delegacije, ali bodo vsa vprašanja o Nemčiji rešena«. Višinski pa je dejal, da je
Cvetke iz volivne
— Volivna kampanja predstavlja za reakcionarne stranke vedno večji napor. Središče mesta oglušujejo zvočniki, ki sipajo nate patriotske melodije. Te melodije so tako malo melodične, in gredo ljudem že tako na živce, da bi mogle vplivati negativno na izid volitev. Nekdo je celo predlagal, naj bi s patriotsko vinjenostjo prenehali, in raje igrah šlagerje. A tudi s šlagerji ne bo prida. Zato najavljajo nove aretacije antifašistov. To pot gre baje za nadaljnjih 15 oseb, ki jih nameravajo spraviti pod ključ. Obetajo se novi procesi proti antifašizmu. A hudo se motijo, če mislijo, da bodo z aretacijami antifašistov prepričali demokratično ljudstvo, da bo glasovalo za tiste, ki mečejo v zapor naj-doslednejše borce za njegove pravice.
— Frakcionaši nadaljujejo s serijo votivnih nastopov italijanskih županov. Ce bi ti nastopi imeli namen seznaniti tržaško delovno ljudstvo z borbo in uspehi italijanskega delovnega ljudstva in prikazati solidarnost italijanskega delovnega ljudstva z borbo tukajšnje ga delovnega ljudstva, bi mi prvi to pozdravili; nikakor se pa ne moremo strinjati z dejstvom, da se frakcionaši poslužujejo italijanskih komunističnih županov za to, da bi opravičili svojo nacionalistično preorientaci-jo, s katero skušajo podrediti interese tržaškega demokratičnega gibanja šovinističnim interesom italijanske imperialistične buržoazije.
— MSI ali Partito delle fiabe. Po radiu je sinoči govoril predstavnik MSI. V svojem govoru je javno priznal fašistično poreklo MSI in oh tožil CLN in vse partizan.e, da 0 oni krivi za poraz fašistične Itn ir,e. Fašisti, ki so končali v fojbah, so
za MSI tisti kvas, iz katerega bg vstala nova prerojena Italija, ki si bo z rimskim mečem utrla pot v svet. Kar naj začnejo: v fojbah je še vedno dovolj prostora za vse tiste, ki bi od teh nevarnih sanjarij prešli na dejanska pustolovska tolovaj-stva!
— Po radiu je zopet govoril predstavnik Krščanske demokracije (to je edina stranka — poleg indipen-dentistov — ki govori tudi preko radia Trst 11). To pot je povedal nekaj res zanimivih stvari, ki jih moramo zabeležiti, ker nočemo prikrajšati tistih, ki govora niso poslušali. Opozarjamo, da je govornik mislil resno in da se pri tem ni ša lil. Dejal je, da 99 odstotkov član stva Krščanske demokracije sestavljajo delavci in da jo delavci tudi vodijo; da oni skrbe za vse, z.i vpisane in nevpisane v stranko. Krščanska demokracija hoče, «du nihče ne trpi gladu, hoče dati kinih duhu in telesu, kruh vsa/ci družini, kruh prijateljem in neprijatelje vs. Krščanska demokracija «želi, da izgine beda, da izgine brezposel-nosts. \'se to oni želijo. V Italiji to želijo že štiri leta, kruha pa do danes še niso dali, ker ga dati ne morejo. In vse to naj bi tvorilo «jasno ideološko podlago» Krščanske demokracije. Kot podlaga, ni slabo. Na žalost, pa je to podlaga za bedo, glad, brezposelnost in... atlantski pakt! Nekaj napredka pa smo le dolžni zabeležiti: sedaj nismo več državljani druge narodnosti, ampak že «dragi slovenski poslušalcih: Ganljivo, kajne?
— Frakcionaši so odločno za di-skusijo... z razrednim sovražnikom, seveda! Oni diskusijo strastno ljubijo, ampak — da se ne bi morda slabo razumeli — le z organizacijami,
ki so priznane, to je, ki jih priznava buržujska zakonitost. Pripravljeni so diskutirati tudi z MSI. Tako nameravajo napraviti nekoliko reklame za SDZ, in dogovoriti se z njo za javno diskusijo. Res originalen način širjenja protiimperialistlčne fronte!
— Frakcionaši stalno zatrjujejo v svojem listu, da ne dobijo podpore od nikoder. Oni se vzdržujejo sami, oni so avlarhični. Oni žive od tega, kar jim darujejo 'tržaški delavci. Tudi če oni tega ne bi stalno poudarjali, bi mi kljub temu vedeli, da to ni tako. Tudi če ne ne govorimo o tem, kar se ne prevaža s tovornimi avtomobili, tudi tak prevoz ni da bi ga zametavali, zlasti če gre za dve toni votivnih lepakov, ki so jih pripeljali direktno iZ Rima.
— Frakcionaši si na vse viže prizadevajo, da bi razširili svoj tisk. Tega jim ne moremo šteti v zlo, čeravno smo mnenja, da si s tem njihovim tiskom tržaško demokratično gibanje ne more kdo ve kaj pomagati v svoji borbi. Tako so poskusili s ponujanjem svojega časopisa po ulicah in lokalih, kakor to delajo tudi v Italiji. Tam imajo baje uspeh. Trst pa tudi v tem pogledu ni Italija: Kako naj si drugače razlagamo popoln fiasco, ki so ga frakcionaši doživeli tudi s tem novim poskusom, da bi prisilili ljudi na čitanje lista, ki zagovarja dosledni politični oportunizem in ki pljuva na herojsko borbeno tradicijo tržaškega demokratičnega gibanja.
— «Voce liberas se je itak rodila pod nesrečno zvezdo. Sedaj pa, ko izhaja zjutraj, je postalo to 'zanjo celo usodno. Od celotne naklade, je 90 odstotkov ostane nerazprodanef To bi nas moglo voditi do zaključka, da rana ura, ni vedno, zlata ura.
to trikrat več odvisno' od ostalih treh delegacij nego od četrte same.
Glede Berlina si je Višinski pridržal pravico, da bo predložil predloge glede rešitve denarnega vprašanja v okviru nemškega vprašanja kot celote.
Dalje je Višinski predlagal, naj svet zunanjih ministrov določi dan za sejo, ki bi se je udeležila tudi Kitajska v zvezi z mirovno pogodbo z Japonsko. Pri tem je opozoril, da drug} del potsdamskega dogovora izrecno omenja «Svet zu. nanjih ministrov petih velikih držav«. Acheson pa je odgovoril, da je to vprašanje zelo zapleteno in da spada v pristojnost komisije za Daljni vzhod. Bevin pa je izjavil, da se bo posvetoval z vlado. Višinski ie ponovno poudaril, da mora svet zunanjih ministrov pripraviti mirovno pogodbo. Ne misli pa zahtevati, da se to vprašanje postavi že sedaj na dnevni red, pač pa je hotel samo predočiti, da je potrebno na to misliti po tolikih mesecih, ko se svet ni sestal. Sporazumeli so se, da bodo o tem spet govorili, preden se razidejo, zato da se določi datum
Na vprašanje novinarjev, katei-a kitajska vlada bi morala biti povabljena za sestavo mirovne pogodbe z Japonsko, je Pavlov odgovoril:	«Kitajska». Končno je na
vprašanje novinarjev izjavil, da glede konference sovjetska delegacija ni pesimistična.
V Bonnu pa je danes parlamentarni svet proglasil «ustavo» za zahodno Nemčijo, ki so jo podpisali vsi člani sveta žaren dveh komunističnih predstavnikov, ki sta odklo-. nila podpis, ker ta «ustava» potrjuje razdelitev Nemčije.
V moskovski «Pravdi» piše Zu-1 kov, da je verjetno, da bodo zahodne države skušale diktirati Sovjetski zvezi rešitev posameznih vprašanj. Tode že večkrat se je izkazalo, da take metode nimajo uspeha pro. ti Sovjetski zvezi.
Trgovinski dogovor med FLRI io Francijo
PARIZ, 23. — V soboto so v Pa rizu podpisali trgovinski dogovor med Francijo in Jugoslavijo. Dogo. vor določa izmenjavo blaga za preko šest milijard frankov vrednosti z ene in druge strani. Dogovor velja za leto dni.
Dogovor predvideva, da bo Francija dobavljala siderurgične proizvode, električni in mehanični material, graditev visokih peči itd.. Jugoslavija pa bo dobavljala poljske pridelke (med drugim tobak in les), kemijske izdelke ter neželezne rude in kovino
Razen tega so podpisali protokol, na podlagi katerega bo Francija do bavila Jugoslaviji naprave, ki jih bodo pozneje vključili v splošni dogovor za pet let za skupno vrednost 15-20 milijard frankov, Jugoslavija pa bo dobavljala surovine, neželezne rude in kovine, les itd Končne so se sporazumeli, da se bodo v oktobru nadaljevali razgovori o od prtih finančnih vprašanjih.
STOKHOLM, 23. — V soboto so med Jugoslavijo in Švedsko podpisali dogovor, o trgovinski izmenjavi, ki bo veljal do 15. aprila 1950. Dogovor določa švedski izvoz v vrednosti 22 milijonov kron ter uvoz v vrednosti 48 milijonov.
Volivna zborovanja
Slov.-ital. ljudske fronte
TRST
ROJAN - Trg tra i Rivi: sred 25.5. ob 19.30. Govorita: Petro-nio Bortolo - Stoka Franc.
SV. IVAN - Trg Gioberti, petek 27.5 ob 19.30: Govorita: Lau-renti Eugenio - Dekleva Josip.
PROSEK
četrtek 26.5 ob 17: Govorita: Petronio Bortolo - Ukmar Anton; zborovanje vodi: Gerlanc Alojz.
BAZOVICA
četrtek 26.5 ob 17. Govorita: dr. Daneu Anton - Bole Stanko; zborovanje vodi: Gruntar Karlo.
GROPADA
sobota 28.5 ob 20. Govorita: Bole Stanko - Kapun Nada.
VELIKI REPEN
četrtek 26.5 ob 17. Govorita: dr. Dekleva Josip - Kapun Nada.
BORŠT
sreda 25.5 ob 20. Govorita: dr. Dekleva Josip
BOLJUNEC
Lipovec Tine.
Stoka Franc;
četrtek 26.5 ob 17. Govorita: Laurenti Eugenio zborovanje vodi: Bolčič Josip.
DOLINA
nedelja 29.5 ob 17. Govorita: Laurenti Eugenio zborovanje vodi: Vitrih Andrej.
PLAVJE
sreda 25.5 ob 20. Govorita: Rauber Miro - Zalašček Alma; zborovanje vodi: Loredan Cvetko.
Godina Albin;
ŠKOFIJE
petek 27.5 ob 20. Govorita: Petronio Bortolo - Stoka Franc; zborovanje vodi: Hrovatin Pavel.
ŠTRAMAR
sobota 28.5 ob 20. Govorita: Kenda Vladimir - Sturman Josip; zborovanje vodi: Veljak Lazar.
Comizi elettorali
del Fronte popolare it.-slavo
TRIESTE
ROIANO - Piazza tra i Rivi - mercoledi 25 maggio alle 19.30. Parleranno: Petronio Bortolo - Stoka Francesco.
g. GIOVANNI
S. GIOVANNI - Piazza Gioberti - venerdi 27 maggio alle 19.30. Parleranno: Laurenti Eugenio - Dekleva Giuseppe.
PROSECCO
giovedi 26 maggio alle 17. Parleranno: Petronio Bortolo mar Antonio. Presiedera Gerlanc Luigi.
BASOVIZZA
giovedi 26 maggio alle 17. Parleranno: dott. Daneu Antonio Bole Stanko. Presiedera Gruntar Carlo.
uk-
GROPADA
sabato 28 maggio alle 20. Parleranno:	Bole	Stanko	-	Kapun
Nada.
RUPINGRANDE
giovedi 26 maggio alle 17. Parleranno: seppe - Kapun Nada.
dott. Dekleva Giu-
BORST (S. Antonio)
Sto-
mercoledi 25 maggio alle 20. Parleranno: dott. Dekleva Giuseppe - Lipovec - Tine.
BOLJUNEC
giovedi 26 maggio alle 17. Parleranno: Laurenti Eugenio ka Francesco. Presiedera Bolčič Giuseppe.
DOLINA
domenita 29 maggio alle 17. Parleranno: Laurenti Eugenio Godina Albino. Presiedera Vitrih Andrea.
PLAVJE
mercoledi 25 maggio alle 20. Parleranno: Rauber Miro šček Alma. Presiedera Loredan Cvetko.
Zala*
ŠKOFIJE
venerdi 27 maggio alle 20. Parleranno: Petronio Bortolo - Stoka Francesco. Presiedera Hrovatin Paolo.
STRAMARE
sabato 28 maggio alle 20. Parleranno: Kenda Vladimir - Sturman Giuseppe. Presiedera Veljak Lazar.
lVančang osi/uhnjen
M—u—m« n"111 »m d mr. ni—■u mai-na. .k-mn«..,,
Nadaljujejo se boji v predmestji b Šanghaja -ZDA pošiljajo nove vojaške site na Kitajsko
ŠANGHAJ ,23. — Agencija Nova Kitajska javlja, da je osvobodilna vojska danes osvobodila Nančang glavno mesto pokrajine Kjangsi. Sovražnikova vojska beži proti zahodu. Nančang je zgodovinsko mesto, kjer je nastala ljudska osvobodilna vojska. Tam so se 1. avgusta 1927 prvikrat zbrale enote rdeče armade kitajskih delavcev in kmetov. Nančang ima 300 tisoč prebivalcev. Mesto je ob železnici, ki veže Cang-ša mestom Hangčou.
Okoli Šanghaja nadaljuje svobo-dilna vojska z napadi. Najvažnejši boji so v pokrajini Putung, kjer osvobodilna voska napada Kaočao.
Agencija Nova Kitajska javlja dalje, da se ZDA še nadalje vmešavajo v .notranje zadeve Kitajske Pred kratkim so povečali svoje vojaške sile na Kitajskem. 5. maja je prišlo 7 ameriških ladij z Japonske v Cingtao. 7. maja je prišlo 7 ameriških bombnikov, 14. maja pa 1500 ameriških vojakov.
Forrestal napravil samomor
NEW YOHK, 23. — Bivši minister za obrambo James Forrestal je v nedeljo ob 2. skočil skozi okno šestega nadstropja v bolnišnici, kjer je bil že več časa, ker je obolel na živcih. Njegovi prijatelji zatrjujejo, da je Forrestal napravil samomor, ker se mu je zdelo življenje brezpredmetno, odkar ni bil več minister za obrambo.
Znano je, da je bil Forrestal zagrizen vojni hujskač in sovražnik Sovjetske zveze. Misel o vojni proti Sovjetski zvezi, ga je tako preganjala, da se mu je omračil um in ie večkrat kričal: ((Prihajajo Rusi«,
Zmaga levice
pri volitvah v Viareggio
RIM. 23. — Pri včerajšnjih upravnih volitvah v Viareggio v Toscani so komunisti in socialisti dobili 10.442 glasov, demokristjani 10.272, neodvisni 1254, republikanci 522, saragatovci 526.
Komunisti in socialisti bodo imeli 19 svetnikov, demokristjani ]9 neodvisni 2. Pri volitvah 18. aprila 1948 so demokristjani imeli 11.670 glasov, Ljudska fronta pa 9.855.
V Italiji se nadaljuje
slavila hinetlishib delavcev
RIM, 23. - V severni Italiji se nadaljuje stavka kmetijskih delav-cev m položaj je vedno napet. V raznih krajih se dogajajo incidenti, ki jih povzročajo stavkokazi.
pokrajini Pu8lie so krae-tijski delavci zasedli zemljiška posestva in jih zaceli upravljati. p0-
J3 Pa je surovo nastopil in jih razgnala.
Republikanska struja v Splošni konfederaciji dela je sklenila, da izstopi iz CGIL
PRIMORSKI DNEVNIK
—■ 2 —
Tov. Stoki se mora vrniti
aktivna in pasivna voiivno pravica i
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI
TRST
Skupščina predlagateljev list in kandidatov Slovansko-italijanske ljudske fronte vseh občin cone A Tržaškega ozemlja odločno
protestirat
proti izključitvi tov. STOKE FRANCA zaradi odvzema volivne pravice in brisanja s kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske lronte za tržaško občino.
Omenjena izključitev predstavlja osnovno kršitev pravic tržaških meščanov, ki jih tov. STOKA s svojim življenjem, ki ga je preživel v junaški borbi proti tašizmu, dostojno predstavlja.
Odvzem volivne pravice tov. STOKI FRANCU, ki je rezidenten v Trstu od svojega rojstva — izvzemši dobo, ki jo je preživel v konli-naciji žalostnega spomina za časa zločinske fašistične italijanske vlade — predstavlja sramoto, nad katero se zgraža sleherni demokrat.
Poudarjamo, da je navzočnost omenjenega tovariša v Trstu od časa ilegalne borbe — v kateri je bil eden najvidnejših voditeljev — znana vsakomur, pa tudi sami ZVU.
Se težja pa je samovolja, izvršena na škodo tov. Stoke in proti volji predlagateljev kandidatne liste Slovansko-italijansko ljudske fronte za tržaško občino, če pomislimo, da so desettisoči oseb, ki so se iz vseh vetrov pritepie v Trst, dobili voiivno pravico, do katere absolutno nimajo pravice.
Spričo vsega tega zahteva današnja skupščina, da se tovarišu STOKI povrnejo njegove pravice, da bi lahko dostojno predstavljal slovanske in italijanske demokrate.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu !
Trst 22. maja 1949.
Zahtevamo obvezno udeležbo
predstavnikov vseh list pri štetju glasov na vseh voliščih I
Skupščina kandidatov in predlagateljev kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte cone A Tržaškega ozemlja je na svojem sestanku 22. maja 19*9 vzela v vednost dokumentacijo o izvedbi organizacije volitev, podano v političnem referatu in ugotovila, da bi se tudi štetje glasov moralo vršiti na protidemokratičen način, tako da bi bili predstavniki demokratičnih množic v večini primerov izključeni iz skrutinatorskih kolegijev. Zaradi tega skupščina protestira proti tem nedemokratičnim metodam izvedbe volitev in zahteva uveljavljenje načela, po katerem mora biti vsak skrutinatorski kolegij vsake volivne’ sekcije sestavljen iz predstavnikov vseh kandidatnih list, ki naj imajo pravico in dolžnost sopodpisati zapisnike o štetju glasov v vsaki volivni sekciji.
:ina Kandidatov in prediasatalji lidatnili lisi Ljudske fronte
(Nadaljevanje s 1. strani)
letariata in vseh resnično demokratičnih množic Tržaškega ozemlja. Vsa ta linija Vidalijeve skupine se izraža vsakodnevno in na vsakem koraku in tudi odbijanje enotnega nastopa z nami ,je v duhu te likvidatorske politike. In kakšen ima končni in neposredni cilj Vidalijeva politika do nas? Nič druzega, kot linija priključitve Trsta k Italiji. Za ta cilj se je šlo na linijo odstopanja od vsake resnične in dosleane demokratične borbe in za ta neposredni cilj se je tudi izrabila resolucijo Informbiroja, da bi se razbila enotnost tržaškega demokratičnega gibanja in izločili iz njega vsi tisti elementi in sile, ki niso pripravljene sprejeti takega stališča. S takim končnim ciljem likvidatorske politike Vidalijeva skupina se še ni upala dekleracij-sko nastopati pred ljudskimi množicami in še skuša pred njimi to zakrivati, četudi ne več tako odločno kot prve dni. Vsakodnevna politika Vidalijeve skupine pa vedno bolj kažg ne takšno 'bistvo njegove politične linije in vedno bolj potrjuje to, kar smo že prve dni po resoluciji Informbiroja ugotovili v zvezi z Vidalijevo razbijaško akcijo. Ce padejo še tu pa tam kakšne formalne izjave o spoštovanju mirovne pogodbe itd., je samo posledica strahu pred množicami, da ne bi predčasno spoznale prave cilje te politike. Vendar so pa vse te izjave zgolj fraze, ob vsakodnevnih dejstvih na široke ljudske množice vedno bolj spoznajo dvojnost politične Unije Vidalijeve skupine in njene prave cilje.
Ce tako gledamo na vso politiko Vidalijeve skupine, kar odgovarja resnici, potem tudi razumemo, zakaj je Vidali odbil enotnost z nami in ponujal zavezništvo italijanskim reakcionarnim strankam, zakaj Vidali več ali mani jnolči o vsej fašistični in šovinistični kampanji italijanske reakcije, istočasno pa kriči o nekem jugoslovanskem nacionalizmu in imperializmu, zakaj nas napada z nacionalisti in šovinisti in pred vsem demokratičnim ljudstvom pa odločno ne obsodi vojnohujskaške imperialistične kampanje italijanskih reakcionarnih 3trank.
Zakaj v svoje n volilnem programu gre preko vseh osnovnih političnih vprašanj Tržaškega ozemlja in ne sliši šovinističnega kričanja italijanskih imperialistov ter uporablja frazo «per un Comune demo-cratico», kakor da je mogoče priboriti si resnično demokratično občino ne da bi se istočasno borilo za dosego vseh ostalih političnih vprašanj. Zato je parola «per un Comune democratico« ob teh dejstvih fraza ir zavestno zakrivanje pred ljudskimi množicami vseh nevarnost,, ki jih preoatavija imperialistična m šovinistična kampanja, to je dejansko na liniji zakrivanja vzega, kar bi oviralo orientacijo jnnožic za priključitev Trsta k Italiji. Mi nizuio nikdar bili proti temu, da se tržaško delavstvo in demokratično gibanje v svoji borbi naslanja kot na demokratično Jugoslavijo, istočasno tudi na demokratično gibanje Italije in italijansko komunistično partijo kot voditeljico italijanskega proletariata in vseh resnično demokratičnih sil Italije, če ta opora in pomoč služi resnični revolucionarni borbi tržaškega delavskega in demokratičnega gibanja. Ne moremo se pa -strinjati z dejstvom, da taka naslonitev služi samo za revizionistično politiko tukajšnje konkretne revolucio-narne borbe in ki je v končni lap na liniji priključitve Trsta k Italiji. Taka politika je samo v korist italijanske imperialistične reakcije, nikakor pa v interesu tržaških delavskih in demokratičnih množic, kakor tudi ni v interesu italijanskega delovnega ljudstva Razni ita lijanski župani, in kdor koli bi še prišel iz Italije v imenu italijanskega proletariata, mi jih v naši sredini pozdravljamo kot predstavnike italijanskega delovnega ljudstvu, v nobenem primeru pa njihovo prihajanje v Trst ne sme služili, r-Bj-manj pa more opravičiti takšno politiko Vidalijeve skupine. V takšnih okolnostih postajajo oni lahko se
TRŽAŠKI DNEVNIK!
S tem so dokazali, da so pripravljeni nadaljevati z borbo za dokončno pravično rešitev svojih zahtev - Položaj v dobavi plina se bo poslabšal?
Vse kaže, da so delodajalci vendarle popustili v vprašanju rešitve ipornega vprašanja delavcev ILVA in da se bo zaradi *e§a položaj v tej tovarni v kratkem izboljšal. Vodstvo iz Genove ki je na prvi poziv urada za delo odgovorilo negativno, je na njegov drugi poziv dalo že precej drugačen odgovor, izjavilo je namreč, da pooblašča predstavnike vodstva tovarne ILVA, da pričnejo pogajanja na podlagi predloga urada za delo in sicer o mezdnem vprašanju in tu-di o predlogu, kj ga je pred časom izdalo vodstvo glede znižanja plač vsem uslužbencem te tovarne. Predstavniki delavcev ILVA niso sicer takoj pristal; na pričetek takih pogajanj ter so izjavili, da bodo o novem stališču delodajalcev ter o njihovih predlogih obvestili vse delavstvo, ki bo moralo odločiti, ali sprejme taka pogajanja ali ne. Enotni odbor v podjetju tovarne ILVA si je zato zadal na-logo obvestiti o tem vse delavstvo ter je zato tudi sklical posebno zborovanje, na katerem so predstavniki sindikalnih organizacij na
kratko orisali potek pogajanj z delodajalci ter prikazali v nov; luči sedanje stališče vodstva tovarne ILVA, ki je pred odločnostjo svojih uslužbencev moralo kloniti ter pristat; na pogajanja o posameznih točkah, o katerih preje še vedeti ni hotelo.
Do sedaj še nismo bili obveščeni o definitivnem odgovoru vsega delavstva, ki je pokazalo toliko odločnosti in borbenosti v borbi za svoje pravice in interese. Na vsak način pa pomeni že ta sprememba v stališču delodajalcev dober znak za nadaljnji potek pri rešitvi spornega vprašanja. Ce bodo pri nadaljnjih pogajanjih pokazal; delodajalci svojo dobro voljo, bo lahko to vprašanje, ki je vzbudilo med vsem tržaškim delavstvom toliko ogorčenja, v čim krajšem času rešeno.
Da bi izboljšali nekoliko položaj v dobavi plina tržaškim potrošnikom, so delavci spremenili svoj prvotni način kratkih protestnih stavk, tako da so izvedli prekinitev dela za 2 uri iztočasno v vseh oddelkih. Prav tako so izboljšali tu-
VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI
Poslušajte radijski postaji 'Irst L in 'Irst IL, kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte
Govorniki Slovansko - italijanske ljudske fronte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh :
		TRST	I.			TRST II.	
29.5	»	12.40	»	12.52	25.5	» 20.00 »	20.12
4.6	»	20.20	n	20.32	31.5	n 13.00 »	13.12
9.6	H	13.42	»	13.52	6.6	» 20.00 »	20 12
11.6	»	20.40	M	20.45	10.6	» 13.00 »	13.10
					11.6	» 21.00 »	21.05
mo soodgovorni za tako v bistvu protidemokratično politiko Vidall-jeve skupine.
Ali smo mi mogli slediti tej politiki Vidalijeve skupine in ostati pasivni ob vseh teh dejstvih? Nikakor! Naša dolžnost je bila, da smo potepi, ko je Vidali odbil enoten nastop, šli na volitve s svojo listo Slovansko-italijanske ljudske fronte in s tem dali najširši okvir enotnosti vseh resnično demokratičnih množic anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja. Kaj predstavlja Slovansko-italijanska ljudska fronta? Ona predstavlja resnično borbeno fronto tržaških demokratičnih množic pod vodstvom komunistične partije, preiskušene voditeljice najširših ljudskih množic v borbi za njihove demokratične pravice. Ona predstavlja nadaljevanje dosledne protiimperialistične in demokratične borbe na Tržaškem ozemlju, slonečo na herojskih revolucionarnih tradicijah tržaškega delavskega in demokratičnega gibanja preteklih let, ona predstavlja nadaljevanje in utrjevanje politike italijansko-slo-vanskega bratstva, ona predstavlja največjo garancijo dosledne borba za spoštovanje mirovne pogodbe in izvajanja vseh njenih določb v zvezi s Tržaškim ozemljem 111 s tem najdoslednejšo silo proti vojni in za mir na tem področju, ona predstavlja največjo garancijo za tržaške delovne ljudske množice v borbi za njihove težnje in zahteve. Ona predstavlja dejansko obsodbo vseh tistih, ki odstopajo od te borbe in razbijajo borbeno enotnost tržaških ljudskih množic. Vidalijeva skupina nas obtožuje izdajstva svetovne demokratične fronte, obtožuje nas nacionalizma itd. in ko mi poudarjamo svestobo demokratičnim silam in doslednost protiimperialistične borbe, kričijo, da hočemo s tem samo maskirati naše izdajstvo, kakor da je mogoče biti na konkretnih tleh protiunperialistične borbe na dosledno revolucionarnih jn demokratičnih pozicijah pa sovražnik demokratične fronte Dejstva pa vsakodnevno govore drugače. Pavšalne obtožbe brez konkretnih dokazov ne morejo spremeniti dejstva In ta dejstva dejansko obtožujejo njih vse tisto, kar nam očitajo, in potrjujejo vsakodnevno, da je na tem ozemlju Italijansko-slo-vanska ljudska fronta iesnični predstavnik svetovnih protiiinpe-rialistlčnih in demokratičnih sil na čelu s Sovjetsko zvezo. Edino konkretna vsakodnevna in dosledna protiimperialistična boroa je dokaz in potrdilo dejanske pripadnosti in ljubezni do svetovnega uumokratič-nega gibanja in do Sovjetske zveze, vodilne sile v borbi proti imperializmu. To v nobenem primeru ne more držati za Vidalijevo skupino, četudi trna vsakodnevno polna usta o ljubezni do Sovjetske zveze in do svetovne demokratične fronte, ko v dejanjih, v konkretni borbi na tržaških tleh odstopa vsakodnevno od dosledne demokratične in revolucionarne borbe, pa četudi sc naziva za komunistično partijo Tržaškega ozemlja. Resničnu Komunistična partija za Tržaško ozemlje stoji na čelu tržaških demokratičnih množic, na čelu Slovansko-italijanske ljudske fronte in jih neustrašeno vodi v borbo za njihove demokra tične pravice.
Slovansko - italijanska ljudska fronta je garancija, da si bo tržaško delavsko in demokratično gibanje ponovno pridobilo prejšnjo enotnost in moč in zato smelo stopa pred tržaške delavne množice s svojo jasno perspektivo dosledne in neustrašene borbe proti imperializmu in za demokratične pravice tržaških ljudskih množic. Tudi sedanje volitve predstavljajo vazno etapo te borbe, zato je potrebna maksinjalna mobilizacija vseh sil potreben je maksimalen napor vsa kega posameznika, ki v tem trenut ku čuti polno odgovornost pred ljudskimi množicami. Uspeh Slo vansko italijanske ljudske fronte na volitvah je obenem zmaga na predne in revolucionarne linije n-i tem važnem sektorju borbe proti imperializmu ter pogoj bodočih u-spehov tržaških ljudskih množic ” borbi za svoje bravice.
Naj živi Slovansko - italijanska ljudska fronta!#
.FANTJE S KRASA" v SESUANU
Koncert «Fantov s Krasa«, pri katerem je sodelovala kot solistka tudi Anica Scuka, se je vršil v Se-sljanu preteklo nedeljo. Med številnimi poslušalci jih je bilo tudi nekaj, ki so prihiteli iz sosednjih vasi, da slišijo lepo in dovršeno petje narodnih, umetnih jn partizanskih pesmi. Na obrazih poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili vsaki pesmi, je bilo lahko opaziti zadovoljstvo in veselo razpoloženje, kajti res dobre prireditve so v današnjih razmerah redke. Da danes ni kulturnih prireditev ali pa so zelo redko, imajo seveda največ zaslug »zaščitniki« slovenske napredne kulture, ki so zanesli politični spor tudi med slovenska prosvetna društva. Njih glavni namen je razdiranje. Ne vprašajo se, kdo bo gradil, kajti dobro se zavedajo, da je graditi težje kot razdirati. Naše ljudstvo pa bo našlo pravo pot in razkrinkalo brezvestneže. Nastopil bo čas, ko jih bo klicalo na odgovor,
Le, kdor podira, ne bojim se ga,
■Se manje ga častim.
Na koncertu v Sesljanu so si sledile umetne, narodne in partizanske pesmi. Vsaka od njih je žela uspeh in odobravanje. Umetniško izvajani program je zlasti dvignilo petje Anice Sčukove, ki je poleg pesmi ob spremljevanju kvinteta, zapela tudi tri solospeve, med katerimi je zlasti ugajal Flajšmanov ((Metuljček«. Solistko je spremljal pri klavirju Ubald Vrabec. Koncert so zaključili «Fantje s Krasa« z veselimi narodnimi pesmimi.
Mrtveca so našli na Ponlerossu
Včeraj zjutraj je prometna policija našla na trgu Fonterosso pred prodajalno časnikov nezavestnega 53-letnega Antona Coka iz ul. S. Ni-cold 30, ki je ležal na tleh.
Z rešilnim avtom so starca prepeljali v bolnico, toda bilo je že prekasno, ker so v bolnišnico prepeljali Coka že mrtvega.
Inšpektor De Giorgi išče kosti po kraških jamah
Prav Usti inšpektor De Giorgi, ki je bil pred leti za časa pokojnega režima vesten funkcionar P.S. in kot tak zelo pridno jemal prstne odtise vsem našim antifašistom, ki so nato romali pred razna sodišča za zaščito države, se je zopet oglasil. Njegovo ime smo slišali že pred leti, in sicer kot spretnega režiserja procesov o fojbah. Včeraj je spet prišla na dan vest, da mož stika po kraških jamah in išče kosti raznih bivših kolegov in kolaboracionistov iz «Guardie Civiche«. Ta zadnja akcija je v zvezi z aretacijo gasilca Vatte in bivšega gasilca Pahorja, ki sta baje maja 1945. leta aretirala neke kolaboracioniste.
Smo pač v polni predvolivni kampanji, zato lahko pričakujemo, da bodo sledile prav gotovo najdbe raznih kosti, katere bodo potem glodali do volitev.
Prometni nesreči
Začela se je nova prometna kampanja, toda kljub temu so prometne nesreče še vedno aktualne. Tako so včeraj popoldne ob 15 prepeljali v glavno bolnišnico 36-letnega Cappellija Oskarja iz ul. Cologna 161.
Cappelli, katerega je v bolnišnico prepeljal rešilni avto, je zdravniškemu osebju povedal, da se je vozil na motorju po ul. Ghega. Ko je prišel na križišče z ul. Rittma-yer, se je zaletel v zadnji del nekega angleškega tovornega avtomobila in se pri tem ranil. Tovorni avto, ki je namreč ves čas vozil pred njim, se je prav na vogalu nenadoma ustavil.
Včeraj ob 13.45 je bilo na vogalu ul. Tor S. Piero z ul. Sv. Tereze blizu nadvoza v Rojanu, ko se je motorno kolo TS 0037, na katerem se je vozil 26-ietni Okretič Lucijan s Scale sante 121, zaletel v zadnji blatnik nekega angleškega tovornega avta, ki ga je vozil civilist Cerni Avgust z ul. Gelsomini I.
di delovni urnik v raznih važnejših oddelkih, da bi prispevali k delni normalizaciji dobave plina Tržaškemu ozemlju; razen tega je včeraj skupina delavcev ILVA delala tudi nadure, s čemer je mnogo pripomogla k temu, da so marsikateri predel; mesta imel; že včeraj plin-
Vodstvo ACEGAT sporoča vsem potrošnikom plina za Trst, da je dobava plina urejena že za sledeče predele mesta: 1) za staro mesto;
2) novi del mesta od ul. Commer-ciale, trg Tra i Rivi, trg Skorklje;
3) Nova mitnica do ul. Fabio Se-vero, ul .Cologna, Rotonda del Bo-schetto; 4) Stara mitnica; 5) Sv. Jakob: 6) Sv. Vid.
Vsak potrošnik plina se mora držat; predvsem sledečih navodil:
a) preden odpre plinsko pipo, mora na stežaj odpreti vrata in okna, da bi tako preprečil kakršno koli nesrečo; če ima na razpolago gumijasto cev jo natakne na plinsko pipo in jo napelje na prosto — na ta način bj se namreč skozi gumijasto cev izgubi) močan duh po čistem plinu, ki bi človek lahko škodil;
b) nato mora plinsko pipo ponovno dobro zapreti ter prezračiti stanovanjske prostore.
Opozarjamo vse potrošnike plina, da se dodobra prepričajo, če so zaprli plinske pipe, da bi ne uhajal morda plin, ter da se prav tako držijo zgoraj navedenih navodil, ker bodo le tako lahko pre prečil; razne nesreče, ki bi lahko nastale zaradi tega, ker bi se lahko v tem času nabral v plinskih ceveh zrak, kateri bi povzročil velike eksplozije.
V primeru, da bi se prj dobavi plina pojavile kakršne koli motnje. naj prizadeti telefonirajo ACEGAT-u, in sicer na št, 41-51, 63-44 ali 65-83.
Izvedeli smo. da so delavci ILVA včeraj popoldne odbili predlog urada za delo, kj predvideva nadaljevanje pogajanj z 796 proti 333 glasovom. S tem je tud; padlo u-panje za čimprejšnjo rešitev tega problema, ker bodo delavci ILVA odločno'nadaljevali s svojo borbo za rešitev tega vprašanja. Na ta način so delavci dokazali, da nočejo nikakih kompromisov, temveč da zahtevajo uresničitev svojih upravičenih zahtev.
Včerajšnja tiskovna konferenca na predsedstvu cone
Včeraj je bila že običajna tiskovna konferenca na prefekturi.
«11 Mare« je vprašal, kdo lahko razsoja nasprotstva, ki bi izvirala iz različnih tolmačenj najnovejših dispozicij VU, ki s 1. majem določajo povišanje najemnin. V odgovoru je bilo navedeno, da je to urad za najemnine, ki že obstoji. Isti tednik je vprašal, kaj je z gradnjo nebotičnika v ul. Udine, ali misli predsedstvo cone kaj storiti, da bodo stranke hiše, kjer bodo sezidali nebotičnik, čimprej dobile nove prostore. V odgovoru je bilo navedeno, da se s tem vprašanjem še -peča sodišče. Z razsodbami o odpovedi devetim lokalom se namreč peča prizivno sodišče. Kar se tiče najemnikov hiš, ki bodo porušene, bodo merodajni krogi preskrbeli, da bodo družine dobile druga stanovanja, ki jim ga bo pač dodelil stanovanjski urad. V zvezi z vestjo nekega popoldnevnika od 12. t. m., da bi se letos lahko vršil velesejem, so na tiskovni konferenci odgovorili, da o tem ne vedo ničesar točnega, razen tega, da so načrti za prihodnje leto.
((Manifest« je vprašal, ali je kaj novega v zvezi z derekveriranjem šolskih poslopij, posebno pa gimnazije Dante. Odgovorili so, da so posredovali pri VU v tem smislu. Isti tednik je vprašal, kakšna je procedura pri dodeljevanju stanovanj s strani avtonomne ustanove stanovanjskih hiš IACP. V odgovoru je bilo navedno, da so prišli že mnogi predlogi za ureditev tega vprašanja, da pa še ni bilo ničesar sklenjenega v tem smislu.
mmm
Torek 24. maja
Mara, Cveta
Sonce vzhaja ob 4.26, ob 19.38. Dolžina dneva lo.u. Luna vzhaja ob 2.42, zahaja ob 16.14.
Jutri sreda 25. maja Gregorij, Zdestan
SPOMINSKI DNEVI
1543 je umrl Nikolaj Kopernik, slavni poljski astronom in matematik. Rojen 19. II. 1473.
OF
Danes ob 20. uri bo redni sestanek okrajnih tajnikov OF v ulici Ruggero Manna 29.
PROSVETNA DRUŠTVA
Izpiti na nižji _ trnovski strokovni soli
Sprejemni, vstopni in nižji tečajni izpiti na nižji trgovski strokov ni šoli se začnejo 17. junija^ofc> • zjutraj po urniku, ki je objavi] na oglasni deski v šoli.
Prošnje sprejema solska pi-mn vsak dan in jih je treba vloži
Prosvetno društvo «Igo Gruder.ii
v Nabrežini vabi vse svoje člane
na zdravstveno predavanje, ki bo danes 24. t. m. ob 20.30 v prostorih knjižnice.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za Dijaško matico je darovala družina Volk namesto cvetjg na grob Renkove mame 1000 lir.
V isti namen darujeta mama in sestra Marija L. ob žalostni obletnici prerane smrti nepozabne Albine Stepančič - Sugan 1000 lir.
Nočna služba lekarn
Codermatz, ul. Tor S. Piero 2, Picciola, ul. Oriani 2; Serravallo, trg Cavana 1; Zanetti-Vivante, ul. S. Lazzaro 3; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
Sindikalni izlet prosvetnih delavcev
Zveza prosvetnih delavcev prire-di v četrtek 26. t. m. sindikalni iz-«Difeso adrlatico« skrbi, ali bodo ]e(. y Portorož, prijave sprejema
^rst odbor še danes 24. t. m.
izdane olajšave za prihod v vseh onih, ki so rezidentni izven tega področja, ki pa imajo voiivno pravico. Odgovor je pojasnil, da so olajšave že bile izdane in objavljene v časopisju.
Dr. Manzutto, ki vodi te konference, je izjavil, da napake pri navedbi očetovstva v volivnih potrdilih, v kolikor gre namreč za navedbo, ali je oče še živ ali mrtev <«di» ali «fu»), niso povod za zahtevo, da se ta netočnost popravi. Baje se je teh napak dogodilo precej in bodo volivci, pri katerih je še živ oče pomotoma.naveden kot mrtev ali narobe, lahko brez komplikacij volili in jim torej ni treba zahtevati popravka tega napačnega podatka. To pa ne velja za eventualne druge netočnosti, ki se ne ujemajo s podatki v osebni izkaznici in ki se morajo pred volitvami popraviti.
Danes posvetovanje veteranov ..Ponziane"
Vsi starešine (veterani) ((Ponziane«, ki so se nekoč udeleževali tekmovanj, so povabljeni danes 24. t. m. ob 20 v gostilno ((Giordano«, ul. Ponziana št. 5 na važno posvetovanje.
Košarka
Tekmovanje za «Pomladanskl pokah). Tržaško ozemlje. Izid nedeljskim tekem: Tovarna strojev -Arzenal 40-35; Tomažič A - Col ILVA 43-21.
Za isti pokal. Okrožno prvenstvo. DSZ ES - Vesna 36-30; Skedenj -Barriera 31-17.
Danes važen dokumentarni film o košarki. Nocoj ob 19.30 bo na sedežu DSZ ES v ul. Conti 11 zanimiv dokumentarični film o košarki. Vabljeni so vsi športniki, da si ga ogledajo.
Izidi nedeljskih nooomelnih leta
Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja; Ponziana - Meduza 6-0; Pristaniščniki - Piran 2-2: Sv. Ana -Tovarna strojev 1-0; Skedenj - Ko-
štalunga 4-0; Aurora - Arrigoni 2-0; OMMSA - Umag preložena;
Magdalena - Rojan preložena; Milje - Dreher 2-0 (forfait).
Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige: Dinamo - Hajduk 1-1; Lokomotiva - Metalac 1-0; Budučnost - Partizan 2-0.
Partizan je v nedeljo nekoliko podremal na svojih lavorikah, drugače si ni mogoče tolmačiti njegovega poraza. Kljub temu pa si je Partizan osvojil državno prvenstvo za leto, 1948 —49.
Odbojka
Za ((Trofej padlih iz ladjedelnice Sv. Marka«; Sv. Marko - Col ILVA 3-1; Tomažič - Dijaško FD 2-0 (forfait); DSZ ES - Tovarna strojev 2-0 (forfait).
NE ORDINIRA Dr. SONJA MAŠERA, specialist ka za notranje in otroške bolezni, trg Sv. Antona št. 2, tel 33-39, ne sprejema od 26. maja do 2. junija t. 1.
Izšla je nova številka časopisa «LA NCSTRA LOTTA« in je naprodaj v Trstu.
5. junija t, 1.	.	i.i.]
Vsa pojasnila se dobijo v spl
pisarni v ul. Lazzaretto vecchio št. 11, II.
1-------
RAZSTAVA TRŽAŠKEGA SLIKARJA BOGDANA GROMA
Opozarjamo občinstvo, da ogleda umetniško razstavo akadem skega slikarja Bogdana Groma galeriji «3corpione» v ul. S. Spi , dione št. 12 b.
Razstava je odprta ves dan.
Nov vozni red parnikov Trst - Koper
Odhod iz Kopra ob: 5.00, 6- < 8.45, 13.30, 15.00, 17.30.
Odhod iz Trsta: 5.55, 11.00, 1-° > 15.00, 17.40, 18.35.
VOZNI RED OB NEDELJAM OSTANE ISTI IN SICER VOZIJ« PARNIKI:
Iz Kopra ob: 6.30, 9.00, N- 1
17-20-	«	iil4
Iz Trsta ob:	7.45,	11-30,	■	1
18.30.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8300, papirnati št«7' ling 1950, telegrafski dolar 635, lar 628, švicarski frank 160, francoskih frankov 170, avstrij šiling 24, zlato 1000 lir.
ttl
V
V hoji na 5 km:	1. Govorčin
(Trst); tek na 5 km: 1, Abram (Trst); tek na 100 m moški: 1. Ven-turfini (Piran); tek na 100 m ženske: 1. Giarri (Trst); met kopja: 1. Cenda (Piran); skok v višino: 1. Venturini (Piran); skok v daljavo ženske: 1. Petener (Piran); skok v daljavo moški: 1. Venturini (Piran); tel: na 800 m ženske: 1. Petener; tek na 400 m moški: 1. Blokar (Trst); met diska ženske:	1. Coleva (Piran); met
krogle moški: 1. Valois (Trst); met krogle ženske: 1. Coleva (Piran).
Proces o premogu končan
Proces o premogu, ki je bil prekinjen pred tednom, se je včeraj zjutraj nadaljeval in še istega dne popoldne zaključil. Zjutraj sta spregovorila oba odvetnika zagovorni ka, in sicer Annoscia za Scomino Alfonza in Morgera za Fragiacoma Luciana. Odvetnik Annoscia je težišče svojega zagovora prenesel na trditev, da je glavni krivec vse te afere prav za prav kapitan Kay Ta naj bi baje deloval kot pravi agent provolcater. To svojo tezo je odvetnik podkrepil z opisom cele vrste dogodkov iz afere. Annoscia je končal govor s predlogom, naj sodišče popolnoma oprosti obtoženca, ker da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja, v nasprotnem primeru pa da bi avtomatično moralo obtožiti pasivne korupcije ameriškega častnika.
Na podlagi drugih trditev, češ da ni zadostnih dokazov o krivdi Fragiacoma, je odvetnik Morgera isto tako predlagal za svojega klienta popolno oprostitev. S svoje strani je tožilec kapitan Dye predlagal, naj sodišče spozna oba obtoženca za kriva. Potem ko je sodišče odbilo nekatere dokumente, ki jih je Scominova obramba predložila sodišču, s pojasnilom, da so bili prekasno predloženi, je bila razprava odgodena na popoldne.
Ob šestnajstih se je proces res nadaljeval. Sodnik Bayliss je imel svoj običajni nagovor pravdorek, v katerem je spoznal Scomino za krivega obtožbe, ker je skušal podkupiti ameriškega častnika, Fragiacoma pa oprostil. Sledila je sodba, v kateri je sodnik Scomino obsodil na devet mesecev ječe z besedami, da bi drugače bil obsojen še na strožjo kazen, na dvojno število mesecev, če ne bilo nekake olajševalne okoliščine, ter ga je k podkupovanju navajal njegov glavni ravnatelj tvrdke «Angloitalina car-boni«. Sodišče je poleg tega odredilo zaplembo dolarjev in čeka, s katerimi naj bi bil podkupljen kapitan Kay.
ROJSTVA, SMRTI IN POROk®
Dne 22. in 23. maja 1949 se je 3 Trstu rodilo 10 otrok, umrlo j oseb, porok pa je bilo 9.	t(
Civilne poroke: dijak DiRN Josip in gospodinja Lager &
Cerkvene poroke:	vvaamK	a
cheli Armando in uradnica H® Michelina, uradnik T0”131?:,,] ffi-
Beppino in gospodinja Furlan j#
vella, uradnik Bortuzzi I vL,-nar uradnica Breccia Lučija, yfj. Milocchi Stelio in gospodinj1* ^ zio Marija, posestnik My»tx ^ in gospodinja Fachin Man:I > dinja tričar Stok Bruno in gosp nitj Coloni Slava, železničar *-f ^ Renato in gospodinja Gregor w rija, komisar Dadich Ugo in » dinja Hoenigman Eugenija J0.
Umrli so: 48-letni Mandolin sip, 80-letni Seriani Alojz, °p ,uSo Decarlo Alberto, 70-letnl pie. Franc, 67-letni Solvi Emilih 4g. seca stara Nobile Ana Maria'rini> letna Novel Karmela, por- _]etoi 12 ur stari Rioza Claudio,
Trivelli Anton.
Volivna propaganda je v polnem teku. Krščanska demokracija, ki je dokazala, da v razsipanju denarja prednjači v tej kampanji, je hotelu dokazati, da ima na svoji kandidatni listi tudi take ljudi, ki bodo uzmozni» rešiti vse probleme Tržaškega ozemlja v čim «večjo» korist tržaškega prebivalstva. Tako je na pr. objavil časopis «Ultimissime» z dne 17. t. m. pod naslovom: <tUn professore vuole evitare le quoti-diane maratone agli scolari» nekak volivni govor ali kakor ga demo-crazia cristiana smatra nekak votivni program za erešitevs šolskega vprašanja, ki ga je imel profesor Narcis Sciolis.
V zvezi s tem globokoumnim člankom Narcisa Sciolisa, ki je, da ne pozabimo pripomniti, kandidat volivne liste krščanske demokracije, smo se obrnili do kandidatke Slovansko-italijanske ljudske fronte, tov. Čokove, ki je po poklicu učiteljica in pozna dobro vse šolske probleme, še prav posebno pa probleme slovenske šole, da bi nam obrazložila svoje mnenje o lem članku i" stališče Slovansko-itulijar.sue ljudske fronte glede rešitve slovenskega šolskega vprašanja za Tržaško ozemlje.
Tovarišica Čokova je lijala: uProfesor Sciolis trdi v svojem članku, da mora imeti vsak okraj v Trstu svoji šolo (ne smemo pozabiti omeniti, da ima ta profesor v mislih vedno le italijansko šolo). Tem italijanskim šolam priznam vse pravice, medtem ko zatrjuje, da bi bile slovenske šole potrebne le v predmestju. Po njegovem torej ni slovenskih otrok v samem mestu? Ob koncu članka pravi, da bo sku-
INTERVJU Z KANDIDATKO VOLIVNE LISTE SLOV.-ITAL LJUDSKE FRONTE TOV. TONČKO COK
Potrebna je rešitev šolskega vprašanja
na Tržaškem ozemlju
Dokončna rešitev tržaškega šolskega vprašanja bo nastopila šele takrat, ko šoia ne bo več potujčevalnica in ko se bosta lahko slovenska in italijanska šola razvijali druga ob drugi ter se medsebojno izpopolnjevali
šal po svoji moči rešiti vprašanje otvoritve novih šolskih poslopij, kor bi pripomoglo, da bi otroci tržaških predmestij ne bili prisiljeni hoditi tako daleč v šolo. Prav v zvezi s tem vprašanjem postavlja profesor Sciolis tudi rprašanje obstoja slovenskih šol ter pravi, da ni nikakor »nasproten« slovenskim šolam, ki pa bi morale biti samo v predmestju.
«Ni to pruič«, je dejala tovarišica Tončka Čokova, «da nas porivajo iz mesta. Profesor Sciolis je samo eden izmed tolikih gorečih propagandistov, ki bi hoteli »rešiti« šolsko vprašanje slovenskih otrok na ta način, da bi morali slovenski otroci iz Trsta hoditi v šolo v predmestje, s tem bi namreč dosegli dvoje: ((dokazali« bi, da slovenskih otrok ni v Trstu, obenem pa bi prisilili vse tiste slovenske otroke, katerim bi bilo obiskovanje šole v v predmestju le preveč mučno, da bi se morali vpisati v italijansko šolo, kjer bi šovinistično nastrojeni učitelji že poskrbeli za njihovo «preobrazbo». Take glasove o poti' skanju slovenskih otrok in sloven
ske reakcije, ki ima vedno polna usta lepifi besed o «razumevanju» za slovenske šole, morda še najbolj sedaj v volivni kampanji; toda kadar gre za dejstvo, takrat ne morejo več prikriti ti preroki svojega šovinizma in to niti za ceno, da bi si s svojim licemerstvom zagotovili še kakšen glas
Izjava predstavnika krščanske demokracije, in to tiste krščanske demokracije, ki si je v začetku volivne kampanje dovolila «pozvati» tudi slovenski narod, naj voli krščansko demokracijo, češ da bo ona skušala rešiti v duhu «krščanske ljubezni« tise zahteve slovenskega ljudstva, je za podlost teh ljudi fe prav posebno značilna. Eden teh pravičnih načinov rešitve problemov slovenskega ljudstva naj bf bil morda tudi ta, da bi slovenske šole izginile iz mesta?n «Mi dobro nemo«, je poudarila tovarišica Čokova, «kaj se skriva za tem navidezno nedolžnim hotenjem. Njihov glavni namen je namreč še vedno prizadevati si, da b; kar najbolje nadaljevali delo fašističnega
skih šol iz mesta ne slišimo tokrat i režima, da bi poitalijančevali v /a-prvič. To je te stari refren italijan- i šistično usmerjenih italijanskih šo-
lah slovenske otroke, katerim bi odvzeli vsako možnost obiska šole v svojem materinem jeziku. Ta nova izjava profesorja Sciolisa bi se po mojem lahko glasila tudi (tejui si parla soltanto Vitalianos. Zakaj se ni raje tako izjavil?»
Glede na šovinistično stališče predstavnika krščanske demokracije v zvezi z reševanjem šolskega problema smo vprašali tovarišico Čokovo, kakšen program si je zadala Siovansko-italijanska ljudska fronta v tej zadevi.
«Za demokratizacijo šole m njeno izboljšanje se zdi Slovansko-itali-janski ljudski fronti potrebno sledeče: demokratizacija šole, reforma učnih načrtov in odstranitev iz šel in vsega šolskega aparata vseh eksponentov fašizma, predvsem pa odstranitev vseh vojnih zločincev, ustanovitev roditeljskih svetov v vseh šolah kot tudi derekvlzicija vseh šolskih poslopij in krožkov; pričeti bi morali z gradnjo novih šol, katerih pomanjkanje je precej občutno; dati bi bilo treba šolam ves potrebni inventar ter poskrbeti za široko zdravniško pomoč vsem učencem; razdeljevanje obrokov v
šoli naj bi bilo redno, revnejši učenci pa naj bi prejemali tudi brezplačno vse šolske potrebščine kot tudi obleke; znižati bi bilo treba šolnino v srednjih in višjih šolah, da bodo tako dostopne tudi manj premožnim učencem.
To so vprašanja, ki jih moramo rešiti. Program, ki sem ga v kratkih besedah prikazala, predstavlja resnično in pravično rešitev perečega problema slovenskega in italijanskega šolstva ter predstavlja kot lak tudi najboljši odgovor vsem propagandnim in šovinistično nastrojeni mgovorom in geslom reakcionarnih strank.
Da bomo uspešno rešili tudi to vprašanje je predvsem potrebna pomoč ne samo slovenskega prebivalstva, temveč tudi vsega demokratičnega tržaškega prebivalstva, ki bo moralo vodili vztrajno borbo, da izženemo enkrat za vselej s Tržaškega ozemlja tisti šovinistični duh ljudi, ki so toliko let zanikali slovenskemu prebivalstvu pravico do svojega jezika in do svojih šol. Dokončna rešitev tržaškega šolskega vprašanja pa bo nastopila šele tedaj, ko ne bo šola več kraj za potujčevanje, temveč se bosta lahko slovenska in italijanska šola razvijali druga ob drugi in se medsebojno izpopolnjevali Edinole z izvolitvijo resnično de mokratičnih kandidatov v javno upravo bo tudi tem vprašanjem zagotovljena pravična rešitev. Zato sem trdno prepričana, da bo vsak pošten tržaški demol:rat podprl s svojim glasovanjem to borbo, ki bo edina lahko privedla do zmage vseh pravic in zahtev tržaškega demokratičnega ljudstva.»
■BI RADIO 1“
TRST II.
Torek 24. maja 1949-	.
7.00: Koledar. 7.05: Jutranja 8 ja ba. 7.15: Poročila. 7.30: J ^.00: glasba. 11.30: Operna glaS“®;ističn* Novi svet. 12.10: Pestra * poisk* glasba. 12.45: Poročila. l3-u„.h ggla-pesmi. 13.30: Uverture slavni« ^ ,5. dateljev. 14.00:	Poročila- ^
Dnevni pregled svetovneg ]440: 14.28:	Popoldanska gjasstl-anK
Voiivno delovanje politični*1 v teku prihodnjega dneva- ,aS. Plesna glasba. 18.00: Komm Q, ^n‘ ba. 18.30: Lahka glasba. 1»-0'erne kleščina po radiu. 19.30;, Volivn» arije. 19.45: Poročila. "6-”,’ alasb3, propaganda. 20.12:	P?5.1*' polic®;
20.30: Iz domače knjižne jjjO-20.45: Orkester Denis M 11- • oVsK]-Vzori mladini. 21.30:	„»12: 3 -•
neameriška plesna ^ Slas, pol-o<Si's' Večerne melodije. 23.lv- .j spir 23.30: Kaj vam nudi jut«*11 ^ rfi. red? 23.35: Polnočna glasu*-Zaključek.
KINO
sevef®'
ROSSETTI. 15.30: ((Prehud n_raCy.
zapadu«, barvan film- ter# 6" EXCELS10R. 15: «DivJl v'
Milland, Paulette G°ddar„otngaPll>' F1L9DRAMMATIC0. 14: ska plesalka«, B. Crosby- st()peK»' FENICE. 16:	»Sodnikov v
Fredrlch March.	,	joan
ITALIA. 14: »Satanov aiiD,»’ Caufield.	_	.	pollclJsKim	na
ALABARDA. 14: »Pod zorstvom«, R- Tavlor. ,,, VIALE. 14: «Cudežnj zvonovi«-Valli, F Mac- Murray, F. IMPEHO:' 14: «Ccna Ptcv
Davis, Paul Henreid.	vJctof
GARIBALDI. 14:	»Napa	.
Mature, Colven Gray-	italije#' ,
MASS1MO: 16: «Totd okrog s|re„e* NOVO CINE. 14.30: »Tarzan j. vvelssmuelier.	„	Ah*1
IDEALE. 16: «Dolina sonca),
Smith.	in	\cop»t
SAVONA. 13.30: «Tarzan in
Johnny tVeissmueller.	z juga»-
ARMONIA. 14: ((Upornica	ju„j
KINO OB MCRJU. ,4;.	e
,,Stalingrad danes«
ODEON. 16: »Velika a'a
Velika
Colbert.	Hjuiigie«-
MARCONI. 16. ((Hčerka d* dne'1 AZZURRO. 16:	0r
RADIO. 16: «Jezdec - osve Cabot.	u	rniru,>'
BEl.VEDFRE. 16: «*lv*,'rw ADUA. 16: »Hazardna
. JV«'
VITTORIA. 16: »Zeva VENEZIA. «MissiS5ipl»- . STADIO. 16:	v	»l«p jeentc11
KINO NA OPČINAH- s/sr
je žene«, veseJ,0..^ -Karneval KINO V SKEDNJU. «K»r
Ijenja«.
Hdm našega dijaka P° pira, poinagu gradit fl bodočnost nusego nnu
1
Obveščamo.
preš*’
jtibljnna, Stari li£ ®
-•lila v nove prostore	»
Frenfcopansko Hljv
TELEFON 41-09 m
primorski dnevnik
— 3 —
24. maja 1949
Q O RIŠKI P N E V N I K
-	1,-1-	...	1	n ■ I -	_	  .	--	__ __
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA v GORICI . SVETOGORSKA ULICA^2 ^7^7749
„Miklova Zala" v Štandrežu
ho v četrtek 26. t m. ob 19. uri ca prostem
had vse zanimivi sv narodni obi-Mb ki spremljajo življenje Ko roj «» ob najrazličnejših prilikah. Ta 0 proslavljajo izpremembo v na* nlf1’ T^ihod letnih časov, kar je še ^ tanek iz poganske dobe, krščan-vin ?rainike in spcrmin na zgodo w dogodke. Posebnost, ki je obit gotovinskega izvora, je „ ,,a> Mehčanja«, ki je zvezan z oponi pomladi ali jeseni in pa ‘s°ki raj pod lipo».
0i... *ko izročilo pravi, da nas ta Va/V- spominia linčanja turškega pljnika ob štehu. Se dandanes nnmi 1° na binkošti ali na praznik *°mladanskega ali jesenskega žeg-fantie> ki so člani domače tovske družbe «konte» in jezdi-J na težkih kobilah, ki so vse okra-imn* s Pisnimi trakovi. V rokah J0 kratko, težko železno kopje boo ’• tesni strani poti je °wjen Lesen drog eštebeh« in iro • 5od' ^tehovci jahajo mimo če '9at-in "štohvajoi) ali zbijajo so-c- Jio janlje sod razbijejo, love ■f <<st?ht'a n» sodove obroče. Stare j-n!0^> štehvanski izvedenec, skup-lio \ ^te,xvansko dečvo prisodi Ste-j ,skemu mojstru zmagovalcu šle-'ski venec. Po končanem štehva-šM 5*tC*‘ (ira7 &°d lipo«. Ples ofoort čečv°VS^ moister s štehvovsko
nad* tej Prilxkl si koroška mladina firh?6 prelepo narodno nošo. Kaj bo r S° Zilianke v svojih kratkih noa Atilih, belih, doma pletenih i» ?V,lcafl’ nabranih predpasnikih '\bfh ošpetljih.
"orel ni čuda, če je vse to bo-» n r° in ^epota našlo odziv tud: nost ** prlP°vedni in dramski uniet-j0 Ze v prejšnjem stoletju nam r0flSate^ Jakob Šket spisal po na Utnrr pr‘P°oedki prelepo povest Mah Va zala"- Delo je izdala n‘ei°r^eVa truiba in ga poslala j,le- na,'od ter je našlo pot in cd-vek V Srcu slehernega našega člo-matf.1^i^l°va Zala je bila tudi dra-Zadn lrana. in Igrali so jo že pred odri/° vo^n° na mnogih slovenskih bili - ^ zatnjem času pa smo do-BiapSe noi>0 in sicer Žižkovo dre-S(a	Rekord v številu pred-
Pl miklove Zale je menda dose-u*'arib»rsko gledališče, ki jo je ' borilo nad SO-krat. la n/lna’ opisuje dogodke iz Ro-\jejl 5(1 l*ti 1478 in 1485, je razde-v tri dejanja z devetimi sli-
kami. Delo se začne z zgoraj opisanim plesom, potem ko se je zaključilo štehvanje. Stehvovskemu mojstru Mirku pripade kot zmagovalcu venec. Miklova Zala naj bi bila štehvovska dečva. Toda vmes poseže Almira in med veselo družbo pride do spora. Naše ljudstvo tujko sovraži in je ne sumniči zaman. Kmalu pride še do resnejših skrbi. Turek je na Primorskem in Kranjskem, Vsak čas lahko pri dere tudi na Koroško. Prišel je sel in povabil kmete, naj se združijo v obrambi. Vse je bilo v redu, možje in fantje bi odbili napad, žene z dec o, starčki in bolniki pa bi se umaknili na varno. Večina pa ni pomislila na to, da imajo tujca v svoji sredi Iz maščevalnosti je stari Treseglav, Almirin oče, povabil Turke v vas in jim obljubil krasen plen: Miklovo Zalo, ki je medtem slavila poroko s Serajnikovim Mirkom. Tujec Treseglav in njegova hči Almira sta napravila vse, da bi padla Zala v roke Turkom, dasi jo je skušal rešiti zvesti Davorin, ki je tvegal življenje za rešitev domačih mož in fantov.
Drugo dejanje se konča prav žalostno. Davorin obleži ranjen, Zalo odvedejo Turki. Možje in fantje se sicer rešijo, a kakor se navidez zdi, le po zaslugi izdajalke Almire. Njenemu hinavskemu in zlobnemu očetu pa so dali zasluženo plačilo Turki, ki so mu odsekali glavo. Vse drugo dejanje je mračno in turobno Enako se začenja tudi tretje dejanje.
Čeprav so Turki odšli, se m vrnil v koroško deželo mir. Kmetje se morajo boriti še z gospodo, k; se nad njimi znaša in jih na vse mogoče načine preganja in kaznuje. Stari Serajnik od žalosti umi e. Mirko, ki bi. moral biti gospodar, je le tlačan. Miklovki vzamejo grunt. Almira pa snuje dalje svoje temne naklepe in poizkuša vse mogoče, da bi si osvojila Mirka. Ko ga končno prepriča, da je Zala mrtva, se Mirko odloči, da se poroči z Almiro. Vendar tudi sedaj ne gre stvar nemoteno dalje. Nenadoma se vrne Davorin. Trdil je, da je izgubil spomin, ker je bil ranjen v glavo. Sedaj pa se mu je nenadoma spomin spet pomnil. Vzrok za to ozdravljenje je bila ravno Almirina svatba.
Druga slika v tretjem dejanju se
iMarska pasivnost Goriške
Po gostoti prebivalstva je med najbolj oblju-'^nirni pokrajinami, ^v državi - Kmetijska Proizvodnja ne doseže svojega povprečja
Oo ’
hom riSlca Pokrajina je pred izbru-2.725 KllJge svetovne vojne merila 42 ob*V *Cm P°všibe in je obsegala C0rjc ',n> _°d katerih so bile razen kivi..-,6 in Tržiča vse ostale pretežno k . c'kega
značaja. Od celotne po-Jei ostal le majhen del pod mu
Ne
It	Potem	še občine Tržič
IVjp a	’ k* sla Prej spadali pod
Hi j^n(*ar Pokrajina skupaj s te * ■ H ni imela večje površine
C; ,<>d občin samo 9, ki so
Ih ^1 Dotem šp rvhč.in#* 1
»a
467
Vrj^ . kv- Toda dočim je bila pn-koij^. 0 zmanjšana pokrajina na Wao šestino, pa je ostalo pre-s9j u še vedno več od polovicp, lrnela stara pokrajina 208 ti-Nani^^^eev, dočim jih ima v ^ako r1 lin6iaI1 še vedno 120 tisoč Stan* ie naseljenost, ki je bila 1'la na 150 73 Uudl na kv. km dvig-0 Po ani'h 257 na kv. km. Ta-s,9io	Prekašajo našo deželo
i ' v kater«
V	M
-Neg tel*
so vključena pr. Milan, Rim.
rekordov pa ima našo di še druge. Zlasti se P° uboštvu na življenjski!)
- Proi?, ■ J
yis91tern Jalnih sredstvih ter na »..^stntku brezposelnih, ka-
U tUoieVjf° se je vrtelo že al* nfkaj več kot 11 sega prebivalstva.
blizu 7c od-
sstj
se
. Botrr^. p°zna razkosanje dežele >šal0 ri'a kmetijstva. Sicer se je Kršitvijne,nr> ndpomoči ba; s pri-ki im.‘®ke in gradeške obči-e|l(l«r .r' a Precej plodnega polja.
miz
le
vkljub tem kmetijska
mnogo manjša, kot pa
»	-ji	lli«
ri'St'Pna n n° potrebe. Razna sta-,(»l,™“cev«ti:a so na tem polju 1)
zanim
!ve zaključke:
'h,,. ®°ri!ka ,
> . lišta u pokrajina ima 58%
■*,ri ie v i'
je prikladno za posev-ave kr,* ,u oziru na boljšem od p- kjer je to razmer-
v V^O' ceintr ,lni 41%
2)
Peloda
vl4
trne,. "Ilo '
'JU
damo pridelek žita v vi "“t ri-> ? številom prebivalstva
(Ul? PovnrJ d0,e?c nit‘ poln' li« * na	državnega	pri-
Pri Vaakc8a prebivalca. Bo-j. "ritleifi-" 'c*''|ovanju koruze, kjer I>°VDr»z!Crecej V'3!* °d državne-in
s;?-«!..
aZiir
prav tako pri
Pok . 'oega pridelovanje ifno	Italije	ni	tako
Ni^čen
kakor pri naš-
pridclck vina
C"4' ll,di 1 je I anaka.
Ute .P(,V
»k,
118
komaj polo-
k? ko	nelotne	države,	med
,«>« DrI pridelavi sadja
:!"nr^slabš
'Ji
ki
S-
'itn
Iz
reje
vsi
,ker P1< v po«ledu št'
Ui
iivtn "'J PrtPndli Jugosla Pašnik; r'"re^sk'1 predeli in gorki L. samo prešičereja
K *g°r:
^''■rebanj1'!, zar|ošča najnujnej-
domač
acinov.
H) .PePrav8a■	razvidno da Gnrt-
"Pki6 3e nuna mnogo industrije ni«o pretežno agrarna
»voj«!
V :da
zdaleč ne pridela
Iti boru' POtretoe- Sicer ra6u-klit),. 50 v n;,*7: 'zboljševalnimi de 81 iti q ! u za polje meri Kr 'ško, dvignili na tem
področju zlasti pridelek žita in krme za živino, vendar so ta dela za enkrat šele v načrtu in jih je treba šele izvršiti ter bomo komaj potem lahko presodili, koliko sc bo dvignil splošni pridelek in v kakšni meri bo vplival na pokrajin sko gospodarstvo.
V na j večje breme pokrajine pa je Gorica sama, kjer živi tretjina prebivalstva vse dežele in med katerimi je 10% vpisanil) brezposelnih. Pri tem številu pa seveda niso všteti trgovci, katerih pretežni del tudi drži križem roke in se otožno spominja na čase, ko se vozili VI pavci in hribovci svoje pridelke v mesto in pustili ves izkupiček v goriških tegnvinah in gostilnah. Od tistih časov so ostali samo še ^avki ki spominjajo na nekdanji večji promet in večje blagostanje. Zato ni čuda, če mnogo trgovcev in obrtnikov premišljuje, kako bi se rešili Gorice in se preselili drugam, dokler jim preostaja še nekaj nekdanjih prihrankov. To velja nosečim za tiste, ki so prišli v naše mesto iz notranjosti države v času med one ma vojnama. Da bi pa prc-prc-* čil: taka 'zseljevanja so se ecep., darski krogi zatekli k poskusu s prosto cono in študirajo še druge ukrepe, ki naj bi preusmerili gori-ško gospodarsko razmerje tja, kamor nikoli ni težilo, ker je bila preveč blizu konkurenca Vidma in drugih mest. Tudi o teh poizkusih lahko rečemo: Počakajmo, da bomo videli.
Is Krmiliti
HOTELI KO V JUGOSLAVIJO. Pred dnevi so na sodniji v Krminu sodili 38-letnemu Jordanu Righipi in 18-letnemu Mariju Dcganu oba iz Fagagne, zaradi nameravanega prestopa meje. Omenjena so namreč dne 9. maja krminski orožniki aretirali, ker sta se sumljivo sukala okrog državne meje. Čeprav sodnik ni imel dovolj dokazov, da bi ju spoznal za kriva, vendar ju je obsodil na 3 mesece -zapora in 16.000 lir globe pogojno.
Nesreča pri nogometu
V nedeljo popoldne je moral rešilni avto Zelenega križa na pomoč 16-letnemu dijaku Guida Alojziju iz ul. AscoJi 13, ki je pri neki «pri-vatnis nogometni tekmi nenadoma padci nezavesten na tla. Pri igri ga je namreč neki tovariš nehote brcnil v desno sence. Odpeljali so ga v bolnico sv. Justa.
17;
KINO
«Gasilci iz
Viggiu«.
VERDI.
Totd.
VITTOR1A. 17: «Rdeči čeveljčki«, M. Shearer.
CENTRALE. 17: «Kobra», M. Mon-tez».
MODERNO. 17: «Sin viharja«, Andrews.
EDEN. 17: «Zorro», R. Hodley.
D.
odigrava v turški ječi. Lepa Zala namreč za nobeno ceno ni hotela uslišati turškega sultana. Zato bi morala umreti. Poslednjo noč pa se prepoznala z očetom, ki je bil njen stražnik. Zalin oče je bil namreč že dolgo vrsto let v turškem suženjstvu. Skupno pobegneta in končno prideta v domačo vas ravno u trenutku, ko Davorin s svojim nastopom razkrinka vso Almirino laž, hinavščino in zlobo.
Delo se srečno konča z mvisokim rajem«, ki ga končno zaplešeta srečna Mirko in Zala. Zlobno tujko pa ljudje izženejo preko meje v svarilo vsem tujcem, ki jih skomina po naši zemlji.
Standreška igralska družina se za ta veliki nastop prav pridno vadi Pri igri sodeluje nad 59 vaščanov, saj bomo na velikem novem odru na prostem videli zbor vaških fantov in mož, utrjen tabor in celd turško vojsko. Prireditev bo veličastna in prav gotovo ena največjih, kar so jih doslej priredili v Štandrežu.
Podpore otrokom upokojenih profesorjev
Državna ustanova ((Giuseppe Kirner« za pomoč profesorjem sred-nih šol, ki ima svoj sedež v Rimu pri ministrstvu za šolstvo, je določila podpore za izšolanje sirotam stalnih profesorjev, direktorjev višjih in nižjih srednjih šol.
Podpora, ki je različna po šolskih letih in po vrsti šole. ki jo omenjeni obiskujejo (srednje šole, univerza) bo omenjena ustanova dodelila vsem potrebnim, ne glede na njihovo število. Pravico do te podpore imajo tudi otroci upokojenih profesorjev.
Prošnje morajo prizadeti nasloviti na omenjeni inštitut in sicer pred koncem šolskega ali akademskega leta, za kater0 prosijo podporo.
Za podrobnejša pojasnila se lahko obrnejo na prefekturo ali pa na šolsko skrbništvo.
Urnik za brivce
Do nove odredbe se bodo morali brivci in lasuljarji držati sledečega urnika: Ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 8. do 12.30 in od 15. do 19.30; ob sobotah od 8. do 12.30 in od 15. do 20.; ob nedeljah ob 7.30 do 12.30.
Vozni red na goriškem kolodvoru
ODHODI Za Trst: 6.15. 7.50,	10.50.	13-27,
16.20 (ukinjen ob nedeljah), 19.08, 22.15, 23.25.
Za Videm: 6.14, 7.08, 6.54. 12.31.
14.10, 16.38, 18.48, 20.13.
PRIHODI
Iz Trsta: 6.08, 7.06, 8.05 (ukinjen ob nedeljah), 3 51, 12.28, 14.08, 16.35, 18.44, 20.11.
Iz Vidma: 6.11, 7.39, 10,46, 13.25, 16.16 (ukinjen ob nedeljah), 19.06,
22.11, 23.22.
S kolesom ga je povozil
Včeraj predpoldne je 19-letni kolesar Jordan Silvan iz ul, Cadorna 36 povozil r.a ovinku pred kavarno Garibaldi 72-letnega Zeja Alojzija iz ul. itanzoni. Pri nesreči sta mož, kakor tudi kolesar zletela na tla in po kratkem prerekanju za določitev krivca sta oba šla na Zeleni križ, da bi jima tam obvezali rane. Zeja, ki si je pri nezgodi le leže potolkel čelo in glavo, so takoj obvezali, toda mladega kolesarja Jordana, ki je odnesel rano na levem očesu, so morali odpeljati v mestno bolnico.
IZ SVOBODNE GORIŠKE
Zadruga „France Bevk“ na Bukovem
Kmetje na Bukovem hočejo pokazati predanost Osvobodilni fronti ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Osmo obletnico ustanovitve OF so proslavili na ta način, da so tudi oni ustanovili svojo obdelovalno zadrugo in s tem odločno stopili na pot socialistične graditve vasi, ker so spoznali, da bodo le s skupnim delom dosegli podlago za boljše življenje.
Na Bukovem, ki leži v cerkljanskem okraju, so se za ta svoj korak že dali časa temeljito pripravljali in so določili ravno veliki praznik slovenskega ljudstva za svojo odločitev. Novi zadrugi so dali ime slovenskega pisatelja in podpredsednika prezidija ljudske republike Slovenije Franceta Bevka, ki je ravno iz tega kraja doma ter je y svojih povestih in romanih večkrat opisoval svojo rojstno vas in njeno okolico,
V kmečko obdelovalno zadrugo je stopilo 6 najbolj zavednih kmetov, ki so prinesli y skupnost več kot 400 ha zemljišča, Ker je zemlja neprimerna za obdelavo, so sklenili, da bodo v glavnem gojili živino. Na Poreznu in na Otajniku že dalj časa čistijo v ta namen pašnike, da jih bodo kar najbolj izkoristili. prej je bilo tod vse zarasio in so kmetje dobivali le malo sena iz teh predelov.
Čeprav je nova zadruga nižjega tipa, so na ustanovnem občnem zboru sklenili, da ne bodo v prvem letu izplačali nobene zakupnine za zemljišče. Na ta način bodo laže prebredli začetne težave, s katerimi morajo zadružniki vkljub dobri volji in svoji delavnosti vsekakor računati.
Tudi Vojsko sledi zgledu
Med narodno-osvobodilno vojno ie bila partizanska vas Vojsko eno izmed najbolj priljubljenih zatočišč partizanskih enot. Vaščani so bili takrat prvi v borbah in zato tudi dandanes nočejo zaostajati ter so trdno odločeni. da si bodo izboljšali svoje življenjske pogoje.
Zato so tudi oni ob obletnici ustanovitve QF položili temelje svoji kmečki obdelovalni zadrugi. 2e takoj ob začetku je vanjo stopilo 32 članov, ki so prinesli v skupnost 406 ha zemljišča. Nova zadruga nosi ime ((Ludvik Kristan«, ker je to prvi borec, ki je leta 1942 odšel iz Vojskega v partizane ter je tudi med prvimi daroval svoje mlado življenje.
Na ta način se je tudi v idrijskem okraju po kmečkih vaseh začelo novo življenje, ki bo že v prvem letu, še bolj pa pozneje pokazalo tudi tistim kmetom, ki še oklevajo,
da je ta pot najboljša in najkrajša k skupnemu cilju, ki je hitrejši razvoj naprednega kmetijstva in zagotovitev socialistične izgradnje podeželja.
Italijanski kulturni krožek ima svoj sedež
Ob prvomajskih proslavah so letos člani italijanskega kulturnega krožka «Nova Gorica« v Solkanu na slovesen način odprli svoj sedež, ki so ga priredili in opremili s prostovoljnim delom. Prj tem si je naj. več prizadeval in gre največja zasluga tov. Gildu Bressanu.
Na tej slovesnosti sta nagovorila zbrane tajnik izvršilnega odbora za Goriško in predsednik mestnega ljudskega odbora v Solkanu, ki sta obljubila italijanskemu kulturnemu krožku vso pomoč pri njegovem nadaljnjem razvoju.
Odgovoril je tov. Gildo Bressan, ki je v imenu članov krožka zago-
ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK?
tovil, da bodo Italijani v bratskem ■sožitju s Slovenci pomagali graditi socializem v Jugoslaviji.
Tako je na oni strani meje, kjer pravijo tukajšnji šovinisti, da vlada narodna nestrpnost in zatiranje. Kako pa je pri nas, ni treba, da niti omenjamo, ker je že itak vsem še predobro znano.
jBiSa zvezda" pri Sv. Merili na Krasu
V Sv. Mariji na Krasu deluje poljedelska produkcijskazadrugaki nosi ime »Rdeča zvezda« in ki je postala najpomembnejše gospodarsko središče v našem sektorju. Njeno delovanje je na vsak način zelo razgibano.
Zadrugarji se nasadili nad 10.000 trt, s čemer so prekoračili delovni program, v katerem je bil predviden nasad le 8.000 trt. Vrhu tega je bilo ob prvomajskem tekmovanju sajenih nad J.0.000 trt in na površini polovice hektarja posajen krompir.
Za povečanje svoje gospodarske kapacitete si je zadruga nakupila
39 ovac, od ljudskih oblasti pa je prejela dovoljenje -za brezplačno uporabo bhžnjega gozda. Ciani so prepričani, da bodo dvignili letoš-šnjo proizvodnjo za najmanj 39 do
40 odstotkov v primeru z donosom, ki ga je dajala zemlja preje, ko jo je obdeloval vsak kmet zas::.
Glede na lego in sposobnost zemlje so zadrugarji spoznali za potrebno, da uvedejo mehanično obdelovanje zemlje. V ta namen si bodo nabavili v kratkem en traktor, en stroj za košnjo ter poleg ostalega mehaničnega poljedelskega orodja še dva moderna pluga. Vsekakor šq tudi to pripomočki za čim večjo rentabilnost dela iri zemlje. ' * ^
Marsikatero delovno určj' si bodo zadrugarji prihranili z mehanizacijo obdelovanja in marsikateri stot tega in onega pridelka bodo s ton pridobili! Kaj takega lahko storijo le zadružna in kolektivna gospodarstva, ki imajo na razpolago sredstva in katerim se izplača ta način obdelovanja; posamezniku je to težje. Zato bi bilo prav, da bi kmetje čim preje uvideli, da je le v skupnosti moč in da bi se na vsej črti lotili zadružnega gospodarstva.
Pri dosedanjih uspehih zadrugarji naravnost tekmuje pri delu na polju. Zavedajo se pač, da bo vse to predvsem v njihovo lastno korist. Ker pa imajo za osnovo svojega gospodarstva zadružništvo, se nadalje zavedajo, da bo njihovo pospešeno delo v korist tudi sploš-šnosti vsega Istrskega okrožja. Tem načelom je še pripisati, da so zadrugarji «Rdeče zvezde« žq konec aprila izvršili svoj delovni program . glede del v vinogradih, pri koruzi, krompirju in podobno. V kratkem bodo pričeli z gradnjo novega hleva za rejo živine.
Zares, z vztrajnim delom bo postala poljedelska produkcijska zadruga ((Rdeča zvezda« v kratkem ena najbolj cvetočih v okrožju!
Uspehi vaške množične brigade v Glemu pri iekmovan|u za 1. maj
Res je, da je pred nami že tekmovanje «Za Tita«, ki ga bomo prav tako vestno in disciplinirano izvedli, vendar je umestno, tovariš urednik, da vam sporočim podatke o u.pehih našega prvomajskega tekmovanja.
Grafikon o našem prostovoljnem delu kaže in ugotavlja, da je vaška množična brigada iz * Glema ob prvomajskem tekmovanju napravila nič manj kot 4800 delovnih ur. Zato nam je tudi uspelo, da sfno prekopali 379 metrov zemlje, pripravili 202 metrov kamenja in napravili 184 metrov zidu. Pri vsem tem delu je bilo vpreženih 29 vozov, ki so napravili 232 ur. Zaradi slabega stanja cest smo popravili tudi 1000 metrov ceste, da izboljšamo na ta način prometne zveze
Za vse opravljeno ročno delo bi morali drugače izdati 286.000 lir, za delo z vozmi in vprego pa nadaljnjih 46.400 lir, ali skupno 344 tisoč in 400 lir. Za tako vas, kot je naša, bi bil to ogromen izdatek, ki bi ga pri vseh drugih stroških težko utrpela.
Moralni pomen izvršenega dela pa obstaja v tem, da smo celotno delo izvedli z navdušenjem in zares tako, da smo vsi medsebojno tekmovali, kdo bo napravil več oziroma, katera skupina prostovoljnih delavcev bo prekosila sosednjo. Delo smo izvedli tudi brez te2kr'č, ker je bilo dobro organizirano Bistveno pa je to, da smo imeli prvotno v načrtu, da bomo napravili le 3170 delovnih ur, katere pa smo ravno z zdravo in vzpodbudno tekmo zvišali na 4800 ur.
To kaže zopet zavest našega ljudstva, ki hoče z delom in z dejanji pokazat; našim nasprotnikom, da je ni sile, ki bi ga kdaj razdružila
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301 a PRITL. - TEL. 70
Čemu tekmovanje „Za Tita"
Vsakogar, ki sledi te dni naš tisk, presenečajo zopet vesti ‘ iz posameznih krajev, ki poročajo o tekmovanju «Za Tita«. Cc bi imeli ljudje na vasi, v tovarnah itd. na razpolago dovolj časa za dopisovanje in da ne bi imeli v sebi prirojene skromnosti, ki jim ne dopušča, da bi bobnali v svet kaj m koliko vsega dela so že izvršili v zvezi s tem tekmovanjem, potem bi bili naši listi lahko polni samo teh podatkov.
In vendar smemo trditi, da zaslužijo prav tisti, ki dajajo pri tem najboljši vzgled discipline, nesebičnosti, zavesti za kolektivnost, prav oni, ki sodelujejo v tem občestvu po naročilu slovenskega pesnika, «da ne samo, kar mora, temveč kar more, to mož je storiti dolžan«, zaslužijo vse priznanje naše javnosti.
Ne mislimo, da je ta tekma razstava oseb, ki želijo biti opi-sani po novinarskem reporterju in od. njega celo fotografirani, ne, ne kmetska in delavska mladina, starejši kmet 'in delavec, intelektualec s svojimi načeli in nazori ne potrebujejo reklame, saj delajo prvi od zore do mraka na domačiji, polju in v gozdu, drugi po tovarnah, raznih podjetjih, tretji privezani na spise, knjige za ((zeleno mizo» v tesni sobi. Toda vsi od te ogromne množice čutijo, da je treba, in to ravno danes, doprinesti še nekaj več, ki naj gre v izključno dobro skupnosti, ki bo iz tega dela pridobljene dobrine, če ne danes ali jutri, prav gotovo že v bližnji bodočnosti pomnoženo vračala zopet, tja, od koder so prišle.
Poleg tega materialnega preveva tekmovanje «Za Tita» še posebej moralni pomen.
Po vasicah, trgih in mestih, cestah, stavbah, tovarnah in podobno vidiš neprestano valovanje mišic, bežne kretnje prostovoljnih delavcev, Jej te prosijo samo s pogledom, da jih ne moti pri delu, vidiš dekleta in fante, ki tudi cenijo prosto uro časa, idilo svojega mladega življenja, gospodinje, ki so pustile hišo in deco, samo da se odzovejo Micu vesti«, katera jim narekuje, da žena-mati v trenutku, ko se s prostovoljnim delom obnavlja njen dom, gradijo bolnice, otroški dornovi, postavljajo spomeniki padlim borcem, med katerimi je tudi njen sin, njena hči, ki je končala v izčrpanju v italijanskem ali nemškem taborišču, ne more ostati doma, ne more to delo samo opazovati ter le čakati na sadove. — Na vseh teh gradi-liščih po mestih in podeželju vidiš zrele može, ki so si svoj značaj izklesali ob trdem delu in se vse življenje najbolje umili tedaj, ko jim je od napora lil pot z obraza. Tudi oni so tu, na mej-danu!
Vprašajmo, je mogoče vse to
vrvenje, ki zajema celo najmlajše naše družbe - pionirje, brez globje etične zavesti, ki jo nosi v sebi danes povsem nov človek, človek, ki je prebrodil zadnjo vojno, odnesel iz vseh bitk samo golo življenje, človek, kj je bil v svoji vzgoji ožarjem z idejami, ki so zajele ves suet od leta 1917. dalje, človek, ki pravi in čuti:
Da je stari svet, staro življenje, da so stari nazori zatonili,
da vstaja nov svet, novo življenje, se utrjujejo nova načela. Da imamo danes prenovljeno dobo, boljšo in pravičnejšo — in ne pomaga nič, da bo ta «nova doba» na vsej črti tudi zmagataI In ravno naši prostovoljni de-davci, ki se udeležujejo tekmovanja «Za Tita« ustvarjajo to dobo, zato prav njim vsa čast
Labor
Mladinci it mladic v pripri za volitve v 2AM
12. junija bodo po vsem okrožju volitve v odbore ZAM. Do tedaj nas loči samo še nekaj tednov.
Vsekakor se moramo za ta dogodek dobro pripraviti. Iz naših vrst si moramo izbrati za kandidate takšne člane, ki so res požrtvovalni in sposobni voditi mladino po pravi poti, kot jo vodijo v demokratični Jugoslaviji s KP na čelu v socializem.
Najvažnejše je, da pritegnemo v naše vrste slehernega, mladinca in mladinko, posebno tiste, ki se držijo še danes ob strani ter zaradi raznih vplivov niso toliko odločni, da bi vstopili v naše organizacije.
Mladina, mi smo tisti, ki bomo v bodoče morali služiti ljudstvu. Od nas zavisi marsikateri uspeh v javnem življenju. Mladina je poklicana, da mora kot prva prijeti za vsako delo in ga tudi izvesti!
Zavedati se moramo, če bi dopustili, da bi naše organizacije in zlasti mladinska, ki zavzema eno prvih in najvažnejših mest v Istrskem okrožju, začele pešati, bi bil tG največji dogodek za uaše nasprotnike. Toda istočasno bi pomenil nazadovanje in morda celo propad nas samih. Takoj bi vstali nekdanji fašisti, reakcionarji in tuji kapitalisti ter bi poskusili' vse, samo da bi nas zopet zasužnjili!
To se ne bo sicer nikdar več zgodilo, toda ravno mladina v Istri mora kljub temu paziti, da ne napravimo niti koraka nazaj, marveč samo naprej bliže našim skupnim ciljem.
BONAČA RUDI.
Spored nogometnih tekem za četrtek 26. maja
Tekme za okrožno prvenstvo:
Fiorini-Novi grad v Fiorinih ob 16.30, Piran B-Bujg v Sv. Luciji ob 16.—, Medusa B-Umag B v Kopru ob 14.— Olimpija-Padran DK v Bertokih ob 16.—, Brtonigla-Aurora B v Brtonigli ob 16.—. Rdeča zvezda-Petrovija v Ankaranu ob 16.—. Tekme za prvenstvo I. skupine:
Materada-Savudrija v Materadi ob 16.—.Bužinija-Vilanija v Bužiniji ob 16.—, P’erbu!ana-Vilanija v Buro-lah ob 16.—, Jadran SL-Brtonigla B v S Lovrencu ob 16.—.
Izidi roiometnih tekem v netel o 22. maja
Petrovija-.., ,:dusa 4-1; Brtonigla-Olimpija 7-0; Jadran DK-Rdeča zvezda 0-5; Umag B-Piran B 2-0; Buje-Fiorini 1-2: Arrigoni B-Pnrti-zan 4-2; Aurora-Nbvi grad 2-0.
Seget-Jaaran SL 0-2; Vilanija-Brtonigla B odložena; Daijla-Bužini. ja 0-3; Ferbulana-Materada 11-0.
htus šlBieio ne volne napora
Naše žene-protifašistke prispevajo s svojim delom tako v svojem običajnem delokrogu kot tudi pri konsolidaciji in izboljšanju splošnega gospodarstva našega okrožja. Poleg tega smo jih srečali pri njihovem obsežnem prostovoljnem delu, ki so ga doprinesle ob prvomajskih proslavah. Saj so žrtvovale samo za izdelavo telovadnih oblek nad 10.000 delovnih ur. Pri tem ne štejejo volj'e in napora, da so nam poslale na telovadišča zlasti pionirje, katerih sodelovanje je bilo v veliki meri še vedno odvisno od staršev, v prvi vrsti mater.
Pri vsem izpopolnjujejo notranji ustroj svoje organizacije, samo da bo čim bolj odgovarjal zahtevam časa. Tako deluje posebna komisija za materinstvo, ki je v ozkem stiku z zdravstvenimi oblastmi. Nič manj važno ni delovanje komisije za pospeševanje zdravja otrdk in obiskovanja osnovne šole! Kje so časi, ko so ravno starši zadrževali doma otroke, da niso hodili v šolo in da so jim raje pomagali pri domačem delu. Danes je drugače, matere imajo za otroke toplo besedo in če ne gre drugače na polici še ((cvetlično bilko«, s katero jih dobi neboglen sinček ali poredna punčka, ki se ji toži v šolo, «na zadnjo stran«, kakor pravi Ciciban.
2ene skrbijo dalje za samoiz-obrazbo svojih članic s pomočjo demokratičnega tiska, sestankov, predavanj in drugih vrst prosvetnih prireditev. Pri tem ne zanemarjajo tudi strokovne strani. Zato so ustanovile v Strunjanu pod varstvom okrožnega odbora SIAU ženski krojni tečaj, ki ga obiskuje 31 tovarišic. Tri poklicne šivilje in voditeljica počujejo tečajnice, ki iz dneva v dan vedno bolj napredujejo.
Koliko žrtvujejo naše demokratične žene po vsem okrožju še pri izvajanju gospodarskega programa, koliko so že dosegle baš te dni pri tekmovanju «Za Tita«, o tem bomo še poročali.
Umor v Laborju
Morilec preparal Lovrečiču trebuh z nožem
V nedeljo, 22. maja okoli 22.15 urg je Kocjančič Peter iz Laborja zahrbtno napadel svojega sovaščana Lovrečiča I., ki je sedel mirno za mizo v gostilni v družbi ostalih vaščanov. Napadalec je potegnil iz Žepa nož in z njim preparal Lovrečiču trebuh, ne da bi mogel priskočiti kdo od prisotnih napadenemu na pomoč. Rana je bila zadana tako globoko, da jq nesrečni Lovrečič že čez eno uro umri.
Na mesto zločina je takoj prihitela narodna zaščita. Njeni organi so zločinca ujeli in aretirali. PO prvih poizvedbah je Kocjančič Peter iskal že leto dni priliko, da bi obračunal v Lovrečičem, do katerega je gojil smrtno sovraštvo.
Preiskava se nadaljuje. Vsa drugače mirna vas je pod groznim dojmorn tega nenavadnega in grdega zločina.
Koper lin zopet lepši
Od odloka ljudske oblasti do uresničitve
Naše mesto dobiva vedno lepše lice. Težko je sicer preobraziti zunanjost kraja, ki je bila skoro do včeraj diktirana od zgodovine. Koper je bil kot nekdanji otok nedostopen vsakomur, ki se mu je hotel približati s suhega. Zato je bilo Koper v časih vojn težko zavzeti, razun z morske strani. Tako se je okoliško prebivalstvo rado zateklo za obzidje tega otoka in tam čakalo do tedaj, da je minula nevarnost.
Zgodovina torej je silila Koper, da so bile ulice ozke, da so bile hiše nagnetene čim bolj skupaj in je bilo kaj malo prostora za trge.
To opravičilo je g koncem napoleonskih vojn in z razvojem vojne tehnike odpadlo. Vendar se odgovorni krogi niso zganili, da bi dali Kopru novo življenje, nove naloge, novo lice. Zla.Ai je v tem pogledu pokazala popolno nerazumevanje Italija.
Naše ljudske oblasti se trudijo, da bi saj deloina nadoknadile zamuje-
lepim srednjeveškimi grbi, dalje atav. ba, kjer ima sedež okrožje, ter ob straneh ostale hiše s starinsko beneško arhitekturo.
Da povzdignejo vso okolico, so naše oblasti odredile, da se podre pust in visok zid pred stavbo koprskega župnišča, ki je zakrival lepo pročelje te stavbe same in vplival ubijajoče s svojim ((samostanskim« zidom, ki je zakrival tudi vse zelenje, katerega je toliko na vrtu pred župniščem. Lepa nizka ograja, ki bo dopuščala pogled na vrt, bo samo spopolnitev celotnega lica trga Brollo.
Vse delo pri novem parku bo izvedeno s prostovoljnim delom raznih množičnih organizacij, zlasti SIAU, sindikatov, VUJA itd.. Pretekli teden je mrgolelo na stotine mladincev in mladink, kakor tudi ostalih tovarišev in tovarišic. Napravili so že nad 1.000 delovnih ur in prekopali na stotine metrov materiala. Tako si videl pomešane
i mm
TUDI MUDA MORA SPREMENITI SVOJE LICE. SE VEC ZELENJA!
no. Po tolikih drugih javnih delih v zadnjem času kot graditev stadiona, novega parka, gospodarskih objektov itd., o katerih smo že pisali, je prišla na vrsto preureditev trga Brollo. Do sedaj je bil ta trg prava gmajna. Razun nekaj drevesc v bivšem parkcu pred pošto, je trg ustvarjal vtis puščobe, ki je bil vrhu vsega glede na veliko površino v nasprotju s tesnobo ulic in ostalih delov mesta.
Ljudska oblast je odstranila dosedanja drevesca in povečala površino parka v obliki trapezoida na ta način, da je privzela v nov park tudi oba oboda starih fontan, ki bosta glede na svojo lepo zunanjo obliko prišle šele sedaj do pravega izraza. Trg Brollo bo z novim večjim nasadom oživel in postal zares ((pljuča mesta«, ko bo po dokončanih delih prevzel nalogo pravega mestnega parka. Hkrati bo tudi v okras mestu ter bo spopolnil drugače lepo okolje, ki ga v ozadju tvorijo nekdanji Fonadaco s svojim lepim pročeljem, in na tem vtisnje-
člane VUJA, sindikalne podružnice okrožnega ljudskega odbora s predsednikom tov. Beltramom, sindikalnih podružnic, poseben odred JA, ki je zopet dokazala, da je naša vojska povsod navzoča, kjer gre za koristi skupnosti, in druge.
Tudi ta dela so bila izvedena v okviru tekmovanja «Za Tita« in bodo za Koper simbol, pod katerim bo zadobilo to mesto kot politično, gospodarsko in kulturno središče Vedno večji pomen in veljavo!
V
Sesfanek ASSZZ pri Belem Križu
V okviru tekmovanj za proslavo rojstnega dne maršala Tita so se 16. t. m. sestale žene pri Belem Križu. Na sporedu je bilo predavanje o vzgoji. V glavnem so razglabljale o tekmovalnem načrtu «Za Tita«, ki obsega v glavnem prostovoljno delo in razne nabiralne akcije. Obiskale bodo tudi vojaško bolnico v Portorožu in obdarovale bolnike
Novi vozni red parnika
na progi Trst-Pulj
Vsak ponedeljek, sredo in petek odplujejo parniki iz Pulja v Trst ob spodaj navedenem času.
Prav tako se vrača isti parnik naslednji dan in sicer v torek, četrtek in soboto po spodaj navedenem urniku iz Trsta v Pulj:
Ob
5.30	Pulj, pride ob	17.45
7.40	Rovinj,	15.40
8.30	Vršar,	14.50
9.15	Poreč,	14,—
10.25		12.50
11.15	Novi grad,	12.05
13.05	Piran,	10.15
14,—	Koper,	9.15
14.15		9.-
15.15	Trst,	8 —
TRG BROLLO V KOPRU - DO SEDAJ SKORAJ GMAJNA IN PUŠČOBA - BODO PRrmnr PROSTOVOLJNIH TEKMOVALCEV SPREMENILE V PRAVCATI MESTNI PARK
PRIMORSKI DNEVNIK
24. maja 1949
JUGOSLAVIJA je začela
pridobivali nafto iz oljnih škriljavcev
NE POZABITE...
Jugoslavija ima tudi bogata ležišča oljnih škriljavcev, ki jih doslej še ni izkoriščala. Iz škriljavcev, ki vsebujejo več olja, to se pravi nafle, pridobivajo petrolej in bencin v nekaterih drugih državah, kjer nimajo ležišč nalte.
Pred dvema letoma so prišli strokovnjaki v okolico Aleksin-ca (vzhodna Srbija) in začeli delati poizkuse iz oljnih škriijrfv-cev. Poizkusi sq trajali mesec dni. Oktobra lani so začeli spet raziskovati bogata ležišča škriljavcev in preskušati kamen za pridobivanje nafte. Poizkusi so bili tako uspešni, da so že 29. novembra iz kamna pridobili prv0 katranu podobno tekočino. Strokovnjaki sq sg upravičeno razveselili uspeha
podlagi raziskovalnega de-
Ban rajnega letalstva
v Ingosjaviji
BEOGRAD. — Qb priliki dneva jugoslovanskega vojnega letalstva, ki so ga praznovali 21. t. m. je predsednik vlade in vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske maršal Tito priredil svečan sprejem. Čestital je delegaciji letalskih častnikov, ki so mu izročili model letala kot dar letalcev. Zaprosil je delegacijo, naj izroči njegove pozdrave ysem letalcem in vsemu osebju vojnega letalstva.
Sprejemu so prisostvovali člani politbiroja KPJ.
la je dobila jugoslovanska rudarska industrija noyo plansko nalogo. Zgraditi je bilo treba o-brat za predelavo oljnih škriljavcev. Dela so se takoj lotili. Ob ležišču škriljavcev so postavili obratne naprave. Pri prvih delih so pomagale številne delovne brigade Ljudske fronte.
Spočetka so morali premagovati zelo velike težave. Da so mogli začeti pridobivati škrilja-vec, so morali predvsem zgraditi dohode in urediti obratovali-šče. Rudnik ni imel elektrike, za obratna poslopja pa so morali dovažati gradivo iz oddaljenih krajev. Do stavbišča so morali zgraditi več kilometrov dolgo cesto.' Delali so pozimi, tudi ob najslabšem vremenu.
Po 20. aprila delo še ni dovolj napredovalo. Tega dne so sklicali delovno konferenco delovnega kolektiva. Na nji so sklenili, da mora do 1. maja v novem obratu začeti teči nafta. Poslej so delali v treh posadih, nepretrgoma podnevi in ponoči.
Montažna dela v obratu so se začela 21. aprila. Delavci so bili na pol kvalificirani in spočetka so se borili z velikimi težavami. Primanjkovalo jim je tudi orodja. Skoraj vse instalacije razen kondenzatorja so izdelali sami. Na dan so delali po šestnajst in tudi več ur. Pred 1. majem je montažna ekipa delala tri dni in dve noči nepretrgano. Vsi so imeli stalno pred očmi nalogo, da morajo do roka izpolniti obveznost.
Ena težavnih nalog je bila, da so morali postaviti okrog 20 metrov visok kondenzator brez tehničnih pripomočkov. Niso imeli dvigala in ne bagra. Delali so z golimi rokami. Kondenzator so dvignili z ročnim škrip-čevjem. Ko so ga dvignili, se je začela trgati slaba jeklena vrv. Grozila jg nevarnost, da bo kondenzator padel na ljudi ter da bo nastala tudi škoda na obratnih napravah. S prisebnostjo in odločnostjo pa so preprečili nesrečo. Kondenzator so končno postavili in končali zadnja mon-
ilt
IhiiiioVdki dneunihl
tažna dela. Pred 1. majem je bilo delo končano. Zjutraj ob dyeh prvega maja so zakurili peči. Obrat za pridobivanje nafte iz škriljavcev je začel delovati. Se istega dne je. delovni kolektiv izpolnil obveznost novega rudnika. Iz velike cevi je začela y močnem curku teči nafta.
Tako je Jugoslavija uvedla novo industrijsko stroko, pridobivanje nafte iz oljnih škriljavcev, ter se v tem pogledu uvrstila na prvo mesto v Srednji Evropi in na Balkanu. Jugoslovanski strokovnjaki in delavci so izvojevali novo pomembno delovno zmago za gospodarsko osamosvojitev in blaginjo dežele.
v. jsŽ
RMii
Zadnje čase se čestokrat omenja možnost, da bi se pravkar podpisani atlantski pakt razširil tudi na področja ob Sredozemskem morju, kjer naj bi osnovali nov imperialistični «regional-ni» blok pod vodstvom militarističnih krogov ZDA. V sredozemskem bloku naj bi dobila Turčija, država, ki nadzoruje Anatolijo in morski ožini Bospor in Dardanele, najvažnejšo Vlogo. Predstavljala naj bi prednjo vrsto pred ostalimi deželami «bloka»: — Grčijo, Egiptom, Sirijo, deželami Srednjega vzhoda in velikim delom Severne Afrike:
Potovanje turškega zunanjega ministra Sadaka V Pariz in London, njegovi sestanki z britanskim ministrom za zunanje zadeve Bevinom in francoskim ministrom za zunanje zadeve Schumanom kakor tudi razgovori, ki jih je imel z zunanjim ministrom atenske monarhofašistič-ne vlade Caldarisom, podkrepljene z njegovimi izjavami za časopise, kjer ge navdušuje za «o-brambni« pakt pod okriljem zahodnih imperialističnih sil in nakazuje «možnost povezave brez prekinitve«, — vse to ni ostalo neopaženo in je povzročilo precejšen odmev v svetovnem tisku. Ako k temu dodamo še «o-biske« nekaterih vidnih političnih osebnosti ZDA v Ankari, med katerimi omenjamo le bivšega ministra za vojsko Royalla in predstavnika Marshallovega načrta Harrimana, bo laže razumeti, čemu je ta zaostala dežela, ki je v drugi svetovni vojni odigrala sumljivo vlogo blagohotne ((nevtralnosti« do Nemčije, postala zanimiva tudi v mednarodnem pogledu.
Po koncu druge svetovne vojne se je v Turčiji začelo razvijati demokratično gibanje- V tem razdobju se osnuje socialistična delavsko-kmečka stranka, združijo se delavski sindikati. Toda po objavi tako imenovane Trumanove doktrine V marcu 1.1947, ki je vključila v ameriško interesno sfero tudi Turčijo, so se razmere znatno spremenile. Na račun ((ljubeznivosti« do ameriške vlade je bila prepovedana in postavljena izven zakona turška socialistična delavsko - kmečka
\J
□
P
MLdOJtuk
stranka, razpuščeno je bilo združenje delavskih sindikatov, turški oblastniki pa so vrgli v zapore najvidnejše demokratične voditelje. Vlada je takoj nato
TURSKI AKROBATI.
osnovala vladne sindikate po vzorcu nekdanjih fašističnih korporacij.
Ker je Turčija izrazito agrarna država, saj se 82 odst. prebivalcev peča s kmetijstvom, se je treba ozreti tudi na položaj kmetov. Kljub poostreni cenzuri in terorju proti naprednim silam v Turčiji, se vendar najdejo v listih članki, ki razkrivajo položaj. Tako je list «Krudet»» pred kratkim napisal, da je kmetijstvo v Turčiji XX. stoletja še vedno na stopnji iz časov Seldžukov. Več kot polovica kmetov razpolaga samo z lesenim plugom. Od tod majhen donos posestev, ki so o-bremenjena z visokimi davki. Osnovno maso kmečkega prebivalstva tvori vaška revščina, približno 80 odst., srednjih kmetov je 13 odst., veleposestnikov pa 7 odst., ki imajo v svojih rokah polovico vse obdelovalne zemlje. Turški kmetje so po večini ne-
pismeni, neizobraženi in zaradi svoje zaostalosti prepuščeni na milost in nemilost nasilju žan-darmerije in pritisku veleposestnikov. Zdravstvene razmere turške vasi sq obupne: 13 odst. prebivalstva jg okuženega s tuberkulozo, 60 odst. novorojenčkov pomrje.
Militarizacija dežele posebno težko bremeni že itak revne kmete. Leta 1949 so bili davki trikratno povišani. Vzrok navijanju davkov je v tem, da predvideva turški državni budžet 52 odst. izdatkov Za vojsko in oborožitev. Poleg tega je turška vlada dobila- v prvem letu Trumanove pomoči 100 milijonov dolarjev, ki so izključno namenjeni za nabavo orožja. Poleg tega je Turčija dobila od izvozno-uvozne banke ZDA šg 40 milijonov dolarjev, ki pa so namenjeni samo za nabavo ameriškega blaga. K tem kreditom je treba dodati še 10 milijonov dolarjev, ki jih je Turčija dobila po Marshallovem načrtu. Pač pa so A-meričani, kakor piše turški list «Uius», odklonili posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev za gospodarske potrebe Turčije, kajti ameriški finančniki niso zainteresirani na razvoju turške nacionalne industrije, ker bi to nasprotovalo njihovi politiki izžemanja surovin in dobičkov.
Ameriška «pomoč» je pripeljala do tega, da je danes turški trg dobesedno zatrpan z manjvrednim ameriškim blagom. Poleg tega je ameriško-turška ((dvostranska« pogodba (julij 1947) prepovedala izvoz turškega tobaka v ZDA in druge države. S tem so ZDA obsodile na lakoto 7 milijonov turških kmetov, kajti tobak je bil glavni turški izvozni predmet, za katerega so bile glavni kupec države Srednje Evrope.
Meseca julija 1948 sklenjena pogodba o ((gospodarskem sodelovanju« med ZDA in Turčijo je na široko odprla vrata za nemoteno ekspanzijo ameriškega kapitala. Obenem s tem je turška vlada dovolila ameriškim firmam izvoz dobičkov brez vsake državne kontrole. Ameriške družbe so Že pred časom pristopile k raziskovanju naravnih bogastev v Turčiji, pri čemer se posebno zanimajo za ležišča nafte, premoga, železa, kroma, svinca in žvepla. Ameriške petrolejske družbe so že lani dobile koncesijo za pridobivanje nafte v celi vrsti, rajonov .turške države.
To pronicanje ameriškega kapitala in blaga y Turčijo je pokazalo v kratkem času katastrofalne posledice. Mnoga turška podjetja so bila prisiljena zmanjšati ali celo ustaviti delo, zaradi česar je bilo vrženih na cesto preko 10 tisoč delavcev. Ameriška «pomoč» je pokazala svoj vpliv tudi na državni blagajni. Turška zlata rezerva je v primerjavi z letom 1946 padla za 42 odst., zunanji in notranji dolgovi Turčije pa so že presegli vsote 2 milijard turških lir.
Američani vse bolj vplivajo na politično usmeritev in delovanje Turčije. Misije najrazličnejših vrst se množijo, a število ameriških strokovnjakov, ki jih pošiljajo v Turčijo, se neverjetno veča.... Američani imajo svoje «strokovnjake» v vseh pomembnejših gospodarskih podjetjih, medtem ko ves upravni aparat nadzorujejo posebni ameriški «svetniki». Turška vojska jc dobesedno pod ameriško kontrolo in ((prevzgojo« turških vojakov vršijo posebni ((inštruktorji«, za katere — mimogrede povedano — plačuje turška vlada dnevno po 32 dolarjev doklad na osebo.
Prisilna in na veliko reklami-
rana ameriška «pomoč» ne samo. da ni olajšala življenja turškega ljudstva, marveč je prav nasprotno — še bolj poslabšala njegov položaj in še bolj dezor-ganizirala že tako ali tako slabo gospodarsko življenje. Izredno slab položaj turškega gospodarstva, povečanja davčnih bremen. obubožanje delavskih množic, politično brezpravje, nasilje vladajoče klike, brezobzirno pa-ševanje Američanov. — vse to izziva nezadovoljstvo in neraz-položenje v najširših slojih turškega prebivalstva. Delavski razred se upira takšnemu stanju s številnimi stavkami, med katerimi naj bodo omenjene poslednje v Istambulu, Smirni, Adani in Samsunu.
Ne glede na vse gospodarske težave, ki jih prinaša pronicanje ameriškega kapitala v Turčijo, nadaljujejo turški vladajoči krogi s pedžiganjem vojne psihoze, da bi na ta način ustregli svojim ameriškim gospodarjem. Po osnutku proračuna za leto 1949 bo imelo ministrstvo za narodno obrambo na razpolago samo neposrednih denarnih sredstev 462 milijonov turških lir, kar je več kakor je znašal ves državni proračun za 1.1941. Vse to je posledica vojnohujskaškega prišepe-tayanja ameriških militaristov, ki zamamljajo domišljave turške oblastnike z načrti napadalnega sredozemskega bloka in vojaškega trikota Atene-Ankara-Tehe-ran, v katerem naj bi Turčija i-mela vodilno besedo, obenem pa ji nakazujejo možnost, da bi lahko prevzela vodstvo reakcionarnih sil muslimanskega sveta, kar naj bi bilo nekak protiutež revolucionarnemu protiimperiali-stičnemu gibanju širokih ljudskih množic polodvisnih dežel Bližnjega in Srednjega vzhoda ter Pakistana.
COSPODIESI¥ O
TRGOVINA • INDUSTRIJA » PROMET • FINANCE
KDO BO ZIAKAL - HOFFMAA AJaI CBIPrS
J
Mtirkantilizum, protekcionizem
Sredi preteklega meseca se je pričela mednarodna carinska konferenca .34 držav v Aneecy-ju. Vpi-ašanja, ki jih rešuje, se dado povzeti v dve besedi: gospodarski liberalizem ali protekcionizem? Italijanska vlada, ki je pred dnevi pri obravnavanju predloga za novi carinski zakon in pri dajanju navodil svojim, delegatom na konferenci v Annecy-ju morala odgovarjati na isti vprašanji, se jim je izognila z nekakim kompromisom, ki pomeni ezmeren protekcionizem». S tem pa vprašanja seveda ni rešila, ker ga sama niti ne more. Zahteve italijanskih industrijcev po zaščiti pred inozemsko konkurenco so bile pri nekaterih panogah tako visoke, da bi pomenile do 30 odst. višje cene za določene izdelke in polizdelke na domačem trgu nasproti mednarodnemu trgu. Za poljedelstvo je zahteval zaščitne carine minister Segni: v korist domačih žitaric, živine, rib in sladkorne proizvodnje. ERP-min ister Tre-melloni in Lombardo pa sta zagovarjala čim večji liberizem, ukinitev zaščitnih carin.
Stališče italijanskih zastopnikov v Annecy-ju bo po možnosti držati pozicije nasproti zahtevam ostalih držav, toda lestvica carin, ki jih je vlada določila, bo vsled teh pogajanj doživela mnoge izpremembe. Gospodarski krogi sicer pravijo, da so pripravljeni sprejeti splošno ukinitev uvoznih carin, ako je sprejmejo tudi druge države. Vendar pa ne kaže, da bj šel razvoj v tej smeri. Saj so nastale težave celo pri davno sklenjeni italijan. sko-francoski carinski uniji. Te dni je namreč francoski gospodarski svet z ogromno večino glasov zavrnil osnutek zadevnega zakona, ki ga je predložil ministrski predstavnik Schuman. Ze pri podpisu pogodbe da so bili Francozi kaj hladni — toži «24 OR E« —, zdaj pa. je bilo mnenje sveta, da pelje italijan-sko.francoska carinska unija v «ekonomsko revolucijo«, ki pomeni za Francijo več slabih kakor dobrih strani. Vsled velike brezposelnosti v Italiji skrbi Francijo padec življenjskega standarda, ki bi prišel s carinsko unijo. Tudi spor med Francijo in Švico, ki je privedel nedavno do prekinitve vsakršnega trgovskega prometa med obema državama, ni toliko vprašanje odškodnine za nacionalizirano švicarsko imovi.no v Franciji ali izvoza ur, marveč s švicarske strani zopet načelno vprašanje zunanje trgovinske politike.
Tj in drugi sP°ri se url e neprestano okrog stališča, ki ga zagovarjajo ameriški krogi s šefom ECA Hoffmanom na čelu. Ti zahtevajo ukinitev carinskih omejitev, kontingentiranja, pred-sostne klavzule v trgovinskih pogodbah, odpravo sedanjega sistema deviznih kontrol, uvedbo konvertibilnosti (zamenjave> vseh valut, olajšave in zaščito za inozemske investicije, povratek k popolnemu tržnemu gospodarstvu s svobodno tekmo, odpravo državnih omejitev in posegov v proizvodnjo, moderniziranje trgovanja, nove investicije zlasti v kolonijah, Te zahteve postavlja ameriška skupina Mednarodne trgovinske zbornice, ki hkrati trdi, da se zapadnoevropske države ne pripravljajo dovolj dobro na leto 1953, ko bo konec ameriških podpor. Da bodo, ako ne sprejmejo predlaganega načrta, od 1953 naprej ali «upoko-jenke Združenih držav Amerike» ali pa bodo doživele velik padec življenjskega standarda. Hoffman sicer v svoji izjavi 21. aprila le-
m wau§terity“
Let
tos ni šel tako daleč, pač je dejal: V letošnjem letu je treba doseči fiskalno stabilnost v večini držav in prav tako treba odstraniti omejitve, ki ovirajo trgovino. V. tem letu bo vse to storjeno«.
Toda drugačno stališče zavzemajo Britanci, ki jim sir Stafford Cripps diktira politiko najstrožje gospodarske «austerity» — resno, sti. Na zadnjem zasedanju OEEC (evropski odbor za sodelovanje pri Marshallovem planu) namreč niso odstopili od svojega stališča individualnih naporov posameznih držav. Od kod to stališče? Vidite, kako se je izrazil trgovin-
ski minister H. Wilson o ERP-
planu: «Ta nam daje nekak dihalni odmor, med katerim lahko dvignemo proizvodnjo in s tem izvozne možnosti z odličnim ciljem —- zmanjšati naše pomanjkanje dolarjev«. Britanci gledajo torej na ERP kot sredstvo, ki naj obnov;, angleško gospodarsko moč, da si tako pridobe nova in stara svetovna tržišča. «Neome-jen nacionalizem, ne pa evropsko gospodarsko sodelovanje pravi švicarska «Weltwoche«.
Gospodarstvo zapadnoevropskih držav tako neprestano niha med britanskimi in ameriškimi vplivi, ki mu že povzročajo težave. Te se bodo na dolgo dobo vse bolj večale. Bo Hoffmannov amer-kantilizem« premagal Crippsov «laburistični socializem«? Boj je navidez oster, a v bistvu gre le za večje ali manjše notranje trenje kapitalističnega gospodarstva, ki mu po drugi svetovni vojni bolj in bolj primanjkuje prostora in tržišč. Tudi v tem trenju pa se kažejo znaki krize, ki jo eni in drugi skušajo kakor koli reševati, potem ko postaja jasno, da je doba povojnega «booma» prosperitete, dokončno minila.
Aratrijiika mirovna pogodba in vodno silo Dravo
ni
im ii
Med Beljakom in Mariborom je v načrtu, v gradnji in deloma že zgrajenih mnogo električnih central. Drava, ki teče v tem odseku preko ozemlja Slovenske Koroške, tvori tu hidrološko enoto. Obstoječe elektrarne (Dravograd, Fala, Mariborski otok v FLRJ, Zvabek in Labot v Avstriji) kakor tudi one, ki se grade ali so v načrtu na tem toku Drave, tvorijo verigo, katere pravilno delovanje je mogoče le, če je vsa pod nadzorstvom ene uprave, ki pravično razdeljuje vodne količine med posamezne centrale. Razbitje te hidrotehnične celote povzroča FLRJ ogromno škodo. Elektrarni v Zvabeku in Labotu povzročata za časa zimskega najnižjega stanja Drave popoln zlom pri elektrarnah na spodnjem toku t. j. v Dravogradu, Fali in Mariborskem otoku. Hidrocentrali Dravograd in Fala sta n. pr. pozimi 1945-56 pogosto dosegli le 2 odst. normalne kapacitete.
Avstrijci nepravilno akumulirajo vodo in ]X>vzročajo na jugoslovanskem ozemlju upadanje vodo odn. poplave, pri čemer gre škoda na bregovih v mnoge milijone. Centrala v Zvabeku pa že sama n. pr. povzroči Sloveniji škodo do 15 milijonov kilovatnih ur električne energije letno. Po zgraditvi podzemeljskega rova s Pa-
stirice na saleburško stran k reki Selzach pa bodo Avstrijci odvedli iz Drave velike količine vode, kar pomeni, da bi Slovenija izgubila 52 milijonov kilovatnih ur v poletnem času. 1 sled omejenega razvoja avstrijske industrije taki ukrepi Avstrijcev niso nujni tn zato tudi govore o izvozu elekti i c-ne energije v Bavarsko. Na to pa FLRJ ne more pristati, ker je tok Drave po Slovenski Koroški in Sloveniji daleč najmočnejši vir, elektroenergije za velik del za-padnih pokrajin FLRJ. Ze sama vodna sila Drave na etnično slovenskem ozemlju Koroške je večja kakor vse ostale vodne .sile v Sloveniji in zapadni Hrvatski. Velik pomen Drave je predvsem v tem, ker ima specifično alpski karakter ter ima visoko vodno s a-nje tudi preko poletja do tnese-ca avgusta. Ostale jugoslovans' reke imajo nasprotno medite« an-ski značaj in je njih poletni mini mum zelo dolg ter skrajno nize .. Zato poletni viški Dravine energije kompenzirajo poletne padce
II
(N<
drugih rek.
Drava
/Sava
J F M P M
"j j a s o n 0
tt sAV&
VODNE SILE DRAyE> KAZ SOCE IN CETINE:	P
SKUPNE KAPACITETE.
Uvoz žita
V prvih
ga leta je uvozila	^
ske zveze 6.483 nagonov . češke pokrajine in «.««/	0
za Slovaško, skupaj leda, U* vagonov.	^
';od
'k j Ha
l’0(j Hi ter, Ea ;
{llQ
tiri;
tel;
E
«na
'ril h, "i!) Ure
%
UrQ
T
Utti
i
Glasuj za SLOVANSKO-ITALIJANŠKO LJUDSKO FRONTO,
ki se zavzema za ustanovitev okrajnih in vaških svetov, kar bo pripomoglo k demokratizaciji občin in povezavi njihovih organov z volivci
%
i5 !°ii
Ud,
l’ec
Ur,
®Ui,
VMWAV.W.V,VWAWAVAVAWi*.\%W.V.W.-.W
■"""•"““•■•"•'■•••-■■■■■t
•VAV.
•V.V.
-v.-,
ANGELO V 1 V A N 7 E
J
mm
10
Tudi tretje volivno dejanje se vrši po pravcu prejšnjih. In vendar gre tu za volitve svetnikov tržaške občine, to je za največji poskus neposredne volivne pravice, kar jih je bilo kdaj storjenih v Trstu prav do zadnjih volivnih, upravnih in političnih zakonov. Volivna pravica je bila raztegnjena na vse polnoletne izvzemši dninarje, ted-ničarje in sluge. Nič ni bilo ukrenjeno v zvezi s tem, kakšna oblast naj pripada novemu sosvetu in v kakšnih odnosih naj bo z vlado, in tako je ostal na tihem še naprej v veljavi Ferdinandov statut, po katerem je morala vlada, kakor smo videli, skrbeti za dobrobit mesta. Tako je torej zamisel Q statutu, ki naj bi bil jamstvo avtonomije in za katerim je težil tržaški liberalizem, še daleč od lega, da bi bila uresničena, V nasprotju s tem, kar se navadno misli, je bilo število volivcev v upravnih volitvah dokaj skromno: dvignilo se jc namreč največ do 5000 glasov, to je. kakor je izračunal časopis «Istria» dne 23. septembra, do približno 50% vpisanih. Da pa je sploh prišlo do tega števila, so si nekam čudno razlagali dejstvo, da je volivni zakon tozadevno molčal, in so pustili več dni odprte skrinjice. Poleg tega se je po vsej priliki zelo zavlačevalo preštevanje glasov, kajti prvi izidi volitev, ki so bile določene na dan 21. avgusta, so bili objavljeni šele 14. septembra.
Kakor rečeno, pri teh volitvah zmagajo zvesti pripadniki režima, protiustavniki, trgovski sloj, ki je bil že sit liberalnih poizkusov in ki si z vso dušo želi absolutističnega miru. Viri nam ne dopuščajo, da bi sledili podrobnim okolnostim te prve volivne borbe, toda borba je vsekakor morala biti, in sicer živahna borba, kajti razlika med prvim in zadnjim °d izvoljenih kandidatov znaša kar 3514 glasov. Znano je, da sta se volitev udeležila z lastnima listama oba tržaška kluba in da se je samo 14 kandidatov kluba «La Societa dei Triestini« (vštevši štiri namestnike) ugodno odrezalo na voliščih, Poražena skupina skuša razveljaviti volitve z raznimi dokazi in med drugim s trditvijo, da so bile volivcem na podeželju izročene že izpolnjene glasovnice, kar pa je po tedanji brezbrižnosti in nepripravljenosti sodeč precej verjetno, in sicer ne samo na podeželju. V znamenje protesta podajo liberalni svetniki ostavko, 29 izvoljenih kandidatov večine zahteva preiskavo, govori se o razveljavljenju volitev in o razpisu novih. Končno pa se po dolgem oklevanju, potem ko je 30 svetnikov sprejelo mandat, osnuje sosvet. Toda že smo v januarju 1849, ko je dunajska revolucija že opravila svoje.
V najbolj kritičnih mesecih 1848 je edini predstavnik mesta že om»njena začasna komisija, v kateri, kakor sem preje označil, liberalizmu uspe zaradi vplivnosti njegovih zastopnikov, pa čeprav je v manjšini, uveljaviti svoj program. Tako n. pr. poudarja pravico tržaške občine do italijanskih osnovnih in srednjih šol, zahteva obvezno uporabo italiianščine v uradnih objavah, zahteva prednost domačinov pri podeljevanju služb, se že takrat poteguje za italijansko juridično fakulteto v Trstu in protestira proti vladi, ki kljub priznanju, da prevladuje v Trstu italijanska narodnost, hoče ustanoviti v Trstu dvojezično gimnazijo.
Ko brodnvje admirala Albinija opusti blokado in se Po Salaseovem premirju umakne od istrske obale, je takoj ukinjeno obsedno stanje in tnko se Trst lahko preda upanju, da se spet povrne v normalne
čase mirnega trgovanja. Toda odmevi težkih zunanjih dogodkov ponovno vznemirijo — in sicer tokrat globlje nego prej — tržaško javnost.	*
Meseca avgusta je prišlo do poraza Fiemontežov, zaradi česar je Lombardija spet zapadla pod avstrijski jarem. Zato je razumljivo, da se v Trstu začenja spet košatiti protiitalijansko razpoloženje trgovcev, ki so docela gotovi, da se jim ni treba bati kakih novih večjih presenečenj.
Oktober poteče v znamenju ponovne ofenzive absolutizma, ki smatra, da je po zmagi na italijanskem bojišču prišel trenutek, ko si lahko strga krinko z obraza in začne z odkrito borbo proti ustavodajni skupščini. Pač stara taktika: «Divide et impera!«
V septembru je vstala k uporu tudi Madžarska in za trenutek vse kaže, da ustavodajna skupščina, v kateri prevladuje nemška liberalna buržoazija, vidi rešitev konstitucionalizma v zvezi z Madžari in jim hoče podati roko. Toda dvoru uspe z lahkoto razorožiti skupščino s tem, da izkoristi mržnjo češke parlamentarne skupine proti Madžarom, tlačiteljem Slovanov, In tako vladna politika postane mahoma naklonjena Slovanom, tako neha ljubi,mkati s Frankfurtom, tako se na Dunaju razprede cela mreža spletk z namenom, da bj vlada pognala Slovana, in sicer Južne Slovane, proti Madžarom in preti ustavi. Trije mežje so značilni predstavniki te politike: knez Schwarzenberg, knez Alfred von Windischgraetz in hrvaški van Jelačič. Jelačič bo v praznem upanju, da mu bo v povračilo za njegove usluge dano uresničiti njegove domoljubne težnje, to je združitev Južnih Slovanov'in konec nemške hegemonije v cesarstvu, priskočil na pomoč vladi z orožjem svojih sonarodnjakov.
Na Dunaju pronica zarota po malem na dan: 6. oktobra izbruhnejo prvi ljudski nemiri in ljudstvo hoče zabraniti odhod dveh polkov na Madžarsko, kjer je bil državni zbor razpuščen in proglašena vojaška vlada. Vojni minister Latour, ki je obtožen, da podpira Jela-
.V.VAVAAV.SV/AA' •
čičeve manevre proti Dunaju, zapade ljudskemu besu in 8a u ,
skupščine, K>
Njegovo okrvavljeno truplo razkazujejo z galerij
JU'
zaradi notranjega razkola ni kos položaju, ni zmožna P0^0*^,
česar, kar bj ustrezalo velikemu zgodovinskemu trenutku m |.e
K T" G Z -
brez vsake odločnosti, številčno vedno bolj razredčena m jelačic oblasti. Dne 25 novembra izide cesarjev razglas, ki pravi, da jc na pohodu proti Dunaju. Mesto se z vsemi silami začne f>ll^)0I]1b8r' na obrambo. Študentje, obrtniki, delavci zdržijo petdnevno diranje v upanju, da jim pridejo na pomoč Madžari: ko Pa pte-pridejo do mestnih vrat. jih Jelačičeve čete napadejo in po) a stolnica se vda, vlada spravi skupščino iz mesta in jo T °Qi0rfldc3’ za 15. november v Kremsier, malo moravsko mesto v bližini kamor se je bil zatekel dvor.	RobCrl>
Častnika Messenhauserja, ki je vodil obrambo mesta, iar.t)jte] v Bluna, poslanca v frankfurtskem državnem zboru, ki )e
le
to-
Dol
De
‘k
S
K
h
!0
51
Ut
dn1'
nemško mesto v imenu nemške demokracije, ustrelijo s^Uy(,^)Vvarzc1''
gimi, manj pomembnimi. Le nekaj mesecev hlinjenja m	fa
bergov in Bachov absolutizem stopi v svoje proslulo e . tragični jktober se javlja v Trstu z mnogoterimi in zamotan^ ^ej,e]a*
Ut
bi
n]
—	^	j *	o	nat	ra	u*-
Takoj po izbruhu nemirov na Dunaju <13. oktobra) sn ^ noVO za
vlada za potrebno ustanoviti poleg začasne komisije	^le-
časno oblast, to je «Odbor javne varnosti«, sestavljen o ^ narod”8
gatov komisije in ti eh delegatov Borze
odnosno sosveta
*av* “v —	jna
garde. V mestu ni bilo ni kakega nereda, le da nam	dan< Udb°r
to.
sevcda sk‘^in],
da se vzdušje negotovosti in sumničenja gosti iz dneva zrcali svoj izvor: Borza in narodna garda pošiljata s sseggio reakcionarne delegate, med delegati komisije pa )e ki predstavlja liberalno razumništvo.
sledi)
ajn”
— UPRAVA: ULICA ti. MANNA št. 29 — Telefonska številka 8351
IIUVIINISTVO' ULICA MONTECCH1 St. b, III. nad. — Telefon St 93-80»
u	»	igo.!-!	in	Od	15-18	teL	83-51,	Cene	oglasov: Za vsak mm vtSine v Strini l stolpca: trgovski 40, finantno-pravm 60. osmrtnice 70 Mr
od 8.3U 13 m Od 10-1», sen	«	urednik	STANISLAV	RENKO.	-	Tiska	Tržaški	tiskarski	zavod
OGLASI:
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: Cona B: 144, 414, /92, 1440 Jugolir; FLRJ: 55. - _ z Poštni tekoči nčun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. z v-— PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battisti 301/a ■ Tel. 70	____
—	t<i (ju1,
i, 165, 330, J- ^,^£7