Gospodarske stvari. O pretakanju vina. Spisal Anton Kosi, nčitelj in posestnik v Središču. *) ¦ ' Če hočeš dobro vino piti, Večkrat ga moreš pretočiti, 0 pravem času in pravilno, Da imenitno bo in silno. Pretakanje vina ima namen, pospešiti v njem zoritev. Ta zoritev pa meri na to, da dobi vino svojo stanovitnost, dobroto in popolnost, da ostane potem več let zdravo, čisto, prijetnega okusa in lepe barve. Nemec imenuje vino s takimi svojstvi »fertig geschulter Wein«, po našem »izšolano« vino. Ko smo govorili o sestavnih delih vina, omenili smo, da sestoji ta tekočina med drugim iz vode, alkohola, kislin, beljakovin. Alkohol je isti sestavni del, ki vino vzdržuje in ga varuje pokvarjenja; več ko ima kako vino v sebi alkohola, bolj stanovitno je. Beljakovine pa imajo baš nasprotna svojstva, one vino kaj rade ugonobijo in sicer zato, ker imajo baš svoje posebno, takoimenovano amonijokalično kipenje ali vrenje. Kakor so beljakovine pri vrenju mošta kvasnim glivicam za živež potrebne, tako nepotrebne so v vinu. Glavna naloga umnega kletarstva je torej vsled tega ta, da se nepotrebne boljakovine spravijo iz vina prej ko mogoče in bolj popolno ko le mogoče. To se pa zgodi ravno s pretakanjem. Pri pretakanju pride vino in ž njim tudi beljakovine v obilno dotiko z zrakom in ž njegovim glavnim sestavnim delom »kisikom« **) Kisik se z beljakovinami združi in vsled tega se iste strdijo in padajo kot droži na dno soda. Od tod se potem pri sledečem pretakanju lahko odstranijo; vino postane po takem ravnanju stanovitneje. Tudi duh in okus vina postane po pretakanju bolji, vino dobiva polagoma svoj žlahtni boket, skratka, s pametnim, pravilnim pretakanjem povzdigne se mlado vino sčasoma do tiste stopinje žlahtnosti, da postane močno, sladko, prelepo rumeno, kot čisto zlato, kakor zahteva to tudi naša narodna pesem. Res je sicer, da je vino po vsakem pretakanju nekoliko časa na duhu in okusu, zlasti pa na lepoti slabše, nego je bilo pred pretakanjem, toda to ne traja dolgo; že čez nekoliko tednov postane pretočeno vino v vsakem oziru boljše in lepše, nego je bilo poprej. Iz tega, kar smo do sedaj povedali, je jasno, da se morajo v prvi vrsti le m 1 a d a ali n o v a, torej n e- *) Pričujoči spis je odlomek iz obširnega, poljudno pisanega rokopisa, ki obsega poglavitne nauke umnega kletarstva in bode o svojem času — morda še v tem letu — v posebni knjigi pod naslovom nSlovenski kletar" zagledal beli dan. **) Kakor znano, je zrak zmes ali mešanica treh plinov, namrečdušea alidušika, kisleca ali kisika in ogljikove kisline. Dušikje plin brez barve, vonja in okusa, sam ne gori, pa tudi vsaka goreča tvarina ugasne v njem; živeča bitja se v njem zaduše. K i s i k je za dibanje in gorenje neobbodno potreben ; brez njega ni živalskega življenja. Ogljikova kislina je brezbarven plin, nekoliko kislega okusa. V njem ugasnejo goreče reči; živali se zaduše. Ogljikova kisIina so nareja pri dihanju, gorenju in vrveži ali vrenju. 0 tem plinu sino sovorili obširno v poclav.iu o vreniu. Pis, zrela vina prelakati, in sicer toliko časa, da dobijo isla vse one lastnosti, koje smo našteli v začetku tegale sestavka. Ko pa je enkrat vino zrelo, potem je pretakanje z dotiko zraka celo kvarno in naj se po mogočnosti opusti. (Dalje prih.) Sadna razstava v Framu. Framsko kmetijsko društvo napravi s sadjarskim društvom za Mariborsko okolico v Framu od 29. sept. do 1. oktobra t. I. sadno razstavo. Namen te razstave je v 1. vrsti posestnike z raznimi sadnimi vrstami seznaniti in jih k sadjarstvu vspodbujati; dalje pa tudi želimo svetu krasno sadje pokazati, katero na podnožju Pohorja raste, ter kupce za tako lepo blago privabiti. Razstavljalci lepega sadja se bodejo odlikovali s srebrbrnimi in bronastimi svetinjami, pohvalnimi listi (diplomi), pa tudi premije v denarju dobivali; v to svrho je Framska posojilnica dovolila 25 kron. Vspored razstave je sledeč: v soboto ob ^/^i. uri popoldne slovesno otvorjenje razstave; pri tej priliki bode vinorejski učitelj gosp. Stiegler govoril o priporočIjivih sadnih vrstah, v nedeljo ob 11. uri pa znani strokovnjak g. prof. Koprivnik slovensko o sadjereji; v ponedeljek pa se bodo ob 4. uri premije delile, razstavljeno sadje prodalo in potem razstava zaključila. V soboto in v nedeljo bode Mariborska godba svirala. Rlavno občinstvo se opozori, da bodejo na Rački postaji vozovi pripravljeni. Pri Ljutomerski konjski dirki, ki se je vršila 23. t. m. so dobili darila sledeči: Pri vožnji s prvenci, daljava 2000 metrov: I. državno darilo, 60 kron, Jož. Mursa iz Krapja s 31etno žrebico, vozil 4 min. 17 sek. II. drž. darilo, 40 kron, Fr. Kranjc iz Obriža s 31etnim žrebcem, vozil 4 min. 18 sek. III. drž. darilo, 30 kron, Al. Rajh iz Ljutomera s 31etno žrebico, vozil 4 minote 40 sek. IV. okrajno darilo, 20 kron, Alojzij Ferenc iz Starevesi s 31etno žrebico, vozil 4 min. 50 sek. Pri vožnji s kobilami plemenjačami, daljava 2000 metrov: I. drž. darilo, 110 kron, Jož. Vaupotič iz Lokavec z 91etno kobilo, vozil 3 rain. 59 sek. II. državno darilo, 70 kron, Ant. Beran iz Šalinec s 41etno kobilo, 4 min. 2 sek. III. drž. darilo, 50 kron, Jak. Misleta iz Hrastja s 81etno kobilo, vozil 4 min. 12 sek. IV. drž. darilo, 40 kron, Jak. Klemenčič iz Središča s 41etno kobilo, vozil 4 min. 20 sek. V. okrajno darilo, 30 kron, Al. Razlag iz Sitarovc s 41etno kobilo, vozil 4 min. 24 s. Sejmovi. Dne 29. septembra na Vranskem, v Vržeju, Poličanah (svinjski sejem), pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, na Pilštanju in v Marenbergu. Dne 1. oktobra v Konjicah, pri Sv. Jakobu v Dolu, v Arnovžu in Mariboru (tudi konjski sejem). Dne 2. oktobra v Radgoni. Dne 3. oktobra na Ptuju in v Imenem (svinjski sejem). Dne 4. oktobra v Žalcu, Jurkloštru, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) in v Artičah. Dne 5. oktobra na Spodnji Polskavi (svinjski sejem).