Leto IXV_PoS!ntn' p*«8"1' * g°fovtnT_V Ljubljani, v sredo, dne 19. maja 1937_Stev. 111 a_Jena t-SO Din
Naročnina mesečno	^^^^^^^^^ ^^^	^^ ^^^^^^^^^ ^Ček. račun: Ljub-
za ^^^^^^ ^^^^^^^^	^^^^	^^^^^^^^ Ijana
stvo — ne- HM^ MBK	^ J^HL	M w 10.34') za
ce- ^^^^^^ fly	Ej^m M ^^^^^ m	^^M
jSBV ^^m JHB	flV S ^^M m	^^m UM
inozemstvo 12rDin	^HHB ^^B	^^M	M .	■■■
Uredništvo je v	JBHLmt^^	W	U prav u: Kopita r-
Kopitarjevi ul.6/111	jeva ulica štev. 6.
Telefoni nredništva iu uprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-93, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntra], razen ponedeljka ia dneva po praznika — Ilustrirana priloga ..Teden v slikah"
Nacionalisti"
9*
škandalozna ozadja, ki so v zvezi s stavko slovenskih delavcev-trpinov v Laurichovih tovarnah v Slovenskih Konjicah prišla na dan, se na junaških stojah in besednih napihovanjih naših »nacionalistov«, ki nosijo bojno opromo pristašev jugoslovenske nacionalne stranke, odražajo v sramotni nagoti. Ne da bi nas ta najnovejša idila izpod Pohorja presenetila. Slovensko ljudstvo je svojo sodbo in obsodbo že izreklo iu mu je ni treba spreminjati. Njegovi nasprotniki so se imenovali liberalci takrat, ko so bili najmanj liberalni, v demokrate so se prekrstili takrat, ko so dvigali gorjačo diktature nad slovenskim ljudstvom in ostanejo samo svoji tradicionalni vlogi zvesti, če so si nadejali ime »nacionalistov« v dobi, ko prihaja na luč, keko so svoj lastni narod najbolj ogabno izdajali. Toda v interesu nekaterih mlajših Slovencev, ki sodijo vrednost bobna po glasu, ki ga od sebe daje, in so zaradi tega rodoljubnemu gostolenju ali pa robatemu nacionalnemu izražanju, ki se je zadnje čase bolj razločno slišalo od zaključenih omizij ljudi »naprednega in nacionalnega srca«, morda le šli na limance, je, da se pohorski zaston dvignejo, du bo zu vse jasno vidna spaka, v katero so jih vabili. Tudi je dobro, da se slovenskemu ljudstvu, ki svoje prijatelje sicer dobro pozna, s prstom pokaže na neke nove prihajalce, na tiste »nacionalne ai>ostole«, o katerih tako ganljivo piše binkoštni uvodnik v »Jutru«, da bo znalo ločiti med pravimi apostoli, ki mu dobro hočejo in med Judežem, ki prihaja med njega, da ga proda za svetel drobiž.
Leta 1918 smo Slovenci prišli v svojo lastno narodno državo. Danes pišemo leto 1937. Vmes jc torej 19 polnih let neoviranega življenja na svoji zemlji v državi, kjer se nam tujerodne tiranije ni treba bati. Človek bi pričakoval, da bo teh 19 let zadostovalo, da se s slovenske zemlje zbrišejo vsi madeži, ki jih je utisnila stoletja trajajoča sužnost. Človek bi mislil, da bo v 19 letih mogoče podreti vse trdnjave, ki si jih je germanstvo postavilo širom naše zemlje ter vrniti naši zemlji zopet nasmejani slovenski obraz. Človek bi končno tudi moral biti prepričan, da bo v dvajsetih letih vse, kar je pod nemško tlako od naroda odpadlo — po večini je to bilo naše napredno razumništvo, med tem, ko je kmet ostal narodu zvest — ali odmrlo, ali se vsaj skrilo v zatišje in iskalo pozabljanja ali pa se ustvarjajoče prilagodilo novim razmeram v pričakovanju, da bo spo-korno življenje stare grehe pokrilo. Toda takšna ni podoba naše dežele! Nemci so ]m> večini ohranili vse svoje gospodarske, socialne in kulturne postojanke. Še novih so si pridobili. Število nemčurstva se ni posušilo. Nasprotno, nabreklo je od vlage, ki se je vedno nabirala okrog germanskih trdnjav po Sloveniji. Oholost in ošabnost enih in drugih pa je narasla do neznostnosti, tako da imamo po obeh delih Slovenije polno krajev, kjer je domača slovenska beseda tako rekoč izzivanje. Po 20 letih osvobojene Slovenije sedijo večinoma povsod nekdanji valpeti slovenskega ljudstva mirno naprej na 6vojih prestolih in vihtijo bič po hrbtih našega naroda. Podoba leta 1937 je skoraj do pičice ista kot leta 1914. Samo ta razlika je, da je takrat žvižgal bič v imenu tako imenovane višje germanske kulture in so mu stregli na domačih tleli liberalci, mod tem, ko istemu agentu nemške kulture dandanes strežejo — jugoslovenski »nacionalisti«. Nemcu niti imena ni bilo treba spreminjati. Le priganjat' se je moral iz liberalca prekrstiti v »nacionalista«. Službeno razmerje med Nemcem in nemčurjem na eni ter proti-Ijudskcmu »naprednjaku« ali »nacionalistu« pa je ostalo isto. Priganjaško delo, ki so ga v predvojni dobi plačevali v denarju in v mastnih službah, danes plačujejo bolj poceni, včasih samo s par volivnimi listki.
Le škoda, da se še ni našel pisatelj, ki bi s tega vidika naslikal politično zgodovino Slovenije. Slovenske Konjice niso osamljene kot sramotni primer tesnega zavezništva mod narodnimi nasprotniki, odpadniki in narodnimi »nacionalisti« in njihove vzajemne borbe proti skupnemu sovražniku, ki se je vedno imenoval: slovensko ljudstvo. Slovenske Konjice bodo dale le naslov poglavju, v katerem bodo zapisani najbolj ogabni odlomki iz slovenske zgodovine, iz bojev slovenskega ljudstva za svoj narodni obstoj in za ohranitev svoje zemlje. V tem poglavju bi brali, kako so nekdanji narodni odpadniki v trumah bežali v tulior današnjih »nacionalistov«, kako so se ljudje, ki so se nekdaj sramovali slovenskega jezika in slovenskega pokolenja, šli skrivat pod ostrešje današnjih »nacionalistov«, kako so narodni izdajalci, ki so se prej ponašali z nemškimi bojnimi /.naki v guimbnicah, takoj prijavili pri okencih* nacionalnih« organizacij in plačali, da so dobili druge v začasno zameno; kako so nekdanji vaški in trški mogotci, ki so kot nemčurji v imenu nemštva sedeli našemu človeku za vratom, bežali v skladišča »nacionalistov« po nove, časom primerne opreme ter so se vrnili na vas in v trg zopet kot poveljujoči veljaki v imenu jugoslovenskega »nacionaliz.ma«. Slovenija je bila v povojni dobi za gotove ljudi Ie velika prcoblačilnica, v kateri so današnji »nacionalisti« delili nove uniforme in nova gesla vsakemu narodovemu nasprotniku, ki je bil v nevarnosti, da ga zdrava ljudska nevolja ne odnese, ter slovenskim narodnim izdajalcem ponudili svojo »nacionalistično« barko, da so se proti plačilu rešili. V tem poglavju bi brali o ogabnih priležni-Stvih, ko so se Nemec, nemčur in jugoslovenski »nacionalist« združili, da tukaj posadijo na županski prestol nemčurja, tam zopet »nacionalista« in so se za hrbti križale roke, ki so stiskale judeževe srebrnike... samo da ne bi županoval Slovenec, samo, da nc bi bil poslanec Slovenec, samo, da ne bi naroda vodil Slovenec, marveč njegov nasprotnik, njegov krvoses.
Tudi poglavje o slovenskih volitvah se bo šc pisalo. O tem bodimo prepričani. Morda ga bo tolikokrat izdano in zlorabljeno slovensko
Španski Lfenin —
odnaša svoj
CabaUero plen v Mehiko
Nova rdeča vlada - odsev brezgtavja v rdečem taboru
Pariz, 18. maja. b. Bivši ministrski predsednik Largo Caballero in preds. korteza B a r i o s sta izpadla iz vlade g. Negrina. Tako eden, kakor drugi se pripravljata po informacijah iz Valencije za odhod v inozemstvo, ker smatrata, da v Va-lenciji nimata ničesar več iskati. Barios bo bržkone odšel v emigracijo v Francijo, Caballero pa v Mehiko, kjer si je pred kratkim kupil vilo in spravlja tja tudi premoženje v znesku 600.000 zlatih pezet.
Nova rdeča vlada
podoba razkroja
Valencija, 18. maja. AA. Havas: Negrin je sestavil novo špansko vlado. Nova vlada je sestavljena takole:
Predsedstvo in finance z narodnim gospodarstvom je sprevzel Negrin, zunanji minister je Jose Giral, obramba Indalecio Prieto, pravosodje Ma-nuel Deirujo, notranje ministrstvo Julijan Aza-guiosa, prosveta in zdravstvo Hernandes, poljedelstvo Vincente Iride.
V novi španski vladi so trije socialisti, dva komunista, en zastopnik republikanske levice, en zastopnik republikanske unije, en zastopnik katalonske levice in en zastopnik baskovskih nacionalistov. Anarhistov v novi vladi ni. Nova španska vlada je torej sestavljena iz vseh strank, ki tvorijo ljudsko fronto. Dve skrajni delavski strokovni organizaciji sta sklenili, da tokrat ne sodelujeta v vladi. Propagandno ministrstvo je ukinjeno in se bo spremenilo v odsek pri zunanjem ministrstvu.
Novi ministrski predsednik Juan Negrin je star 48 let. Bil je profesor biologije na univerzi v Madridu. V parlamentu je posebno sodeloval v gospodarskih odborih. Odločilne važnosti je bilo njegovo delo pri sestavljanju republikanske ustave. V predsedstvo vlade je odšel Negrin ob 23.36.
Valencija, 18. maja. c. Predsednik vlade Negrin jz danes popoldne razdelil časnikarjem vladno izjavo. V vladni izjavi pravi, da hoče nova španska vlada vladati po teh načelih:
1.	Hoče biti pravi zastopnik političnih strank v Španiji, ki so tudi odgovorne za špansko politiko;
2.	vkljub temu pa računa na podporo vseh delavskih organizacij;
3.	vlada hoče odnesti popolno zmago nad nacionalisti;
4.	vlada bo skrbela za popoln red v ozadju fronte, da se tako pospeši končna zmaga;
5.	vlada bo spravila v sklad dela gospodarskih in vojnih odborov, da bo tako za vojsko in prebivalstvo v enaki meri preskrbljeno;
6.	vlada se bo takoj predstavila parlamentu in z njim stalno sodelovala;
7.	zunanja politika nove vlade ostane ista kot jo je vodila prejšnja vlada;
8.	vlada se spoštljivo klanja pred žrtvami, ki so padle za republiko.
Poleg tega se spremene polnomočja vojnega ministrstva. Vse vojne zadeve bo reševala cela vlada skupaj in v tej smeri se bo reorganiziral tudi vrhovni rdeči štab.
Danes je v Parizu že odstopil dosedanji španski veleposlanik Ariquistan, ki se nc strinja s to spremembo španske vlade Za novega veleposlanika je že bil imenovan Desplat.
Nova vlada je sestavljena prav za prav iz vseh elementov, kakor prejšnja vlada Larga Caballere. Napori Caballere, da očisti vlado od ekstremistov in tako omogoči posredovanje Velike Britanije in Francije, so padli v vodo. Vlada v Valenciji bo ostala tudi v bodoče mozaik vseh strank, strančic in frakcij, od katerih mnoge sploh ne obstojajo več. Največja nevarnost pa obstoja, da prevzamejo vso oblast v republikanski Španiji ekstremisti, s čemer si bo Valencija pokvarila vse izglede in simpatije, ki jih je uživala doslej v svetovni javnosti. Nova vlada v Valenciji pomeni nadaljevanje meščanske vojne brez izgledov za kakršnakoli pogajanja za premirje ali mir.
Po bojiščih
Franco napreduje na severu
London, 18. maja. b. Položaj v španski meščanski vojni je zopet nejasen zaradi protislovnih vesti, ki prihajajo iz obeh taborov. Kdeča vlada v Bilbao poroča, da so nacionalisti bili na vseh bojiščih odbili z največjimi izgubami. Železni obroč okrog Bilbaoa po poročilih republikanske vlade ni zlomljen. Vse važne postojanke so v rokah vladnih čet, ki nujno utrjujejo obroč in upajo, da bodo nacionaliste končno ustavili pred mestom.
Nacionalisti pa trdijo, da so napredovali šo naprej na področju Guernice in Duranga. in sicer na cesti, ki vodi v Bilbao, ter (la so tukaj zavzeli nekatere novo in važne griče, zaradi česar se je položaj še zboljšal. Nacionalisti trdijo, da pri svojem napredovanju nikjer niso naleteli na večji odpor, kjer pa so sc republikanci postavili v bran, so jih takoj pognali nazaj. Generulni štab nacio-
nalistov zanika razen tega vso vesti, ki so se razširile po radiu, češ, da nacionalistična posadka v univerzitetnem področju in pri Toledu ni več v zvezi i nacionalisti. Nacjfcjialisti pravijo, da so to posadke šo vedno v zvezi •'^icionalisti, ker bi se siccr no mogle upirati republikancem cel mesec.
Vsekakor je načrt nacionalnih čet pokvarjen, ker ne morejo pri Bilbao naprej in sedaj rdeči napeto pričakujejo, kje bodo nacionalisti izvršili nov sunek.
Snoči so nacionalistične čete prešlo A m o r o-bijoto in so bile zvečer že 1 km severno od mesta. Od 10. naprej je mesto pod ognjeni nacionalističnih čet. V mestu gori. Požari se širijo, ker piha močan veter. Mesto bodo zavzeli najbrž na ta način, da ga bodo obkolili. To mesto je važno križišče cest v Bilbao, Durango in San Sebastian. General Franco je včeraj obiskal baskovsko bojišče ter je pregledal položaje na S o 1 i u b i, nato pa je odpotoval v Vittorio, odkoder se je vrnil nazaj v Burgos.
9f
To
nt ra\... to je pekel na zemlji
Stalin bo pomilostil 3 milijone jetnikov
it
Varšava, 18. maja. Znani ing. Basseches, ki je dolgo bival v Rusiji in je znan po svojih nepristranskih poročilih, piše v članku, ki je zbudil veliko pozornost, kako zelo se je poslabšalo v zadnjih letih stanje v Rusiji. Sovjetska vlada je državo skoraj popolnoma zaprla pred očmi Evrope, da ne bi svet izvedel zlasti za bedne razmere, v katerih živita delavec in kmet. Od 46 inozemskih časopisnih dopisnikov, ki so bili pri koinisarijatu za zunanje zadeve registrirani leta 1036, jih je danes v Sovjetski Rusiji samo še 18. Ostali so bili ali izgnani, ali pa »naprošenk, da državo zapustijo. V množicah odpušča režim tudi inozemske inženjerje špecijaliste, od katerih jih je ne malo takih, ki so služili v Rusiji celih 19 let. Tudi potnikom je sedaj Rusija skoraj zaprla in tudi oficijelne osebnosti in pristaši komunizma iz inozemstva so ves čas potovanja neprestano in naravnost pod kontrolo tajne policije (Gepu). — Razen skrbi, da se ne bi izvedele resnične razmere v ruski državi, navdaja režim tudi strah pred tujo špijonažo, ki je v sovjetski Rusiji v resnici silno razvita, še bolj pa bojazen, da ne bi ruski državljani prišli s tujci v stik ter se navzeli trockizma, pred katerim je rdeči car Stalin noč in dan na straži.
Položaj delavstva obupen
Življenjska raven ruskega delavca in kmeta je padla na tako nizko stopnjo, kakor doslej ni bila še nikoli. Masla in sladkorja večina delavskih
Italijanski kralj odšel na Madjarsko
Rim, 18. maja. AA. (DNB) Nj. Vel. kralj in cesar Emanuel Viktor III. in Nj. Vel. kraljica in cesarica Helena sta danes dopoldne odpotovala z dvornim vlakom v Budimpešto.
Ž njima potujejo Nj. kr. Vis. princesa Marija Savojska, zunanji minister grof Ciano, madžarski poslanik v Rimu baron Vilanyi in osebnosti dvornega spremstva.
Upor v Albaniji zadušen
Elem Totem — ,,prevratni blaznež"
Tirana, 18. maja. AA. Albanska agencija poroča, da je upor popolnoma zadušen. Uporniki beže v malih oddelkih proti meji, da bi lahko tako ušli vladnim oddelkom, ki jih brez oddiha pode. Voditelj upornikov Etem Tota je izrabil prosto-dušnost domačega prebivalstva v mestih, ki so bila nekaj ur v rokah upornikov.
Dejansko se je upor razvil takole: V soboto zvečer eo pristaši Etema Tote v Argirokastru začeli streljati v zrak in tako dali znak za upor. Ko eo ljudje pribežali, da bi videli, zakaj ljudje streljajo, jim je bilo rečeno, da so streljali zato, da proslave odhod Etema Tote, ki odhaja v tujino.
ljudstvo enkrat samo z bičem v roki v krvavih lisah zapisalo po hrbtnih kožah onih priga-njačev, ki so gu pod rodoljubnimi vabami potiskali v žrejo tujca, njegu. njegov ponos, njegovo čast in njegovo zemljo, med tem, ko so sami v temnih kotili šteli srebrne groše, ki so jih za svoje izdajalsko delo sprejemali.
Jugoslov. »nacionalisti«? Konjiški škandal jim jc z odmevujočim udarom snel In/njivo krinko. Za njo se je pokazala spaka. Krinke bodo tudi šc drugod zletele z obrazov. Morda
Listi slave poročnika, ki jc poveljeval v Argirokastru in ki je junaško umrl v službi kralja in zakonite vlade. Listi tudi hvalijo energično delo vlade, ki je takoj storila vse, da upor zaduši. List »Stipi dan« piše v posebni izdaji, da so nemirni in pustolovski duhovi hoteli izzvati klanje v državi, da bi se nad Albanijo razgrnila nevihta nesreč. Vlada je to preprečila in Previdnost ni dopustila, da bi domovina morala prenašati posledice koraka nekega prevratnega blazneža. Listi tudi pišejo, da ima vlada v rokah dokaze, da so v ozadju upora bili tudi komunisti.
ne bo več treba dolgo čakati. Potrpežljivost ima tudi svoje inejc. Ko bo slovensko ljudstvo moglo enkrat vsem, ki med njega prihajajo, |)oglcdati naravnost v obraz, potem ne bo več slepomišenja z naslovi. Tatu sc bo reklo, da jc tnt, izdajalcu, da je izdajalec. Sveta imenu rodoljubja in nacionalista pa bodo kot nekduj, ko je bil boj za narodni obstanek še sveta stvar, ohranilo, da z njimi odlikuje one, ki bodo pomagali varovati njegove nurodne svetinje.
družin ne vidi več. Zato se večina delavstva no zanima ne za politična, ne za kulturna vprašanja. Ze samo en pogled po ulicah Moskve, Ljeningra-da, Kijeva ali Odese dajo točno sliko veliko bede, ki vlada v Rusiji. Velik del trgovin je zaprtih, ostale pa so zelo slabo založene z blagom, draginja je strašna, tramvaji in avtobusi so zanemarjeni in umazani, zelo slabo je oblečeno tudi prebivalstvo. Mnogi hodijo sedaj bosi, drugi imajo opanke ali Iako zvane onuče, sandale ali obutev iz slabega platna in gumija. Razen komisarjev in vodij raznih državnih podjetij se vsem pomanjkanje bere že iz obraza iu jiostave. Basseches pravi, da se ob tem |K>gledu človeku stiska srce. — Zopet vlada huda stanovajska beda in delavci se drenjajo v umazanih barakah. — Vlada izdaja ogromne vsote za oborožitev, za koncentracijske tabore in nadzorstvo politično sumljivih ljudi, tako da je gradba delavskih hiš popolnoma zastala. V Moskvi stane ena soba 90 rubljev na mesec, dočim delavec zasluži na mesec povprečno 80 rubljev. V taki sobi, kjer se kuha in spi, pa morala večkrat stanovati in ležati dve družini, včasih pa tudi tri. Razmere so take, da se nad tem rahlo pritožujejo celč delavski listi n. pr. :Čeljabinsky rabočij«, ki je nedavno zapisal: -Nihče pri nas se ne briga za potrebe delavstva. V Baikalstroju živijo strojniki kmetskih traktorjev v barakah, v katerih vlada umazanost, iguo-ranca in največje moralno svinjstvo, ker leži vso skupaj pomešano med seboj. Tudi transportni delavci v našem mestu se no morejo ponašati s svojimi življenjskimi razmerami. Šo vedno imamo stanovanja, v katerih mora stanovati skupaj več družin. Hiše so zanemarjene, vrata in okna razbita in povsod vlada nepopisna nesnaga.«
Zelo slabo posluje tudi železnica, ki je pod carskim režimom bila najbolj vzoren resor državne uprave. Danes pa vozijo vlaki s škandalozno počasnostjo. lokomotive so zastarele, vozovi pa skrajno umazani. Celo v Ljeningradu je vozovni park v žalostnem stanju. Ker večkrat zmanjka premoga, morajo ljudje kakor za časa vojne stati v dolgi vrsti preden morejo dobili vozni list, pri čemer se pa čestokrat zgodi, da jim odgovorijo, naj pridejo čez nekaj dni, ker la in ta vlak začasno ne vozi. Tudi prenočišča in restavranli so v podobnem žalostnem stanju.
Bassaches slika posebno bodo delavstva in kmetov. Za pičlo mezdo, ki stoji globoko pod nivojem zapadne ali ameriške mezde, morajo delati kot sužnji, ne da bi smeli izražati svoje želje in zahteve, ker jih sicer takoj osumijo kot »troc-kiste": ali >kontrarevolucijonarje«. Se veliko hujše pa se godi kmetom, ki sploh nimajo i\)benih pravic.
Korupcija
Strahovito se je v zadnjih letih razpasla v vseh panogah sovjetske uprave slavna carska korupcija. Sovjetska Rusija je dobila tudi svojega Stavijskega v osebi tovariša Piskareva, ki je kol prijatelj bivšega šefa tajne policije .Jagode postal ravnatelj državne zastavljalnice v Moskvi. Ta zastavljalnica daje posojilo šele čez par dni in sicer |>o 10% za hranitev zastavljenega predmeta in 20% za dobljeno gotovino! Zaradi tega odiranja velika večina vseh predmetov preide v državno last. 1'iskarnv pa jo prakticiral goljufije v velikem obsegu. Tako n. pr. je nekoč direktor neke tovarne s številno družino prinesel zastavit umetniško zlato uro, ki je bila vredna '2000 rubljev, za kar je dobil čez nekaj časa 40 rubljev posojila. Ko je prišel čez dva meseca po svojo uro, so mu izročili uro iz niklja, vredno par rubljev. Njegovi protesti niso nič pomagali, pač pa so ga peljali na .lagodovo policijo, kjer so mu rekli, naj molči, če noče doživeti kaj hujšega. Toda imenovani direktor je čez par dni svojo zlalo uro slučajno zapazil pri nekem Kuznecovu, ki je nečak Piskareva. Začela se je preiskava, ki je pa šele
(Nadaljevanje na 2. strani.)
(Nadallevanje a 1. strani.)
sedaj, ko jc Jagoda izginil v lubjanski ječi, prinesla rezultat, to jo neštevilne stomili joilske goljufije, ki jih je zagrešil Piskarev, katerili pa so bili sodeležni mnogi visoki funkcijonarji sovjetsko uprave. Predsednik preiskovalne komisije je dobival grozilna pisma in druge opomine, naj ne žene stvari do konca, neki delavec pa, ki je dal komisiji dragocene podatke, je bil kmalu nato v joči umorjen, šele sedaj se je posrečilo zadevo popolnoma razjasniti. To jo samo ena epizoda v dolgi vrsti korupcijskih afer v Stalinovem rdečem carstvu.
„Svoboda"
Kakšne so pa politične razmere in kakšna svoboda vlada v Rusiji v času, ko Stalin pusti pisati, da pod novo uslavo vlada v Rusiji prava demokracija, je razvidno iz tega. da jo padel sedaj v nemilost tudi dosedanji največji ljubljenec sov-jetov, znani Bolgar Dimitrov, s katerim so se sovjeti ponašali pred vsem svetom in mu poverili vodstvo vse inozemske komunistične propagande in akcije. Dimitrov je napisal brošuro >Notranji položaj v IIKSS", od katero je bilo prodanih žo 2r>.000 izvodov, na kar je policija vso ostalo zalogo zaplenila. To se je zgodilo samo zaradi tega, ker Dimitrov v svoji brošuri, ki sovjetski režim na vse pretege hvali, ni zadosti grajal Rikova in Buharina, in jo s tem pokazal, da no pojmuje zadostno zavrženosti opozicije«. Razen toga jc Stalin sam Dimitrovu osebno povedal, da želi, naj se sploh ne bavi več s pisanjem knjig, ker zato očividno ni sposoben. Tako se godi sovjetskemu ideologu, ki je splošno priznano naravnost bri-ljanten pisatelj.
V Moskvi so to dni aretirali 11 odličnih sovjetskih fuknrijonarjev, istotako v Ljeningradu, Oilosi in Kijevu. Mod njimi se nahaja načelnik urada za socijalno zavarovanje, predsednik zveze učiteljev, podpredsednik urada za znanstvena raz-iskavanja in načelnik urada, ki kontrolira tuje delavstvo. Ne vc se, ali gre za korupcijo ali za l>o!itične »zločine?,.
Stalin bo pomUostil
3 milijone jetnikov
Sicor pa javljajo, da iina Stalin namen, da ob priliki dvajsete obletnice boljševiške revolucijo pomilosti 3 milijone oseb. No bodo pa pomi-loščeni pristaši trockizma, tako imenovani kontra-revolucijonarji in vojaški špijoni ter sabotažniki. Kakor vidimo, je v sovjetskem raju v ječah skoraj vsak petindvajseti ali trideseti človek, če pomislimo, da bo amnestirana ona petdesetina vseh sovjetskih državljanov, dočim jih bo v ječah ostalo inalodane ravno toliko... In lo samo političnih osumljencev! »To ni raj, a ni p a k pekel u a z c m I j i.t
Predsednik vlade v Zenici
Zenica, 18. maja. AA. Po snočnji izredno prisrčni poslovi t vi v Tuzli se je predsednik vlade dr. Stojadinovlč z ministroma Jankovičem "in Le-tico, banom Lukičem, senatorjem Djeričem in ostalim spremstvom napotil v Teslič, kamor je prišel opolnoči. Množica je dr. Stojadinoviča izredno prisrčno pozdravila. Danes dopoldne 6i je predsednik vlade dr. Stojadinovie ogledal posamezno oddelke suhe destilacije lesa, laboratorije, oddelke za koncentracijo in roktifikacijo kisline itd. Predsednik vlade ee jc zanimal za vse podrobnosti in se v razgovoru z delavci* ki jih jo v podjetju okrog 700, zanimal za njihove razmere. Po ogledu tovarne se je predsednik vlade poslovil od prisotnega delavstva in uradništva, ki ga je navdušeno pozdravljalo. Predsednik vlade je bil z ogledom tovarne zelo zadovoljen.
Danes opoldne je predsednik vlade z ministroma odšel v Zenico. Tudi tu ga je pozdravila velika množica.
Kmalu po 5. je predsednik vlade sprejel novinarje iu jim dal toln izjavo:
Hotel sem si ogledati, kako daleč so napredovala dela pri tej naši veliki nacionalni industriji železa v Zenici. Srečen sem bil, ko sem mogel pred 11 meseci položiti prvi temeljni kamen za
nove stavbo, še srečnejši sem pa danes, ko vidim, kako so dela napredovala.. Najsrečnejši pa bom tedaj, ko bom v jeseni uaše'l vsa ta dela popolnoma končana — stroje s paro in osebje v polnem naporni dela. Zelo sem zadovoljen z vsem, kar sem danes videl. Izreči moram priznanje upravnemu odbor, kakor tudi ravnatelju in tvrdki Krupp, ka kor tudi vsem delavcem, ki so vsi po vrsti storili vse, da teko dela po določenem načrti!. Vsi lahko s ponosom pokažemo na to, kar smo doslej v Zenici zgradili. Posebno prijetno mi je, da sem mogel ugotoviti, da kaže ta velika nacionalna industrija svoje dobre sadove ne le v Zenici sami, temveč tudi v njeni široki okolici. Ko sem prihajal semkaj, sem v mnogih okoliških vaseh opazil, kako rastejo lepe in higijensko urejene hiše in drugo naprave. Ta napredek v življenjskem standardu našega kmeta in delavca v Bosni me posebno veseli.
S temi besedami je predsednik Stojadinovič končal svojo izjavo in se od novinarjev prisrčno poslovil. Nato jo s svojimi spremljevalci med navdušenimi ovacijami meščanov in delavcev odšel v prostore krajevnega odbora JRZ, kjer so ga prisrčno sprejeli. Po krajši konferenci je predsednik vlado s svojim spremstvom mod prisrčnimi ovacijami velike množice krenil v Sarajevo.
Razgibanost
diplomacije
Težišče se seli iz Londona v Pariz
Turki
London, 18. maja. b. Danes so se nadaljevali razgovori med turškim ministrskim predsednikom Izmet Inenijem in angleškim zunanjim ministrom Edenom. Kakor poroča »Daily Herald«, gre za ožje sodelovanje med Veliko Britanijo in Turčijo. Po informacijah istega lista je Turčija pripravljena obnoviti z Veliko Britanijo medsebojno pogodbo, ki je bila sklenjena za časa režima sankcij. Turčija sama želi, da bi ta pogodba postala trajna. Kar se tiče turških pogajanj z Irakom in Iranom in Afganistanom ter pogodbe, ki bo podpisana med temi državami poudarja Turčija, da pomeni ona skupaj s temi državami temelj za pot v Indijo na kopnem, zaradi česar so te države s Turčijo vred pozvane, da ohranijo sedanje stanje v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Tri uredbe
*
Lov — Luksuzno usn$e — Hotelsko osebfe
O lovu na ribe in rake
Belgrad. 18. maja. AA. Na podlagi člena 71 odst. 2 finančnega zakona za lolo 1937/38 jc kmetijski minister izdal sporazumno z notranjim in trgovinskim ministrom uredbo z zakonsko močjo o lovu na ribe in rake. Po tej uredbi jc prepovedano lovili razne vrste rib v času, prepovedanem za vsako izmed njih. Tudi je prepovedano loviti razne vrsto rib, čo nimajo za vsako posebej določene minimalne velikosti, merjenje od glave do repno plavute.
Iiibe, ki nimajo najmanjše predpisane velikosti, jc Ireba, čc jiii kdo ulovi, takoj vreči nazaj v vodo. Prepovedano jo loviti ribe z mamilom iu razstrelivom in vsomi drugimi materialnimi sredstvi, ki ribo omamljajo. Uredba določa ludi, kakšni morajo biti trnki za ribolov na razne ribe v raznih pok rajinah.
Drugi del uredbe ureja promet in lov na rake. Prepovedano jo loviti žlahtnega ibarskega raka, ki je liianjši od 9 cm, merjeno od oči do konca iztegnjenega repa. Prepovedano je lovili rakov-ka-menjara, manjšega od 7 nn. Kdor ulovi manjšega raka od najmanjše dovoljeno velikosti, ga mora vreči živega nazaj v vodo, čc pa ulovi samico z ikrami, pa naj bo to tudi v času, kp je lov dovoljen, jo mora takoj živo vreči nazaj v vodo.
Izjemno smo banska uprava dovolili v znanstvene namene ali proučevanje razmnoževanja kvalificiranim osebam lov in prenos rakov v času, ko je lov prepovedan. Ban sme prepovedati lov na rakove samico v določenih vodah vse leto. Sladkovodne rako smejo izvažati samo lastniki obrti, ki imajo po obrtnem zakonu dovoljenje za lo. Prav tako smejo izvažati rake v tujino tudi osebo in podjetje, ki so lastniki ali zakupci rako-lovnih voda, vendar samo tiste rake, ki jih ulove v svojih vodah. Izvozniki rakov, ki žele izrabiti dovoljenje po tej uredbi, morajo najkasneje do 15. januarja vsakega lota prijaviti pristojni banski upravi, v katerih vodah sc bodo raki zbirali, in svoje zaupnike, ki bodo rake zbirali in odprem-ljali.
Uredba določa tudi kazenska določila za tiste osebe, ki neupravičeno love in se 110 ravnajo po določilih uredbe.
Ta uredba slopi v veljavo, ko jo razglase »Službene novinec.
O ffostileljskem osebju
Belgrad, 18. inaja. AA. Na osnovi čl. 62 obrtnega zakona, je minister za trgovino in industrijo v zvezi s čl. i4, 10 in 18 uredbe o pospeševanju tujskega prometa in sporazumno z zunanjim ministrom in ministrom za socialno pol i 1 i ko izdal ured-1)0 o p o in o z, 11 o m <1 s ob ju o g o s t i I e 1 j s k i obrt i.
Po tej uredbi smejo v tistih tujskih krajih in večjih mestih, ki jih l>o po zaslišanju pristojne gospodarsko in delavske zbornice prisilnih društev gostiteljev, tujskoprometnih ustanov in organizacij za promet s tujci določil ban, goslilol jsko obrti, navedene v obrtnem zakonu, zaposliti kot ]M>možno osebje, ki pride v neposredne slike z gosti, samo tiste osebe, ki imajo strokovno izobrazbo v smislu te uredbe.
Vse pomožno osebje smo biti zaposleno v gostiteljskih obrtili samo čo dokaže, da je uspešno končalo najmanj štiri razrede osnovne šolo.
Kot plačilni natakarji se smejo porabili samo tnke osebo, ki so uspešno končale najmanj dva razreda meščanske, srednjo ali njej enakovredne strokovne šole, ali pa slrokovno gosti tel jsko šolo.
Kot upravitelji hotelov sinejo biti zaposlene »iste osebe, ki dokažejo, da so uspešno končali najmanj meščansko šolo ali štiri razredne srednje ali njej enakovredne strokovne šolo.
Kot pomožno osebje, ki pride v neposredne stike z gosti v gostiteljskih obrtih, sinejo biti za-l>osleiie samo tiste osebe, ki poleg šolske izobrazile dokažejo, da so v isti ali podobni obrti najmanj dve leti opravljali kakršnekoli posle, ki spadajo v področje te obrti. Uspešno končana hotelirska šola doma ali na tujem bo zadosten dokaz za zaposlitev v hotelih, prenočiščih, pensionih itd. brez dokaza o poprejšnji dveletni zaposlitvi.
Daljo določa uredba pogoje za zaposlitev upraviteljev večjih hotelov, sobaric v hotelih itd. Delovni čas in odpočitek pomožnega osebja, ki jo v službi v gostiteljskih obrtih, urejajo določila za zaščito delavcev.
V gostiteljskih obrtih, navedenih v 61. 70, odst. I, točka 1, 2, 3 in 6 obrtnega zakona, sc v tujskih krajih in večjih mestih, ki jih 1k> določil ban, bo gostom prištelo na račun nagrado za pomožno osebje največ 10% od zneska računa. V gostiteljskih obrtih, kjer se nagrada za pomožno osebje vračuna po gornjem določilu, no smo pomožno osebje, ki pride v neposredne stike z gosti, sprejeti od gostov napitnino v kakršnikoli obliki. Zneski, ki sc dobe od gostov na račun nagrade za pomožno osebje, sc bodo razdelili pomožnemu osebju v hotelih, rcsloranih, pensionih, prenočiščih, kavarnah in gostilnah.
Uredba določa poleg nagrade, če ni izrecno drugače dogovorjeno in urejeno, plače na drugi način. Višina plače se določi s službeno ]>ogodbo v smislu določil obrtnega zakona.
Odredba odreja denarno globe od 50 do 10.000 Din za tislc gospodarje, ki bi zaposlovali pomožno osebje v gostiteljskih obrlili v nasprotju z določili, ki jih navaja la uredba. Strokovna izobrazba po določilih te uredbe se pa ne bo zahtevala od pomožnega osebja navedenega v tej uredbi, ki bo že v službi na dan, ko slopi v veljavo ta uredba.
Če pa osebje nima strokovne izobrazbe, ga sme gospodar držati v službi samo tedaj, če napravi predpisano skušnjo.
Ta uredba slopi v veljavo, ko jo razglase.
Službene novine:.
Davek na luksuzno usnje
Belgrad, 18. maja. A A. Finančni minister je sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in na zahtevo centrale industrijskih korporacij in tovarnarjev usnja in obutve izdal novo uredbo o spremembah in dojiolnilvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 10.100 7. dno 14. marca 1931. Z nov uredbo sc luksuzni davek, ki sc jo doslej plačeval na obutev in izdelke iz luksuznega usnja in njegove posnetke po redni št. 47 . 8 89 seznama luksuznega blaga, prenese na skupni davek na usnje.
S leini novimi spremembami sc no povečajo državni dohodki, pač se pa znatno olajša poslovanje izdelovalcem obutve in drugih izdelkov iz usnja iz navedenih rednih številk seznama lu-ksusnega blaga, kor jih v bodoče ne bo treba plačevati na lo blago luksusni davek in ludi no v zvezi s toni vodili posebno evidenco o tem, ali razni izdelki iz navedenih točk seznama luksusne-ga blaga spadajo pod luksusni davek ali ne, in tudi ne bodo v tem pogledu od 1. junija podJ vrženi nadzorstvu davčnih oblasti. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo razglase »Službene novine-, izvajala sc bo pn od 1. jutiijii I. 1.
Dunujska vremenska napoved: Od zapada se bliža val slabšega vremena, hladneje, na vzhodnem robu Alp bo mogoče še toplo in lepo,
Zciuiiiiska vremenska napoved: V znpadni polovici in v severnih krajih so je oblačnost povečala. V ostalih predelih bo prevladovalo jasno vreme. Ponekod bodo nevihte in plohe. Temperatura brez [Kisebne izpremembe.
Litvinov
Pariz, 18, maja. c. Danes je dopotoval v Pariz sovjetski zunanji komisar Litvinov. 2e v Londonu je imel m nogo sestankov z angleškimi državniki, vendar pa je njegovo pariško bivanje mnogo bolj važno zaradi tega, ker so se zadnje dni širile vesti, da se je Stalin naveličal francoske druščine, ker ima od nje baje premalo koristi. Tak način postopanja jc zelo razumljiv pri Stalinu, ki vrtinči svetovne dogodke posebno tedaj, če se lahko s tem zakrijejo njegovi nameni, ki jih ima v načelnem oziru.
Francoska diplomacija je zalo Litvinova sprejela zelo slovesno in z veliko pozornostjo. Litvinov je bil takoj dopoldne zelo dolgo pri Delbosu, takoj nato pa je Delbos priredil njemu na čast veliko kosilo v zunanjem ministrstvu. Na kosilo .so prišli tudi mnogi člani vlade, od sovjetskega veleposlaništva pa sc je udeležil kosila odpravnik poslov Hirschfeld.
Kmalu po kosilu pa je odšel Litvinov k B 1 u m u, kjer je tudi ostal zelo dolgo. Po tem sestanku je bilo objavljeno zelo bučno uradno poročilo, ki ponovno izjavlja, da hočeta Rusija in Francija ostati zvesti pogodbam, ki ju vežejo prav tako pa ščititi tudi določila pakta Zveze narodov.
Schmidt
Jutri bo delo francoske diplomacije posvečeno bivanju avstrijskega zunanjega ministra g. dr. Schmidta, ki se vrača iz Londona in se bo za en dan ustavil v Parizu. Baje hoče organizirati obisk avstrijskega kanclerja Schuschnigga v Parizu, ki mora tja priti prav kmalu.
Popoldne bo v Parizu tudi zelo važna seja vlade pod predsedstvom predsednika republike Lebruna. Na seji bo poročal Delbos o mednarodnem položaju, prejel pa bjp. tudi navodila, za svoje potovanje v Bruselj, kanior odpotuje v četrtek.
Literaftka:
V gledališču ... v kinu... Da veselje ali žalost v igri harmonira tudi 2 okusom v ustih, si vzamem s seboj
čokoladno kolo*
V čokoladnem kolu* so 3 kosi različnih čokolad (mlečna, mlečna s kavinim okusom, mlečna z lesniki), vsaka v posebnem stanijolu. Prijetni in različni okusi zadovolje vsakokratno razpoloženje in priliko. — Zavitki po Din 31—, 6'—, 12'—.
. t I ■ r% I l»l -vv^ta
KRAL3 i CA ČOKOLADE
Ciano
Rim, 18. maja. c. Pet dni sta se pogajala angleški veleposlanik sir Eric Drummond in zunanji minister grof Ciano. Pogajanja so se včeraj zaključila in kot prvi viden uspeh se lahko ugotovi, da je Mtissolini že omilil svojo prepoved uvoza angleških listov v Italijo. Vsi naročniki angleških listov jih bodo lahko v redu sprejemali še naprej.
Sir Eric Drummond je tudi prepričal italijansko vlado, da angleška vlada nima nobenega vpliva na pisanje angleških listov in vlada tudi ni odgovorna za razne kritike v angleških listih.
Komunistični „vojni svet" za nadziranje rdečih generalov
Moskva, 18. maja. b. Objavljen je odlok, s katerim sc v sovjetski Rusiji uvaja tako zvani vojn! svet — kontrola komunistične stranke, o kateri Si je govorilo zadnje dni v zvezi s Tuhačevskim. Vojni svet se uvaja pri vseh večjih enotah sovjetske armade in brodovja. Sestavljajo ga trije člani. Vrhovni svet bo razpravljal o vseh vojnih vprašanjih lam, kjer bo postavljen. Člani sveta so razen poveljnika komunisti, ki bodo izvajali strogo nadzorstvo nad poveljniki in častniškim zborom. Ti vrhovni sveti imajo odločitev in pregled mobi* lizacije ter široka pooblastila za pobijanje vohunstva in sabotaže,
Moskva, 18. maja. c. Blizu Moskve bodo te dni dogradili veliko zračno ladjo, ki je namenjana zračnemu prometu po sovjetski Rusiji. V zračni ladji bo med drugim tudi 26 spalnih kabin. Ladjo bodo polnili samo s helijem.
* ild ar
Poroka IVindsorskega
Pariz, 18. maja. c. Vojvoda windsonski sc bo poročil dne 3. junija v gradiču Cande.
Domač! odmevi
Radodarna Ljubljana
Že zdavnaj je znano, da je Ljubljana kulturno središče slovenskega naroda S časom pa je duhovno kulturo skoro popolnoma izpodrinila telesna kultura, pa je Ljubljana kljub tej občutni iz-premembi branila svoje prvenstvo. Iz dobrotnice duhovne kulture je postala mogočna podpirateljica telesne kulture in končni učinek je isti — prvenstvo. Po vojni so se kar po vrsti ustanavljala športna društva in ker jim beln Ljubljana ni mogla priskočiti na pomoč z gotovino, jih jo podpirala — do mere in še čez mero — z mestnim svetom, ki ga jim je leto za lotom prepuščala ali popolnoma nli pa skoro zastonj. Tako jc dala klubom SK Iliriji, ASK Primorju, SK Jadranu, SK Marsu, Ljubljanskemu športnemu klubu, Klubu ljubiteljev športnih psov in društvu »Atena« potrebna zemljišča za njihove športne prostore v najem za dobo 10, 20 ali celo 30 let, kakršno zaslombo si je ta nli oni klub pač znal pridobiti pri mestnih očetih. Najemnina za vsa ta zemljišča pa znaša na leto komaj 1660 Din. Ljubljanski velesejem jc dobil precej obširen prostor za letno najemnino 100 Din. Nekaj mestnega svela so tudi prodali, j)ii zopet z veliko darežljivostjo. Največjo naklonjenost mestne občine pa jo užival ljubljanski Sokol. Lela 1930 je dobil Sokol Ul. Bežigrad večjo parcelo za letno priznavalnino 100 Din, lela 1931 Sokol IV. Ljubljana lepo zemljišče ob Dolenjski cesti za letno priznavalnino 25 Din, oba do preklica, leta 1935 je dobil Sokol II. Ljubljana večje zemljišče v trnovskem predmestju za letno priznavalnino 10 dinarjev, in lo za dobo 50 let. Z dvema kupnima pogodbama v letih 1920 in 1925 jc prodala mestna občina ljubljanska Sokolu I. Ljubljana v šentpetr-skem predmestju 6869 kv. metrov sveta za ceno 72.345 Din. Leta 1934 pa je mestna občina z darilno pogodbo odstopila Sokolu 1. 4013 kv. metrov sveta. Skupna vrednost loga prodanega in darovanega zemljišča je ocenjena na 801.240 Din. Leta 1931 je dobil Sokol Ljubljana na podlagi darilne pogodbe 14.305 kv. metrov svela, ocenjenega na 077.075 Din, leta 1934 Sokol II. Ljubljana 7095 kv. metrov sveta v vrednosti H83.NOO Din in lela 1935 Sokol 111. Ljubljana 16.200 kv. metrov svela v vrednosti 48.500 Din (doloma izčrpana gramozna jama). Skupno je darovala ljubljanska mestna občina ljubljanskemu Sokolu 42.213 kv. metrov sveta v vrednosti okrog 2 milijona dinarjev, pač darilo, ki ga niso bile deležne doslej od strani mestne občine ljubljansko nobene druge organizacije. Ta se pač ne more pritoževati nad darežljivostjo mestne občino, ki jo favorizirala le nekatera društva, dočim druga društvu in organizacije, ki gotovo no opravljajo nič manjših in važnejših občokorislnih, kulturnih, humanitarnih in prosvetnih nulog, niso dobila od te strani skoraj ničesar. Če bi bile deležno takšne podpore tudi druge organizacije v Ljubljani, bi slalo lo mestno občino vrednost najmanj ene polovico letnegu proračuna.
Dobičkonosni zapori. . .
Belgrad. 18. maja. m Kakor smo že poročali, slu poslanca JNS Vokanovič Srpko in Miro IJro-ševič vložihi tožbo proti državi, od katere zahtevata povračilo za izgubljeni čas in škodo. ki sta io s tem utrpela v preiskovalnem zaporu. Dr. Vokanovič zahteva povračilo škode 1,200.000 dinarjev,
M. Uroševič jc pa še skromnejši, zahteva »samo« 1,350.00(1 Din. Pred okrožnim sodiščem je bil danes prvi narok, ker je bil državi stavljen rok en mesec za odgovor na tožbo omenjenih poslancev, ki sta bila v preiskovalnem zaporu v zvezi s po-skušenim atentatom na predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča.
Združena opozicija
Belgrad, 18. maja. m. Kakor smo žc poročali, bo koncem maja ali pa prve dni junija tu sestanek glavnega odbora bivše demokratske stranke, ki je bil izvoljen na zadnjem kongresu, dne 15. in 16. januarja 1928. Na tem kongresu je bil izvoljen v glavni odbor tudi sedanji predsednik državnega »vela dr. Sagadin ter podpredsednik JNS Jovo Banjanin. Glede vprašanj, ki se bodo pretresala na tem sestanku je pričakovati, da bo sestanek živahen, ker zavzemajo bivši demokratje stališče, da bi bilo potrebno srbijansko tako zvano združena opozicijo še razširiti in pritegniti celo »dvorne socialiste«, dočim druga skupina zastopa stališče, da se morajo vrste tako zvane združene opozicije razčistiti in odstraniti vse one elemente, ki opozicijo izrabljajo samo v svoje namene.
Znižane voznine
Belgrad, 18. maja. AA. Prometni minister je dovolil polovično vozno ceno na državnih železnicah za člane Jugoslovanskega novinarskega združenju. kakor tudi članom njihovih rodbin, če no uživajo 75% popusta in sc udeleže kongresa Jugoslovanskega novinarskega združenja v Paliču pri Subotici dne 30. in 31. maja. Popust velja od 27. maja do 3. junija.
Kor prejema naša železniška uprava mnogo prošenj, naj dovoli poklonstveniin potovanjem na Oplenac primerne popuste, opozarja generalno ravnateljstvo državnih železnic prizadete na to, da smejo skupine najmanj 20 poklonstvenikov kupiti na vseh železniških postajah vozno lietko do Arnndjolovra, oziroma do Mladcnovca in nazaj s 60% popustom od normalne vozne cene.
Osebne vesli
Belgrad. 18. maja. m. Davi so je vrnila iz Skoplja Nj. Vol. kraljica Marija v spremstvu dvornih dam Hadžičeve in Dunžerske. Na železniški postaji so jo pozdravili maršal dvora dr. Boško Colak Antič, upravnik mesta Belgrada Milan Aci-lnovič in pomočnik generalnega ravnntelja državnih železnic Jozič. S postajo se jo kraljica odpeljala v spremstvu v dvor nn Dedinje.
Belgrad, 18. maja. Za namestnika odsotnega prometnega ministra g. dr. Spaha jc določen notranji minister g. dr Anton Korošec.
Belgrad. 18. maja. m. V Belgradu jc bil stalni delegat naše države pri Zvezi narodov in polno-močni minister dr. Subotie, katerega je sprejel g. dr. Anton Korošec.
Brlgrad, 18. maja. m. Z odlokom finančnega ministra so napredovali v VIII. skupino pri podružnici Pošln II v Ljubljani: Marija Sturm, Frančiška Ciričar, Josipina Pladinovšek; v IX. skupino: Martina GrguriČ, Ivanka Pogrnjet, Sladica Primožič. Marija Perič. Kristina Brvnr, Anka Verlič, Darinka Frantar, Mina Kobler.
TScmS^ (^h&l
Kar koli je treba očistiti — Vim čisti vse i boljše ln navadnejše I Vim vsebuje drobno zmlete substance, ki posebno delujejo In raz« krajajo. Te omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bi se pred-me» poškodoval. Vim je zelo varčen v uporabi in zares vreden svoje cene.
VIM čist' vse
Maribor, 18. maja.
Danes zjutraj ob 7 je Vsemogočni poklical k sebi svojega zvestega služabnika, g. Franca Božička, župnika v Kamnici pri Mariboru.
Pokojni kamniški župnik je bil rojen 16. febr. 1880 v župniji Buče pri Kozjem, v prijazni Jagrovici, iz trdne in krščanske Kladovškove rodbine. Gimnazijo je študiral v Celju in Novem mestu. — Bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je prejel leta 190G maš-niško posvečenje. Kaplanoval je na Pilštanju, v Pišecah ter v Selnici ob Dravi, kjer je bil nekaj časa provizor. Iz Selnice je oskrboval nekaj časa tudi župnijo sv. Jerneja nad Muto. Iz Selnice je bil prestavljen za kaplana v Zavrč, kjer je bil tudi provizor po smrti dekana Kralja. Iz Zavrča je prišel leta 1920 za župnika v Kamnico pri Mariboru. Rajni je bil goreč duhovnik, požrtvovalen in delaven prosvetni delavec ter vzor modrega in naprednega gospodarja. Kjerkoli je služboval, je bil voclja mladine in starejših. V predvojnih časih . je bil v ogroženi Dravski dolini eden najodloč- |
nejših in najbolj vnetih delavcev na narodno-obrambnem polju. Veliko je pokojnik storil za Kamnico. Kot tamošnji župnik je popolnoma prenovil župnijsko cerkev znotraj in zunaj. Zelo pri srcu mu je bila tudi idilična podružna cerkvica sv. Urbana nad Mariborom, katero je pustil povsem na novo preslikati. Skrbel je tudi za prenovitev pokopališča, ki je dobilo novo lice z novim vhodom. Najbolj pa mu je bila pri srcu katoliška prosveta v iiamniški župniji, v kateri je bilo delo na prosvetnem poiju zelo delikatno in težavno. Z velikimi žrtvami in lastnim denarjem "e postavil v župnišču krasno Slomškovo dvorano, v kateri se je začelo kamniško prosvetno druitvo lepo razvijati. Z veliko vnemo se je udejst^ovai ludi v javnem življenju. Zlasti kamniška občina ga bo močno pogrešala. Po njegovem prizadevanju je dobila Kamnica elektriko. Mnogo let je bil blagajnik kamniškega občinskega odbora. Kamniški župljam so imeli v njem pravega dobrega oeela, Ki jim je bil vedno pri roki z dobrim nasvetom in delom, pomagal je ob vsaki priložnosti. Njegova nenadna smrt js vso župnijo globoko prizadela.
Za svoje nosiednje počivališče si je zbral po kojnik pokopališče pri Sv. Urbanu nad Marilto-ron,. Pogreb bo v četrtek, 20. maja, in sijcr &e začne ob 9 v Kamnici, odkoder bo po sv. maši sprevod k Sv. Urbanu.
Blagemu rajnemu bodi Vsemogočni bogat plačnik za vse številne dobrote; žalujočemu 80-'etnuiiu očetu, sestram in sorodnikom pa naše globoao in iskreno sožalje I
Škofje proti javni nemorali
Dr. Jeronim Mileta, škof šibeniški, dr. Kvirin Bonefačič, škof splitski, dr. Josip Srebrnič, škof krški, Miho Pušič, škof hvarski, dr. Josip Carevič, škof dubrovniški, dr. Viktor Burič, škof senjski in modruški ter Ivo Stjepčevič, generalni provikar kotorski, so izdali naslednje pismo:
Zopet se obračamo na vas, ker se približuje poletna sezona in z njo moralna razrvanost, ki jo uporno uvaja, vzdržuje in širi materialistično pojmovanje človeka in njegovega življenja v naših kopaliških krajih in na naših obalah. Poslanica ki smo jo lani izdali in vam poslali v obrambo javne morale in spoštljivih običajev, je vzbudila sicer mnogo pozornosti, časopisi so pisali o njej in brala se je, toda zaželjenega uspeha ni bilo. Pojavi sramotne nemorale so se opažali v vseh svojih odurnih in najbolj odurnih oblikah skoraj prav tako kakor prej; pristojne oblasti so po večini mirno dopuščale, da se povsod v javnosti vzbudi vtis, ker se mora — to je na žalost dosedaj bilo načelo — tujim gostom pustiti polna svoboda, medtem ko se našemu človeku na tem polju pogosto niti toliko ne dovoli, da bi branil one svoje svetinje, ki jih ima in jih vidi v krščanski morali, v nedolžnih otrocih, v poštenem življenju in njegovih običajih.
Znano je, da se komunizem širi povsod. Ne samo Cerkev, temveč tudi državna oblast se globoko zaveda, kakšne nevarnosti groze družbi od njega. Toda medtem ko stremi Cerkev v borbi proti njemu za tem, da se vzpostavijo odnošaji ined Bogom in človekom in ponovno zavlada ta pravičnost in ljubezen med človekom in človekom, ker tako ukazuje po njenih naukih deset božjih zapovedi, pa uporabljajo državne oblasti proti komunizmu samo zakon o zaščiti države, kakor da bi bila kazen in zapor najbolj uspešni sredstvi v pobijanju komunizma. Bridko se moti, kdor tako misli. Pa tudi 'z visokega mesta je bilo pri nas že poudarjeno, da vse to v borbi proti komunizmu ne zadostuje. Resnica je, da pospešujejo komunizem tudi sedanje neugodne gospodarske razmere, toda glavni vzrok njegovega širjenja in s tem njegove moči je, ker vzbuja pod videzom borbe za boljšo ureditev človeške družbe, vse hujše instinkte v človeku. Spolna razrvanost zavzema med njimi prvo mesto; spolna razrvanost dominira v poletni sezoni tudi v mnogih naših kopaliških krajih in na mnogih naših oijalah ter je splošno prepričanje, da je razvratna svoboda oni činitelj, ki povsod silno pospešuje širjenje komunističnega gibanja, pa tudi v naših krajih.
Ponavljamo, da niti nismo, niti ne moremo biti proti tujskemu prometu, ker ni dvoma, da je turizem lep vir gmotnih dohodkov tudi za prebivalstvo v našem krasnem Primorju. Toda, če »Gospod ne zida hiše. zaman se trudijo zidarji« — pravi Bog sam (Ps. 126, 1) in naša dolžnost je, da v luči lega od Boga potrjenega dejstva gledamo tudi na turizem in njegovo gibanje, če hočemo, da prinaša državi in narodu resničnih koristi. Samo denar teh koristi ne bo nikdar prinesel. Moralna razrvanost, kateri se radi denarja v pioletni sezoni dopušča vsa prostost, se ne more imenovati božji blagoslov za naše razmere in za tukajšnji narod, državo, ki to svobodo dopušča, pa gloda in podira.
Ponovno dvigamo glas in zahtevamo od vseh pristojnih javnih činiteljev, da z dogovorom z ostalimi činitelji, ki jim je zaupana skrb in dolžnost čuvnnja krščanske morale, in ti so zastopniki Cerkve, staršev in verskih organizacij, store vse potrebne korake, kako naj bi se preprečili vsi oni pojavi nemoralnega obnašanja, nasiopanja in gi-
banja v javnosti, ki smo jih bolj podrobno našteli v lanski poslanici. To je naša skupna dolžnost, ki jo imamo do Boga in do naroda.
Nazadnje poživljamo vse posameznike in organizacije, ki pripadajo Katoliški akciji, da po svojih ciljih in v smislu svojih pravil prično energično in smotreno organizirati delo za pobijanje nemoralnih pojavov, kjer koli se ti dogajajo v času kopališke sezone, pa naj bo to na kopnem, na plažah, na morju in na parnikih. Vse je treba smiselno organizirati, da se odstrani nemorala iz javnosti, da se obvarujejo otroci in mladina in narod sploh pred okuženjem, da se tujci nauče sjx>štovati naša verska in moralna čustva ter računati z njimi, ter da se Bogu daje v javnosti ona čast, ki jo mora imeti kot naš vrhovni Gospod in Zakonodajalec!
Budno bomo na straži mi sami in bomo v tej smeri podpirali tudi vas ter moremo upati, da bomo z božjo pomočjo in z odločno voljo obvladali razne ovire in dosegli uspehe, ki jih bo Bog nedvomno blagoslovil!
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO-
dlnle, zahtevane nas doma« proizvod.
VENERA
Svoio mater do smrti pretepel
Maribor, 18. maja.
Danes dopoldne se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 38-letnemu posestniku Ivanu Kukovcu iz Kakovcev. Obtožen je uboja svoje lastne matere. Kukovec je bil v Rakovcih znan zaradi svoje nasilne in hudobne narave. Ni se brigal za posestvo, temveč je samo j>opival in zapravljal, dočim sta se morali njegova 73-letna mati in njegova žena truditi z gospodarstvom, da sta preživeli družino. Kadar je Kukovec prihajal pijan domov iz gostilne, takrat se je moralo pred njim vse skriti in razbe-žati, ker je vse domače z materjo vred neusmiljeno pretepal. Tudi dne 3. marca se je vrnil zvečer pijan. Ker ni našel večerje, je zdivjal ter navalil najprej na ženo, katero je tepel, dokler mu ni ušla z najmanjšim otrokom v naročju k sosedom. Mati pa ni mogla zbežati, ker je bila bolha in je ležala v postelji. Zverinski sin je potem navalil na svojo bolno mater, f>otegnil jo je iz postelje ter zavlekel pred hišo, kjer jo je več ur pretepal. Sosedje so sicer slišali slabotne klice uboge starke, pa si niso upali priti na pomoč, ker so 6e hali divjaškega Ku-kovca. Ko pa se je nekaj sosedov le ojunačilo ter se je Bližalo Kukovčevi hiši, je sin pograbil mater, jo odnesel v hišo ter vrata zaklenil. V hiši je potem nadaljeval svoje zločinsko delo ter tepel mater do jutra. Na posledicah zadobljenih poškodb je revica naslednjega dne umrla. Pred sodniki je danes Kukovec vse odločno tajil. Obsojen je bil na 4 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic. Kazni ni 6prejel ter je prijavil revizijo in priziv. V senatu so bili vss. Lenart .Kolšek in Lečnik, obtožbo je zastopal prvi drž. pravnik dr. Zorjan.
Kolesar zavozit v avto
Vransko, 18. maja.
Hud karambol je bil na binkoštno nedeljo pozno popoldne na ovinku državne ceste v Cepljah blizu Vranskega med avtom in kolesarjem, ki je peljal na kolesu spredaj še svojega tovariša. Kolesar Kokovnik je vozil na kolesu učenca II. viš. razreda tukajšnje ljudske šole Adalberta Sveta v smeri proti Cepljam. Na omenjenem ovinku mu je prišel naproti avto, ki je bil last trgovca Cizeja iz Črne in ki ga je šofiral Peče Alojz. Ker 6ta fanta vozila s kolesom preveč po levi strani namesto po desni in na ovinku nista mogla videti, da jima vozi nasproti avto, sta se zaletela v avto. Svet je priletel z glavo naravnost v šipo in jo gladko zdrobil in pri tem odnesel precejšnje poškodbe, dočim se Kokovniku razen nekaj prask ni zgodilo nič hujšega. Svet, ki je vsled udarca padel v nezavest, se je čez nekaj ca6a zavedel, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, ker Vranskega zdravnika ni bilo doma. Najbrž ima zlomljeno ali poškodovano tudi desno roko. — Pri tej priliki bi omenili še to, da bi ob takih velikih praznikih, ko je promet na državni cesti izredno veik, moralo biti vsaj za najnujnejšo silo preskrbljeno za brzojavno in telefonsko zvezo v vseh krajih ob cesti, kjer so pošte. K 6reči ta slučaj ni bil smrtno nevaren. Toda nikakor ni bilo mogoče dobiti nobene telefonske zveze 6 Celjem ali Ljubljano, ker so vse vmesne postaje ob praznikih izključene, da bi poklicali rešilni avto. Zato opozarjamo merodajne činitelje, da bi v bodoče oskrbeli vsaj za najnujnejše primere kakih težjih prometnih nesreč telefonsko ali brzojavno zvezo ob praznikih s Celjem ali Ljubljano.
Timotej:
Flore s Mariani
17. Elizabeta Bilecki
27. novembra 1918.
Ni dvoma, da se ne najdejo tudi med slovenskim, moškim in ženskim, svetom Marijini cvetovi, ki bi po lepoti in vrednosti mogli dosegati in kdaj celo presegati v teh majniških vrsticah podane zglede. Iz umevnih razlogov pa 6e v teh listih več ne bomo ozrli po njih, ker namreč stoje naši slovenski sodobnosti še preblizu in si ne moremo vselej o njih postaviti nepristranske sodbe in podobe.
Vrhovi, ki 6e zdaleč vidijo preko naše meje in dežele, so pa res veliki in vredni našega pozornega pogleda. Oglejmo 6i jih še petnajsti
Elizabeta Bilecki je bila sicer neznatna in slabotna osebica, a v šibkem telesu je prebivala velika duša. Jasen razum, umetniška fantazija in krepka volja so bili njeni naravni darovi. Ali vse to daleč zaostaja za poletom njene duše. Njo odlikuje junaško trpljenje tihe inučenice.
Dve besedi se v naši dobi večkrat napak uporabljata: Ljubezen in mučeništvo. Vsaka duša skorajda misli, da res ljubi in več kot ena meni, da res mučeniško trpi. Toda to so večkrat le videzi. Najglobljo ljubezen in bolečino, ki je redko kateri ljudje slutijo, vidi le Bog.
Ratibor v Šleziji se ponaša, da je E. Bilecki njegova rojakinja. Ko bi trpljenje ne bilo za božjo čast in blagor človeštva dragocena stvar, ki ee njen rod in kraj ne mogel j>onašati z Elizabeto, ki ie bila v telesni rasti zastala in spačena. Ali telesna zaostalost more biti večkrat tudi v dušno škodo temu, ki jo nosi in trpi z nevoljniin duhom. Elizabeto njena telesna zarastlost ni motila. Njeno trpljenje je imelo globlji izvor.
»Jezus v sv. Rešnjem Telesu je bi!« — pravi njen življenjepisec — »med in pelin njenega življenja izza rane mladosti.« Med: ker ga je tako
ljubila; pelin: ker je videla, da je Jezus tako malo in resnično ljubljen. Evharistifnega papeža Pija X. je imenovala: »Utemeljitelja moje življenjske 6reče.<
Mariji je bila vdana z iskreno ljubeznijo. Kar je bilo v srcu, se je v šestnajstletni deklici prelilo v pesem, ki je vsepovsod vzbudila pozornost in v tekmi za najboljšo družbeno pesem dosegla prvo pohvalo in nagrado. Dvajsetleina jo izdala že dve zbirki svojih poezij. Stopila je v prvo vrsto verskih pesnikov v sodobnosti. A njene pesnitve niso veselje in bogastvo njene duše, marveč le izraz čudovitega veselja nad trpljenjem in bogastva v Gospodovem križu.
S Kristusom trpeti, za Kristusa se žrtvovati, je bilo njeno geslo. Poklicana je bila trpeti za Cerkev in človeštvo. Z obljubo se je v maju 1915 zavezala in pripravila za sleherno trpljenje. Bila je torej Marijin majniški cvet: ne samo v lepi želji, marveč tudi v resnični žrtvi.
Prijatelji jo povabijo v zdravilišče Davos na zdravljenje. Drugega maja 1918 odpotuje v planinski raj med gorami. To je bil zadnji sončni zor v njenem življenju. Potem se je zvečerilo... Nekaj tednov je še trpelo »Kristusovo jagnje«, kakor se je sama imenovala. Od svojih dragih sc poslavlja:
»Ne jokdjte, ako greml Cula sem Njegove klice; On stoji na vrh stopnice, zaostati več ne smem.
V slavospevih se topim, radostne si pojmo psalme; bližajo se večne paime; eno tudi jaz dobim.«
To je njena labodja pesem. Njen: »Te Deunu .. Kakor slovesen Magnificat je izročila svoje življenje v Stvarnikove roke. Dolga vrsta člankov je izšla v raznih listih o njej, ki se je z močnim vernim duhom bolj uveljavila v svetu, kakor se sicer more uveljavljati dekle z minljivo doto telesne le-| pote in bogastva.
Jubilej slov. misijonarja
Belgrad. Danes, 19. maja se bo oglasil pri samostanskih vratih na Cukarici oče Abraham in obišče predstojnika samostana g. Alojzija Poharja. V Sloveniji ga že dobro poznate iz časov, ko je misijonarji po slovenskih župnijah od sončne Gorice do Maribora, kjer je bil jubilant rojen Misijo-naril je tudi med slovenskimi izseljenci na liolandskem. Kot predstojnik je vodil najprej samostan Sv. Jožefa nad Celjem in v dobi najhujšega preganjanja misijonišče v Grobljah. Tu v Belgradu je že dve leti, ki se mu bosta pa — gotovo pri Bogu, če ne tudi — pri ljudeh — šteli dvakratno. Saj teži njegove rame ne 6amo samostan na Cukarici, ampak v veliki meri tudi 5 močnih postojank slovenskih usiniljenk v Belgradu. Vsako jutro jo že ob 4 maha r>o zaspanih ulicah Belgrada od Cukarice do ene izmed teh postojank, kjer mašuje, spoveduje, pri-diguie in svetuje.
Na Cukarici razvijt zlasti svoj znani gospodarski talent. Umno je preuredil obširen vrt, dokupil parcelo, da je cerkev izven nevarnosti, da bt kdo v njeno bližino postavil morda kak hlev. Sedaj je v načrtu prepotrebni prosvetni dom. Jubilant je mojster v predstojniškem vodstvu: on zna svetovati, potrj»eti, pohvaliti, posvariti, razveseliti. Vedno je miren in v najtežjih 6lučajih hladnokrven. — Bog naj ga ohrani z vsemi temi lastnostmi še dolga leta ter naj mu prihrani za vse obilno plačilo!
Sramotno ponašanje JNS-ar}ev
Pretekli četrtek je bilo iz Slov. Konjic izgnanih 7 avstrijskih državljanov. Ob priliki, ko so odhajali, je prišla na iiolodvor tudi slovenska JNS-arija. Do česa so so ob postavljanju povzpeli slovenski JNS-arji, presega vse ineje. Kdo bi si mogel sploh predstavljati, da bodo jugoslovanski nacionalisti spremljali naše zatiralce Nemce na kolodvor. Kdo bi mogel verjeti, da se bodo JNS-arji poljubovali s 6vojimi narodnimi nasprotniku JNS-arija je hotela celo fotografirati odhod izgnancev, da bi nemški listi mogli hujskati proti Jugoslaviji. Ta narodna sramota je doletela konjiško JNS-arijo. Vsa ta jugoslovanska nacionalna družba lije licemcrske solze za svojimi tlačitelji. Nobene besede pa JNS-arji ne najdejo za delavstvo, ki je bilo vrženo na cesto in v borbo. Nobenega JNS-arja ni od nikoder, ko slovenski delavci, lačni in prezebli, v mokri noči, prenočujejo na prostem na slami, ko stojijo na straži za svojo pravice in za svoj obstoj. Celo nasprotno, v boj proti njemu so se JNS-arji postavili. Toliko narodne neznačajnosti, kot jo je pokazala JNS-arija v boju med slovenskim delavstvom in nemškim kapitalom, se redko pokaže.
Pravda za sofeofsfei vrt
Slivnica pri Mariboru, 18. maja.
Pod tem naslovom je »Jutro« z dne 12. V. 1937 naprtilo na ramo g. kaplana Josipa Luževiča in sedanjega župana g. Josipa Kolmana velikansko barbarsko delo, ker jo krajevni šolski odbor odstranil odvišen šolski plot in ga namestil na drugem jx)trobnein kraju. Tudi sta »Jutro« in »Vo-černikt že objavila obsodbo sodišča, medtem ko je tukajšnji kr. šolski odbor še ni dobil.
V letih 1925 in 1930 je kr. šolski odbor z g. Kolmanom, ki je bil takratni župan, uredil dol zemljišča, ki je zaradi svojo krasne lege eden najlepših prostorov v Slivnici, tik ob cesti in poleg grajskega parka. Uredili so zemljišče v lep vrt, tako da so ga preorali in navozili nanj cestno zemlje. Okoli tega vrla so napravili močno žično ograjo in vrt zasadili s preko 2000 drevesci. To delo in ureditev vrta za [>ouk šole in prosj>eh sadjarstva v kraju je veljalo kr. šolski odbor 9.241.64 dinarjev. Toda Slivničani ali šola niso bili deležni sadu tega vrta, ker so prišli viharji, katere je prinesel prejšnji režim, ki ni prizanašal nikomur ter |>odiral in uničeval, kjer so bile njegove silo močnejše. Najprej so razrešili župana in odbornike, ki so bili od ljudstva izvoljeni. Na njih mesta so postavili svoje ljudi. Uničevalne posledice so se kmalu pokazale. Že v letu 1932 so si od režima vsiljeni odl>orniki dovolili jK>skus, da bi ta vrt od-tujiji šolskim in pa sadjarskim namenom. Najprej so sc mislili zadovoljiti le s spodnjim delom vrta, kjer so bile gredico in so hoteli na tem mestu postaviti sokoisko telovadišče. V marcu leta 1934 so odvzeli brez predhodilega odobrenja ministrstva prosvete šo ostali del vrla, kjer je biia drevesnica. Podrli so žično ograjo okoli vrta, zvozili zemljo na razne krajo in splanirali svet za telovadišče. Ta vrt so na treh straneh ogradili z ograjo iz desk, ki se stikajo. Ob ostalem delu šolskega vrta proti letnemu telovadišču pa jc postavil ravno takšen plot kr. šolski odbor, za katerega jo dal 2.403.75 Din.
Dopisnik »Jutra« vprašuje, kdo bo nosil stroške razprave in ali jih bodo nosili odborniki, da ne bodo padle na ramena davkoplačevalcev. Nas holja zanima, kdo bo jiovrnil denar, ki je v vrtu in z vrtom bil naložen že za poznejše rodove, ker nam je od vso urejenosti ostala le opustošena lastnina.
Glede namišljenih nepravilnosti zapisnikov kr. šolskega odbora, je smešno govoriti, saj jih dvakrat na leto pregleda okrajni šolski nadzornik in se bo tudi dokazalo, da so pravilni. Sami so le holo prezrli, kar stoji v pogodbi. Člani kr. šol. odbora so bili [»o večini Sokoli, ki so kot odborniki kr. šolskega odbora zahtevali v zapisnik samo ugodnosti, ki so se njih tikalo. Po njih delu in namenih bi si še šolo osvojili, če bi jim oblast to dovolila, ker so pač mislili, da je teror in oni vse!
Najbolj nam pa ugajajo v naslovu sledeče besede: »Zanimiva sličica z našega jx>deželja«. Kar celo vrsto takih sličic — ne samo eno — bomo začeli objavljati, da bodo v ponos prejšnjemu režimu, ki jih je aranžiral. "

0«U, |< r,£,iti. pod S. Si. 1675 od 17. XU. 19.1«.
Drobne
Koledar
Sreda, 19. maja: Kvaterna sreda. Peter Cele-stin, papež; Pudencijana, devica.
Novi grobovi
f V Ljubljani je v župnišču sv. Cirila in Metoda umrla g. Neža Zakrajšck, mati župnika p. Ka-zimirja v 85 letu svoje starosti. Pogreb bo danes v sredo in sicer ob 8 se prenese truplo v cerkev sv. Cirila iu Metoda, kjer bo za njo maša Društva krščanskih mater. Po maši se truplo odpelje v Pre-6erje, kjer bo pogreb ob 10. Pokojnica je bila vzorna mati, ki je rodila in vzgojila 15 olrok, od katerih jih je odšlo v Ameriko 13. Po vojski je odšla tudi ona za njimi. Toda njeno srce je bilo preveč navezano na ljubo domovino, zato se je vrnila pred desetimi leti s svojim sinom p. Kazimirjem in tedaj jc živela ž njim v župnišču. Bila je mati,
0	kateri se lahko reče, srečni otroci, ki imajo tako mater, stroga pa dobra. Zlasti dvoje svetinj ji Je bilo posebno svetih, milih in dragih: Marija in duhovnik. V tem duhu je vzgajala tudi svojo družino. Brezštevilnokrat je ponovila svojim otrokom: Ljubite Marijo! Kdor Marijo časti, ona ga ne zapusti! Spoš'tujtie in poslušajte duhovnike. Vaši očetje so, ki Vam lomijo božji kruh in Vas lepo uče. Drugi naj reko kar hočejo! Vi jih poslušajte iu spoštujte, pa boste srečni! »Zato je bila vsa srečna v duhovski družbi in presrečna, da je bila mati sina duhovnika, in stara mati duhovnika Rev. A. Boinbača, župnika iz Clevelanda. Blaga žena je bila tudi vzgled ljubezni do rodne vasi. Zato je uredila tako, da bo prepeljana v Preserje, kjer bo pokopana v tistem grobu s pokojnim možem. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f* V Dravljah je umrl g. Alojzij Klinov ar, gostilničar in posestnik. Pogreb bo v četrtek ob
1	popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Za duhovnega svetnika je bil ob priliki tridesetletnice svojega župnikovanja na Selih pri Šumberku imenovan gospod Jožef Podlipnik. Iskreno čestitamo!
—	Poroka. V torek, 18. t. m. sta so v cerkvi pri Sv. Križu nad Jesenicami poročila g. Avgust Praprotnik in gdč. Itezika Thaler. Poročil ju je župnik g. Krasna. Priči sta biln g. Avgust Westen iz Celja in g. dr. Franc VVindischer iz Ljubljane. Čestitamo!
—	Sodniki izpit sta napravila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Kitek Gojmir in Lazar France.
—	Iz vojaške službe. Preveden je za nižjega voj. kontrolorja 1. razr. Josip Majek, doslej nižji voj. uradnik 1. razr. ekonomske stroke. Uradniški pripravnik, risar Stanko Višnjevec je imenovan za uradnika-risarja v X. položajni skupini.
Moderen način pranja
je pranje s pralnim praškom
PERIOM
Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano,
—	Nad 50.800 potnikov za binkoštne praznike.
Zanimivi so podatki o potniškem prometu pa železnicah ob binkoštnih praznikih. Železniška uprava je ukrenila vse potrebno, da je mogla zmagati velikanski naval potnikov na raznih velikih in tudi manjših postajah. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bilo oba dneva pravcato preseljevanje ljudstva. V nedeljo in v ponedeljek se je z glavnega kolodvora odpeljalo na razne kraje 23.705 izletnikov in potnikov. Na Gorenjsko je pohitelo z vlaki 7.645. v Kamnik 3.380, na Dolenjsko 3.640, na Vrhniko 1270, na Rakek 4040 in proti Zidanemu mostu 4.730 potnikov. Vrnilo pa se je 26.130 potnikov. Vozilo 6e je torej iz mesta in nazaj 50.835 potnikov. Močno zasedene so bile skoraj vse proge. Proga Zidani most je poleg Gorenjske bila ■na drugem mostu. Kljub velikemu navalu ni bilo nikakih nesreč in itjcidentov. Gorenjska proga je prepeljala s točke Ljubljana ven in nazaj 15.015 potnikov. Vsi vlaki so bdi nabasani. Proga Rakek 7.830 polnikov. Mnogo izletnikov se je odpeljalo za praznike v Trst in v Postojnsko jamo. Proga Zidani most pa je prepeljala 10.380 oseb. Ostali potniki se razdele na druge proge.
so največkrat posledica izrastkov, vnetij in eksu-datov na spodnjih organih. Zahtevajte brezplačno brošuro »Zašto banja Piežtany« — Pieščan-biroja, Beograd II, Maršala Pilsudskog 22, ali pri Pie-štany informator, Zagreb, Strossmayerov trg 1, II. nadstr., in proučile edinstveno kemično delovanje piešlanskega zdravilnega blata. Štiritedenska kura v Pieštanyu (Češkoslovaška) je že na tisoče žena obvarovala operacije.
Kopališče Pieštany prinese zdravje.
V zračnem prometu 70% popusta pri povrntku.
—	Novi vozni red. O |>olnoči od 21. na 22. maja 1937 stopi v veljavo novi vozni red za leto 1937-38. Detaljni vozni red je razviden iz stenskega voznega reda na vseh ' postajah in postajališčih. Opozarjamo, da vozi novi vlak iz Ljubljano gl. kol. ob 23.30 proti Jesenicam prvikrat v noči od 22. na 23. maja 1937.
—	Preureditev banovinske ceste Vič—Polhov-gradec. Prva pripravljalna dela za preureditev banovinske ceste Vič—Polhovgradec so v polnem teku. Banska uprava je že od 10 posestnikov v Ilruševem in Gaberju odkupila za ureditev potrebni svet v izmeri 40 a 41 m-. Za svet je intere-eentom plačala 21.068 Din. Prenos lastninske pravice za ta svet je bil te dni izvršen v zemljiški knjigi na korist banske uprave.
—	Deset rezervnih častnikov v činu podporočnika bo 6prejelo orožniško poveljstvo v Belgradu, da izpopolni z njimi orožniški častniški kader. Rellektanli morajo biti telesno po|x>lnoma sposobni. Ne smejo biti oženjeni in ne starejši od 28 let. Prošnje je |x>slati poveljstvu orožništva v Belgradu do najkasneje 15. junija t. I. Glej »Službeni vojni list« str. 603—606, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Prepovedan tisk. Državno pravdništvo v Zagrebu je j>repovedalo razširjati letak z naslovom »Hrvatski 6veučilištarci«, ki je bil tiskan v Zagrebu. — Glasom odloka notranjega ministrstva je prejx>vedano uvažati v našo državo in razširjati v njej »Godišnjak za 1937. leto« v založbi »Hrvat-skoi' domobrana v Buenoe Airesn.
novtce
— Gradbenega inženjerja sprejme štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani za uradniškega pripravnika v VIII. položajni skupini. Prošnje je predložiti do 23. t. ni. Rellektanli morajo biti naši državljani in morajo imeti diplomo tehnične fakultete ali visoke tehnične šole. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« str. 603—604, ki je interesentom na vjiogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
Lepo, medlo se lesketajočo kožo po solnčenju napravi Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
— Odlikovanje domačega podjetja. Tovarniško kovaško podjetje »Bratje Hočevar« v Mekinjah pri Kamniku je lansko leto poslalo na razstavo v An-versu na Francoskem nekaj svojih izdelkov. Glavni odbor razstave je te izdelke odlikoval z zlato kolajno in poklonil podjetju kot veliko premijo umetno izdelan pokal (»grand prix de coupe«). Poseben odposlanec je pred kratkim to odlikovanje imenovanemu podjetju osebno prinesel iz Francije. K temu odlikovanju tudi mi iskreno čestitamo z željo, da bi podjetji še dalje uspevalo in se razširjalo, kakor ima to prav v tem letu v načrtu.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Rog. Po min. soc. pol. tn nar. zdr S-br. 1J.48J. 25. V. 85.
—	XXXVII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v torek 25. maja 1937 ob 7 zvečer v posvatovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregprčičeva 27, pritličje, levo. Dnevni red: 1 .Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov, 5. volitev odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov; 6. določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1937; 7. samostojni predlogi. Samostojne predloge ji naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
Otvoritev sezone
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd,
so odprte od 1. aprila Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča, (Nova uprava)
—	Občinski odbor občine Šmartno pod Šmarno goro je daroval namesto venca na grob pokojne Marije Juvau din 270 za občinske reveže občine Šmartno pod Šmarno goro.
—	Za vsakega potnika, turista itd. je predpogoj, da se seznani o novem voznem redu, kdaj vlaki odhajajo in prihajajo. To je mogoče le, ako 6i nabavi splošno znani in priljubljeni vozni red »EXPRESS«, ki izhaja že 15. leto. Vsebuje poleg vseh železniških zvez tudi vso plovbo na Jadranskem morju in vse avtobusne zveze v dravski banovini. Dobite ga lahko v vsaki knjigarni, večji trafiki ali jx>tom naročila pri administraciji voznega reda »EXPRESS« Ljubljana potniški predal 356. Cena 10 dinarjev, prodajalci običajen p>opust.
—	Pri zaprtju, motnfab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«.
Gledališče
Ljubljana
Sreda, 19. maja
Drama, Začetek ob 20: Sreda, 19. maja: »Peter in Aleksej«. Red Sreda, Četrtek, 20. maja: »Dr.« Red B. Petek, 21. maja ob 15: »Matura«. Dijaška predstava, Izven. Izredno znižane cene od 5 do 14 dinarjev.
Opera. Začetik ob 20: Sreda, 19, maja: »Car Kalojan«. Red A. Četrtek, 20 maja: »Veseli stu-denček«. Red Četrtek,
Sestanki
Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 20
sestanek s predavanjem g. V. Zora o slovenskih narodnih nošah. Predavanje bodo pojasnjevali skiop-tične slike. Sestanek je namenjen organiziranju narodnih noš in tekem ob priliki društvene 30 letnice in prosvetnega tabora, ki bo v dneh 3. in 4, julija. Vstopnine ni! — Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Otroška siva ročna torbica je bila pozabljena v nedeljo dopoldne v tivolskem parku. V njej je bil rožni venček. Pošten najditelj se naproša, da jo
odda proti nagradi pri hišniku, Gledališka ulica 13, *
1 Avguštinska grobnica na frančiškanskem vrtu.
Kakor smo že poročali, podirajo še zadnji del samostanskega zidu v Frančiškanski ulici, ki se bo tako razvila v lepo moderno ulico. Zidanje novega poslopja je prevzela tvrdka Miroslav Zupan, ki je že poprej zgradila novi konvikt. Delo naglo napreduje. Sedaj je zaposlenih 60 delavcev, povečini so to stalni delavci tvrdke. Poslopje ne bo podkleteno ter zato kopljejo le poldrug meter globok temelj, ki bo zadoščal. Kakor povsod severno Ljubljanice, so tla tudi v tej ulici iz savskega proda. Ko so včeraj delavci kopali temelj tik cerkvenega zidu, so naleteli na stare grobnice. Ostanki krst in trupel pa so na zraku takoj razpadli in sprhneli. Oo. frančiškani so ugotovili, da so to najbrž stare grobnice avguštincev, ki so imeli pred frančiškani tu svoj samostan in cerkev.
1 Izlet društva »Pravnik«, Društvo Pravnik priredi svoj vsakoletni izlet v nedeljo 6. junija in sicer iz Zidanega mosta čez Širje, Lukovico v Rimske toplice, kjer bo skupno kosilo. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8, prihod v Zidani most ob 9,25, kjer se pridružijo izletniki iz drugih smeri. Izletniki iz Ljubljane naj prijavijo svojo udeležbo pri vratarju sodne palače, iz drugih krajev pismeno na s. o. s, Orožna Franca. Sodna nalača v Ljubljani.
1 V novo preurejeni restavraciji Lloyd izborna domača in dunajska kuhinja. Priporoča se za obilen obisk,
1 Spremembe posesti. Zadnje dni so bile v
ljubljanski zemljiški knjigi izvršene nekatere večje transakcije. Vrtnar in posestnik St. Šimenc je prodal Franu Kunovarju ml. kamnoseškemu mojstru pri Sv. Križu večji zemljiški kompleks v izmeri 3615 m3, ležeč v k. o. Stožice za 294.000 Din. — Aljaževi cesti št. 8 stanujoča Fani Plantarič je prodala Anici Cirmanovi, soprogi ključavničarskega mojstra v Drenikovi ulici št. 36, 2 parceli v Spodnji Šiški v izmeri 405 m* za 160.000 Din. — Krenn Marija, soproga uradnika KID v pok. in hčerka ndl. Grizelda sta kupili od Josipa Ivanca vilo št. 18 Cesta v Rožno dolino za 304.200 Din.
1 Angela Mikuš in ne Jereb. »Ponedeljski Slovenec« je poročal o umoru in samomoru mlade dvojice na Gradu, V tem poročilu je bila ustreljena ženska navedena z imenom Angela Jereb. V resnici pa se ta piše Angela Mikuš. Pomota je nastala radi tega, ker je pokojnica pustila neko sporočilo, naslovljeno na njeno mater, ki se piše Angela Jereb. Pokojnica je bila stara 23 let, doma je z Vrhnike, njena mati pa stanuje v Kresniških Poljanah. Iz pisem, ki sta jih oba zapustila, je razvidno, da sta šla pokojni Miha Kokalj in Angela Mikuševa prost ovoljno v smrt zaradi nesrečnih okolnosti v njuni ljubezni.
Maribor
m 100 avstrijskih osebnih avtomobilov je bilo na binkoštni ponedeljek v Mariboru. Večina jih je prispela v smeri od Gradca, precej pa tudi po Dravski dolini s Koroškega.
m Kongregacija za gospe ima sestanek v četrtek 20. t. m. ob pol 5 popoldne.
m Ljubljanska opera gostuje v torek 25. t. m. s Puccinijevo opero «Madame Butterfly«, ki je z njo jeseni gostovala pred razprodano hišo. Zasedba je ista ter pojejo glavne partije Zlata Gjungje-nac, Gostič in Janko. Rezervirajte pravočasno vstopnice!
m Občni zbor Tujsko-prometne zveze v Mariboru bo v sredo, dne 26. maja, ob 10 dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata. Poleg poročil in določitve delovnega programa so na dnevnem redu tudi volitve ene tretjine z žrebom izpraznjenih mest članov upravnega odbora in volitve nadzornega odbora.
m Popravilo vojaškega kopališča v vojašnici Vojvode Mišiča v Mariboru se bo oddalo na licitaciji 26. maja ob 11 dopoldne v pisarni referenta inženjerije pri poveljstvu divizije v Ljubljani. Popravilo je preračunano na 39.070 din.
m Ljudska univerza. Prihodnja prireditev je v petek, 21. maja, in sicer predava prof. Jan Sedivy o vtisih svojega potovanja po Po-ljski. Predavanje spremljajo skioptične slike.
m Javna kuhinja renovirana. Popolnoma nov jedilni list, brezhibna postrežba. Najcenejše kosilo 4.50 din, kosilo s trikrat tedensko pečenko 7 din, najboljše kosilo v C-razredu 8.50 din s pecivom ali sladico. Vabimo goste. Izletniki dobe poseben popust.
m Drevi ob 8 predava v Zadružni gospodarski banki dr. Strojin o pokojninskem zavarovanju. Nameščenci pridite!
m V soboto bo v gledališču premiera Čapko-ve drame »Bela bolezen«. To delo je vzbudilo največjo pozornost ter se igra po vsem svetu. Režijo vodi P. Malec, igrajo pa Nakrst, Grom, P. Ko-vič, Kraljeva, Starčeva, Rasbergerjeva, Gorinško-va, Košič, Košuta, Verdonik, Crnobori, Blaž, Ha-rastovič, Malec, Štandeker in Gorinšeik.
m Akademska kongregacija. Danes in prihodnjo sredo 26. maja ni kongregacijskega sestanka.
m Tri žrtve nesreč z motociklom. V ponedeljek zvečer se je vračal delovodja košaške opekarne 28 letni Ivan Straus iz Sv. Lenarta domov v Košake. Na cesti pa se je zaletel v 61 letnega brezposelnega muzikanta Janeza Novaka, doma nekje iz Dolenjskega. Oba sta obležala v cestnem jarku nezavestna, s počenima lobanjama. Novak je po vrhu dobil še strahovite poškodbe na obrazu, ki je ves ena sama rana. Ljudje, ki skd ponesrečenca našli, so poklicali mariborske reševalce, da so ju prepeljali v bolnišnico. Njune poškodbe so zelo resne. — Druga nesreča se je pripetila v ponedeljek popoldne v Košakih, 12 letni dijak Lešnik Franc se je nahajal s svojo materjo na sprehodu, ko ga je na cesti podrl na tla motociklist. Lešnik si je zlomil levo nogo ter se zdravi v bolnišnici.
m Kolesa in ročni vozički na trgu. Na Glavnem trgu se je razpasla navada, da puščajo nekateri okoliški prodajalci ob največjem tržnem prometu svoja kolesa ali ročne vozičke na tržnem prostoru. Tudi se opaža, da jemljejo kolesarji svoija kolesa na trg teir hodijo z njimi med tržnimi mizami, s tem ovirajo promet in onesnažijo obleko kupovalcem. Tudi lastniki psov se ne držijo predpisov ter vodijo svoje p.se na trg. Zaradi tega je mestno poglavarstvo izdalo odredbo, da se smeijo ročni vozički in kolesa puščati samo na Ro-tovžkem trgu, da je prepovedano peljati kolesa za časa nakupovanja med tržnimi mizami ter da je pohajanje psov na javnih tržiščih prepovedano ne glede na javni kontumac.
Celje
e Legija koroških borcev. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije za Celje se bo vršil dne 30. maja t. 1. ob pol 10 v restavracijskih prostorih >Narodnega doma: v Celju. K udeležbi so vabljeni razen članov legije vsi nekdanji bojevnik^ s koroške fronte.
o Šolski nastopi gojencev Glasbene Matico v Celju bodo v sredo in četrtek, dne 19. in 20. t. m., obakrat ob 7, ter v petek, 21. t. m., ob 8 uri. Del sporeda bo posvečen spominu pok. skladatelju E. Adamiču. Vstop le proti sjioredu.
c Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Franc Novak, 44 letni posestnik iz Zgornjih Selc. pri Ponikvi, Ivan Zalezina, t>7 letni delavec iz Dola pri Hrastniku, Marija Arlič, 22 letna služkinja brez stalnega bivališča. Za kresijo je umrl 16. maja 72 letni preužitkar Anton Ocvirk. Naj počivajo v miru!
c Mostna občina celjska bo na javni dražbi v torek, 25. maja, oddala košnjo seiia in otave na mestnih travnikih pri mestnem jjokopališču v čretu, na Sp. Lanovžu, pri Seidlovem studencu in na bivšem Rajerjevem posestvu. Z licitacijo se prične ob 8 zjutraj na travniku pri mestnem pokopališču, ob jiol 10 pri Seidlovem studencu in na bivšem Rajerjevem posestvu, ob |>ol 12 pa na Sp. Lanovžu. Dražitelji morajo ponudene vsote plačati takoj ob dražbi, ki je za mestno občino obvezna šele s potrditvijo po mestnem svetu.
c Mestno županstvo namerava nabaviti 7 do 9 novih krojev za moštvo mestnega pogrebnega zavoda ter enako število klobukov francoske oblike. Podrobnejša pojasnila se dobe pri vodji mestnega pogrebnega zavoda.
c Kino Metropol. Danes ob 10,15, 18.15, 20.30 >Romeo in Julija«.
KANIBAL je najraje pečenko raziskovalca Afrike; ako mu prija, dober teki
Naša najljubša jed so
BONBONI
Bodi kjerkoli
povsodi!
Kamnik
Evharistični križ zopet postavljen. Na bin-koštno nedeljo fiop.oldne okrog pol 5 so se zbirale množice vernikov pred župno cerkvijo na Sutni, da 6e udeležijo spravne pobožnosti na Malem gradu, kjer so v nadomestilo prejšnjega evha-rističnega križa, katerega 60 v noči na četrtek 13. maja podrli še neznani zločinci, postavili zasilen križ. Ob petih je krenila nepregledna procesija na Mali grad. Tam so bile pete Iitanije pri oltarju sv. Roka, pri katerih je vsa množica navdušeno odpevala. Po litanijah jc duhovščina krenila na razvaline gradu, kjer ob številni asistenci g. kanonik Rihar blagoslovil novi križ, katerega so deklice okrasile in obsule s cvetlicami. Nad dva tisoč vernikov se je medtem zbralo na prostoru pred razvalinami gradu, kjer je g. dr. Vilko Faidiga imel jjomemben govor, v katerem je orisal jiolen evharističnega križa in spodbujal vernike k dosledni borbi proti sili brezbožnikov in sovražnikov vsega, kar je katoliškega. Po govoru je iz grl vernikov zaorila mogočna pesem »Povsod Boga« in »Kraljevo znamenje križ stoj«.
Vojnik
»Slehernika« bodo igrali farni igralci v soboto 22. maja ob 8 zvečer pred vhodom farne cerkve. V nedeljo ob isti uri bodo to duhovno igro ponovili. Pred igro bo v cerkvi govor z vsebino: Marija v naši smrtni uri. Za to farno prireditev je med ljudmi veliko zanimanja. Ako bo deževalo v soboto, bo prireditev teden dni pozneje.
Dečji dan v Ponikvah
Na binkoštno nedeljo je bil v Ponikvah pri Dobrem polju prav slovesno opravljen dvičji dan, ki ga je priredil Zdravstveni dom v Ponikvah. Zdravstveni dom je last Zdravstvene zadruge, ki je edina te vrste v Sloveniji. Zadruga je za širšo in bližnjo okolico velikanske koristi in omogoča dolenjskemu kmetu ceneno zdravljenje. Nepregledne pa so zasluge Doma, ki si jih bo mogel pridobiti ob pospeševanju higijene v kmečkih domovih.
Temu velikemu namenu jo služila deloma prireditev dečjega dneva, ki jo združila pred Domom nad 250 mater s svojimi otroki. Pred pročeljem velike hiralnice, ki stoji ob Zdravstvenem domu, je bil postavljen oltar, pred katerim je opravil hišni duhovnik zavetišča g. Noč šmarnfce,' nakar je bila opravljena še posvetitev otrok Mariji. Za tem so zavile matere z otroki v dolgem sprevodu okrog velikega vrta Zdravstvenega doma in šle mimo zdravniške komisije, ki je z veliko pohvalo priznala materam skrbnost, s katero goje in negujejo svoje otroke. Sledila je priznanja vredna obdaritev mater, kjer je sleherna družina prejela lep zavoj. Zdravstveni dom se je na ta način oddolžil požrtvovalnim materam ter jim razdelil v zavojih nad 50 kg mila, nad 25 kg testenin, 25 kg žitne kave, veliko število pleničk, steklenic za mleko, dudk in drugih otroških potrebščin. Otroci so bili nato pogoščeni s pecivom in malinovcem. Vso prireditev sta vodila šel Zdravstvenega doma dr. Herfort in župnik Mrkun, ki iina glavne zasluge, da je zrastel v Ponikvah veličastni Zdravstveni dom, ki bi bil lahko ponos vsaki še tako bogati občini. Zdravstveni dom ima že sedaj splošno ambulanto, zobni ambulatorij, dečji dispanzer in posvetovalnico za matere, Z junijem pa bo odprt še dispanzer za pljučnobolne. Prepričani smo, da bo tudi v bodoče v Zdravstvenem domu, ki je postavljen iz sredstev ljudstva, našla vsa bližnja in daljnja okolica najboljšo šolo higijene in dom zdravja.
Tragična nesreča
15-letni fant ustrelil svojega 13-Ietnega brata
Maribor, 18. maja.
Iz Zgornje Velke nam poročajo o nesreči, ki jo je povzročila otroška neprevidnost. Pri posestniku VVeitihandlu, ki ima hišo tik avstrijske meje, 6ta bila v ponedeljek popoldne v sobi sama domača sinova 15-letni Friderik in 13-letni Anton-Friderik Weinhandel je hotel vzeti iz omare svoj suknjič. V tej omari pa je imel oče shranjeno svojo lovsko puško, ki je bila nabita. Ko je mladi Friderik zapazil puško, jo je vzel ii omare ter 6e igral z njo. Fant ni vedel, da je, orožje nabito, pa je za šalo pomeril proti svojemu 13-letnemu bratcu Antonu. Potegnil je za petelina in v tistem hipu je odjeknil v 6obi 6trel, mali Anton pa se je zdru-dil na tla. Strel je privabil v sobo domače, katerim se je nudil strahovit prizor. Mali Anton je ležal na tleh v krvi, poleg njega pa je klečal njegov brat l' riderik ter se tresel in klical bratca. Antona so takoj prepeljali v bolnišnico.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča sledeče novosti: Altman: Zeit fttr Gott. Vom Leben und VVirken des dreieinigen Gottea in uns. Strani 214, vez., 58 Din. Bitter-Mathias: Heilige Srholle. Bauernpredigten. Strani 235, ne-vez., 42 Din. Feckes: Die Harmonie des Seins. Ein Blick in das metaphysische WeltgebSude des Thomas von Aquin mittels seiner Selnsstufen. 192 strani, vez., 55 Din. Ilerzog: Herrliehkeit Gottes. Grundgedanken kathol. Frommigkeit 270 strani, vez., 51 Din. llSck: Denn Dein ist das Reich. Sieben Rufe in die Zeit. 187 strani, vez., 46 Din. Kliinsch: Leben die Totcn? Sind Verstorbene zu-rtickgekommen? 339 strani, nevez., 45 Din. K6-sters: Unser Christus Glaube. Das Heilandsbild der katholiec.hen Thoologie. 340 str, vez. 78 Din. Pieprr: Traktat Uber die Klugkeit. 98 strani, vez., 30 Din. Scharp: Wie die Kircho regiert wird. 88 strani, nevez., 82 Din. Vries: Denken und Sein. Ein Aufbau der Erkenntnistheorie. 304 str., vez., 68 Din. VVenner: Kirehliehc Eheprozessordnung.' 152 strani, nevez., 'ii Din.
Industrija in davki
Kakor smo že poročali, je bila pretekli teden v j,etek, 14. t. in. v Belgradu konferenca industrije iz vse države pri Centrali industrijskih korporacij v Belgradu. Konferenci je predsedoval g. Vlada Ilič, kasneje pa tudi podpredsednik centrale g. dr. Fran Windischer iz Ljubljane. Slovenska industrija je bila v Belgradu zastopana po g. Avg. Praprotniku, predsedniku Zveze industrijcev iz Ljubljane, nadalje je prisostvoval seji še dr. Ciril Pavlin in glavni tajnik zvezo industrijcev g. dr. Adolf Golia.
Konferenca se je v glavnem pečala z državno davčno politiko, ki je prišla posebno do izraza z novim finančnim zakonom, v katerem je bila obremenitev industrije zelo povečana. Glavni referat o tem je imel g. dr. Cvetko Gregorič, ki je predvsem ugotovil, da se industrija ne brani bremen, katere inore nositi, težko pa jo prizadene ne-enakomernost in pretiranost obdavčenja, kar mora dovesti do mrtvila v gospodarstvu.
Konferenca je sprejela tudi obsežne resolucije, iz katerih posnemamo glavne ugotovitve.
Industrija, ki se ne brani davčnih bremen, opozarja kr. vlado na primere davčne obremenitve, ki bi mogli imeti velike in škodljive posledice na delo industrije in sploh na gospodarski razvoj v državi. Industrija smatra, da je zapostavljena, ker ni bila predhodno vsaj zaslišana, ko so prišla z novim finančnim zakonom nova davčna bremena.
Minimalni družbeni davek je dobil s tem, da se mora plačati tudi tedaj, ko se poslovno leto zaključi z izgubo, pomen davka na imovino, katerega naš davčni sistem ne pozna. Ta davek je lahko škodljiv za obstanek posebno onih podjetij, ki so prisiljena obratovati z izposojenimi sredstvi. Navaja primer, ko mora podjetje, ki dela z izgubo, plačati 218.750 din davka, to jo isto toliko, kot enako podjetje s čistini dobičkom 700.000 din. Ce ima pa podjetje še podružnice, tedaj znaša obremenitev še enkrat več: 437.500 dinarjev, poleg posebnega davčnega dodatka, ki znaša 158.000 din, tako da znaša skupna obremenitev 595.500 din ali 11.9% vložene glavnice. Zato zahteva industrija, da ostane minimalni družbeni davek na prejšnji višini, in sicer tako, da se v osnovo ne jemljejo tudi trošarine, davek na poslovni promet in voznina in da sc skala za družbeni davek zniža.
Novi 10% davek, ki se plača poleg družbenega davka na dividende itd. pomeni dvojno obdavčenje enega in istega dobička. V zvezi s tem bi bilo potrebno, da se izpremene tudi predpisi o zapadlosti tega davka. Glede ocenjevanja zalog naj postopajo davčne oblasti s potrebno uvidevnostjo in taktom in da zaslišijo tudi veščake.
Industrija opozarja pri banovinski trošarini na obutev in tvorniško obleko, da pri tem niso prizadeta samo velika podjetja, ampak tudi manjša. Pri tem pa ne gre samo za malega obrtnika, ampak tudi za velike trgovine, ker so ta podjetja organizirala celo industrijo obutve in oblek, katero dajejo v delo obrtnikom pod često zelo težkimi pogoji in plačajo večkrat samo naknadno za delo. Industrija zahteva natančnejših navodil za pobiranje lega davka, posebno pil točna določila o obutvi iz imitacij. Banovinska trošarina na surovine in pomožna sredstva proizvodnje pove-čii^ ijesprazmerno proizvodne stroške in dovaja domačo proizvodnjo v težji položaj v primeri z inozemsko konkurenco. Novi pravilnik o pavšalni vo/jiij taksi pomeni novo obremenitev za indu-si^tjoi, ker, se zahteva plačilo te takse tudi pri prevozu lastnega blaga z lastnimi motornimi vozili. Predpisi o tako imenovani interesni skup-
nosti ne odgovarjajo stvarnim razmeram in morajo izzvati posledice, ki niti niso bile nameravane. Industrija zahteva, da se predpisi izpremene tako, da tvori davčno osnovo proizvajalca cena, katero je faktično dosegla njegova podružnica ali druga oseba, s katero stoji v stvarni interesni skupnosti, odn. oseba, kateri je prodal producent nad 70% svojega prometa na področju države in da se ti predpisi nanašajo samo na primere prodaje blaga, zaradi nadaljnje prodaje v nepredelanem stanju.
Zakon o drž. trošarinah ne sine preprečevati napredka elektrifikacije in zato je potrebno, da se uvede pri nas moderna blok-tarifa. Tudi naj se izda pojasnilo, da jc smatrati razsvetljavo delovnih krajev v industriji in obrti kot pogon ter da se za ta tok plača trošarina kot za pogonski tok. Ukinejo naj se tudi obstoječe občinske in banovinske trošarine na električni tok.
Davčna obremenitev piva je dovedla do takega padca potrošnje piva v državi, da se ta panoga naše industrije nahaja pred propadom. Zato naj se zniža drž. trošarina na pivo na 5 din za hektolitrsko stopnjo, banovina na 30 din in občinske naj se maksimirajo: v Belgradu na 50 din za hektoliter, za sedeže banovin isto, na 30 din za kraje nad 15.000 prebivalcev in 20 din za lil za kraje pod 15.000 prebivalcev. Vzpostavi naj se nadalje prejšnja zaščitna carina za pivo, ker z znižanjem carine nismo odprli ix>ti samo češkemu, ampak tudi nemškemu, madžarskemu in avstrijskemu pivu.
Ministrstvo financ naj pazi na to, da se bodo i banovine i občine držale pri sestavi svojih proračunov navodil ministrstva in da v bodoče vobče ne obremenjujejo s svojimi davščinami pomožnih proizvodnih sredstev, niti pogonske sile, nili materiala za njeno proizvodnjo. Posebno naglašujejo ob tej priliki, da je po zaslišanju gospodarskih krogov treba uveljaviti zakon o financiranju samouprav.
Umestna je nadalje zahteva, da naj bodo predpisi zakonov, pravilnikov in razpisov jasni in točni, da ne bi bilo možnosti najrazličnejših tolmačenj.
Pospešiti je treba reševanje pravd v državnem svetli, posebno v davčnih zadevah in potrebno je, da se število članov upravnih sodišč in drž. sveta poveča, da davčni obvezauci ne bi leta čakali na sodbe v svojih pritožbah. Zaradi previsoke obremenitve moke s skupnim davkom, kakor tudi ker velik del moke prihaja v promet brez plačila tega davka, prosi industrija, da se skupni davek na moko zmanjša in da so podvzamejo primerni koraki, da bi se preprečile zlorabe.
Impozantoa razstava kovinske industrije bo
na letošnjem pomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 11. junija, kjer bomo z zadoščenjem ugotavljali, da se tudi naša težka industrija prav krepko razvija. Prednjačila bo zlasti težka industrija z Gorenjske, a Štajerska kovinska industrija bo s svojo kuhinjsko posodo in sanitarnimi napravami spet dokazala, da se po pravici uspešno uveljavlja s svojim izvozom na svetovnem trgu. Prav tako se uveljavlja tudi naša strojna industrija, ki bo na razstavi pokazala vsakovrstne stroje za industrijo in obrt, zlasti pa mlinske in mesarske stroje ter stroje, ki so potrebni v domačem gospodarstvu in gos|>odinjstvu, zlasti pa šivalne stroje in liajra^uovrstnejše priprave ter izume, ki jih danes ne more pogrešati nobena hiša več, posebno pa že danes opozarjamo na izvrstne hladilne naprave.
ROGA
IMIM
širom sveta znano zdravilišče za obolenje na želodcu, čre-vesih, obistih, jetrih, mehurju, žolču itd.
Vas vabi na zdravljenje in oddih
Najmoderneje urejeni hoteli Vas bodo zadovoljili v vsakem oziru. Idealno letovišče. Vsakovrstne zabave. Povsem na novo urejeno plavalno kopališče na prostem.
Sloviti vrelci: JEMPEL	STYRIA	DONAT
Zahtevajte proc-pekte od zdravilišča mm$m $lAmjA
NEGA UST
(l8j . I« oznaka se boli Izpopolnjenega Odoln, katerega antisep-
>—S tično delovanje le ee v vec)l meri zvišano. Bakteriološka ln Klinične preiskave so znanstveno dognale, da Odol uničuje bakterije.
Povečanje zaposlenosti v aprilu
Od marca do aprila se je število zaposlenega delavstva, v kolikor je zavarovano pri ljubljanskem okrožnem uradu, zaradi sezijskih razlogov znatno povečalo, in sicer za 2939. Od marca 1936 na april 1936 je znašal prirastek 3924 delavcev. Od aprila 1936 do aprila 1937 je naraslo število zavarovancev za 6254. Tako skupno število zavarovancev v aprilu letos le malo zaostaja za številom zavarovancev aprila 1931, ko je znašalo 90.775. Pripomniti pa je, da je v zadnjih letih bilo doseženo najvišje število zavarovancev ap.rila 1930 s 96.854 osebami in da doslej lega viška še nismo dosegli.
Z dvigom članstva je zabeležiti tudi v primeri z lanskim letom dvig števila in odstotku bolnikov, od marca na april pa so se zdravstvene razmere popravile.
Povprečna dnevna zavarovana mezda je narasla od marca na april od 22.58 na 23.02, ter je z 0.44 din višja kot je bila aprila lani, kar jc posledica lani doseženih uspehov delavstva.
Gradnja železnic
Kot znano je bilo v uredbi od februarja 1935 določeno za javna dela okoli 1 milijardo, kasneje celo 1157 milij. din, od česar naj bi se porabilo za ceste 578 milij., ostalo pa za železnice. ; Od kreditov za železnice je bilo doslej anga-| žiranih že 234 milij. din, sedaj pa je prometno ministrstvo zaprosilo še za 105.5 milij. kreditov, ki se razdele sledeče:
Za dovršitev prog • Koprivnica-Varaždin Se 1.0 milij. (doslej 48 milij.); št. .fanž-Sevnica šo 17.5 poleg 31 milij.; Rileče-Nikšič še 22 poleg 68; Ustiprača-Foča še 45 poleg 42, za zgradbo mosta pri Zagrebu še 8 poleg 45 milij. din in za nabavo signalnih naprav za vse omenjene |>rogo 12 milijonov dinarjev.
Tako dobi skupno Slovenija za jirogo St. .lanž-Sevnica 48.5 milij. din, dočim znaša program za vso državo skupaj 339.5 milij. din, od česar odpade torej na Slovenijo 13.8%. Nižji je pa naš odstotek pri predlaganih in že izvrševauih cestnih delih.
Stanje naših kliringov
V	nemškem kliringu je od 6. do 13. maja je naš aktivni saldo padel od 29.08 na 28.8 milijonov mark. Zadnja izplačana aviza ima št. 10.313 z dne 3. avgusta 1935.
V	italijanskem kliringu se je stari naš aktivni saldo zmanjšal od 47.22 na 40.97 milijonov, dočim je v novem kliringu naš dolg padel od 31.1 na 29.5 milijonov Din.
V	poljskem kliringu smo aktivni za 3.812 (6.64) milij. Din, v turškem za 2.986 (2.63) milij. Din, v bolgarskem pa smo pasivni za 0.06 milijonov Din.
*
Ljubitelji onih drobnih bitij, ki razveseljujejo v samotnih urah naše življenje, ljubkih ptičie, kuncev, golobov, perutnine in drugih domačih živalic, bodo prišli na svoj račun, če si bodo ogledali razstavo Živalca : na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija. Toda ne samo za oko, tudi za praktično izkustvo bo marsikaj na tej razstavi. Ni tako enostavna stvar reja občutljivih malih živalic. Strokovnjaki bodo pokazali tudi tu mnogo stvari, ki bodo rejcem malih živali odvzele mnogo skrbi in jim prinesle še več uspehov v reji.
Kulturni obzornik
Važna knjiga o laži
Dr. Janez Kraljic je v posebni knjigi, obsegajoči 1C0 strani, izdal razpravo: Nauk sv. Avguština o laži. Razprava je znanstveno in življenjsko tako pomembna, da zasluži častno mesto v naši znanstveni književnosti in to toliko bolj, ker važno znanstveno vprašanje rešuje v živahni zvezi s praktičnim življenjem. Katoliški moralisti so v razpravah o laži omenjali zasluge sv. Avguština, a čudno je, da lega vprašanja ni še nihče natančno obdelal ter da se katoliški teologi v knjigah in razpravah o Avguštinovi teologiji in etiki tega važnega vprašanja komaj mimogrede dotikajo.
V Avguštinovi dobi je bila lažnjivost med pogani tako ukoreninjena, da je silila tudi med kristjane in se je razrasla med krivoverskimi ločinami, zlasti med pelagijanci in priscilianisti. Krivoverski priscilianisti so za svojo samoobrambo načelno priporočali laž in dovoljevali celo krivo prisego. Med pravovernimi kristjani pa se je širilo mnenje, da je vsaj tako imenovana koristna laž včasih dovoljena. Celo častitljivi cerkveni očetje in slavni krščanski pisatelji so mislili, da je laž kdaj dovoljena, tako Hilarij, Janez Zlatoust, Origenes in Klemen Alek-sandrijskt. Sv. Avguština je posebno bolelo, da je bil med njimi tudi sv. Hieronim. Proti tem zmotam in dvomom je odločno in bistroumno nastopil ter v mnogih spisih to vprašanje dokončno rešil v tem smislu, da laž ni nikoli dovoljena.
Sv. Avguštin je vprašanje o laži rešil tako temeljito in bistroumno, da so njegova dognanja še danes priznana in veljavna. Še danes velja njegova opredelba laži, še danes veljajo njegova načela o tem predmetu. Pistelj Avguštinovo opredelbo laži primerja z raznimi poznejšimi opredelbami in ugotavlja, da se vsem pozna vpliv starodavne Avgu-Stinove zapuščine.
Sv. Avguštin je razlikoval veliko vrst laž-i. Sedaj je obveljalo razlikovanje sv. Tomaža v tri vrste: škodljiva laž, šaljiva, koristna, a tudi ta razdelitev uporablja Avguštinove ugotovitve.
Jedro razprave so poglavja: Avguštinova načela o laži, nedopustnost katerekoli laži, laž in sveto pismo. Avguštin je nedopustnost laži dokazoval iz sv. pisma. A prav sveto pismo, zlasti stara zaveza, ima več jako težavnih mest, ki so jih zlorabili kri-voverci in ki so motila celo nekatere cerkvene očete. Avguštinovo stališče ni bilo lahko. A s trdno doslednostjo in z veliko bistroumnostjo je premagal vse težave in dvome ter vedno poudarjal, da se iz sv. pisma ne more dokazati dovoljenost katerekoli laže, marveč da sv. pismo obsoja vsako laž.
Učena, a živahno in nazorno pisana razprava jc važna nc samo za bogoslovno javnost, ampak tudi za praktično življenje. V naši dobi se je laž tako razpasla, da je toliko bolj potrebno opozarjati na škodljivost in grešnost vsake laži. Za našo znanstveno književnost pa je ta razprava važna tudi j zato, ker nam predstavlja strokovnjaka, ki je bil predolgo skrit, a je s to razpravo dokazal, da zna težka znanstvena vprašanja ne samo temeljito in samovoljno reševati, ampak tudi spretno vezati z življenjem.	F. C,
Cilji in pola krščanske delavske mladine
Izdala in založila Mladinska zveza JSZ v Ljubljani. Tiskala Zadružna tiskarna. V Ljubljani, 1936.
Zelo hvalevredno je, da smo dobili zojiet novo brošuro, ki bo zanimala ne samo delavsko mladino in mladino sploh, ampak tudi odrasle, ki bodo dobili v tej drobni knjižici marsikatero dobro misel o početkih Krščanske delavske mladine (KDM). Posebno pa bo ta knjižica zajela one, ki imajo opravka z vzgojo le mladine, kakor duhovniki in voditelji mladinskih delavskih organizacij.
Knjižica je sama na 6ebi zelo drobna, saj obsega samo 60 malih strani, vendar nam v pregledni obliki prikazuje, kakšno naj bo delo KDM. Razdeljena je v tri velika poglavja: t. Tri resnice, 2. Naši cilji in 3. Naše delo.
Prvo veliko poglavje (Tri resnice) se bavi predvsem z božjim poklicem delavskega mladostnika. Najprej so nam resnice samo označene, ki >nosijo zapleteno in pereče vprašanje današnje delavske mladine in narekujejo njegovo rešitev.-.
Te resnice naj citiram:
Prva resnica je verska resnica, za katero nam jamči sam Bog: Vsak delavski mladostnik — ali jiopolnoma vsak brez izjeme — nosi v sebi l>ožji poklic. Druga resnica nam kriči nasproti od vseh strani: Današnje življenje, današnji družabni red, stvarnost, v kateri živimo, je v gorostasnem nasprotju s prvo resnico. Tretja resnica jc zaključek zcirave pameti in plod mnogih izkušenj. Nemogoče je odpraviti to nasprotje brez krepke, pristno delavske in iskreno krščanske mladinske organizacije — brez »Krščanske delavske mladinec.
Potem so te tri resnice natanko obrazložene, kar je prav za prav bistvo te brošure.
Drugo poglavje (Naši cilji) so bavi s splošno in versko izobrazbo, nravno, čustveno in socialno vzgojo delavske mladine in s telesno vzgojo.
Na tretjem mestu je jioglavje Naše delo, kjer obravnav pisec te knjižice, kakšno bodi delo KDM in njeni sestanki. Glavno pri tem poglavju j>a je izbera članov in borcev KDM. Na kraju brošure je dodan še pregled delovanja krščanskih delavskih mladinskih organizacij po svetu.
Knjižica nam v klenem jeziku, z lahno kram-ljajočim, a vendar navduševalnim slogom, ki je precej jx>doben retoričnemu, opisuje organizacijo te prepotrebne KDM, ki Zanjo po svetu toliko uspehov (Belgija, Franci ja, Holandska I).
Vendar pri knjižici nečesa pogrešamo! Na naslovni strani je natisnjeno, da je brošuro založila Mladinska zveza JSZ, toda v brošuri sami pa o njej ni govora. To bralca zelo moti. tako dn ne ve pri čem je in venomer pričakuje, kje mu ho to pojasnjeno. Ali ne bi bilo dobro, če bi izdali kako brošuro tudi o tem problemu??
Knjižica je okusno opremljena z lejx) naslovno slranjo (krščansko-socialistični križ s kladivom bi lahko brez škode izostal) in dobro čitljivim tiskom. Založnici gre vsekakor veliko priznanje. Želeli bi samo, da bi se tega. kar je v brošuri natisnjeno, tudi sama najbolj držala, prej pa še temeljito očistila. ker je čiščenje polrebno! Zgledi vlečejo!
Knjižico priporočamo vsem delavskim slojem, kakor tudi drugim, posebno pa delavski mladini v premislek in kot bodrilo pri delu v takih organi zacijah.	— ag—
Občni zbor ljubljanske borze. Občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednoto bo dne 19. maja ob 16 v borznih prostorih (Gregorčičeva ulica 27 v Trgovskem domu). Na dnevnem redu je poleg poročilo borznega sveta, poročil finančnega odbora še volitev 6 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 13 članov borznega razsodišča.
Borza
Ponedeljek, 18. maja.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funl na naših borzah neizprenienjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237,20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 8.06—8.16, v Zagrebu na 8.05—8.15, v Belgradu na 8.03—8.13.
Grški boni so beležili v Zagrebu 32.05—32.35. v Belgradu 32.65—33.35.
Italijanske lire so beležile v Zagrebu 213.80— 216.20.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.0650 do 12.2650, v Zagrebu so pa narasli na 12.09— 12.29, za konec junija na 12.1050—12.3050, za sredo avgusta na 12.25 denar, v Belgradu so beležili 12.08—12.28.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.383.555 dinarjev, v Belgradu 2.306.000 din. Elektni promet je bil v Zagrebu srednji, dočim jc v Belgradu dosegel 1.967.000 din.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsterdam 100 h. gold. . . . 2394.66—2409.25 ..... 1748.03—1761.91
Berlin 100 mark
Bruselj 100 bclg ,	.
Curih 100 frankov .	.
London 1 funt . .	, Newyork 100 dolarjev
Pariz 100 frankov .	.
Praga 100 kron . .	. Trst 100 lir . . .
731.45— 739.51 996.45—1003.52 215.10— 217.16 . 4326—4362.31 195.37— 196.81 151.83 152.91 228. U— 231.53
Curih: Belgrad 10, Pariz 19.58, London 21.62, Newyork 437.25, Bruselj 73.675, Milan 23, Amsterdam 240.20, Berlin 175.40, Dunaj 81.60 (81.70) Stockholm 111.475, Oslo 108.625, Kopenhagen 96.525, Praga 15.24, Varšava 82.95, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešla 3.25, Helsinfi-fore 9.56, Buenos Aires 132.875.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 87— 88, agrarji 51—52, vojna škoda promptna 397—400! begluške obveznice 75—76, 4% sev. agrarji 51—53 8% Blerovo posojilo 92—93, 7% Blerovo posojilo 81—84, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100.
Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87.50—88.50, agrarji 52.25 do 52.75, (52.25), vojna šoda promptna 407—409, begluške obveznice 75.75 denar, dalm. agrarji 73.75—7-1, sev. agrarji 52—52.25, 8% Blerovo posojilo 92— 91.25, 7% Blerovo posojilo 84.75—85.50 (85). — Delnice: Priv. agrarna banka 196 do 196.25 195.50), Trboveljska 250—270, Nar. šum. 20 blago, Gutmann 58—65, Isis 20 denar, Danica 42 blago Osj. livarna 180—190, Osj. sladk. tov. 170—200, Dubrovačka 330—365, Jadr. plov. 400 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo (88.50), agrarji (53), vojna škoda promptna 408—408.50, junij 406.50—407 (407). begluške obveznice 76.50—76.75 (76.50), dalm. agrarii 7f-25-74.50 (74.50), 4% scv. agrarji 52-52.25(52), 'Blerovo posojilo 85 denar (84.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50—101, — Delnicej Narodna banka 7.175—7.250, Priv. agrarna banka 197.50—198.50 (198,50).
Dunaj, 18. maja. Danes jc bila tendenca zelo neenotna. Poslovanje sc je gibalo v najožjih mejah, lečaji so večinoma izkazovali le malenkostne iz-premembe, Beležili so (v oklepajih tečaji z dne
ioon rm'': D°nav,.,ko_®avsko-jadranska obligacije
62.80 (63.25), avstrijske stavbne srečke iz 1. 1926 17.60, (17.55): delnice: Narodna banka 158 (158), Donavsko-savsko-jadranska 18.55 (18.48), Graz-Koflacher 30.50 (28.50), Steg 27.55 (28.05), Stc-weag 29.85 (29.65), Magnesit 98.10 (97.10), Trboveljska 30.30 (30.50), Alpine 47.20 (46), Rima-Murany 96.75 (95.50), Sleyr-Daimler-Puch 217.50 (217), Semperit 65.40 (65.10).
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč., srem. nova 92—91' ban. nova 90—92. Vse ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji.
Sombor. Vse neizprem. Tendenca neizprem. Promet 37 vagonov.
Živina
Dunajski prašičji sejem dne 18. maja 1937:
Prignanih je bilo 6.210 pršutarjev in 4.354 špe-harjev, skupno 10.564 glav, od lega iz Avstrije 3.910, iz inozemstva pa 6.624 glav. Povpraševanje je bilo danes le za lažje blago, zato so se lahki pršutarji dvignili v ceni za 2—3 groše, srednje težki poljski pa so popustili za 2—3, lahki kmet-ski špeharji so popustili za 2, težki pa za 3, ba-naški za 2 in madjarski veleposestniški za 4 groše pri 1 kg. Beležili so: I. špeharji 1.64, srednji 1 54— 158, stari 1.50—1.64, kmetski 1.55—1.67, križani 1.63—1.70, pršutarji 1.50—1.70 šil. za kg žive teže.
MotHujishc gledališče
Sreda. 19. maja: Zaprto.
Četrtek, ai. maja ol> '20: Školjka. Red C.
Potek. Sil. unija: Znprto.
Sobola. 22. maja. oh 20: Bela bolezen. Tretnicra.
Kitajska šola in nfeni učenci
Kaj skušajo slovenski misijonarji na Kitajskem, hi uče mladino
Kakšna je kitajska šola, nam na zanimiv način opisuje slovenski misijonar g. Andrej Majcen iz Yunanfuja, kjet deluje ludi dobro znani misijonar g. Jožko Kerec.
>0 kitajski šoli sle žo marsikaj slišali,« začenja g. misijonar. »Menda vas je tudi učitelj v ljudski šoli zmerjal, da razgrajate, kakor bi bili v kitajski šoli. Ta očitek je pa sedaj za kitajsko šolo že neupravičen, kajti mladi kitajski rod je že prinesel nove ideje iz Evrope, posebno pa še iz Amerike. Posebno važnost polagajo na samovzgojo in delovno šolo. Naj vam na kratko popišem potek enega dne.
Pred učno uro se zberejo vsi gojenci na dvorišču. Eden izmed njih jiotegne na visok drog državno zastavo, vsi gojenci jo nato jk> vojaško pozdravijo in zapojejo državno himno. Nato sc začno zdravstvene telovadne vaje, ki trajajo približno četrt ure. Po kratkem odmoru se zopet izstavijo v vrste. Vsak razred si izbere svojega generala in podgenerala. Njegova dolžnost je, da uredi vrsto, prešteje gojence, pelje učence v razred, zapisuje imena odsotnih in tudi zamude učiteljev. Prve pol ure je določeno za pisanje domačih vaj in učenje. Mnogi izmed učencev doma sploh nimajo miz, zato so te pol ure zelo potrebne, da se pripravijo za šolo.
Ko vstopi v razred učitelj, se mu vsi učenci globoko priklonijo in prav lako globoko se jim prikloni tudi on. Kitajec zelo veliko da na take priklone. — Takoj nato prinese strežnik vrč čaja in ga mili je učitelju v že pripravljeno skodelico. Med razlago potem čaj polagoma srka. Tudi učenci gredo lahko med poukom po čaj, ki je zanje pripravljen v posebnem sodčku v kotu učne sobe. Izmed predmetov je najvažnejši državni jezik. Vseh šest let porabijo, da se nauče za silo brati in pisati.
P. VVieger pravi, da imajo Kitajci 40.000 črk, izmed-katerih jih 4000 redno uporabljajo, 0000 je rodbinskih in drugih imen, 30.000 pa jih malo ali pa nič ne uporabljajo. Iz tega lahko razvidite, da pisati na Kitajskem ni tako lahka reč. Neki misijonar je sestavil novo kitajsko abecedo z nekaj iiad štiridesetimi črkami. To abecedo je državna oblast predpisala, pa se šo ne more udomačiti. Obiskovanje šole — vsaj dejansko — še ni obvezno, zato je število takih, ki znajo brati, še zelo majhno. Naša šola tudi v tem oziru opravlja veliko kulturno delo. Velike sitnosti pa imamo z učnimi knjigami, ki so polne materialističnih, brez-verskih, darvinističnih in drugih veri sovražnih naukov. Ker so knjige od državne oblasti predpisane, jih moramo tudi mi uporabljati. Gospod Kerec se veliko trudi, da s krepkimi dokazi pobija zmoto in vodi učence iz teme zmot k luči resnice. Posebno radi pogrevajo tudi na Kitajskem že zastareli nauk, da se je človek razvil iz opice. Zadnjič pa se je g. Kerec lotil tmli tega vprašanja in je z znanstvenimi in verskimi dokazi pobijal zablodo. Vsi so z zanimanjem sledili izvajanjem in mu ob koncu s krepkim ploskanjem odobravali, zatrjujoč, da ne morejo priznati, da bi bili njihovi predniki opice.
Vsak teden je predpisana tudi tako imenovana državna ura. Najprej se trikrat globoko priklonijo sliki očeta domovine — Sunjacena, nato pa recitirajo njegovo oporoko. Zatem sledi večminutni molk, da premišljujejo njegovo poslednjo voljo. Po-
tem pa nastopijo razni govorniki, katerim se vedno vsi pred govorom in po govoru priklonijo. Ravnatelj šole daje ob tej priliki tudi razna navodila, oziroma opominja in graja.
Ob pol enajstih je pouk končan, kajti od desetih do enajstih je na Kitajskem čas kosila. Večina gojencev sploh ne pozna zajtrka, drugi pa imajo le skodelico riža. Zajtrk in kosilo imajo torej od desetih do enajstih, večerjo pa okoli štirih popoldne. Vidite, da so zelo skromni, toda zalo pa tudi bolj slabotni in manj odporni proti boleznim. Da bi otrok v šoli sploh nič ne imel v ustih, bi bilo proti njegovi naravi, zato pa — kakor je pač letni čas — prinašajo s seboj sadje, luščijo bučno in drugo seme, grizejo suh bob ali surovo korenje, žvečijo koruznico ali sladkorno trsliko i. dr. Ko je pouk končan in preden odidejo domov, se učenci zopet postavijo v dveh nasproti si stoječih vrstah, se po vojaško pozdravijo in si žele >caj hvejc — nasvidenje. Potem hite vsak na svoj doni.
Vsekakor tu opisana šola bolj malo soglaša s predstavo, ki jo navadno imamo o »kitajski šo!i<. Razumljivo, saj je Yunanfu glavno mesto velike provinco in je že kolikor toliko civilizirano. Po deželi pa imajo misijonarji s svojimi učenci drugačne težave...
Rooseveltova mati, ki je 83 let stara, bo zastopala Ameriko na slavnostih pariške svetovne razstave. Staro gospo je sprejel predsednik Lebrun. Stara dama je iz prastare francoske grofovske rodovine Delano.v. Ko je bila še mlada deklica, jc bila leta 18t>7. ob tedanji pariški svetovni razstavi tudi navzočna ter jo je takrat sprejel sam cesar Napoleon III.
Na vrtu kraljeve palače v Londonu odlikuje s spominskimi kolajnami angleški kralj vojaštvo, ki je prišlo na kraljeve slavnosti iz angleških kolonij in dominijonov.
Z letalom strmoglavil
pred očetovo fiiso
Na binkoštno soboto se je blizu Linca zgodila tragična nesreča. Pred očetovo hišo je s svojim letalom padel na tla mladi letalec Artur Lasnau-sky, ki se je izučil letalstva na Angleškem. Tukaj si je s svojim letalskim tovarišem Indijcem, T. Damshead Nadir Tata po imenu, izposodil letalo ter skupaj s svojim tovarišem odletel v Avstrijo, kamor sta priletela v petek dopoldne. V soboto pa sta se potem hotela vrniti nazaj na Angleško. Letalo je srečno pristalo na linškem letališču, nakar je mladi letalec ves srečen šel pozdravil svoje starše. V soboto se je, kakor rečeno, mladi letalec hotel vrniti. Ob 8 zjutraj je letalo srečno odletelo z linškega letališča. Toda letalec ni odletel takoj naravnost naprej, kamor je pač moral leteti, pač pa je, kakor toliko drugih mla-
dih letalcev, kadar se jim ponudi taka prilika, hitel, da je napravil še nekaj vijug nad svojo rojstno hišo.
Ko so domači slišali brnenje letala, so prihiteli iz hiše ter mahali sinu in bratu. Ta je napravil nekaj prav lepih vijug po zraku ter se je tako prav lepo postavil pred svojci, ki so sedaj videli, kako imenitno zna letati njihov Artur. Letalčev oče, ki je lekarnar, je še mahal pred hišo, ko je naenkrat zapazil, da se letalo vedno bolj bliža zemlji. Nato pa je naglo sledila nesreča, ko je vpričo staršev letalo s sinom vred telebnilo na vrt sosedove hiše ter se razbilo.
Letalo se je docela razbilo, med tem ko so oba mlada letalca, Linčana in Indijca, umirajoča prepeljali v linško bolnišnico.
Sanje so ga rešile
Pretekli teden bi bil moral priti v Ne\v York sloveči angleški komik Joe Jackson, ki je silno priljubljen ne lo na Angleškem, marveč tudi v Ameriki, kjer ga radi poslušajo. Tudi sedaj je nameraval v Ameriko, kjer je hotel prirediti po I raznih mestih celo vrsto svojih nastopov. Že si | je kupil vozovnico na zrakoplovu »Ilindenburg« i ter bi se bil moral drugi dan odpeljati. Toda listo noč, preden bi bil moral odpotovati z zrakoplovom, se mu je sanjalo nekaj tako strašnega, da so ga sanje docela preplašile. Sanjalo se mu je, da vidi zrakoplov zavit ves v en sam plamen. Goreči zrakoplov je padal na zemljo. Sploh je tisto noč doživel tako strašne prizore v sanjah, da je bil drugo jutro ves zmeden.
Svoje sanje je potem še tistega jutra pripo-
vedoval svojim znancem in prijateljem, med katerimi je bil tudi uradnik družbe, pri kateri je Jackson kupil vozovnico za zrakoplov. Prijatelji so nato pregovorili Jacksona, da je svojo vozovnico za zrakoplov vrnil ter jo zamenjal za vozovnico na brzem parniku. To se je kaj lahko zgodilo, ker je bilo po vozovnicah na zrakoplovu loliko povpraševanja, da so bile vse razprodane.
Tako se je Jackson rešil strašne katastrofe v Lakeliurstu. Njegova vozovnica za zrakoplov je veljala za kabino št. 48. Ta kabina je ležala v tistem delu zrakoplova, k jer je zgorelo nič i manj kakor 10 potnikov. Torej bi bil tudi Jacksonimaj-brže zgorel, ako ne bi ga bile sanje odvrnile od vožnje z zrakoplovom.
Žaloigra v starem premogovnika
Križanka
Vodoravno: 1. moško krstno ime, 5. francoski pisatelj, pri nas znan po povesti »Gruda umira«, 9. severno italijanska reka, 10. evropsko glavno mesto, 11. ameriško moško krstno ime, 12. jugoslovanski otok, 13. jugoslovanska planina, 14. nemška reka, znana po dobrem vinu, IG. član ljubljanskega narodnega gledališča, 18. večji kraj v Istri, 20. jugoslovanska pokrajina, znana po žitnem bogastvu, 23. moško krstno ime, 26. pomemben slovenski zgodovinar. 27. novosadski dnevnik, 29. soustanovitelj Rima, 30. večji kraj na Notranjskem, 31. nekdanji prebivalci današnje Jugoslavije, 32. žensko krstno ime, 33. ime, znano iz Obrenovičevske zgodovine, 34. operetni skladatelj.
Navpično: 1. slovenski sodobni slikar portreti st, 2. severno italijansko mesto, 3. evropsko glavno mesto, 4. kraj blizu Ljubljane, posebno v zadnjem času znan, 5. veliko švicarsko meslo ob Renu, 6. manj znani jugoslovanski politik, 7. predsednik turške države, 8. rimski cesar, velik preganjalec kristjanov, 14. slovenski kulturni delavec, znan radi svojega ilirstva, 15. svetopisemska oseba, 17. Gangiova drama, 19. velik jugoslovanski rudnik, 20. zgodovinsko mesto na Madžarskem, 21. vzpetina blizu Belgrada, tudi velika časopisna agencija, 22. severno italijansko mesto, 23. moško krstno ime, ima ga pomemben češki državnik, 24. staro rimsko mesto v naših krajih, 25. pomemben slovenski umetnostni zgodovinar in kritik, 28. jugoslovansko mesto, 30. prebivalec Italije v preprostem govoru, tudi slovenski pisatelj.
Rešitev krogov:
1—2 Lisca, 2—3 Anton, 4—5 Jeran, 5—6 Nero, 7—8 Urga, 8—9 Azov, 10—11 Raur, 11—12 Rio, 13—14 Lot, 14-15 Tom, 16—17 JNS, 17—18 Sele, 19-20 Arij, 20—21 Jaks, 22—23 Neho. 23—24 Orest, 25—26 Abram, 26—27 Murko. I—ii Ljubljana, III—IV Mojstrana, V—VI Novo mesto.
Angleški rušilcc »Hunter«, ki jc v španskih vodah zadel na mino in bil močno poškodovan. Devet inoi posadke jo bilo ubitih, 21 pa hudo ranjenih.
Za oslabele in okrevajoče.
Dušena teletina brez masti.
Vzameš kos teletino in jo prav malo osoliš, še bolje — nič soli. Daš v kožico in poliješ z mlekom. Pokriješ, dušiš na močnem ognju in zdaj pa zdaj poliješ z mlekom. Ko je meso mehko, pustiš, da meso mleko vsrka, doliješ malo juhe, tako (ia nastane omaka, v katero kaneš malo liinonovega soka.
Dan po kronanju je angleška kraljevska dvojica s spremstvom obiskala tudi vzhodni del Londona, kjer stanujejo največji reveži. Tudi tukaj sta bilakralj iu kraljica deležna prisrčnega sprejema. •
V starem premogovniku blizu mesta Chodov na Češkem se je te dni zgodila ta žaloigra. V torek dopoldne je v tamkajšnji opuščeni premogovnik prišel nabirat premogove ostanke brezposelni rudar Haberzetel. Z njim je bil tudi njegov 22 let stari sin. Oba sta dopoldne pridno nabirala premog, vsak v svojem delu jame. Ko je bilo poldne, se je oče odpravil domov. Hotel je poklicati še sina, da bi šla skupaj domov. V tem pa je oče z grozo opazil, da je v sosednjem rovu njegovega sina kamenje docela zasulo. Oče je brž planil, da bi sina odkopal. Res je prišel do sinove roke, katero je sin molel iz kupa kamenja. Toda vsi nadaljnji napori so bili brez uspeha. Tako je moral oče hiteti v mesto po pomoč.
Ko so prišli reševalci, so šli takoj na delo. Toda v tem so udarili iz stare jame strupeni plini, ki so preprečili, da bi bili reševalci mogli svoje delo hitro dokončati. Reševalci so se morali še prej zavarovati zoper strupene pline, nakar so šele mogli znova reševati nesrečnega mladega Haberzetla. Šele čez 15 ur napornega dela so naposled reševalci izvlekli izpod kamenja mrtvo truplo mladega fanta.
Dne 25. maja bo minilo 75 let, odkar je umrl Janez Nepomuk Nestrov, sloveči pisatelj znanih ljudskih burk, incd katerim jc tudi pri nas znana njegova »Lumpacij Vagabuml«.
Trije medvedi aretirani
Ljubljana, 18. maja.
Sem in tja beremo, da ostrete lovci kakšnega medveda, kakor recimo zadnjič v Železnikih. Tak dogodek mora biti seveda ovelikovečen v časopisih, da ljudje to izvedo po vsej domovini in strme nad tako novico. Toda Ljubljančani smo posekali sedaj Vse druge kraje. Medvedov sicer nismo ustrelili, ker domačih ljubljanskih medvedov nimamo, razen tistih, ki se pišejo z velikimi črkami, pač pa je naša hrabra policija, ki je prijela že toliko vlomilcev, roparjev in drugih zločincev, sedaj aretirala tudi prave tri žive medvede, prave kosmatince, ki so privandrali v Ljubljano z juga. Pred tednom dni se je namreč pojavila blizu Podutika v gozdovih večja ciganska tolpa. Ciganski gazda Dragutin Dimitrijevič je pripeljal na dveh vozeh vseh 10 članov svoje družine. Oba voza je vleklo troje konj, z družino pa je bil tudi en medved. Ciganska družina Joca Jovanoviča je prav tako štela 10 članov, 2 konja, 1 voz in 1 medveda. Družina Marka Juriča pa je štela 6 članov, 2 konja, 1 voz, 1 medveda in 2 opici. Cigani so s temi medvedi in opicami po svoji navadi na robu nvesta prirejali razne zabave in medvedje so se morali na vso moč producirati. Policiji to ni bilo všeč in jih je pričela loviti. Toda cigani so bili prebrisani ter so se vedno skrili v kakšen gozd.
1 Bufet »Rio« postreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica 2 Din.
V nedeljo popoldne pa so prišli cigani s svojim medvedom celo v tivolski park. Tam pa jih je zagledalo oko postave in jim brž napovedalo aretacijo. Cigani pa v krik in vik ter se niso hoteli premakniti z mesta. En cigan je celo ščuval medveda na stražnika: »Miško, daj ga!« Medved je res postajal čedalje bolj razburjen, toda ljubljanski stražnik se še medveda ni ustrašil, in cigani so morali, hočeš nočeš, na policijo. Policija pa je dala prijeti še ostalo cigane v gozdu z medvedi, opicami in vso cigansko ropotijo vred. To je bilo vpitja in reglanja, saj vemo, da ciganke nerade drže jezik za zobmi, mala cigančeta pa so jokala in vpila. Toda vse ni nič pomagalo. Stražniki eo vse odgnali v šentpetersko vojašnico ter so čez noč zaprli vseh 26 ciganov. Tudi medvedje so morali v poseben zapor, enako tudi opice. Zjutraj pa so bili ciganski očetje zaslišani. Izkazalo se je, da imajo res neko dovoljenje za svoje produkcije po vsej državi, toda morajo prositi na vsakem kraju domačo oblast še za posebno dovoljenje. V manjših mestih tako dovoljenje res dobe, ljubljanska policija pa taka dovoljenja odklanja. Cigani so to vedeli in zato se niso zglasili.
Danes popoldne pa so morali vsi cigani z vso ropotijo zapustiti mesto. Do Škofljice so jih spremili stražniki. Tako je minula slava treh medvedov v Ljubljani.
Velika tatvina v Maribora
Maribor, 18. maja.
Binkoštne praznike so dobro izrabili tudi drzni mariliorski vlomilci, ki so se spravili to pot na stanovanje in lokal trgovca Trpina, ki ima " Ve-trinjski ulici svoj znani »bazar«. G. Trpin se je za praznike odpeljal s svojo družino z avtomobilom v Ljubljano. Doma je ostala sama služkinja, ki je V nedeljo popoldne tudi šla od doma, stanovanje in vezna vrata pa je zaklenila. Ko se je
m Letne majice, jopiči, obleke, sandali najugodneje' v konfekciji Jakob Lah, Maribor.
vrnila domov, pa je prestrašena opazila, da so njeno odsotnost izrabili vlomilci za svoj obisk. Vdrli so v stanovanje in v trgovski lokal, odprli so na vseh prostorih vrata s ponarejenimi ključi ter vse temeljito preiskali. Vlomilci so odnesli ročno blagajno z 20,000 Din gotovine ter zlatnine za 20.000 Din.
Uboj v Dražgošah pred sodiščem
Ljubljana, 18. maja.
Prijetne Dražgoše v Selški dolini so visoko kulturna vas in zato tolerantna! Tako približno se je izrazil o Dražgošah branilec uboja obtoženega Jerneja Jelenca dr. Fettich. Tudi je priznal, da vpliva g. župnik pomirjevalno na duhove iu da je. za razmere prav značilno njegovo pismo nn sodišče, ko prosi za obtoženca milo kazen. Pred malim senatom je bila namreč danes dopoldne daljša razprava proti 27 letnemu samskemu posetniku Jerneju Jelencu iz Dražgoš, ki ga je državni tožilec obtožil zločina uboja po S 178/1 k. z., da je 6. januarja proti večeru, ko je bila v Sokolskem domu predstava »Desetega brata«, pred domom vrgel na tla Stanka Jelenca in ga naposled brcnil v želodec tako liiofno. da mu je počil. Stanko Jelene se je še privlekel domov. Splazil se je s težavo po stopnicah v svojo sobo, kjer je začel močno bruhati. Domači so pozneje poklicali zdravnico dr. Valerijo Strnadovo. Pomoč jc bila prepozna. Stanko Jelene je umrl vsled
infekcije rane na želodcu. Pri sodni obdukciji je zdravnik dr. Hubad ugotovil, da je pokojniku počil želodec iii se mu je vsebina razlila po trebušni votlini. Hitra operacija bi bila mladeniča ohranila pri življenju. Poškodovani Jelene je po 30 urah umrl.
Dogodek ima naslednje ozadje. Omenjenega dne med 1$ in 19 uro, ko je trajala predstava v Sokolskem domu, je prišlo na cesti do prepira. Nasproti domu so stali domači fantje, tako Šolar Albin, Eržen Fran, šolar Ludvik in drugi. Obloženi Jernej Jelene je igral v Sokolskem domu; pa se je med predstavo odstranil iz doma. Prišel je do navedene družbe in vprašaj, zakaj vriskajo. Najprej je obtoženec udaril Albina Šolarja po desnem licu, ki je dobil lažjo poškodbo, kakor je to ugotovila zdavnica dr. Valerija Strnadova. Stanko Jelene je to videl, napravil je par korakov proti obdolžencu, rekoč: :>Pa še mene udari, če se upaš!« Sprijela sta se. Ker so bila tla poledenela, sta oba padla. Po izjavi nekaterih prič je obtoženec svojega nasprotnika, ki pa sta si bila sicer dobra domačina, brcnil v trebuh tako, da mu je
postalo slabo. Eržen Fran je nato poškodovanca
spremil domov.
Malemu senatu jo danes predsedoval s. o. s. g. K. Javoršek. Obtoženi Jernej Jelene je zanikal vsako krivdo, priznal pa je, da sta se spoprijela in padla na tla tako, da jo bil on zgoraj. O dogodku je bilo zaslišanih več prič, domačih fantov. Mnogi so obremenjevali obtoženca. Druge priče pa so povedale, da sta si bila med seboj prijatelja in ju ni ločilo nobeno večje nasprotjp. Fantje so bili nekoliko dobre volje. Povod za prepir je dala le okolnost, da je nekdo pri Sokolskem domu za-vriskal.
Državni tožilec je predlagal obsodbo v smislu obtožbe. Hranilec pa je dalje poudarjal, da v Dražgošah fantje niso ubijalci in ne pijanci, marveč mirni in vljudni, zato predlaga pogojno kazen.
Jernej Jelene je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, v smislu § 05. k. p. pa pogojno za 3 leta. Obtoženec je kazen sprejel. Državni tožilec pa je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Odprto pismo predsedniku FIS-e
radi Planice
»Der Winter«, znano strokovno glasilo za zimske športe, ki izhaja v Monakovetn, prinaša v svoji številki, izšli o binkoštih, odprto pismo, naslovljeno na predsednika FIS-e, g. Oestgaarda, ki ga je v znani zadevi naše Planice naslovil nanj g. Joso Goreč. V lom pismu uvodoma navaja, da je naša zveza stavila FIS-i predlog za uvedbo smu-ških poletov, ki ga je FIS-a vzela na znanje, o njem razpravljala na seji upravnega odbora v Chamonixu, določila komisijo za proučitev toga predloga, določila, da naj član to komisijo poseti Planico in stopi v stik z inž. Bloudkom, graditeljem Planice, zaradi česar jc bil v Planici razpisan tečaj v smuških poletih, h kateremu ee je inž. Strauman najavil, dobil pa na to od predsednika FIS-e prepoved, da prisostvuje temu tečaju. Nadalje se ugotavlja v uvodu, da je FIS-a vsako leto tik pred prireditvijo na Planici izdajala ukrepe, ki so šli za tem, prireditev onemogočiti; letos pa je šla celo tako daleč, da je v zadnjem hipu za-branila inozemskim zvezam udeležbo celo v tečaju. Dasi je morala FIS-a protestu zveze v zadevi Planice zaradi njenih prejšnjih ukrepov ugodili, je zopet izdala ukrepe, ki jih mora občutili jugoslovanski športni svet kot očitno krivico. Zato stavlja g. Goreč nanj sledeča javna vprašanja:
1.	Iz kakšnih razlogov ste prepovedali udeležbo zvezam na tečaju za smuške polete v Planici, dasi ste z dopisom od 10. dec. potrdili, da ste vzeli naš predlog na znanje in dasi je upravni odbor FIS-e v Chamonixu glasom vašega ofici-jelnega sporočila potrdil komisijo, ki naj prouči naš predlog na kraju samem?
2.	Iz kakšnega razloga ste zabranili zvezani udeležbo na tečaju v času od 22. do 29. marca, ne pa tudi na tečaju od 9. do 14. marca, dasi predstavljata oba tečaja enako stvar in je bila preložitev le zaradi slabega vremena potrebna?
3.	Kateri gFIS-inih pravil Vam nalaga dolžnost, zabraniti udeležbo celo na tečajih, osobito še na tečaju nove smuške discipline, ki je bila FIS-i prijavljena in sprejeta v proučevanje?
4.	Na kakšni podlagi ste mogli zabranili inž. Straumannu prieostvovanje v Planici, dasi je ta prejel mesec dni prej od upravnega odbora FIS-e, tako po Vaši kot po njegovi lastni izjavi, nalog, da potuje v Planico in prouči naš predlog?
5.	Zakaj se FIS-a nikdar ne vmešava v razne mednarodne smuške tekme, ki jih FIS-in pravilnik (I\VO) ne vsebuje, dočim se smatra prisiljeno z vso ostrostjo nastopiti proti prireditvam v Planici? Tako n. pr. v letih 193,"> in 1936, ki so se vršile v okvirju IWO in vaših okrožnic, sedaj pa cclo proti tečaju, ki je naravna in logična posledica naših predlogov in sklepov upravnega odbora FIS-e?
0. Kako si predstavljate proučitev našega predloga, ako ste zabranili ]k> FIS-i določeni komisiji i proučevanje smuških poletov in smuške lotalnice J na licu mesta? Kako naj imamo mi potem za-i upanje v jioročilo le komisije, ako ta predmeta ! proučevanja sploh videla ni?
7. Kaj vam daje povod, posluževati se v za-: devah naše zveze v FIS-i, ki vendar ni nič drugega, kot skupna organizacija vseh zvez in ki ima svoj delokrog v pravilih točno predpisan, i metod,ki so povsem različne od prakse napram drugim zvezam in vzbujajo v naših športnih kro-: gib le preveč upravičen vtis, di F1S v tej zadevi , ni nepristranska?
8. Ali ne mislite, da je predsednik mednarodne federacije vezan le na pravil^ iu na objavljene sklepe in da ne more izdajati niti ukrepov, ki predstavljajo morda kako osebno mnenje, niti lakih, ki so celo v nasprotju s pravili in sklopi FIS-e?
Želim samo še ugotoviti, da mi vaše postopanje v zadevi Planice močno spominja na vašo osebno stališče, ki ste ga zavzemali pred leti proti uvedbi alpske kombinacije v mednarodni tekmovalni pravilnik, dasi se je pozneje pokazalo, kako velik delež v eniuškem športu so dobile alpske discipline v smuškem športu vseh držav in jih bodo tudi v bodoče imele. Tudi od vas propagirano kratke daljave smuških skokov se niso mogle držati.
Ne verujem, da so bo moglo z enostavnimi ukrepi zadržati napredek, ki se je pokazal v smuškem športu na skakalnicah, kajti življenje je le vedno močnejše in naša mladina sloji v znamenju napredka! Naloga predsednika FIS-e pa ne more biti, postavljali se proti vsem napredkom v smuškem športu! Tako glasi pismo.
Borba za Planico stopa s tem v novo stopnjo, ki so bo morala reševati tudi z vidika, našega prestiža, kajti pismo odkriva postopek mednarodne federacije napram naši državi, zastopani v loj federaciji v laki luči, da si lega ne sinemo pustili dovolili. Potreba 1«», da bodo znale čuvati naše organizacije v borbi za Planico tudi širše vprašanje. ki so je pri tem pojavilo, vprašanje prestiža jugoslovanskega športa!
Mednar. motocihtistične tekme v Trstu na dirkališču Monfebelio
Po dveh letih je včeraj nastopi! pri motocikli-stičnih dirkah v Trstu Ludvik Starič »leteči Kranjec«. Dosegel je prav lepe rezultate in nas s tem
Ako cenite svoje zdravje
a trpite na debelosti, revmatičnih in protinskih obolenjih, vzemite Krušen sol. Ker Krušen sol pomaga osnovi, urejuje prebavo, preprečuje tvoritev vsedlin in snovi v telesu, ki so predpogoj za debelost kakor tudi za revmatična in protinska obolenja.
Originalna steklenica Krušen soli se dobi v lekarnah ter stane samo 45 Din in je jako izdalna v uporabi, da zadostuje za 3 mesece, a mala 27 Din. Oglas reg. S br. ^9.t>13-35.
naravnost iznenadil, ker je nastopil brez treninga. Vožnja je bila zelo huda in se je pri vožnji s prikolico en Tržačan ubil.
Rezultati, časi prva točka: Dunajčan Aigner 5 minut 21,5, Egipčan Telia 5 minut 24, Dunajčan Schiffmiiller 5 minut 42.8, Slovenec Ludvik Starič 5 minut 44, Ljubljančanu Skobcu je motor med tekmo odpovedal.
Šesta točka: Aigner 5 minut 20,4, Schiffmiiller 5 minut 44, Starič 5 minut 44,5, Dunajčan Karner 5 minut 55.8.
Nas izredno veseli, da se je Starič tako dobro izkazal. Podrobnosti sledijo.
Ilirijansko letno kopališče odprto. Radi izredno toplega vremena, ki vlada zadnje dni, se jc kopališka uprava odločila, da z današnjim dnem otvori letošnjo kopalno sezono. Naprave so deloma obnovljene, voda v bazenu ugreta, pripravljene so tople in mrzle prhe, tako da se nudi pravemu ljubitelju kopajija že ob začetku sezone prav prijetno razvedrilo. Ker pa so tudi cene zmerne, upamo, da bomo imeli na Iliriji kmalu poletno razpoloženje. Vabimo naše občinstvo, da sc v polni meri po-služi te edinstvene in koristne zdravstvene naprave.
Radio
Programi Radio Ljubljanal
Sreda, 19. maja: 12.00 Baialnjko (plošče) — 12.15 Vreme, poročila — 13.01) ("as, spored, olivcstila — 13.1.1 \ su mogoči', kar kdo hoče (plošče po željah) — IK.iki Spoznajmo glasbila: liog in trobeula (g. dr. Anton llolinarl — 18.20 o markiranju poli (g. .latiko Siolieril — 18.4(1 Vajeniško vprašanje (g. Itudoll' Smersu) — 19.110 Cas, vreme, poročilu, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: lieligija in duhovno cdiiistvo Jugoslovana (Ko-stič Uiubomir) — 19.50 Uvod v prenos — jn.ou Prenos i/, ljuhl.i. opernega gledališča, v i. odmoru glasbeno predavanje (U. V. Lkmar), v 11. odmoru Cas, vreme, poročila, spored.
Drugi programi i
Sreda. 19. maja. Br Igrad: 19.50 Več. konc. Vesela ura — 'JI.:to Plesna glasba na pl. — 22.20 Prenos konc. i/, restavracije — Zagreb: 20 Ljubljana — 22.3U Plesna gl. — Dunaj: 19 Prcdavulno potovanje po Jugoslaviji — 20.45 (Irk. konc. — 21.45 llavdnov konc. 22.20 Zali. konc. — Praga: 19.20 Ljudski konc. rad. ork. i7. Bratislave — 20.30 Sonatni konc. iz Košir, — 20.55 gra — 21.55 Plošče — Varšava: 13.50 Filmsko pesmi — 21 Chopinov kune. — 21.15 Plesna glasba tirrlin: 20.10 Kone. rad. ork. — I ratislara: 20.10 Operetna in filmska gl. _ Frank/url: 20.1(1 Plošče — 2(1.40 Zob. konc. — Hamburg: 20.10 Pester oporni večer Kolu: 20.1(1 Plesna gl. — 21.15 llad. ork. — Koiiigslirrg: 20.10 'Kad. ork. — Upsko: 20.15 t ra mlade gcucraeii.! iz Siuttgarla — 21 Ork. kone. — Monakovn: 2U.20 Konc. zab. ork. — StvUgart: 20.15 Plošče — 21.15 Plošče
V Bogu so zaspali danes, 17. maja, naša dobra mati
Neža Zakrajšek
v 85. letu starosti. — V sredo, 19. maja ob 8, se preijese truplo v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer bo zanje maša društva Krščanskih mater. Po maši se prepelje truplo v Prescrje, kjer bo ob 10 pogreb.
P. Kazimir OFM, sin. — Ivanka, hči v imenu ostalih bratov in sestra v Ameriki.
Rudolf Timmermans:
48
Junaki iz Alcazarja
Naprej!
Spet nekaj mož sem za kritje!
Ročne granate odpirajo pol v hiše, ki v temi grozeče stojijo in ki nihče ne ve, ali je sovražnik v njih ali ne. Za ročnimi granatami divjajo bojevniki iz Alcazarja naprej.
Skupina, ki se je borila na severu ulice, je prišla na majhen trg. Ondi naj ostane in bo za kritje od strani.
Močnejša južna skupina je prišla do neko ozke ulice. Onkraj ima sovražnik močnejše postojanke. Tam so miličniki še utegnili pripraviti se in sprejeti nasprotnika.
Divje regljajo streli iz karabink sem in tja. Ulica je le tri metre široka. Miličnikom je to v prid, da so njihove hiše višje. Odondot so streljali čez hiše pred njimi kar na Alcfizar. A utrjena so le vrhnja nadstropja hiš, kjer so miličniki. S to prednostjd pa se Vela okorisli.
Del svojih ljudi je pustil v boju z miličniki v zgornjih nadstropjih. On sam pa se z drugo skupino umakne nazaj in stopa v pritličje. Nekaj ročnih granat in hudo streljanje očisti pritličje nasprotne hiše. Skok na ono stran, v hišo!
Severna skupina, ki je sledila temu manevru, začne miličnike obstreljevati s strani in ti spoznajo zdaj, kako so ogroženi in urno pobegnejo.
Čim dalje se Vela prebije, tem nevarnejši je njegov položaj. To je posebnost vsake in zlasti še te ce-
stne — ali bolje — hišne borbe. V vsej ulici, ki jo Vela pravkar prekorači, imajo bolj proli jugu vse hiše miličniki v rokah. Veliko več jih je. Velova skupina se je radi potrebne odstranitve severne skupine in zaradi razcepljenosti poedinih mož za kritje stranskih delov, močno skrčila. Toda število udeležencev izpada iz Alc&zarja je moralo biti omejeno, sicer bi se bil prvi nenadni naskok izjalovil, ker bi bil imel sovražnik pri kaki večji skupini tudi boljši cilj za streljanje.
Navzlic različnim pomislekom drevi Vela s svojimi možmi kar naprej.
Mina! Mina!
Zdaj se morajo pretolči iz sobe v sobo. Streli pištol se bliskajo v temi. Časih kaka žepna svetilka le za bežne hipe razsvetli kak prostor. Tedaj prihušknejo obrazi in puške in spet izginejo, bičajoči streli iščejo svoj cilj. Tako se pretolče Velova skupina du Calla de Juan Labradorja. Ondi mora bili vhod v rov, a za petdeset metrov bolj proti jugu.
Stotnik divja z nekaterimi možmi navzdol po cesti do majhnega ovinka. Tam spodaj čepi vrsta mož zadaj za kritjem, ki so ga v naglici zgradili.
Ce je mogoče ondi vhod v mino?
Streli pokajo nizdol. Dva moža se lani spodaj zgrudita in se iztežka privlečeta v vežo neke hiše.
Na vsak način jo ondi pravi cilji
Tjakaj?
Ne, to je nemogoče.
Sovražnik si je s Plaze Zacodover preskrbel oja čenja in more strumno obsipavali s kroglami vso ulico, po kateri morajo teči Velovi vnjščnki, a severna skupina ne more ničesar ukreniti. Zc prižvižgajo prvi streli; cesta je zaprla.
Nadaljnje prodiranje v hiše na južni strani tudi ni mogoče. Močne sile sovražnika v hišah ozke, že prekoračene ulice in na novo dospeli oddelki, morejo napasti bojevnike iz zasede in jih pomandrati.
Vela pa ne sme tvegali življenja svojih mož. Doslej u i bilo še nobenega mrtveca. Zdaj pa ne smejo biti ogroženi vsi radi dejanja, ki je skoraj brezuspešno in Ui m zanj nobene brezpogojne muje.
Nazaj!
Drznemu smelemu stotniku Veli je kar težko izreči tako povelje. Toda — mora ga! Nad hotenjem poedinca je odgovornost za vse!
Ne za ceno, ki bi bila predraga,« je dejal Moseardo.
Nazaj!
Vzamejo pa s seboj vsa živila, ki so jih mogli najti v postojankah rdečih miličnikov.
Mala skupina se brez vsakršne izgube vrne spet v nočni Alcazar.
Mina.
Enkrat podnevi in enkrat ponoči ponovijo poskus, da bi prišli do tistega mesta, kjer si mislijo, da je vhod v rov. Toda oba |»osktisa se izjalovila. Potreben bi bil brezobziren, krvav izpad pri katerem bi bilo v morilskih hišnih in pouličnih bojih padlo dosti bojevnikov i/. Alcazarja, ne da bi veličina žrtev ustrezala veličini uspeha. In lega polkovnik Moseardo ne mara.
Zdaj je že razločno in glasno slišali vrtanje. V skali bobni in buči in se stresa; na tej skali pa stoji Alcazar.
Vrtalni svedri glodajo trdo prnknmenje in si gri-zejo pot do AlcAzarja, čigar južnozahodni stolp sloji še • tako ponosno in čigar posadka se še lako ponosno bori.
NNr 2
O" cr rt £7
=!' S "o 3
STi. 0
o
B g- < — o a
2.B ° S:» g 5
čr-o IT
»' c
s - s-« •
« x-
> a
s	f
o	1 o
0™ « « X
m	n n
- N N N
4S H M B
^ B D O
P » • ar
^ "T"-*-
5
B B g
re n ®
s.
D" & ?
-žo'
OO?
5 3°
2 <0MU
> \ i I
Damsko konfekcijo za poletje
posebno cenejše vrste ima v največji izbiri na zalogi
F. I. Goričar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 29
damske perilne cefir obleke . . . damske perilne športne bluze . , športna krila v vseh velikostih , pisarniške in jutranje halje . . , otroške perilne oblekce.....
kakor tudi vse vrste boljšeo bleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna!
od Din 48'— naprej ■« » 28 ,, ,, „ 38'— „ n a 65	„
«• i« 24 i.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; ienllovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mal) oglas) se plačujejo takoj pri narofllu. — Pri oglasih reklamnega Enačaja se računa enokolonska S mm •isoka petilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
nmnii
BUMUznnsi
film o borbi mlade žene za svo)o lJuDezen
MANJ A
Peter Petersen	Marija Andergast
^jSEStama
Danes posledn|l6l Veliki Emil Januingsov lilm
Pred sončnim zahodom
Gernart Uauptman: „Der ilerrBcner"

Simone Simon v prekrasnem dekliSKem filmu
MATURA
Predstave danes ob 17, 1915 ln 2115 uri.
Predstave danes, razen v Siogl ob 16, 19 15 ln 21-16 ui 1.
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Bohoričeva 5 Telefon 20-59
11 Mi
Pletilja
sprejme delo na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7962.	(a)
•jih mu
Mlinarskega pomočnika
poštenega, ki se razume tudi pri konjih, sprejmem. Plača po dogovoru. - Po-lanc, Badeče pri Zidanem mostu.	(b)
Šivilja prikrojevalka
se sprojme. V pletilstvu Izvežbane Imajo prednost. Vprašati upravo »Slov.« pod št. 7966.	(b)
Mizarskega pomočnika
ln Žagarja sprejme Jožef Vengar, mizar. Slov. Ja-vornik.	(b)
Fige, pomaranče!
Grške lige male vence in rinfuza, španske oval pomaranče, limone, suhe sljive, čebulo egiptovsko, kokosovo moko, vse samo kvalitetno blago, kupite ugodno v Ljubljani, Tyr-ševa (Dunajska) c. 48, »Zaloga južnega sadja«. 1
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
■e priporoča bledim in slabotnim osebam.
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Kre' ov trg 10, tel. 37-52.
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam v n o v č t
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk.
Pekovskega pomočnika
(predpečnika), z lastnim kolesom, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7968.	(b)
Gornjeradgonska občinska podjetja
iščejo agilne
f
zastopnike
za prodajo vseh vrst zidno in strešne opeke za vse večje kraje Slovenije. — Blago priznano prvovrstno. — Ceno konkurenčne.
Ključavnič. in mizarski
pomočnik, do 19 let star, dobi službo na Dolenjskem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 7972. (b)
Posojila dajemo
državnim In privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 2.	(d)
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice in vrednostne papirje nakup ln prodajo tzposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesljonirana tvrdka AL. PLANINŠEK, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10.	(d)
Mnogo ceneje
in boljše si nabavite vso vrste oblek in perila pri Tresker, Sv. Petra c. 14.
Krojaškega pomočnika
za velike kose sprejme takoj Josip Gaberšek — Griže pri Celju.	(b)
Prodajalka
ki jo vajena tudi gostilne, pridna ln poštena — dobi službo. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod 6t. 925.	<b)
Zahtevajte povsod
pristno »Jogourt« mleko od Prve ljubljanske mlekarne«, Tyrševa cesta 17.
Izredna prilika!
Umetno sušeni parketni odpadki poceni pri F Vertačnlk, Masarykova 23
Vpeljano trgovino
prodam na Glavnem trgu. Plauc, Maribor.	(1)
Cviček
pravi, dolenjski, dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
OSEOESSI
Drobilec kamenja
(Stelnbrecher), velikost grla (Maulweite) od 25X 30 cm naprej, z rešetom za sortiranje (Sortier-trommel) kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Drobilec« 7971.	(k)
Staro zlato, zlato zoDovje
in srebrne Krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ ur ar
Mubliana, Miklošičeva 14
Tračno žago
500—800 m/m, in narav-nalnik (Abrlchter) 400 do 500 m/m širine, skobelnlk na transmisljo ali elektr. pogon trofazne struje 380 voltov, 50 per., in mostno tehtnico okoli 7 ton nosilnosti - kupimo takoj. Ponudbe na: »Jelšingrad« družbo, Banja Luka.
Tega ne zmore nlhCei
Zamenjavamo stare plošče, gramofone, i radio aparate zano-1 ve proti primernemu loplačllu.
Plottice z« štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah kopalnicah, mesnicah i. t .d. polaga in prodaja
MATERIAL. LtuMlaita
Telefon 27-16	Tyrševa cesta 36 e
Trgovska hiša
z več stanovanji, donos 9%, v Ljubljani naprodaj. Dopise pod »Center« 7801 upravi »Slovenca«. (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 • Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanj-sklh hiš ln vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Proda se trgovina
mešanega blaga: manu-faktura, železo, špecerlja itd. Najstarejša v Podra-vini in največja v mastu. Zaloga zmanjšana. Potrebna gotovina 20.000 dinarjev, ostalo odplačilo. Vprašati: Ivan Matontč-kin, Vlrje.	(p)
V Brežicah
In okolici so naprodaj hiše, krasna etavblšča vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p)
itanovanja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
lepo, parketlrano, v I. nadstropju, na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) št. 23, se odda. Ogled od 10 do 17.	(č)
Komfortno stanovanje
z balkonom, sončno ln mirno, v vili blizu drame, oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7614.	(č)
Trisobna stanovanja
s pritikllnami, v vilskl četrti, oddam s 1. junijem 1937. Vprašati: dr. Kleser Karel, odvetnik, Maribor, Aleksandrova c.
Petsobno stanovanje
z vsem komfortom in telefonom, pripravno za pisarno, ordinacijo in podobno, se odda s 1. junijem 1937. Pojasnila v pisarni dr. Kumbatoviča, Maribor, Kralja Petra trg št. l/I.	(č)
V	najglobokejši žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in tast, gospod
Aloizij Kunovar
gostilničar in posestnik
danes, dne 18. maja 1937, ob 3 zjutraj, po kratki bolezni, v 57. letu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, boguvdano za vedno zatisnil oči in se preselil k svojemu ljubljenemu sinu.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 20. maja 1937 ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Dravljah št. 13 na tamkajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnicer se bodo bralo v cerkvi v Dravljah.
Nepozabnemu pokojniku ohranimo trajen spomin.
V	Dravljah, dne 18. maja 1937.
Žalujoča soproga, sinovi in hčere ter ostalo sorodstvo.
1* o sklepu božjo Previdnosti,
katere sodbo so nedoumljive in pota neizsledljiva, se je preselil v večno pomlad prečastiti gospod
Franc Božiček
ž u p n i k v K a in n f c i pri Mariboru
Po vzpodbudni pripravi s sv. zakramenti za umirajoče, je v 57. letu starosti in v 29. letu požrtvovalnega dušnopastirskega delovanja danes ob 7 zjutraj nehalo biti njegovo blago duhovniško srce.
Pogrebni obred s sv. mašo zadušnico za blagopokojncga gosp. župnika bo v četrtek, dne 20. majnika 1937 ob 9 v župnijski cerkvi sv. Martina v Kamilici pri Mariboru. Po poslovilnem govoru sledi sprevod k podružnici Sv. Urbana nad Mariborom, kjer bo po želji rajnega gospoda njegovo truplo slovesno položeno v prezgodnji grob ob cerkvenem vhodu.
Priporočamo ga v pobožno molitev in v pomoč z dobrimi deli.
V K a m n i c i, v torek, dne 18. majnika 1937.
Dekanijska duhovščina.
PERESA ZA PISANJE
L. & C. HARDTMUTH
HARDTMUTH-ova peresa so izdelana iz najboljšega
švedskega jekla! Posebne prednosti: Gladko pisanje — velika trpežnost! Ne zaostanejo za najboljšimi angleškimi izdelki 1
Domač Izdelek!
Odlična kakovosti
Dobe se v veliki izbiri, t. j. za vsako pisavo in za vsako roko!
Torej ne pozabite: HARDTMUTH-ova peresa za šolo in pisarno!
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritikllnami odda 1. julijem Hranilni in posojilni konzorcij, Gaje-va ulica 9.	(č)

Prazno sobo
oddam gospodu. Bolgarska ulica 23/1., Ljubljana.
Prazno sobo
parketlrano, s posebnim vhodom, v centru, oddam takoj ali 1. ju tja boljšemu gospodu ali gospodični, ev. z zajtrkom. Zajec, Sv. Petra cesta 14. (s)
Izgubila se je
zapestna ura zn. »Ornega« št. 6,919.131 in sicer na ovinku ceste nekoliko višje od Sostrega. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi 150 Din Ladislavu Zajcu pri tvrdki »Desa«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (o
Gumbe, plise, entel, ažur
pred ti s k in monograme hitro Izvrši Matek & Ml-Iteš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Pol Heleni, pralni po »in 8 - pri Trpinu, Maribor, Vetrimsha 15
MAJNIŠKE KIPE
vseh velikosti, umetniške in navadne izpeljave, bele in barvane kupite po najnižjih cenah v trgovini
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica štev. 2.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil za vedno naš ljubljeni sin, brat, svak in stric, veleč, gospod
Franc Božiček
župnik v Kamilici pri Mariboru
t
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 9 dopoldne iz Kamilice k Sv. Urbanu nad Mariborom.
K a m n i c a , dne 18. majnika 1937.
Rodbine: Božiček, Radej, Pajk in ostali sorodniki.
Občina in krajevni šolski odbor v Kam niči
naznanjata žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi po plačilo velečastitega gospoda
Franca Božiček
župnika v Kaninici in člana občinske uprave ter krajevnega šolskega odbora
Velezaslužnemu in delavnemu gospodu bodi ohranjen trajen ter hvaležen spomin.
Kamilica, dne 18. maja 1937. Odbor občine
in krajevni šolski odbor v Kaninici.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor CenčiS
i •

'Mm i
r «	4
< .1
Kar koli je »reba očistiti — Vlm 2litl vse i boliš« In navadnejše I Vlm vsebuje drobno zmlele sub-stance, ki posebno delujsjo In raz« krajajo. Te omehiEajo nečistočo, »ako da s« jo zlahka popolnoma odstrani, ne da bl se pred- frrjj-* met poškodoval. Vlm je zelo varžen v uporabi In zares vreden svoje cene.
VIM vse
«H
Maribor, 18. maja.
Danes zjutraj ob 7 je Vsemogočni poklical k sebi svojega zvestega služabnika, g. Franca Božička, župnika v Kamnici pri Mariboru.
Pokojni kamniški župnik je bil rojen 16. febr. 1880 v župniji Buče pri Kozjem, r prijazni Jagrovici, iz trdne in krščanske Kladovškove rodbine. Gimnazijo je študiral v Celju in Novem mestu. — Bogoslovje je končal v Mariboru, kjer je prejel leta 1908 mas-niško posvečenje. Kaplanoval je na Pilštanju, v Pišecab ter v Selnici ob Dravi, kjer je bil nekaj časa provizor. Iz Selnice je oskrboval nekaj časa tudi župnijo sv. Jerneja nad Muto. Iz Selnice je bil prestavljen za kaplana v Zavrč, kjer je bil tudi provizor po smrti dekana Kralja. Iz Zavrča je prišel leta 1920 za župnika v Kamnico pri Mariboru. Rajni je bil goreč duhovnik, požrtvovalen in delaven prosvetni delavec ter vzor modrega in naprednega gospodarja. Kjerkoli je služboval, je bil vodja mladine in starejših. V predvojnih časih . je bil v ogroženi Dravski dolini eden najodloč- |
nejših in najbolj vnetih delavcev na narodno-obrambnem polju. Veliko je pokojnik storil za Kamnico. Kot tamošnji župnik je popolnoma prenovil župnijsko cerkev znotraj in zunaj. Zelo pri srcu mu je bila tudi idilična podružna cerkvica sv. Urbana nad Mariborom, katero je pustil povsem na novo preslikati. Skrbel je tudi za prenovitev pokopališča, ki je dobilo novo lice z novim vhodom. Najbolj pa mu je bila pri srcu katoliška prosveta v kamniški župniji, v kateri je bilo delo na prosvetnem polju zelo delikatno in težavno. Z velikimi žrtvami in lastnim denarjem je postavil v župnišču krasno Slomškovo dvorano, v kateri se je začelo kamniško prosvetno društvo lepo razvijati. Z veliko vnemo se je udejstvovnl tudi v javnem življenju. Zlasti kamniška občina ga bo močno pogrešala. Po njegovem prizadevanju je dobila Kamnica elektriko. Mnogo let je bil blagajnik kamniškega občinskega odbora. Kamniški župljani so imeli v njem pravega dobrega očeU, ki jim je bil vedno pri roki z dobrim naj.eiom in delom, pomagal je ob vsaki priložnosti. Njegova nenadna smrt je vso župnijo globoko prizadela.
Za svoje nosiednje počivališče si je zbral po kojuih pokopališče pri Sv. Urbanu nad Mariborom. Pogreb bo v četrtek, 20. maja, in sist-r se začne ob 9 v Kamnici, odkoder bo po sv. maši sprevod k Sv. Urbanu.
Blagemu rajnemu bodi Vsemogočni bogat plačnik za vse številne dobrote; žalujočemu 80-letntmu očetu, sestram in sorodnikom pa naše globoko in iskreno sožalje 1
Škofje proti javni nemorali
Dr. Jeronim Mileta, Skof šibeniški, dr. Kvlrin Bonefačič, škof splitski, dr. Josip Srebrnič, škof krški, Miho Pušič, škof hvarski, dr. Josip Carevič, škof dubrovniški, dr. Viktor Burič, škof senjski in modruški ter Ivo Stjepčevič, generalni provikar kotorski, so izdali naslednje pismo:
Zopet se obračamo na vas, ker se približuj'« poletna sezona in z njo moralna razrvanost, ki jo uporno uvaja, vzdržuje in širi materialistično pojmovanje človeka in njegovega življenja v naših kopaliških krajih in na naših obalah. Poslanica ki smo jo lani izdali in vam poslali v obrambo javne morale in spoštljivih običajev, je vzbudila sicer mnogo pozornosti, časopisi ao pisali o njej in brala ee je, toda zažeijenega uspeha ni bilo. Pojavi sramotne nemorale so se opažali v vseh svojih odurnih in najbolj odurnih oblikah skoraj prav tako kakor prej; pristojne oblasti so po večini mirno dopuščale, da se povsod v javnosti vzbudi vtis, ker se mora — to je na žalost dosedaj bilo načelo — tujim gostom pustiti polna 6voboda, medtem ko se našemu človeku na tem polju pogosto niti toliko ne dovoli, da bi branil one svoje svetinje, ki jih ima in jih vidi v krščanski morali, v nedolžnih otrocih, v poštenem življenju in njegovih običajih.
Znano je, da se komunizem širi povsod. Ne samo Cerkev, temveč tudi državna oblast se globoko zaveda, kakšne nevarnosti groze družbi od njega. Toda medtem ko »tremi Cerkev v borbi proti njemu za tem, da se vzpostavijo odnošaji med Bogom in človekom in ponovno zavlada ta pravičnost in ljubezen med človekom in človekom, ker tako ukazuje po njenih naukih deset božjih zajjovedi, pa uporabljajo državne oblasti proti komunizmu samo zakon o zaščiti države, kakor da bi bila kazen in zapor najbolj uspešni sredstvi v pobijanju komunizma. Bridko se moti, kdor tako misli. Pa tudi z visokega mesta je bilo pri nas že poudarjeno, da vse to v borbi proti komunizmu ne zadostuje. Resnica je, da pospešujejo komunizem tudi sedanje neugodne gospodarske razmere, toda glavni vzrok njegovega širjenja in s tem njegove moči je, ker vzbuja pod videzom borbe za boljšo ureditev človeške družbe, vse hujše instinkte v človeku. Spolna razrvanost zavzema med njimi prvo mesto; spolna razrvanost dominira v poletni sezoni tudi v mnogih naših kopaliških krajih in na mnogih naših obalah ter je splošno prepričanje, da je razvratna svoboda oni činitelj, ki i>ovsod silno pospešuje širjenje komunističnega gibanja, pa tudi v naših krajih.
Ponavljamo, da niti nismo, niti ne moremo biti proti tujskemu p'ometu, ker ni dvoma, da je turizem lep vir gmotnih dohodkov tudi za prebivalstvo v našem krasnem Primorju. Toda, če »Gospod ne zida hiše, zaman se trudijo zidarji« — pravi Bog sam (Ps. 126, 1) in naša dolžnost je, da v luči tega od Boga potrjenega dejstva gledamo tudi na turizem in njegovo gibanje, če hočemo, da prinaša državi in narodu resničnih koristi. Samo denar teh koristi ne bo nikdar prinesel. Moralna razrvanost, kateri se radi denarja v poletni sezoni dopušča vsa prostost, se ne more imenovati božji blagoslov za naše razmere in za tukajšnji narod, državo, ki to svobodo dopušča, pa gloda in podira.
Ponovno dvigamo glas in zahtevamo od vseh pristojnih javnih činiteljev, da z dogovorom z ostalimi činitelji, ki jim je zaupana skrb in dolžnost čuvanja krščanske morale, in ti so zastopniki Cerkve, staršev in verskih organizacij, store vse potrebne korake, kako naj bi se preprečili vsi oni pojavi nemoralnega obnašanja, nastopanja in gi-
banja v javnosti, ki smo jih bolj podrobno našteli v lanski poslanici. To je naša skupna dolžnost, ki jo imamo do Boga in do naroda.
Nazadnje poživljamo vse posameznike in organizacije, ki pripadajo Katoliški akciji, da po svojih ciljih iu v smislu svojih pravil prično energično in smotreno organizirati delo za pobijanje nemoralnih pojavov, kjer koli se ti dogajajo v času kopališke sezone, pa naj bo to na kopnem, na plažah, na morju in na parnikih. Vse je treba smiselno organizirati, da se odstrani nemorala iz javnosti, da se obvarujejo otroci in mladina in narod sploh pred okuženjem, da se tujci nauče spoštovati naša verska in moralna čustva ter računati z njimi, ter da se Bogu daje v javnosti ona čast, ki jo mora imeti kot naš vrhovni Gospod in Zakonodajalec!
Budno bomo na straži mi sami in bomo v tej smeri podpirali tudi vas ter moremo upati, da bomo z božjo pomočjo in z odločno voljo obvladali razne ovire in dosegli uspehe, ki jih bo Bog nedvomno blagoslovil!
VENERA
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. OOSPO-
dlnle, zahtevane nas doma« proizvod.
Svojo mater do smrti pretepel
Maribor, 18. maja.
Danes doj>oldne se je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava proti 38-letnemu posestniku Ivanu Kukovcu iz Rakovcev. Obtožen je uboja svoje lastne matere. Kukovec je bil v Rakovcih znan zaradi svoje nasilne in hudobne narave. Ni se brigal za fiosestvo, temveč je samo popival in zapravljal, dočim sta se morali njegova 73-letna mati in njegova žena truditi z gospodarstvom, da sta preživeli družino. Kadar je Kukovec prihajal pijan domov iz gostilne, takrat se je moralo pred njim vse skriti in razbe-žati, ker je vse domače z materjo vred neusmiljeno pretepal. Tudi dne 3. marca se je vrnil zvečer pijan. Ker ni našel večerje, je zdivjal ter navalil najprej na ženo, katero je tepel, dokler mu ni ušla z najmanjšim otrokom v naročju k sosedom. Mati pa ni mogla zbežati, ker je bila bolna in je ležala v ftostelji. Zverinski 6in je potem navalil na svojo bolno mater, potegnil jo je iz postelje ter zavlekel pred hišo, kjer jo je več ur pretepal. Sosedje so sicer slišali slabotne klice uboge starke, pa si niso upali priti na pomoč, ker so 6e bali divjaškega Ku-kovca. Ko pa ee je nekaj sosedov le ojunačilo ter se je bližalo Kukovčevi hiši, je sin pograbil mater, jo odnesel v hišo ter vrata zaklenil. V hiši je potem nadaljeval 6voje zločinsko delo ter tepel mater do jutra. Na posledicah zadobljenih poškodb je revica naslednjega dne umrla. Pred sodniki je danes Kukovec vse odločno tajil. Obsojen je bil na 4 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic. Kazni ni sprejel ter je prijavil revizijo in priziv. V senatu so bili vss. Lenart ,KoIšek in Lečnik, obtožbo je zastopal prvi drž. pravnik dr. Zorjan.
Kolesar zavozil v avto
Vransko, 18. maja.
Hud karambol je bil na binkoštno nedeljo pozno popoldne na ovinku državne ce6te v Cepljah blizu Vranskega med avtom in kolesarjem, ki je peljal na kolesu spredaj še svojega tovariša. Kolesar Kokovnik je vozil na kolesu učenca II. viš. razreda tukajšnje ljudske šole Adalberta Sveta v smeri proti Cepljam. Na omenjenem oviriku mu je prišel naproti avto, ki je bil last trgovca Cizeja iz Črne in ki ga je šofiral Peče Alojz. Ker 6ta fanta vozila s kolesom preveč po levi strani namesto po desni in na ovinku nista mogla videti, da jima vozi nasproti avto, sta se zaletela v avto. Svet je priletel z glavo naravnost v šipo in jo gladko zdrobil in pri tem odnesel precejšnje poškodbe, dočim se Kokovniku razen nekaj prask ni zgodilo nič hujšega. Svet, ki je vsled udarca padel v nezavest, se je čez nekaj časa zavedel, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, ker Vranskega zdravnika ni bilo doma. Najbrž ima zlomljeno ali poškodovano tudi desno roko. — Pri tej priliki bi omenili še to, da bi ob takih velikih praznikih, ko je promet na državni cesti izredno veik, moralo biti vsaj za najnujnejšo 6ilo preskrbljeno za brzojavno in telefonsko zvezo v vseh krajih ob cesti, kjer so pošte. K 6reči ta slučaj ni bil smrtno nevaren. Toda nikakor ni bilo mogoče dobiti nobene telefonske zveze 6 Celjem ali Ljubljano, ker so vse vmesne postaje ob praznikih izključene, da bi poklicali rešilni avto. Zato opozarjamo merodajne činitelje, da bi v bodoče oskrbeli vsaj za najnujnejše primere kakih težjih prometnih nesreč telefonsko ali brzojavno zvezo ob praznikih s Celjem ali Ljubljano.
Timotej:
Flores Martam
17. Elizabeta Bilecki
27. novembra 1918.
Ni dvoma, da ee ne najdejo tudi med slovenskim, moškim in ženskim, svetom Marijini cvetovi, ki bi po lepoti in vrednosti mogli dosegati in kdaj celo presegati v teh majniških vrsticah podane zglede. Iz umevnih razlogov pa se v teh listih več ne bomo ozrli po njih, ker namreč stoje naši slovenski sodobnosti še preblizu in si ne moremo vselej o njih postaviti nepristranske sodbe in podobe.
Vrhovi, ki se zdaleč vidijo preko naše meje in dežele, so pa res veliki in vredni našega pozornega pogleda. Oglejmo si jih še petnajst!
Elizabeta Bilecki je bila sicer neznatna ln slabotna osebica, a v šibkem telesu je prebivala velika duša. Jasen razum, umetniška fantazija in krepka volja so bili njeni naravni darovi. Ali vse to daleč zaostaja za poletom njene duše. Njo odlikuje junaško trpljenje tihe mučenice.
Dive besedi se v naši dobi večkrat napak uporabljata: Ljubezen in mučeništvo. Vsaka duša skorajda misli, da res ljubi in več kot ena meni, da res mučeniško trpi. Toda to so večkrat le videzi. Najglobljo ljubezen in bolečino, ki je redko kateri ljudje slutijo, vidi le Bog.
Ratibor v Šleziji se ponaša, da je E. Bilecki njegova rojakinja. Ko bi trpljenje ne bilo za božjo čast in blagor človeštva dragocena stvar, ki se njen rod in kraj ne mogel ponašati z Elizabeto, ki je bila v telesni rasti zastala in spačena. Ali telesna zaostalost more biti večkrat tudi v dušno škodo temu, ki jo nosi in trpi z nevoljnim duhom. Elizabeto njena telesna zarastlost ni motila. Njeno trpljenje je imelo globlji izvor.
»Jezus v sv. Rešnjem Telesu je bil« — pravi njen življeniepisec — »med in pelin njenega življenja izza rane mladosti.< Med: ker ga je tako
ljubila; pelin: ker je videla, da je Jezus tako malo in resnično ljubljen. Evharističnega papeža Pija X. je imenovala: »Utemeljitelja moje življenjske sreče.«
Mariji je bila vdana z iskreno ljubeznijo. Kar Je bilo v srcu, se je v šestnajstletni deklici prelilo v pesem, ki je vsepovsod vzbudila pozornost in v tekmi za najboljšo družbeno pesem dosegla prvo pohvalo in nagrado. Dvajsetletna je izdala že dve zbirki svojih poezij. Stopila je v prvo vrsto verskih pesnikov v sodobnosti. A njene jjesnitve niso veselje in bogastvo njene duše, marveč le izraz čudovitega veselja nad trpljenjem in bogastva v Gospodovem križu.
S Kristusom trpeti, za Kristusa se žrtvovati, Je bilo njeno geslo. Poklicana je bila trpeti za Cerkev in človeštvo. Z obljubo se je v maju 1915 zavezala in pripravila za sleherno trpljenje. Bila je torej Marijin majniški cvet: ne samo v lepi želji, marveč tudi v resnični žrtvi.
Prijatelji jo povabijo v zdravilišče Davos na zdravljenje. Drugega maja 1918 odpotuje v planinski raj med gorami. To je bil zadnji sončni zor v njenem življenju. Potem se je zvečerilo... Nekaj tednov je še trpelo »Kristusovo jsgnje«, kakor ee je sama imenovala. Od svojih dragih ee poslavlja:
»Ne jokžjte, ako grem! Cula sem Njegove klice; On stoji na vrh stopnice, zaostati več ne smem.
V slavospevih 6e topim, rddostne si pojmo psalme; bližajo se večne palme; eno tudi jaz dobim.«
To je njena labodja pesem. Njen: »Te Deum« .. Kakor slovesen Magnificat je izročila svoje življenje v Stvarnikove roke. Dolga vrsta člankov je izšla v raznih listih o njej, ki se je z močnim vernim duhom bolj uveljavila v svetu, kakor se sicer more uveljavljati dekle z minljivo doto telesne lepote in bogastva.
Jubilej slov. misijonarja
Belgrad. Danes, 19 maja se bo oglasil pri samostanskih vratih na Cukarici oče Abraham in obišče predstojnika samostana g. Alojzija Poharja. V Sloveniji ga že dobro poznate iz časov, ko je misijonarji po slovenskih župnijah od sončne Gorice do Maribora, kjer je bil jubilant rojen Misijo-naril je tudi med slovenskimi izseljenci na llolandskem. Kot predstojnik je vodil najprej samostan Sv. Jožefa nad Celjem in v dobi najhujšega preganjanja mi-sijonišče v Orobljah. Tu v Belgradu je že dve leti, ki se mu bosta pa — gotovo pri Bogu, če ne tudi — pri ljudeh — šteli dvakratno. Saj teži njegove rame ne 6amo samostan na Cukarici, ampak v veliki meri tudi 5 močnih poslojank slovenskih usmiljenk v Belgradu. Vsako jutro jo že ob 4 maha po zaspanih ulicah Belgrada od Cukarice do ene izmed teh jx>stojank, kjer mašuje, spoveduje, pri-diguje in svetuje.
Na Cukarici razvijt zlasti svoj znani gospodarski talent. Umno je preuredil obširen vrt, dokupil parcelo, da je cerkev izven nevarnosti, da bt kdo v njeno bližino jxwtavil morda kak hlev. Sedaj je v načrtu prejx>trebni prosvetni dom. Jubilant je mojster v predstojniškem vodstvu: on zna svetovati, potrpeti, pohvaliti, posvariti, razveseliti. Vedno je miren in v najtežjih slučajih hladnokrven. —• Bog naj ga ohrani z vsemi temi lastnostmi še dolga leta ter naj mu prihrani za vse obilno plačilo!
Sramotno ponašanje JNS-arjev
Pretekli četrtek je bilo lz Slov. Konjic izgnanih 7 avstrijskih državljanov. Ob priliki, ko so odhajali, je prišla na kolodvor tudi slovenska JNS-arija. Do česa so se ob poslavljanju povzpeli slovenski JNS-arji, presega vse meje. Kdo bi si mogel sploh predstavljati, da bodo jugoslovanski nacionalisti spremljali naše zatiralce Nemce na kolodvor. Kdo bi mogel verjeti, da se bodo JNS-arji poljubovali s svojimi narodnimi nasprotniki* JNS-arija je hotela celo fotografirati odhod izgnancev, da bi nemški listi mogli hujskati proti Jugoslaviji. Ta narodna sramota je doletela konjiško JNS-arijo. Vsa ta jugoslovanska nacionalna družba lije licemerske solze za svojimi tlačitelji. Nobene besede pa JNS-arji ne najdejo za delavstvo, ki je bilo vrženo na cesto in v borbo. Nobenega JNS-arja ni od nikoder, ko slovenski delavci, lačni in prezebli, v mokri noči, prenočujejo na prostem na slami, ko stojijo na straži za svojo pravice in za svoj obstoj. Ceio nasprotno, v boj proti njemu so se JNS-arji postavili. Toliko narodne neznačajnosti, kot jo je pokazala JNS-arija v boju med slovenskim delavstvom in nemškim kapitalom, se redko pokaže.
Pravda za sohotski vrt
Slivnica pri Mariboru, 18. maja.
Pod tem naslovom je »Jutro« z dno 12. V. 1937 naprtilo na rame g. kaplana Josipa Luževiča in sedanjega župana g. Josipa Kolmana velikansko barbarsko delo, ker je krajevni šolski odbor odstranil odvišen šolski plot in ga namestil na drugem potrebnem kraju. Tudi sla »Jutro« in >Ve-cernik« že objavila obsodbo sodišča, medtem ko je tukajšnji kr. šolski odbor Se ni dobil.
V letih 1925 in 1936 je kr. šolski odbor 7. g. Kolmanom, ki jo bil takratni župan, uredil del zemljišča, ki je zaradi svoje krasne lege eden najlepših prostorov v Slivnici, tik ob cesti in jx>leg grajskega parka. Uredili so zemljišče v lep vrt, tako da 6o ga preorali in navozili nanj cestno zemlje. Okoli tega vrta so napravili močno žično ograjo in vrt zasadili s preko 2000 drevesci. To delo in ureditev vrta za pouk šole in prosjieh sadjarstva v kraju je veljalo kr. šolski odbor 9.241.64 dinarjev. Toda Slivničani ali šola niso bili deležni sadu tega vrla, ker so prišli viharji, katere je prinesel prejšnji režim, ki ni prizanašal nikomur ter jx)diral in uničeval, kjer so bile njegove sile močnejše. Najprej so razrešili župana in odbornike, ki so bili od ljudstva izvoljeni. Na njih mesta so postavili svoje ljudi. Uničevalne j>osledice so se kmalu jiokazale. Ze v letu 1932 so si od režima vsiljeni odborniki dovolili poskus, da bi ta vrt odtujili šolskim in pa sadjarskim namenom. Najprej so se mislili zadovoljili le s sjiodnjim delom vrta, kjer so bile gredice in so hoteli na tem mestu postaviti sokolsko telovadišče. V marcu leta 1934 so odvzeli brez predhodnega odobrenja ministrstva prosvete še ostali del vrta, kjer je bila drevesnica. Podrli so žično ograjo okoli vrta, zvozili zemljo na razne kraje in splanirali svet za telovadišče. Ta vrt so na treh straneh ogradili z ograjo iz desk, ki se stikajo. Ob ostalem delu šolskega vrta proti letnemu telovadišču pa je postavil ravno takšen plot kr. šolski odbor, za katerega je dal 2.4C3.75 Din.
Dopisnik »Jutra« vprašuje, kdo 1m> nosil stroške razprave in ali jih bodo nosili odborniki, da ne bodo padle na ramena davkoplačevalcev. Nas bolja zanima, kdo bo fiovrnil denar, ki je v vrtu in z vrtom bil naložen že za poznejše rodove, ker nam je od vse urejenosti ostala lo opustošena lastnina.
Glede namišljenih nepravilnosti zapisnikov kr. šolskega odbora, je smešno govoriti, saj jih dvakrat na leto pregleda okrajni šolski nadzornik in se bo tudi dokazalo, da so pravilni. Sami so le hote prezrli, kar stoji v pogodbi. Člani kr. šol. odbora so bili po večini Sokoli, ki so kot odborniki kr. šolskega odbora zahtevali v zapisnik samo ugodnosti, ki so se njih tikale. Po njih delu in namenih bi si še šolo osvojili, če bi jim oblast to dovolila, ker 6o pač mislili, da je teror in oni vse!
Najbolj nam pa ugajajo v naslovu sledeče besede: »Zanimiva sličica z našega podeželja«. Kar celo vrsto takih sličic — ne samo eno — bomo začeli objavljati, da bodo v ponos prejšnjemu režimu, ki jih je aranžiral.



OfU, ft r,(iiU. pod S. S L 1611 od |J. XII.
Drobne novice
Koledar
Sreda, 19. maja: Kvaterna sreda. Peter Cele-stin, papež; Pudencijana, devica.
Novi grobovi
f V Ljubljani je v župnišču sv. Cirila in Metoda umrla g. Neža Zakrajšek, mati župnika p. Ka-zimirja v 85 lelu svoje 6tarosti. Pogreb bo danes v 6redo in sicer ob 8 se prenese truplo v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer bo za njo maša Društva krščanskih mater. Po maši se truplo odpelje v Pre-6erje, kjer bo pogreb ob 10. Pokojnica je bila vzorna mati, ki je rodila in vzgojila 15 otrok, od katerih jih je odšlo v Ameriko 13. Po vojski je odšla tudi ona za njimi. Toda njeno 6rce je bilo preveč navezano na ljubo domovino, zato se je vrnila pred desetimi leti s svojim sinom p. Kazimirjem 111 tedaj je živela ž njim v župnišču. Bila je mati, o kateri se lahko reče, srečni otroci, ki imajo tako mater, stroga pa dobra. Zlasti dvoje svetinj ji Je bilo posebno svetih, milih in dragih: Marija in duhovnik. V tem duhu je vzgajala tudi svojo družino. Brezštevilnokrat je ponovila svojim otrokom: Ljubite Marijo! Kdor Marijo časti, ona ga ne zapusti! Spoštujte in poslušajte duhovnike, Vaši očetje so, ki Vam lomijo božji kruli in Vas lepo uče. Drugi naj reko kar hočejo! Vi jih poslušajte in spoštujte, pa boste srečni! »Zato je bila vsa 6rečna v duliovski družbi in presrečna, da je bila mati sina duhovnika, in stara mati duhovnika Rev. A. Bombača, župnika iz Clevelanda. Blaga žena je bila tudi vzgled ljubezni do rodne vasi. Zato je uredila tako, da bo prepeljana v Preserje, kjer bo pokopana v tistem grobu s pokojnim možem. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Dravljah je umrl g. Alojzij Kunov ar, gostilničar in posestnik. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne. Naj v miru jiočiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Za duhovnega svetnika je bil ob priliki tridesetletnice svojega župnikovanja na Selih pri Šumberku imenovan gospod Jožef Podlipnik. Iskreno čestitamo!
—	Poroka. V torek, 18. t. m. sta sc v cerkvi pri Sv. Križu nad Jesenicami poročila g. Avgust Praprotnik in gdč. Rezika Thaler. Poročil ju je župnik g. Krašna. Priči sta bila g. Avgust Westen iz Celja in g. dr. Franc VVindischer iz Ljubljano. Čestitamo!	,
—	Sodniški izpit sta napravila pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Kitek Gojmir in Lazar France.
= Iz vojaške službe. Preveden je za nižjega voj. kontrolorja I. razr. Josip Hajek, doslej nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke. Uradniški pripravnik, ri6ar Stanko Višnjevec je imenovan za uradnika-risarja v X. položajni skupini.
Moderen način pranja
je pranje s pralnim praškom
PERION
Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano.
—	Nad 50.800 potnikov za binkoštne praznike.
Zanimivi 60 podatki o potniškem prometu pa železnicah ob binkoštnih praznikih. Železniška uprava je ukrenila vse potrebno, da je mogla zmagati velikanski naval potnikov na raznih velikih in tudi manjših postajah. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je bilo oba dneva pravcato preseljevanje ljudstva. V nedeljo in v ponedeljek se je z glavnega kolodvora odpeljalo na razne kraje 23.705 izletnikov in potnikov. Na Gorenjsko je pohitelo z vlaki 7.645, v Kamnik 3.380, na Dolenjsko 3.640. na Vrhniko 1270, na Rakek 4040 in proti Zidanemu mostu 4.730 potnikov. Vrnilo pa se je 26.130 potnikov. Vozilo se je torej iz mesta in nazaj 50,835 potnikov. Močno zasedene so bile skoraj vse proge. Proga Zidani most je poleg Gorenjske bila na drugem mestu. Kljub velikemu navalu ni bilo nikakih nesreč in incidentov. GoVenjska jiroga ie jirejjeljala s točke Ljubljana ven in nazaj 15.915 l>otnikov. Vsi vlaki so bili nabasani. Proga Rakek 7.830 jiotnikov. Mnogo izletnikov se je odpeljalo za praznike v Trst in v Postojnsko jamo. Proga Zidani inost pa je prepeljala 10.3S0 oseb. Ostali potniki se razdelc na druge proge.
so največkrat posledica izrastkov, vnetij in eksu-datov na spodnjih organih. Zalilcvajto brezplačno brošuro »Zašto banja Pieštany« — Pie.ščan-biroja, Beograd II, Maršala Pilsudskog 22, ali pri Pie-štany informator, Zagreb, Strossmayerov trg 1, II. nadstr., in proučite edinstveno kemično delovanje pieštanskega zdravilnega blata, štiritedenska kura v Piestanyu (Češkoslovaška) je že na tisoče žena obvarovala operacije.
Kopališče Pieštany prinese zdravje.
V zračnem prometu 70% popusta pri povratku.
—	Novi vozili red. O polnoči od 21. na 22. maja 1937 stopi v veljavo novi vozni red za leto 1937-38. Detaljni vozni red je razviden iz stenskega voznega reda na vseh postajah in postajališčih. Opozarjamo, da vozi novi vlak iz Ljubljane gl. kol. ob 23.30 proti Jcscnicam prvikrat v noči od 22. na 23. maja 1937.
—	Preureditev banovinske ceste Vič—Polhov-gradec. Prva pripravljalna dela za preureditev banovinske ceste Vič—Polliovgradec so v polnem teku. Banska ii|irava je že od 10 jrasestnikov v Hruševem in Gaberju odkupila za ureditev potrebni svet v izmeri 40 a 41 m*. Za svet je interesentom plačala 21.068 Din Prenos lastninske pravice za ta svet je bil te dni izvršen v zemljiški knjigi na korist banske uprave.
—	Deset rezervnih častnikov v činu jiod|ioroč-nika bo sprejelo orožniško poveljstvo v Belgradu. da iz|K>polni z njimi orožniški častniški kader. Reflektanti morajo biti telesno pojiolnoma sposobni. Ne smejo biti oženjeni in ne starejši od 28 let. Prošnje je poslati poveljstvu orožništva v Belgradu do najkasneje 15. junija t. 1. Glej »Službeni vojni list« str. 603—606. ki je interesentom na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh oiožniških postajah.
—	Prepovedan tisk. Državno pravdništvo v Zagrebu jc prepovedalo razširjati letak z naslovom »Hrvatski 6veučilištarci«, ki je bi! tiskan v Zagrebu. — Glasom odloka notranjega ministrstva je prejx)vedano uvažati v našo državo in razširjati v njej »Godišnjak za 1937. leto« v založbi »Hrvat-skog duittobrana v Buenos Airesu.
— Gradbenega inženjerja sprejme štab dravske divizijske oblasti v Ljubljani za uradniškega jiripravnika v VIII. položajni skupini. Prošnje je predložiti do 23 t. m. Reflektanti morajo biti naši državljani in morajo imeti diplomo tehnične fakultete ali visoke tehnične šole. Ostali sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega li6ta* str. 603—604, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
Lepo, medlo se lesketajočo kožo po solnčenju napravi Tschamba Pii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
— Odlikovanje domačega podjetja. Tovarniško kovaško podjetje »Bratje Hočevar« v Mekinjah pri Kamniku je iansiko leto poslalo na razstavo v An-versu na Francoskem nekaj svojih izdelkov. Glavni
odb or razstave je te izdelke odlikoval z zlato kolajno in poklonil podjetju kot veliko premijo umetno izdelan pokal (»grand prix de coupe«). Poseben odposlanec je pred kratkim to odlikovanje imenovanemu podjetju osebno prinesel iz Francije. K temu odlikovanju tudi mi iskreno čestitamo z željo, da bi podjetji še dalje uspevalo in se razširjalo, kakor ima to prav v tem letu v načrtu.
— Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev.
Res. po min soo. pol. in nar. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
— XXXVII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v torek 25. maja 1937 ob 7 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27, pritličje, levo. Dnevni red: 1 .Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov; 6. določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1937; 7. samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
Otvoritev sezone
DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd.
so odprte od 1. aprila Znižane predsezonske pavšalne cene: za 10 dni
600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. (Nova uprava)
—	Občinski odbor občine Šmartno pod Šmarno goro je daroval namesto venca na grob pokojne Marije Ju van din 270 za občinske reveže občine Šmartno pod Šmarno goro.
—	Za vsakega potnika, turista itd. je j>red-pogoj, da se seznani o novem voznem redu, kdaj vlaki odhajajo in prihajajo. To je mogoče le, ako 6i nabavi splošno znani in priljubljeni vozni red »EXPRESS«, ki izhaja že 15. leto. Vsebuje poleg V6eh železniških zvez tudi vso plovbo na Jadranskem morju in vse avtobusne zveze v dravski banovini. Dobite ga lahko v vsaki knjigarni, večji trafiki ali potom naročila pri administraciji voznega reda »EXPRESS« Ljubljana potniški predal 356. Cena 10 dinarjev, prodajalci običajen popust.
—	Pri zaprt|u, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodeo kozarec naravne »Franz-Josei grenčice«.
Ljubljana
Sreda, 19. maja
Gledališče
Drama, Začetek ob 20: Sreda, 19. maja: »Peter in Aleksej«. Red Sreda. Četrtek, 20, maja: »Dr.« Re-" B. Petek, 21. maja ob 15: »Matura«. Dijaška predstava. Izven. Izredno znižane cene od 5 do 14 dinarjev.
Opera. Začetek ob 20: Sreda, 19. maja: »Car Kalojan«. Red A. Četrtek, 20 maja: »Veseli stu-denček«. Red Četrtek,
Sestanki
Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 20 sestanek s predavanjem g. V. Zora o slovenskih narodnih nošah. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. Sestanek je namenjen organiziranju narodnih noš in tekem ob priliki društvene 30 letnice in prosvetnega tabora, ki bo v dneh 3, in 4, julija. Vstopnine ni! — Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Otroška siva ročna torbica jc bila pozabljena v nedeljo dopoldne v tivolskem parku. V njej je bil rožni venček. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi pri hišniku, Gledališka ulica 13.
iS:
1 Avguštinska grobnica na frančiškanskem vrtu. Kakor smo že poročali, podirajo še zadnji del samostanskega zidu v Frančiškanski ulici, ki sc bo tako razvila v lepo moderno ulico. Zidanje novega poslopja je prevzela tvrdka Miroslav Zupan, ki je že poprej zgradila novi konvikt. Delo naglo napreduje. Sedaj je zaposlenih 60 delavcev, povečini so lo stalni delavci tvrdke. Poslopje ne bo podkleteno ter zato kopljejo le poldrug meter globok temelj, ki bo zadoščaj. Kakor povsod severno Ljubljanice, so tla tudi v tej ulici iz savskega proda. Ko so včeraj delavci kopali temelj lik cerkvenega zidu, so naleteli na stare grobnice Ostanki krst in trupel pa so na zraku takoj razpadli in sprhneli. Oo. frančiškani so ugotovili, da so to najbrž stare grobnice avguštincev, ki so imeli pred frančiškani tu svoj samostan in cerkev.
1 Izlet društva »Pravnik«. Društvo Pravnik priredi svoj vsakoletni izlet v nedeljo 6. junija in sicer iz Zidanega mosta čez Širje, Lukovico v Rimske toplice, kjer bo skupno kosilo. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8, prihod v Zidani most ob 9.25, kjer se pridružijo izletniki iz drugih smeri. Izielniki -iz
Ljubljane naj prijavijo svojo udeležbo pri vratarju sodne palače, iz drugih krajev pismeno na s. o. s. Orožna Franca, Sodna palača v Ljubljani.
1 V novo preurejeni restavraciji Lloyd izborna domača in dunajska kuhinja. Priporoča se za obilen obisk.
1 Spremembe posesti. Zadnje dni so bile v ljubljanski zemljiški knjigi izvršene nekatere večje transakcije. Vrtnar in posestnik St. Šimenc je prodal Franu Kunovarju ml. kamnoseškemu mojstru pri Sv. Križu večji zemljiški kompleks v izmeri 3615 m5, ležeč v k. o. Stožice za 294.000 Din. — Aljaževi cesti št. 8 stanujoča Fani Plantarlč je prodal a Anici Cirmanovi, soprogi ključavničarskega mojstra v Drenikovi ulici št. 36, 2 parceli v Spodnji Šiški v izmeri 405 m2 za 160.000 Din. - Krenn Marija, soproga uradnika K1D v pok. in hčerka ndl. Grizelda sta kupili od Josipa Ivanca vilo št. 18 Cesta v Rožno dolino za 304.200 Din.
1 Bufet »Rio« postreže z najokusnejšo črno in belo kavo. Skodelica 2 Din.
I Angela Mikuš in ne Jereb. »Ponedeljski Slovenec« je poročal o umoru in samomoru mlade dvojice na Gradu. V tem poročilu je bila ustreljena ženska navedena z imenom Angela Jereb. V resnici pa se ta piše Angela Mikuš. Pomota je nastala radi tega, ker je pokojnica pustila neko sporočilo, naslovljeno na njeno mater, ki se piše Angela Jereb. Pokojnica je bila stara 23 let, doma je z Vrhnike, njena mati pa stanuje v Kresniških Poljanah. Iz pisem, ki sta jih oba zapustila, je razvidno, da sta šla pokojni Miha Kokalj in Angela Mikuševa prostovoljno v smrt zaradi nesrečnih okolnosti v njuni ljubezni.
Celje
c Legija koroških borcev. Ustanovni občni
zbor krajevne organizacije za Celje so bo vršil dne 30. maja t. i. ob pol 10 v restavracijskih prostorih ^Narodnega doma«: v Celju. K udeležbi so vabljeni razen članov legije vsi nekdanji bojevniki s koroške fronte.
c šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo v sredo in četrtek, dne 19. in 20. t. m., obakrat ob 7, ter v petek, 21. t. m., ob 8 uri. Del sporeda bo posvečen spominu pok. skladatelju E. Adamiču. Vstop le proti sporedu.
c Smrtna kosa. V celjski bolnišnici so umrli: Franc Novak, 44 letni posestnik iz Zgornjih Selc pri Ponikvi, Ivan Zalezina, 07 letni delavec iz Dola pri Hrastniku, Marija Arlič, 22 letna služkinja brez stalnega bivališča. Za kresijo je umrl 16. maja 72 letni preužitkar Anton Ocvirk. Naj počivajo v miru!
c Mestna občina celjska bo na javni dražbi v torek, 25. maja, oddala košnjo sena in otave na mestnih travnikih pri mestnem pokopališču v Čretu, na Sp. Lanovžu, pri Seidlovem studencu in na bivšem Rajerjevem jiosestvu. Z licitacijo se prične ob 8 zjutraj na travniku pri mestnem I>okopališču, ob pol 10 pri Seidlovem studencu in na bivšem Rajerjevem posestvu, ob pol 12 pa na Sp. Lanovžu. Dražitelji morajo ponudene vsote plačati takoj ob dražbi, ki je za mestno občino obvezna šele s potrditvijo po mestnem svetu.
c Mestno županstvo namerava nabaviti 7 do 9 novih krojev za moštvo mestnega pogrebnega zavoda ter enako število klobukov francoske oblike. Podrobnejša pojasnila se dobe pri vodji mestnega pogrebnega zavoda.
c Kino Metropol. Danes ob 10.15, 18.15, 20 30 »Romeo in Julija«.
Kamnik
Evharislični križ zopet postavljen. Na binkoštno nedeljo jKjpoldnc okrog pol 5 so se zbirale množice vernikov pred župno cerkvijo na butni, da se udeležijo sjjravne pobožnosti na Malem gradu, kjer so v nadomestilo prejšnjega evha-rističnega križa, katerega so v noči na četrtek 13. maja podrli še neznani zločinci, (»stavili zasilen križ. Ob petih je krenila nepregledna procesna na Mali grad. lam so bile pete litanije pri oltarju sv. Roka, pri katerih je vsa množica navdušeno odpevala. Po litanijah je duhovščina krenila na razvaline gradu, kjer ob številni asistenci g. kanonik Rihar blagoslovil novi križ, katerega so deklice okrasile in obsule s cvetlicami. Nad dva tisoč vernikov 6e je medtem zbralo na prostoru pred razvalinami gradu, kjer je g. dr. Vilko Fajdiga imel pomemben govor, v katerem je orisal |xilen evharističnega kriza in spodbujal vernike k dosledni borbi proti sili brezbožnikov in sovražnikov vsega, kar je katoliškega. Po govoru je iz
§rl vernikov zaorila mogočna pesem »Povsod oga« in »Kraljevo znamenje križ stoj«.
Vojnik
»Slehernika« bodo igrali farni igralci v soboto 22. maja ob 8 zvečer pred vhodom farne cerkve. V nedeljo ob isti uri bodo to duhovno igro ponovili. Pred igro bo v cerkvi govor z vsebino: Marija v naši smrtni uri. Za to farno prireditev je med ljudmi veliko zanimanja. Ako bo deževalo v soboto, bo prireditev teden dni po-zneje.
KANIBAL je najraje pečenko raziskovalca Afrike; ako mu prija, dober teki
Naša najljubša jed sc
BONBONI
Bodi kjerkoli
povsodi!
Dečji dan v Ponikvah
Na binkoštno nedeljo je bil v Ponikvah pri Dobrem polju prav slovesno opravljen dečji dan, ki ga je priredil Zdravstveni dom v Ponikvah. Zdravstveni dom je last Zdravstvene zadruge, ki je edina te vrste v Sloveniji. Zadruga je za širšo in bližnjo okolico velikanske koristi in omogoča dolenjskemu kmetu ceneno zdravljenje. Nepregledno pa so zasluge Doma, ki si jih bo mogel pridobili ob pospeševanju higijenc v kmečkih domovih.
Temu velikemu namenu je služila deloma prireditev dečjega dneva, ki jo združila pred Domom nad 250 mater s svojimi otroki. Pred pročeljem velike hiralnice, ki stoji ob Zdravstvenem domu, je bil postavljen oltar, pred katerim je opravil hišni duhovnik zavetišča g. Noč šmarnice, nakar je bila opravljena še posvetitev otrok Mariji. Za tem so zavile matere z otroki v dolgem sprevodu okrog velikega vrta Zdravstvenega doma in šle mimo zdravniške komisije, ki je z veliko jKihvalt priznala materam skrbnost, s katero goje in ne gujejo svoje otroke. Sledila je priznanja vredna obdaritev mater, kjer je sleherna družina prejela lep zavoj. Zdravstveni dom se je na ta način oddolžil požrtvovalnim materam ter jim razdelil v zavojih nad 50 kg mila, nad 25 kg testenin, 25 kg žitne kave, veliko število pleničk, steklenic za mleko, dudk in drugih otroških potrebščin. Otroci so bili nato pogoščeni s pecivom in inalinovcem. Vso prireditev sta vodila šef Zdravstvenega doma dr. Herfort in župnik Mrkun, ki ima glavne zasluge, da je zrastel v Ponikvah veličastni Zdravstveni dom, ki bi bil lahko ponos vsaki še tako bogati občini. Zdravstveni dom ima že sedaj splošno ambulanto, zobni ambulatorij, dečji dispanzer in j)osvetovalnico za matere. Z junijem pa bo odprt še dispanzer za pljučnobolne. Prepričani smo, da bo tudi v bodoče v Zdravstvenem domu, ki je postavljen iz sredstev ljudstva, našla vsa bližnja in daljnja okolica najboljšo šolo higijene in doni zdravja.
Tragična nesreča
15-letni fant ustrelil svojega 13-letnega brata Maribor, 18. maja.
Iz Zgornje Velke nam poročajo o nesreči, ki jo je j>ovzročila otroška neprevidnost. Pri posestniku \Veinhandlu, ki ima hišo tik avstrijske meje, sta bila v ponedeljek popoldne v sobi sama domača sinova 15-letni Friderik in 13-letni Anton. Friderik Weinhandel je hotel vzeti iz omare svoj suknjič. V tej omari pa je imel oče shranjeno svojo lovsko puško, ki jo bila nabita. Ko je mladi;Friderik zapazil puško, jo je vzel iz omare ter-so igral z njo. Fant ni vedel, da je orožje nabito, na je za šalo pomoril proti svojemu 13-lotnomu bratcu Antonu. Potegnil je za petelina in v tistem hipu je odjeknil v sobi strel, mali Anton pa se je zdru-dil na tla. Strel je privabil v 6obo domače, katerim se je nudil strahovit prizor. Mali Anton je ležnl na tleh v krvi, poleg njega pa je klečal njegov brat Friderik ter so tresel in klical bratca. Antona so takoj prepeljali v bolnišnico.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
prij>oroča sledeče novosti: Altman: Zeit fiir Gott. V oni Leben und Wirken des dreieinigen Gottcs in uns. Strnili 214, vez., 58 Din. Bitler-Mathias: Heilige Schollo. Hauernpredigten. Strani 285, nevez., 42 Din. Feckes: Die Hnrmonic dos Seins. Ein Blick in das metaphysischo VVcltgebliudo des Thomas von Aquin niittcls seiner Seinsstufen. 192 strani, vez., 55 Din. Herzog: Herrlichkeit Gottcs. Grundgedanken kathol. FrOmmigkeit. 270 strani, vez., 51 Din. IlOck: I)enn Dein ist das Keich. Sieben Rufo in dio Zeit 187 strani, vez., 46 Din. Klimsch: Leben dio Toten? Sind Verstorber.e zu-riickgekommen? 339 strani, nevez., 45 Din. K6-sters: Unser Christus Glaube. Das Ileilandsbild der kutholisehen Theologie. 5140 str., vez. 78 Din. Piopor: Traktat ilber die Klugkeit. 98 strani, vez., 30 Din. Scharp: Wio die Kircho regiert wird. 88 strani, nevez., 32 Din. Vries: Deuken nnd Scin. Ein Aufbau der Erkenntnistheorie. 304 str., vez., 68 Din. VVenner: Kirchliche Elieprozessordnung! 152 strani, nevez., 24 Din.
Najprej ženo, potem sebe, svaka pa je nevarno ranil
Strašna družinska žaloigra v Topolah pri Mengšu
Mengeš, dne 18. maja.
Nocoj se jc v Topolah pri Mengšu odigrala krvava družinska žaloigra, katere vest sc je raznesla z bliskovito naglico po okolici. V Topolah pri Mengšu je stanoval v hiši, ki jo jc gradil skupno s svojim bratom Peter Zamik, delavec pri Dukiču v Ljubljani. Z bratom sta imela ločeni stanovanji in ločena vhoda in kljub temu, da hiša šc ni bila popolnoma dograjena, sta že stanovala v njej. Ob 7 zvečer se je pripeljal Peter Zarnik domov k svoji ženi, pri kateri je bil tudi njegov svak. V začetku so se ob večerji mirno pogovarjali, nato pa so sc najbrž radi družinskih razmer začeli prepirati, beseda je dala besedo in končno je mož v jezi skoraj ponorel. Potegnil je revolver in oddal na svojega svaka Drolca Franca tri strele. Dva od strelov sta Drolca zadela, vendar se je posrečilo Drolcu, da je ubežal iz smrtne nevarnosti na ta način, da je skočil skozi okno in bežal nato šc kakih 100 in naprej po polju. Tam sc je ob cesti zgrudil. Zarnik je stekel iz hiše za njim. vendar ga je zgrešil in se obrnil zopet nazaj proti hiši, kjer je stala na pragu vsa preplašena žena in klicala na pomoč. Ko jc prišel do nje, je brez be-
sede dvignil revolver in oddal še na njo dva strela. Žena se je nato opotekla in padla na tla. Takoj za tem pa se je najbrž osvestil in spoznal, kaj je storil ter ustrelil šc samega sebe. Nekako 15 korakov od hiše se je zgrudil in izdihnil. Žena Ste-'a"'Ja je dobila en strel v srce in je po kratkih zdihljajih izdihnila in prav »tako nesrečni delavec, ki ga je smrtonosna krogla zadela v glavo. — Od družine sta ostala živa le oba otroka. 5 mesečna Štefanija in 31eina Jožefa. Na kraj strašnega dejanja so kmalu prišli orožniki iz Mengša pod vodstvom komandirja šetine, vendar niso mogli nič več pomagati. Le hudo ranjenega Drolca Frana so spravili s tovornim avtomobilom Kan-čeve tovarne v Mengšu do Mengša, odkoder so poklicali reševalni avto. ki je težko ranjenega Drolca odpeljal v bolnišnico Kljub operaciji se ranjeni Drolc bori s smrtjo, ker je dobil strel v trebuh in jetra. Pri mrtvem Zamiku so našli še 21 revolverskih nabojev. Kako je prišlo do nesreče, bo v vseh potankostih ugotovila sodna komisija, ki bo v sredo zjutraj pregledala dejanski stan in zaslišala vse, ki so kaorkoli bili priča krvavega dogodka.