ŠT. 19 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniski obcan LETO XXV. KAMNIK, 9. DECEMBRA 1985 • Komite OK ZKS o planskih dokumentih Planirati na podlagi ocene dosedanjega razvoja • Š prbgramsko-volilne seje OK SZDL Izvoljeno novo vodstvo Komite občinskc konference ZKS je zadnjo novembrsko sejo posveti! razpravi o osnutkih planskih aktov naše občine za prihodnje srednjeročno obdobje ■n za leto 1986. Memli so, da bi morala biti podlaga za načrtova-nje v prihodnje tuđi ocena razvoja naše občine v srednjeroč-nem obdobju, ki se sedaj izteka. Te analize namreč predlagatelji srednjeročnega plana še nišo iz-delali. Ugotovili so tuđi, da sta resolucija za leto 1986 in osnu-tek srednjeročnega plana med seboj neusklajena, zlasti v pogledu financiranja naložb s kra-jevnim samoprispevkom, sistem-kih virov za financiranje nalog na Veliki planini itd. Bolj realno bi bilo treba pred-videvati tuđi rast družbenega Proizvoda, saj predviđene 3,6% rasti v naslednjem srednjeroč-nem obdobju ne borno mogli doseći brez večje rasti v industriji. Skupno porabo bo treba bolj uskladiti z možnostmi saj je nerealno pričakovati, da bo lahko rasla za 2% hitreje kot družbeni proizvod. Komite je bil mnenja, da bi bilo treba delegatom dati tuđi "»formacijo o poteku usklajeva-nja planov v okviru ljubljanske fegije in opozoriti na eventualne neusklajene usmeritve. Ponovno bo treba preveriti, na kakšni podlagi se prihodnje leto predvi-deva bistveno višji porast družbenega proizvoda od rasti v obdobju 1981-1985, ker ni predviđenih posebnih premikov v produktivnosti dela, boljši kadrovski sestavi in produktivnejšem Saposlovanju. Delež investicij v družbenem proizvodu pa naj bi se prihodnje 'eto ćelo zmanjšal. V resoluciji bi bilo treba dati Već poudarka povećanju izvoza, zlasti v tistih OZD, ki sedaj izva-žajo le majhen delež svoje proizvodnje. Pri uvozu bi bilo treba posvetiti več pozornosti uvozu opre- me, katere delež v skupnem uvozu je predviđen le s 6%. Tako usmeritev nujno narekuje iz-trošenost opreme v naši industriji. Glede predvidenega združeva-nja sredstev prek komunalno cestne in telesnokulturne skup-nosti pa se bo treba opredeliti, ali bodo za visino teh sredstev zmanjšana sredstva ostalih SIS ali pa se bo moral delež skupne porabe v družbenem proizvodu povećati. Osnutek resolucije za leto 1986 bi se moral tuđi bolj po-glpbljeno lotiti nadaljnjih mož-nosti za sofinanciranje določenih nalog v družbenih dejavnostih (zdravstvo, šolstvo) iz krajevne-ga samoprispevka. V resolueiji namreč ostaja odprto vprašanje, kako borno v prihodnje financirali gradnjo zdravstvenega doma in programov krajevnih skupnosti. Člani komiteja so ob obravna-vi poročila o gradnji I. A faze in programu I. B in II. faze gradnje zdravstvenega doma, smatrali, da je prekoračitev predračunske vrednosti tuđi posledica komunalno ne dovolj opremljenega zamljišča in nepopolnega projekta. Glede na tako visoke stroške ogrevanja prek toplovodnega omrežja, ki so posledica soraz-merno velikih izgub glede na po-rabljeno energijo, bi bilo treba doseći, da se na to omrežje čim-prej priključijo tuđi ostali porab-niki, ki so bili prvotno predviđeni. Glede nadaljnje gradnje je komite menil, da je treba to nalogo opredeliti v resoluciji za leto 1986 in pripraviti predlog, kako zbrati polovico denarja za dogra-ditev zdravstvenega doma. Drugo polovico pa naj bi prispevala medobčinska zdravstvena skup-nost. Glede poroćila o uresnićeva-nju usmeritev o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti, ki je bilo v upravnih organih priprav- ljeno za sejo obćinske skupščine, je komite ocenil, da je preveč splošno in da ne odraza dovolj dejanskega stanja v naših krajevnih skupnostih. F. S. Socialistična /veza se je v pre-icklem mandatiiem obdobju sre-čevalsi in spopadala z vrsto družbenih in ekonomskih problemskih sklopov. Pri uresnićevanju družbeno-nadzorne vloge na području ekonomskih, odnosov se je aktivno vključevala v sprem-Ijanje in izpolnjevanje z resolu-rijo opredeljenih planskih ciljev, uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in v tem kontekstu uveljavljanja položaja delavca. V letošnjem letu pa je bilo največ aktivnosti osredotočenih v pripravo dolgoročnih in sred-njeročnih planskih dokumentov in v ta namen organiziramo sekcije po raznih področjih delova-nja. Ko je obćinska konferenca na svoji volilno-programski seji ugotavljala in analizirala delo so-cialistične zveze, je bilo ugotov-ljeno, da so se sekcije kot najšir-ša in najbolj demokratična oblika delovanja in možnosti za vključevanje najširših množic sicer uveljavile, vendar mora biti njihova vloga in namen še izrazi-teje poudarjena v smislu večje prodornosti in oblikovanja sta-lišč, ki bi pomenila skupni dogovor za akcijo vseh, ki so za posa-mezno področje tako strokovno kot politično zainteresirani. Na konferenci je bilo moćno po-udarjeno, da nas trenutna druž-bena in ekonomska situacija ne srne siliti v malodušje in morajo biti planski dolumenti, ki se pri-pravljajo in sprejemajo na vsch nivojih od krajevne skupnosti, organizacije združenega dela do občine in širših družbeno političnih skupnosti, pređvsem odsev realnih možnosti razvoja posa-mezne sredine in pa nakazova-nja perspektiv. Še vedno namreč obstaja mnogo rezerv v korišče-nju delovnega časa, organizaciji dela, racionalnejši uporabi sredstev ipd. V okviru delovanja v politič-nem sistemu pa je socialisticna V razpravo o delu sodalistične zveze se je vključil tuđi delegat KO SZDL Perovo MIRO KASTELIC in konferenco seznanil z nekaj najpomembnejsimi problemi na področju samoupravnega delovanja krajevne skupnosti. Aktualno upozorilo delegata, ki ne srne ostati brez odgovora Ob koncu leta, še posebej pa ta čas, ko smo pred zaključkom tretjega mandatnega obdobja, odkar je bil leta 1974 z ustavo vpeljan delegatski sistem v naše skupščine, delamo obsežne analize in poročila, ki pogosto po-navljajo že večkrat zapisane ugotovitve. V glavnem ugotavljamo, da se stanje v delovanju delegatskega sistema ni kaj dosti spremenilo. Ne ugotovimo pa, kje so vzroki, da že večkrat zapisanih slabosti in ovir za uspešnejše delo dele-gatov in delegacij nismo odpra-vili. Morda bi bilo le bolje, če ' stvar ne bi preveč. posploševali, pač pa dali pod lupo delo dolo-čenega zbora ali akupščine, delo posamezne delegacije in podobno. Še več, morda bi imeli več uspeha, če bi analizirali ćelo uspešnost in neuspešnost posamezne seje, zlasti, kadar gre za seje, na katerih.se odloča o po-membnih, bistvenih zadevah, ki se tičejo našega življenja, dela, gospodarjenja. Ena takih sej je bila prav gotovo 38. seja zbora združenega dela občinske skupščine, ki je bila 30. oktobra 1985. Na dnev-nem redu.je bilo kar 22, večino-ma zelo pomembnih točk: od osnutka občinskega statuta, poro-čil o razmerah v Rudniku kaolina in kalcija, v SKG, v Gradite- lju in v Komunalnem podjetju, pa do odlokov s področja davčne politike in urejanja prostora. Od 60 delegatov tega zbora se je seje udeležilo 39 delegatov, neopravičeno je izostalo kar 17 delegatov iz OZD, med njimi tuđi Graditeljev delegat, čeprav naj bi na seji govorili tuđi o pro-blemih v tej delovni organizaciji. Pričakovati je bilo, da bodo zaradi pomembnih zadev, ki jih je zbor imel na dnevnem redu, stekle živahne razprave delegatov s predlogi, kako resiti števil-ne probleme in težave, ki ta čas tarejo nekatere detovne organizacije. Vendar ni bilo tako. Delegati so bili tiho. Tuđi delegati iz tistih delovnih organizacij, katerih razmere naj bi zbori obravnava-li. Poslušali so uvodne obrazloži-tve in pisne pripombe, ki so jih dale delegacije Svilanita, Tkana in KIK-a. Zadnji dve je moral prebrati delegatom predsednik zbora. Delegati so torej za vseh 22 točk molče dvigali roke. Vendar pa se je tik pred koncem seje v točki - pobude, predlogi in vprašanje delegatov - pokazalo, da vsi delegati le nišo zadovoljni s takim potekom seje. Oglasil se je Boris Krapež - delegat Svilanita, ki je najprej de-jal, da njihova delegacija od SKG ni dobila' ustreznega odgo- vora, od Graditelja pa sploh nih-če ni odgovoril. Nato pa je poudaril: »Delegati so z vsem zadovoljni zato, da je seje čimprej konec (seja je trajala dobro uro in pol)! Gradiva so preobširna, delegati jih zato ne preberejo. Gradivo je napisano tako, da veš samo, kaj bo od danes naprej. Nihče ne predstavi preprosto in razumljivo delegatom, v čem je bistvo spremem-be. Seje so največkrat mirne zaradi tega, ker problematike ne obvladamo, nihče pa je ne predstavi tako, da bi jo spoznali. Odgovori, ki jih dobimo na vpraša-tija so največkrat pavšalni, nekvalitetni, netočni ter velikokrat tuđi neresnični. Če nismo oseb-no prizadeti, nam je vsak odgovor zadovoljiv.« (skrajšani zapisnik 38. seje ZZD - Delcgatsko glasilo Št. 9). Nad temi besedami delegata iz Svilanita se vsekakor velja zamisliti, vsekakor pa ni mogoče iti molče mimo njih v času, ko evidentiramo možne kandidate za novo mandatno obdobje. Če se ne borno resno lotili odprave vzrokov za tako stanje, potem se borno s takimi sejami še srečeva-li. Lotiti pa se jih bo treba tako v temeljnih delegacijah in njihovih okoljih, kot v organih, ki so odgovorni za pripravo gradiv in sklicevanje sej zborov. F. SVETELJ 'RUDI PFAJFAR, novoizvoljc-ni sekretar OK SZDL Kamnik. tzveza v glavnem delovala na področju priprav na skupščinske volitve v letu 1986. Pri pripravah na to pa je bilo moč s pridom uporabljati izkušnje prejšnjih skupščinskih volitev in delnih volitev v letu 1984. Pređvsem je bil največji poudarek dan demokratičnosti, javnosti in širini vođenja postopkov evidentiranja, zato je bilo skupno stališče konference tuđi to, da bi bilo vsa-kršno kritiziranje vođenja po-stopka evidentiranja le poskus rušenja priprav na volitve in ne-upravičene kritike vsem aktivi- DAVORIN GREGORIČ ob so-glasni izvolitvi za predsednika OK SZDL. stom SZDL in sindikata, ki so v teh aktivnostih sodelovali. V uveljavljanju socialistične zveze kot fronte vseh subjektivnih sil pa so mnogo prispevale tuđi druge družbenopolitične organizacije, ki so včasih sicer še vedno vodile samostojne akcije, vendar je bila vedno bolj prisot-na težnja, želja in potreba po de-janskem skupnem usklajevanju in vođenju družbenopolitičnih akcij. Na konferenci je bilo od-prtih vrsto drugih, pa zato nič manj perečih vprašanj z raznih področij delovanja, ki jih vodi ali usklajuje socialisticna zveza, i kot so varstvo okolja, stanovanj-;ska problematika, zagotavljanje 'pogojev za delo mladinskih or-ganizacij v občini, problematika delovanja krajevnih skupnosti glede na njihovo specifičnost (število prebivalcev, razvejenost samouprave, območna razpro-stranjenost ipd.) Pređvsem pri krajevnih skupnostih je bilo po-udarjeno, da se mora delu krajevnih skupnosti dati večji poudarek in pomoč tako v politič-nem kot strokovnem smislu. Gre za to, da morajo krajevne skupnosti bolj razviti razne oblike notranje samouprave (hišni sveti, ulični, vaški odbori ipd.). Strokovna pomoč bi jim bile strokovne podlage, saj so ZS v glavnem prepuščene same sebi in iznajdljivostim predsednikov KS ali drugih aktivistov. Ravno zaradi vseh široko in vsebinsko odprtih vprašanj je konferenca zadolžila predsedstvo, da vse te sugestije oblikuje in jih strni v program dela za naslednje obdobje, pređvsem v smislu Že več-jega uveljavljanja socialistične zveza in vseh frontnih deldv, ki delujejo znotraj nje in odpravlja-nja sedanjih slabosti. Na koncu je konferenca so-glasno razrešila dosedanje vodstvo OK SZDL in izvolila nove-ga in sicer: - predsednik OK SZDL: DA-VORIN GREGORIČ - podpredsedika OK SZDL: JOŽE MUHVIČ, ANTON FIŠER, - sekretar OK SZDL: RUDI PFAJFAR im jim zaželela pri delu čimvečjo uspešnost in zagotovila pomoč pri uveljavljanju in uresničeva-nju njene družbeno-nadzorne vloge. m. J. Na proslavi je o pomenu praznika spregovoril slavnostni govornik predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic. Praznik, ki ga rojeva vsak delovni dan Ob našem prazniku, Dnevu republike, smo se vsi delovni Ijuđje in občani Kamnika pridružili števiinim slovesnostim in prainovanjem, ki so se zvrstile širom Jugoslavije, pa luđi zunaj meja naše domovine so ga prazno*uli Jugoslovani. Čeprav so praznične prireditve v svojih sredinah pripravile številne delovne organizacije, krajevne skupnosti, sole, organizacije in ustanove v občini, smo spominu na avnojske odločitve in zaveži o njihovem uresničevanju v današnjem času, namenili posebno mesto na osrednji občinski proslavi ob Dnevu republike, v sredo 27. novembra 1985. V uvodnem delu smo prisluhnili slavnostnim besedam predsednika Skupščine občine Kamnik Antona Ipavica. »Svoboda ni prišla sama, ni bila podarjena, ne kupljena - rodila se je iz neskončne vere, klene odločnosti in trdega, krvavega boja«. Tako je moč na kratko strniti izpovedi v besedni in glasbcni podobi, ki so nam jih podali pevci Moškega pevskega zbora DUD Solidarnost Kamnik pod vodstvom prof. Ivice Kopaš in člani Pihalnega orkestra DKD Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom Emila Spruka. VERA MEJAČ KAMNIŠKI OBČAN / 9. DECEMBRA 1985 S seje družhenopolitičnega zbora Na povezovalni cesti z operativnimi deli prehitevajo zakonska določila Po prvoinem samoupravnom sporazumu o združevanju sred-stev za gradnjo povezovalrie ulice naj bi vsak zaposleni v naši občini združii stari milijun dinar-jev. Zaradi dodatnih dcl (podho-