Vprašanja in odgovori. Vprašanje 27. Kako dolgo naj sesajo teleta, katera bodo za rejo, in kakšna krma jim najbolj pristuje, kadar so odstavljena. (U. W. na Zalemlogu.) Odgovor: Ako hočete zrediti tele za vola, tedaj zadostuje, da sesa kakih 6 do 8 tednov. Ako pa hočete porabiti mlado za pleme, tedaj naj sesa 3 mesece, in če mogoče, tudi delj. Odstavljajte pa počasi. Od začetka naj dobiva tele z vodo pomešanega mleka, kateremu pridevajte po nekoliko otrobi. Vrhu tega pa privajajte tele senu ali sploh suhi krmi. Prvo leto naj dobiva krepke in bolj suhe krme, mešane toliko s senom ali slamo, da je želodec poln. Vodena krma škoduje mladi živini, ker slabi prebavila in sploh ves život. Najbolje nam uspeva mlado govedo ob kuhanem ječmenu ali ovsu, katerega mu }mi pameti dajajmo poleg rezanice in sena. Vprašanje 28. Blagovolite mi naznaniti, kje bi dobil najboljših sadnih dreves, in katere vrste jabolk in hrušek priporočate za naš gorski kraj? (A. S. v Bolci.) Odgovor: Pravilno vzgojenih jablani ia hrušek do-boste, aso jih nima oskrbnik Stiegler v St. Petru pri Gorici, še najboljših pri Kienert & Geiger-ji v Gradci. - 106 Bliže vas ne vemo za drugo zanesljivo tvrdko. V Gradci so drevesa po 50 do 60 kr. Jeseni prihodnjega leta bodete mogli dobiti drevja tudi pri naši družbi v Ljubljani, in sicer najdraže po 30 kr. drevesce. Katere vrste so za vaš kraj najboljše? Na to je težko odgovoriti, saj niti ne poznamo vaše zemlje. Najboljše jabolčne vrste, ki uspevajo povsod na vsaki zemlji in na vsaki legi, so: Angleška zimska zlata parmena, velika kaselska rejneta. izvrstno jabolko je čebular ali hlebčar (nemški rother Stettiner), a rodi le v globoki in rodovitni zemlji. Na Kranjskem uspeva povsod dobro mašanckar, ravno tako tofelj. Izmed hrušek je omeniti raznih moštnic, postrvenk, koperčaric itd. Glede vrst velja le izkušnja. V Ljubljani bodemo letos napravil sadno razstavo samo zato, da spoznamo, kako ravnajmo v prihodnje glede sadnih vrst. Vprašanje 29. V neki starejši pratiki sem bral, da izdeluje ne*d Miha Lakota na Dovjem napravo, s katero more en človek goniti mlatilnico, ki jo drugače morajo štirje možje. Kaj je s to rečjo? (Fr. G. v Višnji vasi.) Odgovor: Dotičaa naprava nam je dobro znana, saj je njen model pri kmetijski družbi v Ljubljani. Naprava pa nima nobene vrednosti, ter je še nihče ni rabil, tudi Miha Lakota sam ne. Vprašanje 30. V našem kraji bolehajo sedaj zelo konji za boleznijo, ki jo imenujemo grče. Kaj je vzrok tej bolezni, in kako zdraviti od nje? (J. P. v Bledu.) Odgovor: Ker niste natančno popisali bolezni, in ker ne vemo, katero bolezen imenujete grče, zato ne moremo odgovoriti na to vprašanje. _ 107