284. številki. Ljubljana, v ponedeljek 12. decembra 1898. XXXI. leto. Izhaja vsak dan **e*er, izimli nedelje in praznik«, ter Telja po poŠti prejeman va a v s t r o - o ge rak • dežele za vse leto 10 gld, za pol leta H gtdL za četrt leta 4 gld., za jeden BM1C i gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto KI gld., za četrt leta '6 gld. 30 kr , za jeden rtespc 1 gld. tO kr. Za poBiljai je na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po HO kr. ca č>trt leta. — Za t nje deJel* toliko več, kolikor poštnina masa. — Na naročje, brez istodulme vpi.Siljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje se od Itiriatopna petit-vrzte po H kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po t kr. ce se dvakrat, in po 4 kr. Ae se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi Be ne vračajo — Uredniatvo in uprav ni 5tvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »t-.ari. Telefon *t. Goriška abstinenca „Soča" je končala svoje članke o abstinenci slovenskih deželnih poslancev goriških, čitali smo jih pazljivo, uvaževali vsak argument, kateri je navedla, a priznati moramo, da njena izvajanja niso cisto nič omajala našega prepričanja. Slsj kakor prej je nase mnenje, da je absttnenčna politika na* paka, in da store slovenski poslanci najbolje, ako se vrnejo v deželni zbor, se predno provzroči abstinenca na Goriškem tiste posledice, katere je pro-vzročila se povsod. Ne dvomimo ni najmanj, da je jedini smoter goriških poslancev, koristiti z abstinenco niši narodni stvari. Smatramo jih za vsega spoštovanj*« in zaupanja vredne, poltene narodne zastopnike, in to S[ oznanja nam je bilo vodilo pri celi naši akciji za regulacijo učiteljskih plač in za povrnitev poslancev v deželni zbor. C > se nam je podtikalo, da bujskamo proti njim, preti njihovim osebam, je to prav tako velika hudobnost, kakor očitanja, da smo se prodali Lahom in vladi, in da cinično preziramo narodovo [oloienje na Primorskem. Proti osebam poslancev nismo zapisali noben s vrat«, potegovali smo se samo za to, da v dveh vprašanjih ust režemo želji velikega dela prebivalstva in mislimo, da je to naša pravica. Poslanci niso tal T§ako kritiko vzvišena bitja To so nam v pre mnogih slučajih pokazali primorski liati, ki so naše poslance vselej prav ostro in čestokrat osebnožaljivo kritikovali in to ne samo pri načelno veznih, vsega naroda dotikajočih se vprašanjih, ampak pri najma lenkostnejših zadevah, dočim mi takim stvarem nismo nikdar odpirali predalov našega lista. In zato ponavljamo danes še jedeukrat, da se nam zdi abstinenca neplodna, in da želimo zajedno s velikim delom slovenskega prebivalstva, naj slovanski poslanci preneso boj za narodove koristi in pravice v goriški deželni parlameut. Povdarjamo izrecno, da naj se vrnejo v de želo i zbor, ne z oljkino vejico v rokah, ampak z bojnim kopjem. Pasivna abstinenca naj se nado me«ti z aktivno opozicijo z najbreeobzirnej^im, naj-ostrejšim bojem v dež. zbora, z bojem v katernai morajo Slovenci zmagovati že vsled tega, ker lahko vsako jim neljubo stvar preprečijo s tem, da narede dež. zbor nesklepčnim. Tudi v prejšnjih zasedanjih so se slovenski poslanci pošteno in z vnemo zavzemali za narodove gospodarske in kulturne pravice, ali , da govorimo popolnoma odkritosrčno, zdi se nam, da so bili premalo agilni. Podali so sicer mars kako interpelacijo in se — kakor je v goriškem deželnem zbora navada — z Italijani tudi za kulisami in v udsekib spoprijemali, toda vse to ni imelo uspeha, ne samo radi tega, ker je italijanska večina brezobzirno odklanjala vse zahteve, ampak tudi zategadelj, ker se vse slovenske akcije niso uprizorile v zbornici sami, v javnih sejah, tako da bi bilo o njih imelo zadnjo sodbo javno mnenje. Vsaka manjšina koccentrnje vse svoje delovanje na javne seje in to bi morali storiti tudi goriški slovenski poslanci, ker le to je pristopno javni kontroli in le to obvaruje vsako stranko nepravične kritike. Tudi naglašanje, da vlada ničesar ne stori, se nam ne zdi zadostno opravičeoje. Koliko npliva ima vlada na Italijane, tega pač ne more nihče reči, V Trstu in v Istri ga nima prav nič in tudi v Gorici ga najbrž nima toliko, da bi se Lahi v svojem boju za nadvlado hoteli nanjo ozirati, moralna podpora vlade bi ne zalegla dosti, tndi če bi je Slovenci postali deležni. Neumljiva pa nam je zahteva, naj stavi vlada razne predloge kakršne si žele Slovenci. V deželnih zborih se vlada le jako redkokdaj oglasi s kakim zakonskim načrtom. Taki predlogi morajo priti ali iz deželnega odbora ali pa iz krogov poslancev. Doslej nismo opazovali, da bi se bili slo* venski poslanci goriški posebno potrudili ■ konkretno formuliranimi, plodono in vlado in to smo opazovali v svoj če s v kranjskem deželnem zboru in tudi drogod. Rekli smo že jedenkrat, da abstinenca ni imela nikdar in nikjer uspeha. To je doživel Rieger, do tega spoznanja so prišli sedaj tcdi slovanski poslanci v Šleziji in se po želji zaupnkov pripravljajo na vrnitev v dež. zbor, dasi razmerje mej njimi in mej nemško stranko nikakor ni tako ugodno, kakor v goriškem dež. zboru mej Slovenci in mej Lahi, in do tega spoznanja pridejo gotovo jedenkrat tudi slovenski poslanci goriški, — da bi tedaj le ne bilo že prepozno ! Tekom zadnjega časa smo dobili mnogo dokazov za to, da želi velik del slovenskega ljudstva, da poslanci opuste abstinenco ki je gotovo najprimitivniji način opozicije in naj jo nadomeste s težavnejđim, a tudi uspešnejšim parlament ar im bojem. Da ljudstvo to res želi, o tem se poslanci lahko hitro prepričajo SkličVjonaj shod zaupnih mož, kakor so to storili šlezijski poslanci te dni in na tem shodu se pokaže, da emo mi bili res tolmači slovenskega ljudstva na Goriškem, da ljudstvo želi, naj poslanci opuste abstinenco. LISTEK.. Slikar. Novela. — Spisal Jubani A bo. Že s prvo sliko je obudil splošno senzacijo. Časopisi, kakor tudi ljudje so ga hvalili. Slika je predoče vala vaško sobo. Na koncu mize je sedel star mož ter plete! mrežo, poteg niega na klopi pa je klečala mlada deklica s knj'go v roki. Skozi prvo okno se je videl gozd jelk v zim ski obleki in skozi drugo okno je sijalo solnce. Na tleh v sobi se je solnčil maček z napol zaprtimi očmi. Obraz starca in plavolasi otrok sta se mu jako dobro posrečila, se je reklo povsod. Tako, popolnoma iz finskega življenja vzeto in tako zdravo Kliko se vidi le malokrat. Posebno Finci so bili navdušeni za umotvor. Prvič je bil umetnik sam Finec, drugič pa je vzel mladi slikar snov iz njihovega vsakdanjega življenja, katerega umetnik, kakor se vidi, res dobro pozna. Povsod se je govorilo o „Pletočem starcu" in fotografije originala so se razširile v vse družinske al burne. »Vaš ,Pletoči starec* je nekaj brilantnega !", tako so ga nagovarjali kamor je pride). wSnov je namreč vzeta iz kulturne zgodovine načeg* naroda". -— aNas li kmalu zopet iznenadite z novim delom v jednakem genru?" — »Kacega starega ribiča —!* — „In kar nam je najbolj ugajalo, je Čistost, nedolžnost vaše umetnosti — vsaka poteza v podobi nosi znak finske priprostosti in v vaši naravi, zdi se nam, je naslikan dan sv. Janeza!" Slikar, lep, postaven mladenič, je bil kmalu npeljan v družbinsko življenje Fincev v Helsingforsu. Hči visocega uradnika, dvornega svetnika, se je zaljubila v njega in on v njo. Zaročila sta se in zaroka je bila naznanjena v listih Stariši neveste, kateri so seveda imeli tudi smisel za umetnost — dvorni svetnik je bil člen umetniškega zavoda, — so bili očarani od bodočega zeta in še celo malo ponosni. Za nepremožnega mladeniča pa so prišli lepi časi. V poletnih mesecih je slikal na posestvu bodočega svojega tasfr ter užival brezskrbno življenje. Kritika pa je trdila, da se njegova umetnost, katera bolj in bolj razmotriva ljudsko življenje, tudi z vsako novo sliko popolnuje. Vse njegove slike predstavljajo vaško naravo in so male in fine, da, še celo idilične. Posrečilo se mu je pridobiti okus občinstva in kmalu je imel celo vrsto posnemaicev. Samo jedna njegovih slik ni zadovoljila niti estetike, niti publikama. Naslikal je namreč morsko obal, na kateri so stale ženske ter čistile perilo. Časopisi pa so pisali nezadovoljne opombe o sliki, ker kolena nek«) perice so bila .preveč visoko* odkrita. .Lahko bi bil pustil koleno pokrito*, je opomnil neki cerkven list ter omenil, da ni v tej realistični sliki ni duha ne sluha več o prejšnji plemeniti in prikupljivi razumnosti umetnika. Slikar ee je nad to kritiko jezil ter bil več dni «j«be volje. Domišljeval si je namreč, da bodo prav to sliko pozdravljali ket velik napredek v njegovi umetnosti. Z*temnelo barvo na rokah, nogah in nanepekritil prsa h ženskih je študiral marljivo ter se tmdil £ velikansko skrbnostjo, da se mu ta telesna barva posreči. Čutil je v sebi, da mora poskušati težje in resnejše naloge in ne čepeti vedno v sam h idilah. Takrat je prosil podporo za umetniško potovanje v Pariz ter jo tudi dobil. A bilo je mnogo takih, ki so javno izrekli, da mu to potovanje ne bo koristilo. BAko le ne izgubiš svojega idejalnega nazi-ranja^, mu js rekel dvorni svetnik ; — »čuvaj se pred velikim uplivom francoskih realistov! Tako resničnega in tako idealnega umotvora kakor je bil tvoj „Pletoči starec", bodeš teško še kdaj naslikal. Osebe, katerih sodbo visoko cenim, so izrekle jednake akrb' in slutnje radi tvojih „peric". — Vender upam, da nas bodeš kmalu oprostil naših slutenj ter osramotil nažo skrb". (Da'je prih.) V l'Juhl tari!, 12. decembra. , Položaj na Ogerskem je tako zamotan, mpglen in negotov, da ne more nihče reči. kakšen bode konec. Pavzo, katero je prinesla odgoditev par- j lamentovega zasedanja, hočejo porabiti za to, da { izdado na volilce mami' ste. ki se razširijo v tisočih in tisočih po vsej deželi. Opozicija agitira na vse kriplje, in kandidatura grofa Traze se baje onemogoči na vsak način. Pristaši in nasprotniki so sicer složni v tem, da priznavajo grofa veliko sposobnost za predsednistvo zbornice, a opozcija smatra kandidaturo njegovo za izzivanje. Poleg 1. podpredsednika odstopi baje tudi II. podpredsednik. Nekateri ogerski listi trdijo, da se m nisteistvo vzlic naporu liberalne stranke nikakor ne vzdrži. Afera Drevfus Picquart. „Agence Havas'-javlja, da se vojno eodišče, ki naj bi imelo obravnavo proti Picqiarta, ne sestane 12. t. m., kakor je bilo spočetka določeno, ampak da se vaa obravnava odgodi dotKj, da s<* dovrši r^vuija Ot-ey-fasove obsodbe. V zborničnih krogih se celo govori, da je vojni minister Frevcmet sklenil sam odločiti, ali naj se P»k% 1« n slem i su i li krogov, 10 decembra. (Malo odgovora gospodu dru A M, piscu „ A po I o g e f i fl n i h pogovorov- v ,Slov. Go-spod ar JO*.) Znani elovenski bognslovec in profesor dr. A. M. v Mariboru je priobčil v „Slov. Gospodarju" pod naslovom „ kaj je katoliška cerkev za človeštvo storila?"* več apolcgetičnih člankov, v katerih «e z veliko vnemo povdarjajo zasluge ka toliske cerkva „za pouk, za napredek, za svetovno prosveto". ( ankom gospoda dra. M. bi se dalo prigovarjati Ih v toliko, da so jednostranski, ker se je g pisfc omejil na taka dejstva, ki ss rrorajo le hvalit'. Ta omejitev je pri katoliškem duhovniku razumi,iva, iz nje pa nikakor ne sledi, da ni v principih katoličanstva ničesar, kar se ne more hvaliti in da se ni v krščanski dobi pod pokroviteljstvom visokih cerkvenih dostojanstvenikov zgodilo ničesar, kar se ne da spraviti v sklad z napredkom ia s svetovno prosveto, če se pod temi lepimi imeni ne skriva kaj posebnega, kar bi se dalo natančneje označiti kot „prava* „ krščanska" prosvota in „pravi" ,. krščanski' napredek. Dandanes smo že daleč od one . naprednjanke ' dobe, ko se je kratko malo za -vračalo in grdilo vse, kar se je rodilo v srednjem veku pod svetovno vlado katoliške cerkve, mej iz obraženci — da izraz rabimo v preguantuem pomenu — ni več takih mogočnih ..ateistov'', ki bi pri vsem, kar nosi priimek ,,krščausko". vihali no sove in se zaničljivo smehljali. Moderno, pozitivi-slično svetovno naziranje nas uči ceniti vsak so-0 jalni ustroj zgodovinski in priznavati njegovo neizogibno potrebo in njegov pimen v gotovi dobi in v gotovih razmerah. JUdi tega moderna znanost ne potrebuje nikakih .,apologij", te so ji popolnoma odveč, ker se vse, kar je bilo in kar je, samo za se, kot tako dovolj, da, najbolje zagovarja, oziroma obsoja. In baš započetniki pozitivizma, katerim ni nič bolj tujega, nego kaki teologično spekulativni sistemi, eo nam naslikali v najživejših barvah veliko kulturno misijo krščanstva in njen pomen za obči razvoj in napredek človeškega rodu. Tem vsestranski objektivnim in pravičnim sodbam mora pritrditi vsakdo, kdor ne vidi v osebi ocenjevateljevi povoda dovolj, da zametuje tudi njegovo sodb}. O. dr. A. M. je imel, če se ne motim, i svojimi članki namen, utrditi naše pobožno slovensko ljudstvo v ljubezni do katoliške cerkve ia do njenih vzvišenih etičn h naukov. Taka namera in tako delo slovenskega duhovnika je hvalevredno, zopet to nimamo n česar. Ne razumimo pa, kako naj se strinja s tako lepo namero ta-le passus: Papeži so pa tudi gmotno vzdrževali mnogoštevilne višje iole, milijone so za nje žrtvovali. Podporo dobivali so revnejši dijaki samo od cerkvenih oblastij. Tudi štipendije, ki vzdržujejo sedaj na tisoče dijakov, so ustanova katoliške cerkve; Robert Sorbon, dvorni kapelan pobožnega francoskega kralja Ludovika IX., je ustanovil prve štipendije za ubožce na pariškem vseučilišču. Diieki naj ne pozabijo, kdo je bil njih prvi dobrotnik!" Ztdnji stavek s klicajem je naj značilnejši Friedrich Jidl pite na str. 337 (II. del) svojega dela: ,,Geschichte dr Etbik in der neueren P ilosopbie" takole: ,,Rligoier Ulaubs und meta-phvsische SpecuUtion hahen ihren vollen nothvvnn-digen Antheil an der Eotwicklung unaeres Ge-schiechts: sie haben dte Sto t-n gebaut, anf vvalchen sich der Tempel des heutigea \V ssens erhebt Absr aas d- m Danke, vvalchen w r ihnea als gesoh cbtlicbeu Machten zollen darf man nicht, w.e der Spirit.ua-lismus wII, geistige VerpHcbtungen fiir die Gegen \vart ableiten.'' Ali ima morebiti gosp. profesor dr A DA. s svojim apelom na dijake, da naj ne pozabijo, kdo jim je ustanovil Štipendije, tndi kake , geistige Verptichtungeuu v mislih? Kaj tacega bi morali tudi brez štipend'j odločno odkloniti, če so pa baš štipendije poglavitni argument za to, da je taka zahteva opravičena, tedaj je to nad vse odi-jozna stvar, ki mora prouzročiti nasprotno od tega, kar si želi gospod pisec in ž njim še marsikdo. In to smo hoteli povedati ! Akademicus. Cesarjeva zahvala. Njegovo ces. in kr apostolsko Veličanstvo je blagovolilo naj milosti veje izdati nastopno svojeročno pismo : Ljubi grof Thnn! Milost Vsemogočnega mi je podelila srečo, da sem doživel petdeseto obletnico tistega dne, ko sam zasedel prestol Svo|ih pradedov. Pobožnega srca sprejemam ta redki dar nebeski, in resno ae oziraje nazaj na dolgo, usodepolno dobo, se zahvaljujem Božji previdnosti, dt je rasla moč in veljava drž ive, da je napredovala blaginja in prosveta Mojih narodov, s čimur si se poplačale skrbi Mojega poklica. Dasi je moral preiti ta spominski dan brez hrupne radosti in brez svečanega sijaja, vender za no ni ost d brez tihegt veselja in čistega zado ščenja Znova sem sprejel neštete dokaze presrčne udanosti. in na novo se je utrdila vez, ki veže Mene in Moj rod nerazdružno z Mojimi narodi. V neštetih dostojnih in gtnljivih izrazih, ki so vzklili naravnost iz svobodne volje ijubeče narodove duše, se je slavil spominski dan v vseh deželah, pred vsem v Mojem ljubljenem glavnem in stolnem mesta Dunaja. Za najlepše čaščenje pa sem čutil, kako krasao se je razodevala dobrodelna ljubezen do bližnjega, najginl]ivejša in Mojemu srcu najdražja je bila uda-nost, da je cedogledna vrsta javnih združeb, zasebnih druščin in posameznikov rahločutno se oziraje na Moje želje in daleJ presegajoč Moje pričakovanje, slavila ta dan s plemenitimi deli dobrotnosti, ki bodo še v dalnji bodočnosti delila siromakom v stiski in sili cbilni blagoslov. Vsem, ki so tako z dejanjem in z besedo, v ljubezni in zvestobi složno delovali, izrekam globoko ginjen Svojo cesarsko zahvalo. Jaz molim k Bjgu Vsemogočnemu, da blagoslovi Moje zveste narode in jih obdari za vso tolažilno ljubezen, s katero so me obdajali v teh daeh svečanega spomina, ia iskreno prosim Boga za milost, da vidim večer Svojega življenja ožarjen z neskaljeno srečo Svojih narodov Naročam Vam, da javno razglasite to Mojo zahvalo. Frano Jožef s. r. Na I) u naju, dne 8. decembra 1898. Tbun s. r. Dnevne vesti, V Ljubljani, 12 decembra. — (Občinski svet) ima v torek, dne 13. dec. ob petih popoludne v mestni dvorani redno sejo. Ko bi se ta dan ne mogle rešiti vse točke dnev nega reda, nadaljevala se bade seja v sredo, dne 14. t m. ob petih popoludne. Dnevni red: I. Pred sedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapis nika zadnje aeje. 111. Finančnega odseka poročila 1. 0 prepustitvi nekoliko mastnega sveta na Barji v svrho melioracijskih poskusov; 2. o namestitvi poljskega Čuvaja v krakovskem in trnovskem logu; 3. o približnem deuarnem uspehu mestne efektne loterije ; 4. o pripoznanju nagrade dvema mestnima slogama ; 5. o škontraciji mestne blagajnice dne 2G. novembra t. I. IV. Finančnega in stavbnega odseka poročilo o vlogi Josipi ne Sela no ve, hišne poaestnice na Staram trgu it. 28 glada odškodnine zaradi zazidane Starinarske staze. V. Stavbnega odseka poročila: 1. O prizivu Ivana Suštaršiča proti naročilu, da ims odstraniti skladišče za smodnik; 2. o prošnji Ivana Godca, za prebivalno ozir. uporabno privoljenja prostorov v njegovi hiši; 3. o stavbnem prostoru za zgradbo spomenika cesarja Franca Jožefa I.; 4. o priziva I lija Predoviča zarad uporaba podstrešnih stanovanj; 5. o podelitvi stavb naga dovoljenja za zgradbo klonice pri mastni elektrarni; 6. o priziva Ivana Globočnika v zadovi oken, pri njegovi tovarni; 7. o Karola Kavška prizivu proti podelitvi stavbnega dovoljenja Avg. Žabkarju na svetu ob Dunajski cesti. VI. Policijskega odseka poročila: 1. o organizatornem statuta za mestno policijsko stražo; 2. o disciplinarnem pravilniku za mastno policijsko stražo ter za mestne policijska agente in delektve; 3. o izvršilnem predpisu, o službeni opravi in nabavi orožja za mestno polic, stražo v Ljubljani po §§ 12. in 13 organi-zatornega statuta; 4. o nasvetu občinskega svet. Jerneja Žitnika, da bi se razdelil trg za živila; 5. o prizivu peterih gostilničarjev v Vodmatu proti odredbi magistrstovi glede dovoljenja plesnih veselic z godbo; 6. o zdravstvenem poročilu za leto 1897. in nasvetu mestnega iizikata glede odredbe babiškega posla; 7. o magistra t o vem nasvetu, da se vpelje kolesarska pristojbina; 8. o prizivu občana A. Uraniča, da bi smeta njegova baraka stati Se tudi prihodnje leto. VII. Vodovodnega direktorija poročilo o proračunu mestnega vodovoda za leto 1899. VIII. Občinskega svetovalca Josipa Kozaka samostalni predlog v zadevi postajališča v zvezi s nakladališčem za živino ob mestni klavnici. IX. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročili: 1. o položitvi varščine za užitninski zakup v tro-letji 1899—1901; 2. o proračunu troškov mestnega užitninskega zakupu v letu 1899. X. Regulačnega odseka poročila o odknpnih ponudbah: 1. Ivana Grobelnika radi sveta, ki ga mestna občina prodaja od Peter Strelovega stavbišča; 2. Ivana Smreka rja, radi hiše št. 6 na Sv. Jakoba trgu ; 3. Marije Torkove, posestuice na Ridockega cesti št 3; 4 Oro-slava Dolenca, posestnika bJša št. 3 na Ž ibjeku; 5. Marije Zetinovichove na Kongresnem trga št. 3; 6. Rozalija Jevnikarjeve na Tržaški cesti; 7. Mat. Paluse dedičev v Stiskih ulicah; 8. Ivana Ahlina in Marjete pl. Farkaseve na Karlovški cesti; 9 Urš. Stupice v Kolodvorskih ulcah radi kupljenega sveta, na katerem je nekdaj stala Mihe Kozaka hiša na Sv. Petra cesti; 10. Ivana Bončarja v Ljubljani na Poljanski cesti hišna št. 22; 11. Vinka Voieviča na Tržaški cesti; 12. Frana Štruklja v Dolgih ulicah. — (Popravek.) K sobotni dnevni vesti „Deželni zbor kranjski* popravljamo, vsled natančnejših pojasnil, došlih nam iz deželnega odbora, da se stvar ni sukala okrog kake vladne ponudbe, in da naše poročilo, da je deželni odbor tako ponudbo odklonil, ni odgovarjalo resnici. Vlada je samo, kakor že nekaj let, sem — opozorila deželni odbor, da naj se izreče, ali želi imeti kratko zasedanje deželnega zbora, ali ne. — tRepertoir slovenak ega gledališča ) Nobena drama v letošnji sezoni se ni igrala tako zaokroženo in vsestranski popolno, kakor izvrstna V. Leonova slika iz življenja, n Orni kanci". Glavne vloge so v rokah g. režiserja I neman a, gospe P o lak o ve, gospe Danilove, g. Deyla, g. Verovšeka in gdč. Ogrinčeve. Pri prvi predstavi je dosegla ta drama najnijajnejši vspeh, nedvomno privabi tudi jutri mnogo narodnega občinstva v hram slovenske Talije. — (Premijera „Sina" ) rodbinske drame v 4 dejanjih, katero je spisal g. Kng. G a n g I, se radi dobrodelnega koncerta, ki se bo vršil v petek, IG. t. m. in pri katerem sodeluje več od-ličnh tujih umetnikov, preloži na torek, 20. t. m. lntendanca hoče, da se vprizori to prelepo izvirno delo g. Gangla kar najpopolnejše, zato se porabi petek za generalno skušnjo nSina*. — (Slovensko gledališče) „LaTraviata" je brezdvomno izmed najorigioalnej4ik najganlji-vejših in najmanj pretiranih oper Verdijevih. „La Traviata" se nam zdi kot velika, pretresujoča, od kritosrčna pesem dveh nesrečno ljubečih src. V nji veje nov, tajni, otožni duh Verdijeve muze, ki je nežne lepote in nežnega značaja. „La Traviata" je opera, ki se z jasno risanimi značaji zunanjega bleska približuje igrokaza. Pred vsem se odlikaje „Traviata" po jednostavnosti, ki se kaže posebno jasno v orkestru, kjer prevladuje v večini kvartet ua lok; več arij se večkrat ponavlja, in pesem se »zvija v kratkih pasažah ter nima onega obsega, ki ga sahteva italijanski slog — Sobotna predstava pa je bila zlasti zanimiva radi nove Violete, katero je pela gdč. Št as t na. Violeta je lepa par i tija, ki si pridobi simpatije vsega občinstva, ako jo izvaja dobra pevka in dobra igralka. Brezskrbnost in dobrosrčnost, Ijnbezen in trpljenje, vdanost in hrepenenje po življenju ter bridka smrt v cvetočih letih — to so konture Violet'nega značaja. In vso to pestrobojnost njegovo je pogodila gdč. S t a-stna v vsakem — t. j. v pevskem in igralskem — ozira tako lepo, tako izborno, da ji moramo prav iskreno čestitati ter za ta nje obili tr d, ki ga je imela z naštudiranjem svoje velike vloge, še posebe pohvaliti. Če pomislimo, da je v tej vlogi nastopila gdč. Stastna v soboto prvikrat in to kot začet niča, moramo se naravnost čuditi, da je dosegla tako vsestranski, tako popolen uspeh. Pela je jako korekno in v čistem soglasju z orkestrom, glas ji je zvenel močno in jasno zlasti v višjih tonih, milo in mehko v pianu in pianissimu. V srednji legi ji glas ni tako simpatičen nego v visini A tudi to rahlo nadahlost bo opilila pndno in vztrajno šolanje. Gdč. Slastna nam je ugajala vseskozi, a kar presenetila nt* je v zadnjem dejanju v prizoru, ko umira. Nji igra je bila tako realmtiška, kakor da je rutinirana, izkušena igralka. Skratka: Violeta znači velik napredek in lepo bodočnoat gdč. Štastne. Omenimo naj če to, da je imfla gdč. Štaatna jako lepe in ukusne toalete in da jo je občinstvo prav srčno aklamovalo s priznalnim in pohvalnim ploskanjem. G. Ras kovic je rešil lepo ulogo Alfreda izborno ter je i il tako v momentih nežne, presrčne ljubezni kakor v hipih jeze in maščevalnosti ter v trenutku največjega dušnega gorja toli izvrsten in v glasu realistiški, da smo bili preverjeni kako sam čuti in živi. Tako nam je vstvaril Alfrtda, ki si je pridobil simpatije vsega občinstva, katero je vrl- mu pevca prav srčno ploskalo. G No Ili je bil pošteni, George Germont, da si ga ne moremo misliti boljšega. Njegova uloga ni sicer velika, a nudi pevcu priliko, da je uveljavi ali vrže. To mislimo zlasti o njegovi pesmi, ki jo poje res prekrasno: H Ali te ne miče kraj ... G. Nolli je pel tako, da je napravil na občinstvo najglobočji vtisk in da je žel zanjo špetijalen aplavz. Druge vloge so neznatne, postranske. Flora Dervoix je bila gdč. Radkiewicz, baron Douph I je bil g Fedvczkovvsk i, Gaston g. Rus, doktor Grenville g Kronovič in Anina gdč. Sla ve nova. Vsi so bili izvrstni v igri in petju ter elegantni v toaletah. Sploh bi uspela opera popolnoma, da ni splaval po vodi zbor cigank v začetku druzega dejanja. Sicer je pel zbor krepko in živabno. Opero je vodil z znano spret nostjo g. Beni še k. Gledališče je bilo jako dobro obiakano. Občinstvo je bilo s pleskanjem jako radodarno. Sobotna „Traviata je izmed onih opernih predstav, ki so v letošnji gledališki sezoni najbolj uspele. Želimo, da bi jo kmalu zopet uprizorili. —a— — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je jako neljub posel, da mora v Apihovem „Naš cesar" (izdala za I. 181)8. družba sv. Muhorja) popraviti besede, ki se berejo na 182. strani imenovane knjige. Naslednje so: „S pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda pa so zgradili (koroški rodoljubi) v sv. Ru prtu poleg Velikovca lepo narodno šolo*'. Vrstice naj se resnici na ljubo glase: nnZ malo pomočjo koroških rodoljubov pa je zgradila družba sv. Cirila in Mt-teda v sv. Ruprtu poleg Velikovca lepo narodno šolo"1'. —Kdor ve le površno, v ko liku težav in materijalnih žrtev je potisnila uprav ta Mola družbo sv. Cirila in Metoda, ta sn je do skrajnosti moral zgroziti ob onem toliko neresničnem, kot družbo sv. Cirila in Metoda žalečem izrazitu. — (Porotne obravnave.) Pretečeni petek bile so pri tukajšnjem deželnem sodišču tri porotne obravnave. Pri prvi obravnavi bil je 28 l«t stari zidarski pomočnik Jernej Kižišnik iz Zaloga pri Polhovem Gradcu, obtožen hudodelstva zažiga in hudodelstva goljufije. Obtoženec je v noči od 29 na 30. oktobra letos v Lavrovcu ualašč zažgal s slamo krito bajto črevljarja Ruztreseua ; poslopje, ki je bilo zavarovano le za 150 gld , pogorelo je do tal. Krv.iHink je meseca oktobra posestniku Likarju izvabil 8 gld.. Češ, da ga pošlje zidar Ferhč po zidarski zaslužek. Porotniki so vprašanja glede krivde soglasno potrdili in sodišče obsodilo je Kržišnika na deset let težke ječe, poostrene mesečno 8 postom ter trdim ležiščem v temni celici dne 3 0. oktobra vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bil je hlapec Andrej Jer še iz Gorenje vasi obsojen na 18 mesecev težke ječe, ker je Ivani Brajc vrgel kamen v obraz ter je leta vsled tega izgubila vid na levem očesu. — Pri Zadnji obravnavi, ki se je vršila tajno, bil je 21 let stari žrebljarski pomočnik Ivan Kordež iz Krope zaradi hudodelstva poskušenega posilstva obsojen na šest tednov zapora. S tem je zadaja letošnja porotna sesija končana. — (Tujci v Ljubljani.) Tekom meseca no vembra bilo je v tukajšnjih hotelih in gostilniških prenočiščih 2146 tujcev, torej 312 več kakor v istem mesecu lanskega leta. — (Poskusen samomor.) Včeraj zvečer okoli Vi9. ure skočila je blagajničarica J. K. na Brega v Ljubljanico. Baje jo je vroča ljubezen gnala v vodo, katera pa jo je kmalu tako ohladila, da je začela upiti in klicati pomoči. Stnitetn' vojak, Teodor Schmidt, ki je prišel po Bregu, usmilil se je ne srečnice in jo potegnil na suho in odpeljal v njeno stanovanje. — (Osebne vesti.) Višji okr. komisar v Kočevju g. Lepold vitez R o t h je premeščen v Logatec, konceptoi praktikant v Radovljici g. Elv. G rum pa v Kočevje. — Avskultant g. dr. Edv. Pajnič je imenovan sodnim pristavom v Velikih Laščah, — (Ponesrečil) je te dai v F r ■'» h I i c h o v i pivovarni na Vrhniki zidar Jakob Jereb, kateremu je z višme 13 m padla opeka na glavo in mu prebila lobaujo. Jereb je še tisto noč umrl. — (S Slapa pri Vipavi) se nam piše: Cesarska slavnost pričela se je pri nas, kakor drugod, 1. t. m. s slovesnim zvonenjem. Isti dan zvečer netil se je konec vasi kres mej streljanjem topičev Naslednje jutro je že ob 4. uri veselo streljanje na znunjalo slovesni dan. Ker je pri nas primeroma jako dosti bivših vojakov, zatorej so si poskrbeli trobca, kateri jim je naredil budnico, ter jih i potem vedno spremljal. Ob 8. zbrali so se dosluženi vojaki ter šli k županstvu po svetinje. Zanimivo je bilo videti precejšni oddelek, od 21 letnega mladeniča do 80letnega starčka, korakati pod cesarsko, nalašč v ta n»m» n kupljeno zastavo Poleg svetinj — katerih pa niso dobili vsi — pripela je gospa županja sJedoj mu tudi Šopek. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša. Popoldne povabil je vse doslu-žene vojake gostoljubni g. župan, Ferd. Malik, na kozarec vina. fo večernicah je bil obhod po vasi. Šolska mladina s« je primerno zabavala. Doeluženi vojaki so zvečer prireddi zabaven večer, pri kate rem je bila še nekakk baklJHda. V drugi gostilni so se zbrali pevci, večina občinskih odbornikov in drugih občaanov z jako popularnim in splošno pri ljubljenim županom, kateremu je izreči zahvalo za vsestransko podporo. — (Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju) je vložila na podlagi jednoglasnoga sejnega sklepa prošnjo za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. — (Velikonemške demonstracije v mestni župni cerkvi v Ptuju) se pridno nadaljujejo. Pro-povedi patra Ab-la se kar cedijo nemško narodnega šovioizma. V petek je v svoji večerni „propovedi" mej drugim patetično klical : „\Vien ist dentseh und muss deutsch bleiben I", nadalje jm bvalisal staro germanske običaje v obitelji, po kojih je baje vsaka obitelj imela sv. pismo doma kot dnšno hrano in končal je svojo kapucinado s B smarkovim izrekom : nWie Deutsche fiirchten Gott und sonat nichts auf der UVIt" Razun tega pa ima mož tudi vel.ko samodopadljivosti. Trdil je mej drugim, da je njegovo osemletno delovanje in prizadevanje ua Dunaju pripomoglo do tega, da sedaj ob petkih najemnik dunajske gostilne „rum Michaelikeller* soeča po 113 klg. rib, dočim jih je pred njim navadno prodal samo nekaj kil. Ptuj«ki prusofili so seveda vsi vzneseni in ponosni ; veselost in gibanje, ki navadno mej propovedjo tega jezuiti vladata v napolnjeni cerkvi, sta dokaz, da občinstva ne navdaja duh jubilejne in adventne nabo'nosti, da ga ne prošinja nauk Izveličarja, ki je ravno o Bož'ču najpnklad-nejši in se glasi: „Slava Boga na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje". Nekateri smatrajo te propovedi kot politično agitacijsko sredstvo — in ti menda zadenejo pravo — drugi smatrajo te prizore kot nadomestek gledaliSčnih predstav; neki c. kr. uradnik je Slovencu, ki se je nad tem hujskanjem iz lece pritoževal, prav cinično odgovoril: „No, kaj hočete; ta mož (p. Abel) pridignje za nas Nemce, ne pa za Vas". Bojimo se, da knezo-škof Mihael kakor tudi pr. št ptujski, g. Fleck, ki je bil baš sedaj odlikovan z redom železne krone, ne bodeta posebno vesela učinka, ki ga zapuste* te ekstravagantne propovedi jezuita p. Abela ; morda se bodeta še kosala z Gotbejevim mojstrom: „die ich rief, die Geinter, die werd' ich nun nicht losu. Odkrito se naj pove, da so ptujski Slovenci nad takim izzivanjem ogorčeni in skrajno nejevoljni, to tem bolj, ker naši slovenski propovedniki v tem stilu nikdar ne — propovedujejo. Kak hrup in kak vriš bi zagnali Nemci, če bi na primer v ptujski cerkvi čestitih očetov minoritov kdo v tem slogu fanatizoval poslušalce. Seveda: duo cum faciuot idem — non eat idem! Toliko pa rečemo g. knezo-škofu Mihaelu kakor tudi prečastitemu gosp. proštu ptujskemu: Jubilejna in adventna pobožnost nimaš takimi nemškonarodnimi provokacijami patra Abela čisto ničesar opraviti. To je navadna profanacija p riznice in dnhovskega talarja. Ptujski mestni očetje so seveda skrajno veseli in zamaknjeni v tega političnega agitatorja. Menda pričakujejo, da bode pater Abel pokojnega kneza Bismarcka kar na lastno pest kanonizira). Škoda, da je ta ljubi knez Bismarck že prem nnl, kajti mestni odbor bi gotovo sklenil Živemu Bismarcku poslati nov srebrn bokal, na njem pa vdolbsti ne samo mestni grb, ampak tudi ptujsko proštijo in župno mestno cerkev z famoznim Abelom vred, ki je na leci prav drastična ti gura, Zoano je itak že, da v nekaterih ptujskih nemčnr-skih rodbinah visi Bismarckova podoba na posebnem mestu, kakor v kakem svetišču, in da gori pred to podobo — večna luč, prav tako kakor v mestni cerkvi. No, uprav v par dnevih bodo v Ptuji otvorili novo razsvetljavo z vodnim plinom ; slava večna — Bismarcku ; sedaj bo še njegova slika razsvetljena. Mi trezno misleči Slovenci pa bi le želeli, da bi vsled nove vodne plinove razsvetljave tudi ne-tere višje glave v Ptuju pridobile več — luči. — (S Huma pri Ormoži) se nam piše: Povodom cesarjevega jubileja so se 1. decembra zvečer prižgali vrh hriba kresovi, razsvetlila šola in zvonik, kar je daleč po Štajerskem, Hrvatskem in Medji-murskem pričalo o udanosti in zvestobi tukajšnjih prebivalcev do cssarja. 2. decembra se je vršila v okiočani šoli slavnost za šolarje, ki so bili žs obdarovani ali s spominsko knjižico o oOletnici cesarjevi ali h spominsko knjižico o cesarici ali s cesarjevimi podobami. Dae 3. decembra je bila v podružni cerkvi slovesna zahvalna maša. — (Točna posta i Dne 22. septembra t. 1. bilo je v Gorici na pošto oddan list z natančnim slovenskim naslovom: „1. 1. Sv. Lovrenc pri Ptuju". Ta list je vsled neznanja slovenskega jezika poštnih uradnikov potoval po razoih krajih ia dne 7, decembra srečno prišlo adresatu v roke. Ne moremo se načuditi, da v Gorici ne vedo, kje je Ptuj. ko vendar dohajajo pisma pod tem imenom z Dunaja, iz Prage in celo iz Švice je že redno doSlo pismo, ki je imelo samo ime Ptuj brez nemškega , Pettau*. Zavitek nesrečnega lista je priložen. Toleff mena in brzojavna poročila Dunaj 12. decembra. Nekateri tukajšnji listi poročajo, da sta dalmatinska pravaša Peric in Trum bič izstopila iz „Slovauske kršč. nar. zveze", kar pa ni resnično. Dunai 12. decembra Ogerski rainisterski pndsednik baron Biofrv je prišel včeraj sem. Najprej se je posvetoval s Kallavem. Po za-pnsežerju hrvatskega ministra Cseba je bil pri cesarju v l1/,. uri trajajoči »vdijeoci. Banffy je bil z uspehom te avdijence jako zadovoljen in se je izrazil, da je cesar odobraval njegova p stopanje in ga vzpodbujal, naj vztraja. Banfiy je d bil pit in pruv'. ir t*r ne misli n ti na preložitev zasedanja niti na razpust zbornice. Do 17. t. m. odrejena preložitev zasedanja ima samo iiHinen, dobiti časa, da se 1.1» r a na stranka zjtdin glede volitve predsedništra Predsednik postane najbrž posl. Tal liani. Banffv je po avdijenci konferral z grofom Golucho\vs'-cim in z grofom Thunom, s katerim je baje dogovoril ohranitev status* »"v. X*c»tt*fi, centa Nit. oi'8i*.«» Ht. 1(1, Celovec: Elitr^at^se Ht, lO. fitev. s:>. Otžflno glidallići i LJubljani. Dr. Pr.»97 Znitana vstopnina! V torek, ne H decembra: Frančiška Micbel, aradnega sluge vdova. M) let, Slomškove ulice fit. lii, mrtvoud. Dne 5>. decembra: Alojzij Škerjanc, posestnikov sin, 17 mesecev, Opekarska cesta št. AH, davica. V deželni bolnici: Dne 7. decembra: Ivan Pečar, dninar, 68 let, srčna hiba in splošna vodenica. Dne 8. decembra: Ivan Dovć. črevljar, 3* let, jetika. Dne tt. decembra: France Koeijan, dninar, .r>8 let, ledvični kamen Meteorologično poročilo. Visina nad morjem Hiti 'j m. ■ s Q Čas opa zovanja Stanje barometra v mm. a.-a 2 £ fl Vetrovi Nebo Ji! O, m 10. i«, /večer 747-1) 1-8 si. jug megla n. 7. zjutraj .4« 3 —0-4 ■1. jvzh. megla 1-0 * B, popol ?40 9 03 al. jzab. megla 12. • 9, zvečer 7. zjutraj '2. popol. T4»i '.) 74«-7 74 t 9 —or> —i*! si. jng sr. zahod si. jjzah. megla megla megla 00 Srednia temperatura sobote in nedelje 2 3" in —3'3°, za 8*8 in 0*9* nad murna lom. dne 12. decembra 1698. dkupni državni dolg v notah..... 101 r»-jm«- takoj v trgoviuo z mešanim blagom .lir ii Uit PlltlflU js. \ i i-ik»iiiI I f. (1998—1) Mlad trgovski pomoćnik želi svejo službo premeniti. 1921-1 NubIov pove upravniAtvo -Slov. Naroda". Niklasa Hudholzeria z^<*»»ilocliilic • urar in optični zavod Mestni trg št. 8 v Ljubljani. Niklaate cilii der reraontoit are od . 4 gld. — kr. naprej Srebrne cilinder rcnmntoir-nre od . K ,, — ,, „ Srebrne damske ciliud« rremintoir- ure s srebrnim pokrovom ud . . 7 — „ „ Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 ,, — „ Srebrne remontoir-ure s i. srebrnim pokrovom od ............ 10 ,j 50 „ „ Zlate damske remontoir-ure od . . 14 ,, 50 „ „ Zlate remontoir-ure za guspode od 28 — „ , Zlate remontoir-ure za gospode z dvojnim pokrovom od.....38 ,, — ,, „ Ure na nihalo v skrinjici svetli in te rani 9 ,, — „ Ure M nihalo v skrinjici svetli in t., m m z bitjem ur od ...... 13 — „ Ure na nihalo z bitjem četrtink od 27 „ — „ Budilke od.............. 2 „ — „ ., „Scbvrarzwalder" z bitjem pol urod 8 „ — „ „ 0kdT" Za dobro bla^o ln xa dela se J&mol "*JQ Popravila so hiiro, dobro in po ceni izvršujejo v laatni prodajalnici. Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča z volespnstovanjem (808—43) Franc Karol Rudholzer. Dobavit olj kontrolnih ur za o. kr. avatro-ogerako vlado, ta Bosno in Henegovlno. L'šojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam in izvršujem točno naročila na kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1, d. Po& Ijatve v omotih po 5 kil oddajam po pošti, one od hO kr. naprej pa po železnici s povzetjem. TaWe pošiljntve se izplačajo vsakomur, posehno p. n. kromarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvme ali žele o raznih prilikah nabaviti si specijalite'e, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morake ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1. t d Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago ln po nizki oenl Cenike razpošljem radovoljno in brezplačno. Za p n. ga, trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago pO tako nizkih kup h, da so ne bojim konkurence. (687—33) Tudi Npre|eiiiiim aarttopMlvia In vntako-| M'l H po»r« > > > > ► ► Ces. kr avstrijske ^gjfr državne železnice Izvod iz voznega reda ▼ •ijav.n od da* L oktobra leee leta. OJhu4 trn Idnbljan^ ju A. kol. P*o«n ««■ Trbil Ob 12. uri 5 m. po noči osobn« vlak v Trbiž, Beljak Celovec. Prannenfeste, Ljubno; cee Selithal v Aasse, So I nog rad; fiea 'vloin-KeiHing v Stejrr, Lino, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontahol, Beljak, Celovec, Prausensfeste, Ljubno, Dnnaj ; čez Selzthal v Soluograd * čcb Amstettei na Dunai. — Ob 11. nri fiO m. dopolndre osobni, vlak i Trbii, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, 8ebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popolndne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnoicrad, L*u'' - Gaatein, Zeli ob jezera, Inotnost, Bregenc, Čarih, Oenevo Pariz; čez Kletn-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, PlcenJ Marijine vsre, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Pregaa v Ne?« lurnin is v Ki>< ^evje. Mešani vlati: Ob 6. ari 15 m. sjutraj, ob 12. url 56 m, popolndne, ob 6. ari 80 a>. zvečer — Prihod v IdubljMo j. k. Prosi Is Trbltn. Ob 5. ari 46 m. ajatraj osobni vlak a Dunaj F via Amstetten, is LipBkega' Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plsnja, Budejevic, Solnoi^rada, lanca, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Bedaka, Frantensfeat«. — Ob 11. nri 17 na. dopoladne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plsnja, Budejevic, Soluograda, Linca, Stevra, Parisa, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popolndne osobni vlak % Dunaja, Ljubna, Selithala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak a Duoaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla — Prozna Is Novca* isieai« |sa Ko*« v t a Mešani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m,, popoludne in < b 8. ari 35 m. zvečer. — Odhod Is l*|obijane d. k. w KnniEiik. 01 7. ari 23 m. zjutraj, ob 9. nri 5 m. popolndne, ob 6. uri 50 m in ob 10. ari 25 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pratnikih v oktobru — Prihod v JL.|ublJatno d. k. is M »umiki*. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11, nri H m. dopoludne, ob *>. uri 10 m. in ob 9. ari 55 min. »večer., poilednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobra. (1044) Mlad trgovski pomočnik a« vzprfjm« v trgovino z meSanim blagom v mesta na Kranjskem. (19.-2—1) Ponudbe na npravnifitvo »Slovenskega Naroda". Notar ca Spodnjem Štajerskem ls#e ▼ veh notarskih in tudi tožbenih zadevah izurjenega, slovenskega in nemAkega jezika zmožnega koncipijenta. Vntop takoj, plačilo po dogovoru. — Naslov pove upravniitvo .Slov. Naroda". (1925—1) pQlysullin? PolyBulfin 'perilovec) je po natančnih poskusili edino tkanini ne*kodlilvo pralno sredstvo, katero nesnn^o mmiiio-ttoruo od perila lool in oh enem brez smradu dealull-kuje. Cena zavitka 15 kr., odprtega 34 kr. kilo. V trajnosti perila s« (tkaže prifttedje. Dobiva so v vseh dobro zalotenih, Špecerijskih prodajalnicah ; tovnrnliko saloico asa H r »nj »u<> 1111»ta (1828—14) Kavčič & Isilleg ■v E^režoriio-vlli. -o.llca.la.. Razglas. (1914 — 2) Podpisani i estni ma^iHtrat daje na znanje, da «e bode dne 13. decembra letos ob uradnih mali vrnila prostovoljna javna iražtia 157 žalclje? brinja v skladišču južnega kolodvora. Priči tek licitacije hode »1» 9« uri dopolnilne, kupljeno blago bodo (akoj pla • t' in odstraniti. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne H. decembra 1898. ■ 1 . • V v (1920—9) Mazirlase Št. 42493 Podpinani meelni magistrat d«je s tem na znanje, da »e bode vsled eklepa občitmk* ga cvft.a deželnega ar.olaega mesta Ljubljane z dne 29. no-vembra l*t0S ^ t> ^ naprej [iroduja drv premestila OMld liyilotenos na Št. Jakobski trg in nadalje le na tem trgu dopnačala. Magistrat deželnega stolnegi mesta Ljubljane dne b. decembra 18U8. hdajatelj io odgovorni urednik: Joaip iNolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. R0F^^Z