i
T Llnbllanl. v Četrtek, dne 19. JanuaHa m
Leto XXX!K.
=s ieija po pošti: =
. .1 celo loto naprej . K 26'— i a p jI leta „ . „ 13'— za četrt leta „ , „ 6'50 za en :nsaeo „ . „ 2*20 za Noiuči;n celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za cclo le o naprej . K 24 —
za j)ol leta .....12'—
ca četrt leta „ . „ 6'—
za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejemati mesečno K KO
Inserati:
Enostolpna pe.itvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za tr krat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
; Izhaja:;
Uredništvo je v Kop tarjevi ullol štev. 6/III. Kokonist so ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list n slovenski narol
vsak dan, izvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi ulloi štev. 6. "sa Avstr. poštne hran. račnn št. 4.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravniškega telefona št. Ib8.
Pana*nla Številka nh»e<»a 4 strani.
SlrsHke is vlada.
D u naj, 18. prosinca.
Slovenski klub.
Sinoči jc naš.»Slovenski klub« pričel razpravo o sedanji politični situaciji in jo bode danes nadaljeval. Klubov načelnik dr. Š u s t e r š i č je obširno pojasnjeval vzroke, ki so razbili »Slovansko Jednoto«. Ustanovljena je bila v svečanu 1909 z dvojnim namenom: Da strmoglavi Bienerthov kabinet in ustvari v zbornici novo situacijo, v kateri bi mogla »Slovanska Jecl-nota« pozitivno sodelovati. Previdni in spretni taktiki »Slovanske Jednote« se je posrečilo večkrat, da je vlada ostala v manjšini. V strogo ustavnih državah bi v takih slučajih morala vlada odstopiti. Pred Božičem je bila vlada v talci žagali, da je morala odstopiti. V tej krizi jo bila prilika za »Slovansko Jednoto«, da igra važno in morda odločilno vlogo pri sostavi nove vlade. Toda izvestni živi j i v »Slovanski Jecl-iioti« so to preprečili. Parlamentarna komisija »Slov. Jednote« je pač sklenila vse bistvene izpremembe pravil, nekateri člani so pa zahtevali, tla te izpremembe odobre šc posamezni češki klubi. S to očividno intrigo so preprečili izvolitev novega načelstvu, ki naj bi se pogajalo z baronom Bierierthom glede na sostavo nove vlade in o pogojih, ki bi »Slovanski Jednoti« omogočili pozitivno delo v novi delovni večini.
Novega leta dan je baron Bienerth dobil nalog, da sostavi novo vlaclo. Čakal je še nekaj dni na izid spravnih pogajanj v Pragi. Ko so se ta vsaj začasno razbila, začel sc jc baron Bienerth pogajati s Poljaki in Nemci. Ko jo baron Bienerth poklical na Dunaj ,lr. Fiedlerja, načelnika združenih čepkih klubov, je bil dogovor z Nemci in Poljaki že gotov. Ponudil je sicer Čehom dve ministrski mesti s pogojem, la gredo z vlado skozi drn in s trn. Dr. Piedler jc vzel to ponudbo na znanje in odjadral v Prago. Zgodilo se jc, kar 13. novembra 1908. Tedaj je baron Bienerth Čehom ponudil tri portfclje. Ker je pa. bilo preveč ministrskih kandidatov. so odklonili vse tri in se sami obodih v opozicijo ob suhem kruhu in Srvivi vodi. Sicer je baron Biencrlh izbral uradnika, češke narodnosti, Maroka, za ministra javnih del, z ozirom na nova spravna pogajanja, da ne pretrga
P. L. Goloma:
liian Miserla.
Povest. — Iz Španskega prevel E. T.
(Dalje.)
»Nič naj te ne skrbi, zakaj Bog ima rajši svete kakor učene in če si želiš svetosli in učenosti, prosi rajši svetosti. Slava pred Bogom in slava pred ljudmi; slava, pred Bogom povzdigne srce, ljudska slava pa slepi oči. In bolj sc skla-:la z Njegovo neskončnostjo: Zahvaljen bodi Bog, ki privre revežu iz srca na samem v njegovi kočici, kakor pa veličasten slavospev iz ošabnih ust. Pri Njem velja več usmiljena solza, ki jo potoči re vež kakor ka razbobnana miloščina modernega človekoljubja. Oh! >' nebeškem kraljestvu so zadnji prvi, in kar tuka j z bobni in trobentami slavijo, je tam navadno ponarejen denar nrez veljave.
In da boš videl, kako Bog ljubi 'iste, k: so priprostega duha, pa lioga-'ega srca, ti bom povedal eno izmed 1 ih prelepih povesti, ki najvišje na-e a!;o lepo razložijo, da jih mladi in Uari morajo umeti.
Bila '"e revna vdova: imela ie odi-
vse niti do čeških poslancev, toda za sedaj so izključeni od vladne mize. In to je za Čehe nepovoljnejše, nego za Jugoslovane. To smo dolžni spraviti v javnost, da ve, kdo je v najodločilnej-šem trenotku razbil »Slovansko Jednoto« in je sokrav, da se vremena niso zjasnila.
Dr. Bienerth je 6. t. m. pozval tudi dr. šusteršiča na Dunaj. »Rebus sic stantibus« pa je mogel govorili le v imenu »Slovenskega kluba« in izjaviti, da si klub nasproti vladi in vsem parlamentarnim strankam ohrani politiko proste roke. Slovenski poslanci v »Slovenskem klubu« in ž njimi združeni hrvatski pravaši bodo v parlamentu storili io, kar njim kaže z ozirom na koristi iu potrebe slovenskega in hrvatskega prebivalstva. Razmere v zbornici so za vlado jako kočljive. Vlada je skrajno labilna, ker se niti na vse nemške stranke ne more zanašati v vsakem slučaju. Tudi v poljskem klubu sta dve močni nasprotni si struji. Ivo pridejo na vrsto važna in nujna vprašanja, n. pr. reforma brambenejra zakona in državnih financ, sedanja vlada ne dobi večine. In to so zgodi v doglednem času. Ali gre tedaj vlada rakom žvižgat ali pos'anska zbornica ribam gost, to je vprašanje, na katero danes ni mogoče odgovoriti.
Dr. Krek obširno zagovarja politiko proste roke nasproti vladi in vsem strankam, kakor smo to že včeraj poročali, in predlaga: Klub naj, se izjavi za politiko proste roke na vse strani.
Dr. Korošec odločno pobija predgovornikova izvajanja in zagovarja najodločnejšo opozicijo.
Nemški liberalci in vlada.
Nemški liberalci so dobili nahod. Nevoljni so, ker je vlada grofa T h u -na predlagala za ces. namestnika na Češkem. Grof Thun je priznan voditelj konservativnih čeških veleposestnikov. ki so dosledno zagovarjali vse opravičene zahteve češkega naroda. S tem sc je baje težišče češko-nemških spravnih pogajanj premaknilo v prilog Čehom. Najbolj pa jezi nemške poglavarje, ker jih baron Bienerth ni vprašal za svet in si izprosil dovoljenja, koga sme predlagati za ces. namestnika. Dalje so nemški liberalci nevoljni, ker sta dva Slovana, dr. Globinski in Marek dobila, dve važni min. mesti. Dr. Globinski bi utegnil v armado železniških uradnikov in uslužbencev pozvati več Slovanov, Marek
nega sina, ki ga jc ljubila bolj nego vse na svetu; ta otrok je bil tako nedolžen, tako dober, tako pohleven, da ga je moral vsak rad imeti in ne samo mati; toda obenem jc bil tako slabe glave, da ga ni bilo mogoče ničesar naučiti, ker je imel premalo razuma in spomina. Mati ga je dala v šolo, pa nič se ga ni prijelo; hotela ga jc dati v službo, pa ni bilo nič boljše, in mojstri so ga zapodili, ko so se naveličali iz njega burke brili in ga. zasmehovati.
Uboga in nesrečna mati je iskala tolažbe in jo je našla pri spovedniku, častitljivemu menihu; prosila ga je, naj govori pri svojem priorju, da bi sprejel njenega sina v samostan za brata. Dobri pater je to storil in deček jc vstopil v samostan.
Pater je začel svojega priporočenca poučevati v veri; prve nauke mu je vcepila pobožna mati; pa ubožec se ni mogel ničesar drugega naučiti, kakor le tri kratke molitvice: »Verujem v Boga, upam v Boga, ljubim Boga!«
Ko je preteklo leto poskušnje, so sklenili ga odpustiti zaradi nesposobnosti; ker jc bil pa lako postrežljiv, tako mil in ponižen, tla so ga vsi menihi radi imeli in ker se jim jc uboga mati smilila, so ukrenili, da naj še ostane pri njih in pomaga vrtnarju pri delu.
Kadar jc opravil težka iu utrucl-
pa v ministrstvu za javna dela izdatnejše kredite uporabljati za slovanske pokrajine. Te strahove je že včeraj Wolf slikal na steno in predlagal v seji nemško-narodne zveze, da vladi odpove nadaljno podporo. Ta predlog je večina z il glasovi odklonila proti 15 glasovom VVolfovih ožjih pristašev. Zveza bode torej i nadalje podpirala vlado.
Italijani.
Italijanski poslanci so včeraj sklenili, da hočejo podpirati vlado, ako jim v najbližjem času zagotovi pravno fa-k ultcto.
Proračunska razprava.
V proračunski razpravi so govorili danes Fiodler, grof Sternberg in Das-zynski. Fiodler je izjavil, da jc ponudil Bienerth Čehom dva ministra, a ker so se razbila praška pogajanja, Čehi niso sprejeli ponudbe. Če kabinet Bienerth 111 ne izpremeni kurza, ne iz-promene Čehi svojega stališča nasproti vladi. Sternberg naglasa, da se pri nas maše zgolj luknje. V Avstriji sc mora izvesti federalizem. Pozdravlja, ker je bil imenovan za češkega namestnika grof Thun. Glasoval bo proti proračunu.
Daszynski govori o potrebi vodnih kanalov. Med Daszynskijevim govorom se razgovarja naučni minister grof Sturgkh v dvorani s poslanci. Diamand prekine Daszynskega, pokaže na. Sturgkh a in zakliče podpredsedniku Zaz\vorki, da to ni prav. Daszy tiski Stiirgkhu: »Nesramno je, so tako obnašati. Zapustite zbornico, čo sc hočete zabavati.« Diamand: »Predsednik naj stori svojo dolžnost. Daszynski: »Gospod predsednik, napravite nam mir. Gospod minister Snirgkh, če hočete nagajati, podajte sc v gosposko zbornico.« Dr. Diamand: »Veseli me, ker se predsednik strinja z nami iu nas ne ukori.« Dr. Stolzl: »Zdaj ču-jemo, poslanec je pozval k redu predsednika.« (Veselost.)
Ob pol 6. zvečer sc zaključi seja, ko govori šc Spaček glede na Frcslov nujni predlog.
Ljudsko štetje.
D r. V e r s t ov š e k in tovariši so stavili na vlado obširno interpelacijo glede ljudskega štetja na Štajerskem, interpelacija navaja zlasti posamezne slučaje, ki so se pripetili od strani števnih komisarjev v raznih okrajih, zlasti pa v mestih in trgih, kakor Maribor, Ptuj, Celjo, Ormož, Slovenji Gradec, Slov. Bistrica, Ljutomer. Naštevajo se nasilstva hišnih gospodarjev
j in podjetnikov nasproti strankam, de-; lavecm in uslužbencem. Poslanci iz-| javljajo že sedaj, da to ljudsko štetje 1 na Štajerskem ne more biti pravomoč-no in ne polagajo rezultatom tega štetja nobeno vrednosti, ker jc nepravilno in krivično.
Slovenske gledališče.
»Zavetje«. Drama v treh dejanjih, - Spisal Dario Nicodemi. Prcvela M. G. — Režiser H. Nučič.
S svojim poročilom jjrihajamo žo post festum, ker je bila v torek že repri-za te drame in sc. v tej sezoni igra bržkone no bo več uprizorila. Zato se omejimo samo na par potez, da zadostimo svoji časnikarski dolžnosti.
Dejanje sc vrši na Francoskem med denarno aristokracijo. Bogatemu slikarju Gerardu (g. Nučič) zapelje že-no Julitte (ga. Danilova) hankerotni aristokrat de SI. Airan (g. Šimaček). Gerard se noče maščevati nad zapeljiv-ccm vsled ozirov na svojo staro matei (ga. Bukšekova), katero bi eventuelna katastrofa uničila. 1'makne sc iz šuma velikega mesta na deželo in živi ondi v popolni samoti ločen od vse družbe. Tu pa sc, prevaran od žene, zaljubi v 281et.no Doro (gdč. Wintrova), neprostovoljno nevesto zapeljivca svoje žene. Ljubezen s tem dekletom ga;sedaj osreči, k čimnr pripomore celo .luliette, ki jc vsa skesana spoznala, da jc ljubezen svojega moža zaigrala sama in povzročila vso njegovo nesrečo.
Uprizoritev je bila prav dobra. Ne tla se tajiti, da ima naša. drama mnogo izvrstnih moči, katere sc vsikdar z vnemo in ljubeznijo uživijo v svoje vloge. G. Nučič nam jo ustvaril osebnost, ki bo ostala vsakemu v trajnem spominu. Posebno je ugajal njegov ponosni in rezervirani nastop v prvem dejanju. Ko jc igral z go. Danilovo, g. Šimačkom ali gdč. \Vintrovo, bi gLedalec večkrat sko-r o pozabil, da gloda igro iu ne resničnega življenja. Naše odkrito priznanje! O g. Danilovi in grič. \Vintrovi je sodba splošno soglasna, da hi delali čast vsakemu velikemu odru, kadar imata sebi primerne ulogc. In včeraj sta jili imeli! G. Šimaček jo zadel podlega noznačaj-neže. zlasti v patetični sceni v I], dejanju do vse realnosti. Tip starega služabnika g. Molcka poznamo žo od preje in mu gre vse. priznanje. Izmed mlajših domačih moči. omenimo g. Groma, ki kaže lep napredek. Ga. Bukšekova je bila ljubeznjiva stara mamica. V manjših j vlogah so nastopili primerno g. Danilo,
ljiva dela, ki mu jih je nalagal vrtnar, so ga videli iti v cerkev, kjer jc cele ure preklečal, namesto da bi šel spat in počivat.
»Kaj neki dela?« so sc povpraševali novici, »ne zna ne brati, no moliti, obredov ne. razume in cerkvenih molitev tudi ne.«
Iz gole radovednosti so se nekega dne skrili, da. bi videli in slišali, kako svoj čas zmudi in videli so, da ni delal dragega kakor neprestano z veliko gorečnostjo ponavljal:
»Verujem v Boga, upam v Boga, ljubim Boga!«
Čez nekaj let ubogi brat umrje, tako tiho, kakor jc živel; našli so ga na slamnici mrtvega, mirnega obraza in s prekrižanimi rokami. Pokopali so ga kakor nedolžnega otroka. V kratkem se ni več poznalo, kam so ga pokopali, razun po solzah, ki jih jc točila na grobu uboga mati.
Pa čez nekaj časa so videli ljudje, da je pognala na tistem grobu sama od sebe prelepa lilija; prišli so pogledal in strmo so videli, da ima bela cvetlica na vsakem listu en napis v zlatih črkah, in ti napisi so rekli:
»Verujem v Boga, upam v Boga, ljubim Boga! •.
Iz.crebll so zemljo in videli so, du
je pognala cvetlica svoje korenine ravno iz srca onemu ubogemu bratu.«
Janez je poslušal patra nepremično« prekrižanih rok, z zaprtimi očmi in jiovešeno glavo. In ko jc mož končal, ga je vprašal s tresočim glasom in solznih oči:
»Ali sc jc to res zgodilo, pater?« »Ni se zgodilo, ampak . . .«
»Oh, kako jo lo škoda!

». . . ampak lahko bi se bilo zgodilo, to pomenijo take povesti . . . Takole povesti, ki so znane med varni v ljudstvu, so prave verske pripovedke, ki imajo v sebi dostikrat globoko verske resnice.«
»Tudi jaz znani eno tako pripovedko,« reče Janez. »Pravila mi jo jo stara ženica, ki .jc živela v naši hiši, in vselej, kadar mi jo je pravila, sem čutil v srcu nekaj posebnega, nekaj takega, kakor som ravnokar zdaj čutil ... Nekaj, ua bi skakal od veselja in pa dii bi sc razjokal prav od srca!«
»Povej mi I o pripovedko, Janez, povoj mi jo; zakaj tisli občutek, kakor praviš, to jc luč božja, ki jc prisijala v tvoje srce... Duša, ki jo obsije ta božja luč, so razveseli v sladkem upanju, ko zagleda pred seboj nebeško domovino, in se razjoka od žalosti, ker ie iz te domovino pregnana.«
; Živel jc mladenič, ki jc častil ua«
ga. Iličičeva, gdč. Rakarjeva, g. Pečok in Rasberger.
Dostavimo šo par besed glodo vsebino »Zavetja«! Zdi so nam, da smo letos videli že čisto dovolj predstav, ki obdolavajo zakonolomstvo. Pri nas ne živimo v takih razmerah, da bi nas tako zelo zanimalo življenje, boljše rečeno izrodki življenja velikomestnih višjih desetih lisočev. Faktično ni naredila včerajšnja predstava glodo Vsebino na velik dol gledalcev posebnega vtisa. Kot čujemo, nam nudi bližnja prihod-njost v tem oziru boljša dela. i. D.
nevne novice.
Kcfroški Slovenci »izumirajo«!
Prvi rezultat ljudskega štetja na Koroškem je zagledal beli dan: V Krivi Vrbi so našteli pvobivavcev 816 (1. 1890: 686, 1. 1900: 736); od teh Nemcev 752 (1. 1890: 457, 1. 1900: 581), Slovencev 50 (1. 1890: 228, I. 1900: 170). Tako s t r as n o so nas le t os d e c i m i r a I i ! Sicer spacla Kriva Vrba (celovško okrajno glavarstvo) med v narodnem oziru neugodne kraje, toda da je padec od 170 na 50 v deset letih spričo naravne odpornosti in konservativnosti našega kmečkega elementa nemogoč, to je vsakemu jasno, (''.o so povsod tako delali, nas naštejejo komaj eno tretjino kakor leta 1910, torej lo 30.000! Naše poslance interpelante opozarjamo na Krivo Vrbo! Ta slučaj nas potrjuje v sumu, da je molk Nemcev pomenil veliko: z diabolično skrbjo pripravljeno veliko akcijo za smrten udarec Slovencem na Koroškem, ki so je s pomočjo deželno vlado izvedla na tako predrzen način, tla so jo vsakega tretjega Slovenca zatajilo! Odlok balona Heina se vidi šele zdaj v pravi luči in se bo šo veliko bolj, dokler nemško časopisje počasi in polagoma ne priobči gorostasne številke. In to sc jrodi v državi z ustavo! Tako se ne godi zdaj niti več pod turškim režimom v Armeniji!
-r Brezmejno predrznost kažejo mladinski liberalci v teh zanje v resnici krvavo žalostnih časih. Njihovo glasilo pravi, da se mladini iz gospodarskih razlogov zavzemajo za to, da bi duhovniki pri denarnih zavodih ne imeli nobene besede. To pač presega vse meje, če ti liberalni bankro-terji razodevajo zdaj toliko skrb za gospodarstvo slovenskih denarnih zavodov. Denarni zavodi pod vodstvom duhovščine so trdni in zato jim naše ljudstvo tako zaupa, liberalci pa bi radi. da bi odstop naše duhovščine od naše gospodarske organizacije povzročil to. kar so liberalni gospodarski velcumi in poštenjaki povzročili v liberalnem taboru. Ampak to grozdje je prekislo, mladini pa naj sklepajo rajši resolucije, kako bi obvarovali liberalci svoje naj z veste j še strankarje konkurza in aresta.
-f- Kaj pa „Zveza Južnih Slavena?" Zlatoribja stranka v Ljubljani se veliko vsaja vsled politične debate v ..Slovenskem klubu". Debata v našem klubu, dokazuje le. kako vestno in resno se premotriva političen položaj in s koliko skrbnostjo sc pripravljajo sklepi, da se v sedanjem težavnem političnem položaju Čim najbolje obvarjejo interesi slovenskega naroda. Sleparjenje vidijo v tem le tisti, ki imajo s tem zlasti zadnje dni sami medseboj veliko opraviti! Sicer pa vprašamo, kaj pa dela ,,Savez Južnih Slavena" v tako resnem političnem tronotkuV Hribar jc ..pre-
hlajen", o Ploju pa se nič drugega ni zadnje dni slišalo in se zdaj tudi v nemških listih bere, da je postal „Se-natspraesident" zato, ker je Jugoslovane pregovarjal, da odstopijo od obstrukcije zoper laško vseučiliško fakulteto. „Slovenski klub" se resno in smotreno za bodoče stvari pripravlja, I-Mojev klub pa je menda ves — neumorno — „prehlajen".
+ Čehi in Slovenci. »Union« poro ča, da delajo češki agrarci na to, da se »Slovanska Unija« poživi. V to svrho da jc v ponedeljek konferiral Udržal z dr. Šusteršičem, na kar jo konferiral z njim tudi dr. Fiedler. O stvari da sc jo govorilo tudi v »Češkem klubu«. — Beležimo kot kronisti.
-I- Tako!! Nemci so zdaj prišli do spoznanja, da Bog krivico tako kaznuje, da dopusti, da jo drugi vrnejo pravtako s krivico. Na Gališkem namreč baje občino nobenih nemških številih komisarjev no imenujejo in nemščino kot občevalni jezik črtajo, ker se na Gališkem občuje pretežno poljsko in rusinsko, ne pa nemško. Vsled tega tožijo zdaj nemški listi, da jc rubrika »občevalnega jezika« nesrečna, posebno zato, ker se na njeni podlagi potem proračuna razmerje narodnosti, kar pa jo popolnoma, napačno. — Kako pa Nemci na Koroškem, Štajerskem, Češkem, na Dunaju itd.? Tu pa jim jo občevalni jez'k dobrodošel, da lahko goljufajo Slovence in fabricirajo Nemce.
-(- Kočevski reševalci. Jutranji liberalci so svojčas, ko jim usta še niso bila tako zelo zamašena kakor zdaj, gnali veliko glorijo zaradi Kočevja. Danes pa beremo v graški ,,'J'agespošti", da so se liberalni Slovenci, ko se je vršil zadnjo nedeljo shod kat. slov. izobr. društva v Dolgi vasi, na nekem svojem sestanku v Kočevju, iz shoda katoliškega društva in imenovanja Kopitarja za častnega člana norčevali. Če bi kdo teh tičev ne poznal, bi se nad tem nemara še čudil, ampak stvar je ta, da so naši liberalci taki značaji, da se nam vest „Tagespošte" vidi popolnoma zanesljiva in verodostojna.
-f- Shod v Metliki. Občni zbor in shod priredi prihodnjo nedeljo 22. t. m. takoj po osmi maši v društveni dvorani Hranilnice in posojilnice v Metliki »Kmečka zveza« za Belokrajino. Na shodu govorita gg. dež. glavar Fr. pl. Šuklje in drž. poslanec E. Jarc. — Lansko leto jc bil občni zbor »Kmečke zveze« v Črnomlju, lotos mora biti po pravilih v Metliki.
— Nove določbe za porotnike. Naše justično ministrstvo pripravlja razun žc naznanjenega novega kazenskega reda tudi zakonsko predlogo o važnih izpremembah glede porotnih klopi. Najvažnejša izprememba pri tej zakonski predlogi je, da se bodo glasom nove postave porotniške listo sestavljale brez ozira na davčni cenzus. Torej bodo tudi preko porotnih klopi zavel nov, demokratičen duh. V bodoče bodo lahko tudi nižji stanovi, delavci, mali obrtniki in posestniki z manjšo davčno močjo imenovani za porotnike in bodo tako sodelovali pri sodnih razpravah kol sodniki-laiki. Izključeni bodo samo tisti, ki zase ali za svoje družine dobivajo ali so v zadnjih dveh letih dobivali podpore iz javnih sredstev. Razun tega želi tudi predloga, da bi posli no bili imenovani za porotnike. Novo pri tej zakonski predlogi je tudi, da bodo porotniki dobivali odslej dnevne dijete poleg odškodnine za potne stroške. Določitev dijet utemeljuje justična oblast
sebno Marijo sodem žalosti. Imel jc na svojem domu podobo Gospo, ki je imela srce probodeno s sedmimi meči, kakor so to navadno slika. Vsak božji dan jo mladenič pokleknil in molil pred to podobo, orodno je šol spat. Nekega dne so ga pa hudobni tovariši zapeljali, da jo storil smrten gfeh. Tisti večer ni molil k Materi božji, ker jo sovražnik žo razpel svoje črne poroti nad njim; drugo jutro se jo osramočen ozrl v podobo in videl jo novo globoko rano, ki jo jo zadal Marijinemu srcu nov, osmi meč. Prestrašen je vzkliknil mladenič in zavpil od bolečine, ki jc izvirala iz njegovega šc vedno dobrega srca:
»Mati moje duše, kdo ti je zadal (o rano?<
»Sin moj, tvoj greh,« mu jo odgovorila podoba.
In mladenič so je zgrudil na tla, ker mu jc počilo srce od žalosti, da, jo Boga razžalil ...«
Kapucin jc ganjen stisnil Janezu roko, in ta močni, trdi mož je naslonil svojo glavo patru na ramo in se je razjokal kakor otrok.
»Jokaj se, Janez, le jokaj se,« mu reče pater, ki so sc mu tudi oči poro? .'le, »razplnkaj se, jaz razumem tvoje SOlZO.'«.
»Ko pa sam no veni, zakaj se jokam,« odgovori Janez pol v smehu in pol v joku, »sam no vem, kaj se z mano godi... Bo žc tako, kakor Vi pravite; duša bi rada v nebesa, pa ko ne moro ubožica, se joka, ... sc joka, da bi kmalu mogla.«
Ko so jc kapucin tisti večer žc poslovil, ga je Janez še enkrat nazaj poklical in vprašal:
»Pater, kako ste rekli, da je sin uboge vdove rekel: Ljubim Boga, verujem v Boga, ...in kaj šo potem?«
»Upam v Boga, dragi moj, upam v Boga.«
»Upam v Boga,« jo šepetal Janez. In ko jo legel Janez tisti večer na kup slamo, ki jc bila njegova postelja, je še enkral vzdihnil: »Upam v Boga!«
In ko sc je drugo jutro zbudil in obrnil oči po štirih stenah svojo joče, po katerih so od vlage drsele vodene kapljice, kakor da so usmiljeno solze, tedaj je Janez zopet vzkliknil z glasom, v katerem so jo družilo upanje z ljubeznijo 111 vero:
,/Uprtm v Boga, upam v Boga! : ---o---
(Dalje.)
s tem, da porotnik, čeravno nosi Častno mesto, ni dolžan trpeti iz svojega mnogokrat občutno materijelno škoclo. Dijete bodo znašale dnevno: na Dunaju 8, v mestih čez 10.000 prebivalcev. 6, v drugih krajih pa 4 K. Dosedaj jc bila tud' določba, da jc moral porotnik bivati najmanj eno leto v svoji občini, odslej se zahteva dveletno stalno bivanje v okraju, a ne v občini. Sedaj veljavna postava določa, da je nesposoben za porotnika oni, ki radi kake kazenske obsodbe nima volivne pravico v občini. Ta točka se jc tudi izpremenila. Od sedaj no bo mogel biti porotnik oni ki izgubi radi kake kazenske obsodbe sposobnost za mesto sodnika in oni, ki bo v preiskavi radi kake zadeve, ki povzroči izgubo sodnijske časti. Z ozirom na osebe, ki so sicer sposobne za porotnike, katerih se pa ne sme imenovati so v zakonskem načrtu sledeče izpre-membe: Kakor državni uradniki, tako ne smejo biti imenovane tudi osebo, ki so v ccsarski dvorni službi. Tudi osebe, ki so priglašene v zagovorniško listo, ne smejo postati porotniki. Na novo določa predloga, naj so učitelje pritegne k porotnim sodiščem. Dosedaj sc jih ni imenovalo, ker so jc upoštevalo, da so službeno .zadržani. Zdaj to ne bo veljalo več in bo učitelj lahko postal porotnik, če ho občinski predstojnik potrdil, da ni službeno zadržan. Izpremenila se je tudi starostna meja. Dosedaj je lahko odklonil imenovanje za porotnika, kdor je bil 60 let star, od sedaj bo to lahko storil samo kdor šteje 65 let.
—	Razpis častnih nagrad. »Matica Slovenska« razpisuje s tem ponovno: 1. Iz dr. Costove ustanove častno nagrado 200 K za najboljši leposlovni spis katerekoli tvarine (spis imej vsaj štiri tiskane polo in naj sc vloži vsaj do 31. maja 1911). 2. Iz Jurčič-Tom-šičevc ustanove dve častni nagradi po 200 K za najboljša leposlovna spisa o francoski dob' slovenske zgodovine ali o ilirskih časih Stanka Vraza in Lju-devita Gaja (vsak spis imej vsaj štiri tiskane pole; rok je do 1. decembra 1911).— Natečajni spisi naj se vladajo pod posebnim geslom, a pisateljsko ime bodi pod kuverto, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. — Za »Matico Slovansko«: dr. Fr. Ilešič.
Avstrijski vsečrevljarski shod se vrši letos ob priliki rokodelske razstave v Celovcu.
—	Živinorejski in mlekarski tečaj priredi ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu v torek in sredo, dne 14. in 15. februarja t. 1. Namen tečaju je zboljšanje kravje reje v zvezi z mlekarstvom. Na sporedu so naslednja predavanja: V torek, dne 14. februarja. Od 2 do 4 popoldne: Vrednost kravje reje. Odbiranje molznih krav. Raba krav za pleme. Krmljenje krav. Strežba molznih krav. Molža. Stroški kravje reje. V sredo, dne 15. februarja. Od 9 do 11 dopoldne: Prodaja mleka. Ravnanje z mlekom. Lastnosti mleka. Napake in pomanjkljivosti mleka. Oddajanje in razpošiljanje presnega masla. Gospodarski pomen mlekarskih zadrup. Pouk se pojasnuje s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen našim gospodarjem in gospodinjam in je želeti, da se ga mnogoštevilno udeleže tudi naše gospodinje in kmetska dekleta. Kdor sc želi udeležiti, naj se priglasi po dopisnici ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Oddaljenim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za hrano.
—	Samomor v Žabnicah na Koroškem. Vrat si je prerezal v Žabnicah na Koroškem dne 17. t. 111. dvakratni vdovec, krog 50 let stari Matevž Schna-bel po domače Kapelar. Že celi teden jc govoril, da se bo umoril. V torek dopoldne je še seno vozil, opoldne kosil, ob pol 2. pa je vzel v roke britev in je šel pred hišna vrata in-si je tam naj poprej levo roko za pestjo potem pa vrat prerezal. Videla ga je soseda in mu klicala: Za božjo voljo, Kapelar, kaj pa delate. „Sem pojdi, bom šetebi vrat prerezal !"ji je odgovoril. Ker samomorilec ni zadel glavne žile, je z britvijo šc večkrat čez goltanec potegnil, dokler ni revež skupaj padel. Ker sta sosed in soseda zagnala veliko vpitje in ker je ljudska šola ravno nasproti, je bilo naenkrat polno ljudij krog njega. Prileteli so učitelji, župni provizor in župan, ki so mu z silo britev iz rok izvili. Prenesli so ga v hišo, kjer so mu ranjeno roko za silo prevezah z vrvico, da bi mu kri ne odtekla. G. provizor P. Adolf mu je prigovarjal, naj obžaluje storjeno neumnost in obžaluje druge grehe in ker jc kazal znamenja kosanja mu jo podelil odvezo in sv. posl. olje in sicer, kar na čelu, ker je bil ves v krvi. Potem je molil s pričujočimi za nesrečneža. Med lom je g. župan poslal po zdravnika na Trbiž ki jo kmalu prišel, samomo-rivcu gerlo in roko in ukazal, naj
ga v bolnišnico v Trbiž prepeljejo; tod« ko so ga zvečer ob pol 8 prenesli v vagon, je nesrečnež na vlaku med potjo na Trbiž dušo izdihnil, ker mu je bila kri odtekla.
402.167 duš šteje Koroška po šo-malizmu celovško škofijo, ki je zdaj izšel. Torej bi napredek znašal 9-47 %.
Štajerske novice.
š Slovensko kat. akad. tehn. dru. štvo »Zarja« v Gradcu priredi v petek, dne 20. t. 111. svoj IV. redni občni zbor pri »Zeleni Štajerski«. Začetek ob 8. uri zvečer.
š Socialni tečaj v št. Ilju, ki ga priredi mariborska S. K. S. Z. se začne v nedeljo 22. januarja po večernicah Slov. Domu. Predavanja trajajo do 6, ure. V pondeljek 23.januarja sc začne s predavanji ob 8. uri zjutraj. Šc enkrat opozarjamo vse obmejne Slovence v Šentiljski okolici, da pridejo na te čaj. Predavanja bodo zelo zanimiva, Za oddaljene bo Bralno društvo v Št Ilju oskrbelo prenočišča.
š Ljudsko štetje. Dan za dnevom prihajajo pritožbe od vseli strani, kako nečuveno postopajo nekateri nemčur-ski števni komisarji. Celo tako predrzni so, da s silo vpišejo za Slovence nem. ški občevalni jezik. Večina pa niti ne vpraša po njem. V uredništvo .,Straže v Mariboru prihajajo dan za dnevom ljudje in se pritožujejo o neštetih slučajih nemškutarske drznosti. Zbira se gradivo in storili se bodo koraki, da bo nemškutarskim predrznežem kar zvenelo po ušesih.
š Kmetijsko bralno društvo v št. Ilju priredi v nedeljo 29. januarja popoldne pustno veselico z igro „Požigalčeva hči." — Lokal: ,.Slovenski Dom".
š Umrl je v Gradcu cesarski svet nik Julij Riedel, urednik uradne „Gra zer Zeitung". najstarejši graški žurna list. —
š Sv. Lenart v Slov. goricah. Torej Nemci dobe svojo obrtno-nadaljevalno šole v Št. Lenartu, ki bo nastanjena v nemškem „Vereinshausu". — Za nedeljo 22. jan. je bilo vso šentlenartno neništvo pripravljeno na nameravani shod Štajerčijancev. Štajprc je že v par številkah bobnal svoje somišljenike vkup, z vabili se je klicalo vse šnop-sarje celega okraja, a v torkovi Marbur gerci čitamo, da shoda ne bo. Je baje pre-liud mraz za Linharta. Najbrž pa so ptuj' ski mogočneži za to odpovedali shod, ker so jim iz Št. Lenarta poročali, da bi bila udeležba pod ničlo. Zato se je shod — ,, preložil".
š Samoumor. Obesil se je v sredo opoldne v .Mariboru J. Merita strojevodj; južne železnice in hišni posestnik v Ko roški ulici.
š Sevnica ob Savi. Dne 1. februarji se naseli pri nas dr. Alojzij Šleclita kol distriktni zdravnik. Poprej je službova kot sekundarij v deželni bolnišnici v Ljub Ijani.
š Poroka. Lavoslav pl. Rainhofer tr govec v Rajhenburgu ob Savi se je poro' čil z gospico Anico Poljanškovo v Brp< žicah.
š Odlikovanje. Gospa baronica Tvicke v Mariboru je od svitlega cesarja odliko vana z Elizabetnim redom II. vrste. Baro niča oskrbuje šolarsko kuhinjo za šolo v Krčovini — Leitersberg ter je velika dobrot niča revpžev.
š Iz politične službe. Nam. tajnik Ferd. Zolfal je prestavljen od okraj, gla' varstva v Celju v Gradec, nam. koncipist M. Michl v Brežicah v Celje, konceptn praktikant dr. Alfonz \VesseIy iz Juden hurga v Celje in dr. Ernst, Mayrhofer i2 Celja v Hrežicr.
š Škandalozno izzivanje. Poroča nam od prizadete občine ob Savinji, de veleslavni magistrat mestne občine Maribor razpošilja pri dopisovanju > slovenskimi občinami na uradnih ku vertili nemške izzivalne koleke s slike nemško kazino v Ljubljani in napisom » Z u r 15 r i n n e r u n g a 11 d c r w i n d i s c lien U e b e r f a 11 it L a i b a c h a m 20. 9. 1908.« Kaj po rečejo k temu državna pravdništva ako so za ravnopravnost res kaj va vzeta. Ako so so črni koleki z napison 20. IX. 1908 prepovedali kot nevarno? za nemškega M helna naj bi so vzpo redno tudi drugi izzivalni koleki od st ranili!
š Gradčani prosijo za podržavljeni mestne policije. V graškem ohčinsl-civ svetu je referent o mestni policiji pr razpravi o proračunu predlagal, naj mestni svet z ozirom na ogromne stro ške. ki jih povzroča mestu meslna po licija, pooblasti naprositi vlado, da s praška mes*na policija podržavi Gra dcc izda za svojo mestno policijo v loto 763 207 K. Mestni policijski r/raž niki v Gradcu bi bili s podržavi jenjen jako zadovoljni, zadovoljni bi b'li )' stražniki tudi po drugih nicslih. da * policija podržavi.
I
BIENERTH IN NEMŠKO-NACIJO-NALNA ZVEZA.
Ministrski predsednik baron Bienerth je 18. t. m. načelstvu nemške nacionalne zveze izjavil, da so iz izjav vlade v gosposki zbornici jasno vidi, da vlada hoče vzdržati dosedanji kurz, izrazil je upanje, da zopet nastane bivše razmerje med njim in Nemci in da Nemci zopet dobe staro zaupanje v vlado.
REPUBLIČANSKA STRANKA NA OGRSKEM.
»Zeit« poroča iz Budimpešte, da namerava ustanoviti nekdanji poslanec Nagy na Ogrskem republičansko stranko in da je že v zvezi s predsednikom francoske republike Fal-lieresom.
NEMŠKI CESAR DOKTOR PRAŠKEGA NEMŠKEGA VSEUČILIŠČA.
Iz Prage se poroča, da pričakujejo vsaki dan cesarjevo dovoljenje, da se sme proglasiti imenovanje nemškega cesarja Viljema častnim doktorjem praškega nemškega vseučilišča. Pro-moviran bo cesar Viljem po praškem načinu v prestolni dvorani bcrolin-skega kraljevega dvorca. Udeleže so promocije rektor, dekan medicinske fakultete in profesor Ilernig, ki je predlagal, naj sc imenuje nemški cesar častnim doktorjem praške nemške univerze.
IREDENTA V ITALIJI.
Prefekt v Benetkah je prepovedal benečanskim dijakom vprizoriti predstavo v korist društvu »Trento-Tri-este«.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. V
torek je predaval v S. K. S. Zvezi jurist Fr. Jež o „Narodnosti in gospodarstvu". Premotril je geslo .,Svoji k svojim" in njegov vpliv na razvoj češkega narodnega gospodarstva. Geslo je imelo v marsičem blagodejen vpliv, v dosti slučajih pa je bilo početek gospodarske korupcije in trgovske nesolidnosti. Silno se je to geslo po čeških listih propagiralo, razkričavalo se je na ves glas in kaj so storili Nemci. To češko geslo so uresničili dosledno in povsod za vsako industrijo, obrt, rokodelstvo in sicer kakor za blago, tako tudi za osobje. Naskočili so češke manjšine gospodarsko in so jih uničili ali pa oslabili. Kakšno stališče moramo zavzeti Slovenci nasproti nanovo se snujočim slovenskim industrijam in trgovinam, posebno onim, ki izdelujejo ali tržijo s predmeti, ki jih rabimo v velikih množinah v vsakdanjem življenju? Vsaka nova industrija sicer še nc pomeni utrditve in pomnožitve skupnega narodnega blagostanja in gospodarstva, pač pa je to mogoče ob veliki narodni zavednosti ljudstva. Producent ima pravico apelirati na narodni čut in zavednost kupca in označiti svoje blago za domači, rccimo slovenski izdelek. Toda za to imej solidno blago, zmerno ceno in uljudno postrežbo. Le oklenimo sc domačih podjetij, magari v začetku nekaj žrtev, če vidimo, da tujec blago enake vrednosti prodaja za nižjo ceno iz zgolj narodnih konkurenčnih namenov. Podpiraj mo domačine, ker so ti vsled tega moralno prisiljeni vračati po drugi strani za naše narodne potrebe, kar tujec ni in tudi storil ne bo.
lj Delnice ljubljanske plinarne so spravile ljubljanskega župana I. Hribarja v ogenj. Zakaj se tako razburja, nam je nerazumljivo. Veliko bolje bi bilo, če bi »On« pripoznal, da ni pravilno ravnal. Ideja nakupa delnic ljubljanske plinarne se ni rodila v »Njegovi« glavi. Prišla sta dva delničarja, pristna Nemca k »Njemu« in ponudila delnice v nakup, češ, žene jih ljubezen do rojstnega mesta Ljubljane, da pride to podjetje v občinske roke.Če zapuščajo podgane ladjo, jo ta gotovo v nevarnosti. Tako tudi z ljubljansko plinarno oziroma rentabiliteto delnic v bodočnosti. Vsak razsoden človek se mora temu smejati, da bi bila tu mero-dajna ljubezen do Ljubljano, ki je povzročila kupčijo. Bivši župan se je, kakor pri vsaki svoj' akciji, prenaglil, ni morebiti premislil, da se bodeta posredovalca, za hrbtom ostalih delničarjev smejala Njegovi lahkovernosti. Popolnoma nepravilno je bilo dolati dolg in to celo pri amortizačnem zakladu mostnega loterijskega posojila brez poprejšnjega dovoljenja deželnega zbora. To stoj: in to dejstvo se ne more ovreči. Najboljši dokaz fe pa izjava bivšega župana samega, da je bilo treba skoro 100.000 kron investirati, da jc sploh plinarna zamogla stavljenim zahtevam zadoščati. Toda kljub tej investiciji ne bo nikdar plinarna zadostovala modernim zahtevam! Naj le pogleda gospod bivši župan v Zagreb.
Tam so staro plinarno morali popolnoma opustiti in zgraditi novo moderno, kar bo tudi v Ljubljani v doglednem času potrebno, kajti mesto ima že tak obseg, da to cevno obrežje in pa centrala nc bosta mogla zahtev zmagati. Žo sedaj ima plin tako majhen priti-sek, da n. pr. plinove peči brlč, ne pa gore. Kaj pa potem? Dunaj je imel tudi staro plinarno angleške družbe na razpolago, a Lueger je zavrgel vse ponudbe in se odločil za zgradbo nove moderne centrale in danes poglejmo razsvetljavo in porabo plina na Dunaju. Kuha in greje se s plinom, ali pa je to mogoče v Ljubljani sedaj, če se je tudi ta stara podrtija malo zakrpala? Kako se more trditi, da bi ne bilo mogoče dobiti delnic za nižjo ceno, ko se vendar z nobenim drugim ni obravnavalo, kakor z navedenima nemškima gosno-doma, katera sta s svojo ponudbo 300 delnic popolnoma izločila ostale delničarje. Občinski svet in župan sta se prenaglila. Mi zahtevamo, da se nakup delnic razveljavi, ker občinski svet in župan nista bila v to opravičena! Vrne se amortizačnemu zakladu takoj 360 tisoč kron da odgovarja uprava tega zaklada veljavnim pravilom! Praeco-clens se ne sme ustvarjati, ker če bi to bilo sedaj dovoljeno, so lahko tudi v prihodnje ponavlja— in to ne sme biti. Ogledati si morajo strokovnjaki vso napravo plinarne, če je toliko vredna z ozirom na splošno porabo plina v Ljubljani, ne samo v sedanjem času, nego tudi v dogledni bodočnosti. Ako izpade ta strokovnjaški pregled ugodno, se sme v to svrho posojilo realizo-vati, čo ne, mora pa misliti občina na novo moderno lastno plinarno, toda ta ne sme biti tako »zavožena«, kakor se je to zgodilo pri mostni elektrarni, ki stane sedaj že približno 2.000.000 kron, in moramo plačevati tako drago električno luč. Ker je elektrika tako draga, je no morejo uporabljati obrtniki. Prenaglila sc jo stavba jubilejskoga mostu, stavba Mestnega doma, stavba ljudsko kopeli, stavba električne centrale stavba hotela »Tivoli« itd. Ali ni opravičeno po takih skušnjah zahtevati, da se v bodočo bolj previdno gospodari z občinskim premoženjem? Jabolka, katera padajo z drevesa, so različna, zdrava in gnila. Naše mnenje jo, da jo jabolko, ki bode padlo po mnenju bivšega gospoda župana v naročje občino, gnilo, in cla se bodo potomci bridko kosali, tla. so privolili v to »sijajno« kupčijo. Čo ni imel bivši liberalni deželni odbor proti temu nič ugovarjati, to za, nas ni merodajno, saj vsi vemo kako jo mižal in spal. Še je čas varovati občino pred škodo, šo jo čas popravili, kar se jo grešilo. Naj se o tem razpravlja mirno in objektivno; nas vodi prava, ljubezen do Ljubljano, ne pa taka ljubezen, katero sta navedena clva akciionarja natvezila v gospodarskih stvareh še zelo naivnemu bivšemu županu, kljub temu, da jc županov;. 1 v Ljubljani — 15 let. Delniška plinarna no moro postati nikdar izdaten vir dohodkov' za občino, ker je kaj takega brez škode manjšino delničarjev nemogočo. Tako postopanje so pa vendar nc strinja z ugledom zastopstva deželnega stolnega mosta; morebiti privatnik lahko na različen način tolaži svojo vest, takih kupčij pa nobena občina no sme in ne more sklepati. Kupi se podjetje lahko v sporazumi jen ju vseh delničarjev, oziroma občnega zbora, zahrbtno pa sc nc smo nikdar postopati! — Pač pa lahko postane občinska plinarna pri razumnem gospodarstvu in uvaževanju vseli okoliščin pri predpripravah izdaten vir dohodkov, če se občinstvu nudi tudi izdaten konsum plina. — To je naše mnenje in pri tem ostanemo. Bodočnost bo pa pokazala, kdo ima prav. Bojevali se bomo pa z vso odločnostjo, a brez — nervoznosli, da nc pride ta stara podrtija v last občine in da se ne uresniči ta » s i j a j -n a « ljubezen imenovanih dveh delničarjev do mesta Ljubljane. Take sijajne ljubezni, še manj pa takih sijajnih kupčij no potrebujemo v Ljubljani. Hribar naj taka svoja jabolka sam poje!
lj Občni zbor Gospodarskega in izobraževalnega društva za Trnovo in Krakovo se vrši prihodnjo nedeljo, dno 22. t. m., točno ob 10. uri dopoldne v društveni sobi, Konjušne ulico štev. 4. Somišljenicc in somišljenike po Trnovem in Krakovem uljudno vabimo k obilni udeležbi!
lj Prijatelji med seboj zase vse — nižjim psovke. To jo bilo menda načelo, ki so ga izvrševali liberalci pri mestnem gospodarstvu. Pri vseh mostnih podjetjih so dosledno postopali po lom načelu. Tako tudi pri mestni elektrarni. Znano nam je, cla je ondi mnogo uslužbencev, ki so ondi na delu od začetka elektrarno, pa čez 50 goldinar-
jev na mesec niso mogli spraviti. So uslužbenci pri elektrarni, ki imajo 24-urno službo, pa ko so prosili za izboljšanje, se je njihove prošnje ošabno odbijalo. Potolažiti so jih hoteli le z nekim provizorijem, ki naj bi ga dobili še lo po preteku pet let. Pri regulaciji plač so se zopet oglasili, pa zanje ni bilo usmiljenja in pomoči, tistim pa se je dalo, ki so imeli že na kupo dohodkov. Prijatelji so dajali svojim prijateljem — za nižje uslužbence pa nihče ni imel srca. Če sc jc kdo ponižno pritožil, dobil je za odgovor surovosti in psovke. Sedaj, ko jc S. L. S. oprostila uslužbence to suženjske dobo in temeljito poskrbela za ponižanje liberalne ošabnosti, postajajo izvestni gospodje silno nervozni. Zaliranci dobo sedaj zastopstvo in pravico in s tem bo zlomljeno liberalno načelo, cla so za nižje uslužbence dovolj prazne obljubo in če s temi niso zadovoljni — psovke. Liberalce naj pa volijo sedaj tisti, katere so prej protežirali in katere so preko mere namastili!
lj O zadnjem koncertu „L]ubljane"
konstatira tudi „Cerkveni Glasbenik", da so se z velikim uspehom izvajale Gerbičeve cerkvene skladbo.
lj P. n. cenjenim delegatom deželne zveze gosiilničarskih zadrug sc javlja, da so vrši občni zbor Zvezo v soboto, dne 21. t. mes., ob 10. uri dopoldne v restavracijski dvorani »Narodnega Doma« v Ljubljani, in sicer radi tega, ker se je morala mala dvorana Mestnega doma, kamor je bil zbor najprvo sklican, prepustiti v neke vojaško-naborske namene.
Ij Shod državnih uradnikov in učiteljev se bo vršil v nedeljo, dne 22. januarja 1911, ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na shodu bodo stavljene naslednjo zahteve: I. Časovno napredovanje. II. Preuredim aktivitetnih doklad po vojaškem stanarinskem tarifu. III. llvr-ščenje Ljubljane v I, ra^od aktivitetnih doklad od 1. januarja 1911 do uve-ljavljenja pod točko II. zahtevanih preurodb.
l j Tržaški hudodelci v Ljubljani. V soboto, dne 14. t. m. je c. kr. državna policija v Trstu vsled prenapolnjenja on-dotnih ječ pripeljala v Ljubljano šest tržaških hudodelcev.
lj O ponesrečenem poročniku Aschmannu smo dobili danes iz Beljaka poročilo, da se v bolnici znatno boljo počuti.
lj Za mrtvega se bo proglasilo sod-ivjsko Ivana Pogačnika, rojenega dne 29. avgusta 1851. v Ljubljani, ki je ab-solviral tehniko na Dunaju ter dobil službo v Rusiji kot inženir. Leta 1876. j je pisal zadnjič svoji materi Katarini j Pogačnik, vdovi sodnega slugo v Ljub-| liani. Pozneje sorodniki niso dobili , nobene vesti o njem.
lj Zagoneten Holandec. V ] one-
deljck popoldne ie nek čedno oblečen človek prodal pri starinarjih skoraj še nove zimske hlače za 1 K 60 vinarjev. Kmalu nato jc pa prišel nazaj z zimsko suknjo, katero je itak hotel prodati Ker se jc pa starinarjem zadeva ! zdela sumljiva, ni suknje hotel nihče kupili, nakar jc tujec, odšel. Ko je bil stražnik o tem obveščen, je šel takoj za neznancem poizvedovat in ga jo izsledil v neki žganjarni, bas ko jc ponujal suknjo za 6 K. Stražnik ga jc takoj stavi! k uradu, kjer je možakar izjavil. da sc zove \Villen von VVelten, da jc po poklicu mehanik in doma iz llardervka, provinca LHtrccht na 11o-landskem ter cla jc suknjo kupil na Reki za 20 kron. Policija mu pa vsega tega ni verjela in ga dejala pod ključ. Takoj drugi dan jo policija dognala, da so bile hlače in suknja ukradena nekemu uradniku v Wolfovi ulici, toda von VVelten jc ostal pri prvotni trditvi in moral jc kljub preciznemu zatrjevanju k sodišču, kjer se bodo pečali z njegovim prcdživljenjem. Dosedaj so dognali, da jo prišel dne 11. t. m. iz Trsta in prenočeval v neki gostilni v Kolodvorski ulici. Preživljal se jo menda z beračenjem, a tudi tatvino to mu dobro služilo. V Ljubljani si jc dal takoj napraviti ključ iz aluminija, katerega bi bil pač porabil v svoje namene. Von Wolten jc pa siccr tudi in-teresanten in zelo zagoneten človek. Star pravi cla jo 43 lot, govori nemško v pruskem narečju in je sploh še vprašanje, če je Ilolandec. Izkazov ni imel pri sobi nobenih. Posebno značilno jo njegovo tetoviranje. Kakor bi ga bil pobarval kak slikar, tako izgleda po celem životu. Po obeh nogah se mu spenja od členka po ena kača, na obeh rokah ima holandski grb in črki G. B., na prsih pa ladjo z napisom >.Koino Rcttung mehr«, kur je bilo baš v Ljubljani zanj usodnega pomena.
lj Zagonetna najdba. Že pred par tedni smo poročali, da jo bil na jden v
neki veži na Marije Terezije cesti gramofon brez plošč. Stranka je oddala najdbo policiji, kjer sc pa še zanj ni nihče oglasil. Gramofon sicer ni nov a je še porabljiv in naj se lastnik zanj čimprej o zglasi pri policijskem uradu kjer ga dobi zopet nazaj.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Jate, delavčev sin, 2 meseca. — Marija Paj-ser, zasebnica, 77 let. — Terezija Po-nikvar, bivša služkinja, 44 lot.
lj Slovensko deželno gledališče. — V soboto prvič angleška dramalska legenda »Tujec«, spisal K. Jeromc (tudi za nepar). — V nedeljo popoldne ljudska igra »Mati Skrb«, zvečer opereta. — Prihodnji teden Srečka Albinija velika, opereta »Baron T r e n k«.
lj Na ljubljanski realki je razpisano def. mesto za matematiko in fiziko kot glavna predmeta. Zadnji vložiti termin je 10. febr. 1911.
NEMIRI NA PORTUGALSKEM.
Vsa poročila iz Lizbone naglašajo, da je položaj v Lizboni bolj negotov kakor kdaj in da se pripravljajo na Portugalskem zopet zelo resni dogoditi. Dasi so železničarji sklenili, da nehajo stavkati, v provinci železničarji šo vedno stavkajo. V Boji so bili krvavi boji, pri katerih je bilo posredujoče vojaštvo pasivno in jo simpatiziralo s stavkujočimi, ki so obmetavali občinstvo s kameni. »E1 Liberal« poroča, da so bile v nedeljo v Lizborni veliko poulično demonstracije. Demonstranti so nosili zastave z napisi: »Takoj sklicati parlament!« »Takoj razpisati volitve!«
VSTAJA V PERZIJI.
Iz Teherana sc poroča, da so izbruhnile novo vstajo. Gubernatorji ne morejo iztirjati 40 % povišani davek. Uradniki zato deloma celo v Teheranu ne dobivajo plač. Angleži nameravajo zasesti Perzijski zaliv začetkom feb-. ruarja.
CERKVENIVESTNIK.
Škof Nagi na Dunaju je odredil, da morajo vsa društva dunajske škofije, ki se imenujejo »katoliška«, zaprositi za potrjenjo svojih pravil ordinarijat, nadalje morajo ordinarijatu vsako leto o svojem delovanju in premoženjskem stanju poročati, morajo svoje publikacije vedno poslati ordinarijatskemu arhivu, se ne smejo brez dovoljenja or-dinarijata razdružiti. vsak župnik mora katoliška društva v svoji župniji obiskovati in dekani imajo pri kano-ničnih vizitacijah obračati svojo pozornost tudi na društveno življenje, društva imajo stopit; v dijecezanske zveze, vsa duhovščina pa jih ima podpirati, gojili in. kjer treba, nova ustanavljati, zlasti za mladino.
Razne slvari.
Kuya razsaja v Ilarbinu in v oko« lici. V nekom L raju jo umrlo na kugi 2000 oseb. Ptujci bože iz Mandžurije. V Ilarbinu je umrlo na kugi 408 oseb. rnecl njimi 22 Evropcev.
Urednik »Simplicissimusa«, Gul-bransson, mora v luknjo, ker jc držav, sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper ; razsodbo stuttgartskega sodišča, ki ga jo zaradi razžuljenja rottenburškega i škofa obsodilo na tri mesece zapora.
Gimnazijec umoril svojega profesorja. V Neaplju jc 16. t. m. 18 letni j gimnazijec Tullio Amoza med poukom S trikrat ustrelil z revolverjem na profe-: sorja dr. Emilija Giordani, ki se je mr-: tev zgrudil na tla. Gimnazijec je dobil i namreč od profesorja ukor, nakar je j stopil iz klopi ter izvršil umor. V raz-; redu je nastala panika in mlademu i morilcu sc jo posrečilo, da je ušel. Po-| licija pa ga je kmalu izsledila in are-| (ovala. Pri zaslišanju je izpovedal, da jo »prepričan anarhist« ter cla ni mogel ravnati drugače.
Ccnan Doyle in anarhisti na Angleškem. Iz Londona se poroča, cla se je pisatelj Conan Doylo 13. t. m. ponudil angleški policiji, tla. praktično izvede svoje metode o zasledovanju zločincev. opisane v svojih detektivskih romanih. Conan l)oylo je izjavil šefu londonske kriminalne policije, da jo mnenja, da vodi sled za anarhisti iz Iloundsditcha v Pariz in Amsterdam. Posrečilo sc mu jo neko važno pismo teh zločincev raztolmačiti. Pismo je bilo skoro popolnoma sežgano.
Policijski šef zastrupljen. Iz Peterburga poročajo: General Plaško, šef dvorne policije v Carskem selu. je odpustil nedavno iz službe več uradnikov, ki so imeli veliko zveze z uplivnimi krogi iz carjeve okolice. Radi toga jo imel mnogo neugodnosti, a je pred par dnevi že nenadoma umrl. Splošno se misli, da jo umrl nasilno smrti. Bil je menda zastrupljen, medtem ko neko drugo poročilo trdi, da je izvršil samo-timor.
: Harolaite ..Slovenca".:
Telelonska in brzojavno poročilo.
SLOVENSKI KLUB.
Dunaj, 19. januarja. V včerajšnji seji je nadaljeval »Slovenski klub« razpravo o političnem položaju. Govorili so poslanci Roškar, Fon, Pišek, Jarc, Ivaniševič, Jaklič, Gregorčič, Dulibič, Gostlnčar, Grafenauer, Pogačnik, Demšar, Verstovšek, dr. Žitnik in dr. Krek. ž več strani se je nagla-šalo proti vladi, da je potrebno največje nezaupanje glede na vladno izjavo z ozirom na agrarno stališče, kakor tudi poljedelskemu ministru baronu Widmannu, ki je bil pozvan v kabinet. dasi prav nič ne pozna alpskih gospodarskih razmer. Splošno se je sukala razprava v smereh, ki sta jih včeraj označila poslanca dr. Krek in dr. Korošec in se je močno naglašala potreba opozicijonalnega razpoloženja. Poslanca Fon in Gregorčič Sta se zavzemala za mirno stališče nasproti vladi, ki nič ne prejudicira, a svarila sta pretrgati zvezo s Čehi in sta se izjavila za obnovitev zveze s Čehi na trdni podlagi. Tudi dalmatinska govornika posl. Dulibič in Ivaniševič sta svarila proti prekinjenju zveze s Čehi in se zavzemala za odločno opozicijo z ozirom na delovanje vlade v Dalmaciji, ki povzroča največje nezadovoljstvo hrvaškega prebivalstva. Po končnem govoru predsednika posl. dr. Šusteršiča se je sklenila sledeča, po klubovem predsedstvu predlagana re-solucija: »Parlamentarna komisija se poziva, da naj po skrbnem pretelitanju parlamentarno političnega položaja in z ozirom na v razpravi izproženc predloge in načrte izdela konkretne predloge, ki naj jih predloži klubu v končno odločitev.
ČEHI PREDLOŽILI SLOVENCFM NOVE ŠTATUTE »SLOVANSKE UNIJE«.
Dunaj, 19. januarja. »Enotni Češki klub« je izročil danes »Slovenskemu klubu« štatut za reorganizacijo »Slovanske Unije«. »Slovenski klub« bo reorganizirane Statute z največjo vestnostjo in temeljitostjo proučil, eventualno predlagal morebitne izpre-merrtbe.
GROF THUN.
Dunaj, 19. januarja. Cesar je danes med splošnimi avdijencami sprejel tudi grofa Franca Thuna in ga kot cesarskega namestnika zaprisegel. Grof Thun je danes popoldne odpotoval in bo prihodnji teden prevzel uradne posle.
BANČNI ODSEK.
Dunaj, 19. januarja. Danes je zboroval bančni odsek avstrijske zbornice. Seje sta se udeležila tudi ministrski oredsednik baron Bienerth in finančni minister dr. Meyer. Začela se je generalna debata in je prvi govoril finančni minister, ki je dejal, da se je, ne da hi avstrijska vlada opustila svoje stališče glede izplačil v gotovini, zasigu-rala tudi nadalje bančna skupnost. Za njim se je oglasil dr. Kramar.
PROFESOR APIH UMRL.
Celovec, 19. januarja. Danes je tu ob 11. uri opoldan nagloma zadet od mrtvouda umrl profesor Apih. Pogreb bo v soboto popoldne.
SMRTNE OBSODBE ZOPER ANARHISTE NA JAPONSKEM.
Tokio, 19. januarja. V procesu zoper anarhiste, ki so bili obtoženi, da so stregli cesarju in njegovi rodbini po življenju, je bilo 24 obtožencev obsojenih na smrt, dva pa na 11, oziroma 8 let težke ječe.
NA BALKANU VRE.
Carigrad, 19. januarja. V turških krogih vlada vsled gibanja Krečanov in priprav grške armade veliko razburjenje. Turške obmejne čete so dobile povelje, da strogo pazijo na vse, kar sc od strani Bolgarov in Turkov godi.
DRŽAVNI PREVRAT V PARAGUAYU.
Buenos Ayres: 19. januarja. Vojni minister paraguayske republike je prisilil ministrskega predsednika, da demisljonira in si je predsedništvo sam prisvojil.
2500 STEKLENIC ŠAMPANJCA V VODI.
Eparny, 19. januarja. Tu so bili veliki izgredi vinogradnikov proti iz-
delovalcem šampanjca. IzgrednikI so naskočili neki transportni voz, na katerem je bilo 2500 steklenic šampanjca in vse pometali v reko.
Najboljša
3109
oblika v kateri sc za katerikoli namen zavživa ribje olje, je brez dvoma Scott-ova emulzija ribjega ol'a-zapnenimi in natro-novimi-hijpophosphiti. Ribjega olja neinorete zavžiti. ker po-vzrofi slabost in pehanje? Torej, Scott-ova emulzija Vam bode napravila veselje. Iti Se ena točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno močnejša, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to se pravi z drugimi besedami, da more
Scolt=oya emulzija ssaf.t
. .	biccni - kot
napraviti to, kar sc z navadnim garancijskim r b itn oPem ne more doseči. c *"a.i!om Poskusite sami.	^vna^f
Cena izvirni steklenici 2 K 50. < bi se v vseh 1 arnah.

r fi ' a i ^ ^ a < ; , it
Cene veiiajo z.i 50 kg.
Budimpešta, 19. januarja. Pšenica za april 1911 . * . . . 11.26 Pšenica za oktober 1911 . . . . 10 71
Rž za april 1911.......816
Oves za april 1911......8 7/
Koruza za maj 1911......5 73
Meteorolifjično poročilo.
Višina n. morem ?0(v2 srel rrafn' tla'< 7ih-J mm
Stanje
C j Cas opa- ' baro-a | iovania { metra
i v mm
I empe-ratura
po | Ceiziiu
Vetrovi
18 9 zveč ! 744 01 —7 2 I si svzh. i jasno
1 7 zjutr. 742-7 i 2 pop 742 0
19
-9 4 si. jvzh — 01 si. jug.
-I
megleno 0 0
pol. obl

Srein'a v4?rai?n'j le^ni. — nor n _24'
Kurzi efektov in menjic.
dne 18. januarja 191.1.
Skupna 4% konv, renta, maj—no-	
vember ..........	0320
Skupna 4° 0 konv. renta, januvar	
— julij..........	9320
Skupna 4-20 0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	9720
Skupna 4-2% srebrna renta, april	
—oktober.........	9715
Avstrijska zlata renta ...	11055
Avstrijska kronska renta 4% . .	9305
Avstrijska investic renta 3>/;lVo .	8280
Ogrska zlata renta 4°;0 ....	111S0
Ogrska kronska renta 4°;„ . . .	92
Ogrska investicijska renta 31 a, %	8150
Delnice avstrijsko-ogrske banke	1893
Kreditne delnice.......	67875
London vista........	24015
Nemški drž. bankovci za 100 mark	1!< 35
20 mark..........	2349
20 frankov.......	1902
Italijanski bankovci......	
Rublji...........	253' , |
Sprejme se
k trgovcu in gostilničarju na deželo: vajena mora biti vsega gospodinjstva
kakor tudi dobra kuharica. Ozira se le na samostojno moč. — Naslov pove upravništvo ..Slovenca".	208
Sprejmem več spretn h
Iti?
1SJ 4
Vešči vodovodnih inštalacij imajo prednost. Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje.
Lep lokal
149
za trgovino sc odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica.
Natančneje sc poizve istotarn.
enonadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini ŠL 217 pri Ljubljani sc proda. Leži nasproti pekarije.	108
ra i verižico n s
r-
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno, 06 ur idočo prccizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2-—, ter 3letnlm pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5'5J, o kosov K 9*—. Pošilja proti povzetju
prus.~šlezijska izvozna tvrdka
A. GELB, Krakov 340.
34:0 Za neugajajoče denar nazaj. 1 — 1
pod vodstvom laškega kuharja A. Sonattija v novem, moderno urejenem hramu hotela pri „Maliču". — Za večerjo se dobi vedno ribe (po želji pripravljene), makoroni, rižota, polenovka s polento i. dr. ter izvrstna vina. — Za abonente posebno znižane cene. — V obilen ob sk se priporoča	vodstvo.
TOIFL
ov
c •
CEYIQN ČAJ
3395
Išče se spreten
204
popolnoma, vešč v trgovini z mešanim blagom ter v pisanju in govoru slovenščine. Plača po dogovoru, nastop takoj. Z večjo izobrazbo v poštnem prometu imajo prednost. — Oglasi se sprejemajo do 25. januarja t. l.na naslov ,, F O R T U N A " poste restante Litija.
"SSk
nasproti glavne pošte, pripravna
se odda za februarjev termin. Pojasnila v hotelu „pri Maliču" I. nadstr. 198
Na prodaj je po nizki ceni malo rabljen
©	©	197
Naslov se izve pri upravi ,,Slovenca1'
!0 Prui slouenski 0C fotografski atelije
u tj ubij a ni
Koloduorska ulica 32 a
Ustanouljcn Ista 1330.
pošten in priden, ki se razume na vsa kmetska dela ter vajen živine se prejme takoj pri Jožetu čad, posestniku, Sp. Rožnik, pošta Ljubljana, Plača po dogovoru. 205 (l)
^gzgn^^ssncsgjgigBttm
Vsak dan sveže H
s
a a cs a a
rj
s
a
£S
a
rj 1
rj
a
zs a
_____jSS
Iiisiauuaisisuauaijuaa
!'~tf s?
s*«
iilfS litiII. 8 IM KI Š! .6.
Št. 970.
191
Podpisani deželni odbor razpisuje s tem
S službo je združena plača 1200 K z aktivitetno doklado 200 K in z dvema starostnima dokladama (petletnicama) po 100 K.
Okrožni zdravnik bo obenem primarij v bolnici usmiljenih bratov v Kand ji, za kar se določi dogovorno s kon-ventom in d2že'nim odborom še posebna plača.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 3. februarja 1911
z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskemu državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo z daljšo kirur-giško prakso.
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 16. januarja 1911.
Udtijatelj: Dr. Ignacll 21tnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.