274. številka Ljubljana, v sredo 28. novembra 1900. XXXIII. leto. lutisja vaau dan zvečer, usuuSk. nedelje ta iimauai, u»t ve^a po posti petjema^ i« »»»iro-ogrs**.* JuZOiu aa tfuo tau* 2r K., aa pot leta 18 K. aa Cetn. It/ia 8 8 »SO a, ¿5. lede« rneneo 2 F. 30 h. Za Ljubljene brez pošiljanja na dom sa vse leto 22 K, za poi leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 b, za jeden meeeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele tolifco veC, keUfcor znafis ooGtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje ae od fitiristopne petit-vrsto po 12 h, Ce ee oznanilo jedenkrat tiska, po 10 fc Se se dvakrat, in po 8 h, ce ae trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole frankov alt — Rokopmi ae ne vračajo. — Uredništvo m upravnišivo je na Kongreanem trgu at. 12. Upravnlštvu naj at Uv* govobjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je is Vegove nlico 6t. 2, vhod v npravniatvo pa a Kongresnega trga at. 1P. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla "koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . ... M 11'— I En mesec . . . ,, 1*80 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — I Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13*— I En mesec . . . „ 2-30 K2" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. P5T List se ustavlja 10. dan po potekli naroč-ninl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravnštvo ..Slovenskega Naroda". Shod v Krškem. (Konec.) Toda stvar je jako težavna, in to vprašanje se ne da kar kratkim potom rešiti. Jaz sem mnogo o tej zadevi premišljeval, ali ne morem trditi, da sem sredstvo našel za ugodno rešitev; to se pa tudi raznim veljavnim politikom in strokovnjakom in tudi vladi do danes še ni posrečilo. Če premišljujem in raziskujem vzroke za propadanje našega obrtnika, moram priznati, da je v prvi vrsti kriva istemu pomanjkljivost našega obrtnega zakono-dajstva, zlasti, ker je bila razglašena polna obrtna prostost, in se je s tem omogočila konkurenca velikega kapitala brez strokovne naobrazbe proti veščaku-obrt-niku, ki pa je brez kapitala. Treba bode omejiti zakonitim potem to konkurenco velikega kapitala proti obrtnikom, da si pomorejo iz neznosnega gospodarskega položaja. Pečal se bodem i v bodoče s tem velevažnim vprašanjem, kajti odpomoč je silno nujna, če hočemo rešiti malega trgovca in obrtnika in mu pomagati do boljše bodočnosti. V tem pogledu mislim, da bode trgovstvu in obrtništvu treba priskočiti z naslednjimi sredstvi: 1.) država morala bode vsekako v prvi vrsti odločiti se za denarne podpore, in žrtve, kajti brez istih se mali obrtnik sam iz svoje moči ne more pogina rešiti, on mora sicer nepogojno podleči v boju z velikim kapitalom. Snovati bode treba obrtniške zadruge, katere bodo z državno podporo mogle nabaviti surove pridelke in stroje in uspešno konkurenco pričeti zoper podjetja velikega kapitala, ki danes enako tekmovanje malega obrtnika, ki déla vse le z rokami in brez strojev, popolnoma izključujejo. Osnovati bode dalje državnih skladišč in tudi olajšave glede težko na srednjem stanu bremenečih davkov dovoliti ter davek na one vire in podjetja preložiti, ki ima velika podjetja in veliki kapital na razpolaganje. Treba bode pa tudi, in to v prvi vrsti skrbeti za to, da se obrtnik in trgovec tudi za uspešno konkurenco tudi usposobita in treba jim bode preskrbeti boljše stanovske, to je strokovne naobrazbe. V tem pogledu mislim, da je ravno za dolenjske pokrajine največje važnosti, da se osnuje strokovna obrtna šola na zdravi podlagi in primerno urejena v enem dolenjskih mest. Glasno Vaše pritrjevanje mi je dokaz, da ste popolnoma istih mislij kakor jaz v tem obziru. Ravno tako bode treba osnovati slovensko trgovsko šolo, katere prav krvavo potrebujemo, kajti trgovina ni tako lahko podjetje, kakor mislijo razni maziljeni poslovodje v raznih kmetskih konsumnih društvih, ki prodajajo razno špecerijsko blago, rute in modrce, ki kupujejo brez vsake strokovne naobrazbe tolike množino blaga, da ne vedo, ali jih bodo mogli kdaj razpečati ali ne. Tudi trgovec mora, če hoče uspeti, dobiti temeljito naobrazbo, da ve, kako blago kupiti, kako hraniti, in kako prodati, in glavno stvar, kako knjige voditi, kajti brez knjig trgovec ne more nikdar svojega stanja presoditi. In tudi pri raznih naših »konsumih« so knjige, kakor se dan za dnem čuje, v takem stanju, kakor to drugače biti ne more, če neveščaki knjige in račune vodijo, kajti računske napake so pri najboljši volji dotičnih funkcijonarjev neizogibne. Marsikatero teh konsumnih društev šlo bode v bližnjem času rakom žvižgat, kajti kakor trgovec brez naobrazbe in brez skušnje dandanes obstati in se na površju obdržati ne zamore, tako mora tudi koosumno društvo, če je še tako dobro podprto, radi nesposobnosti vodstva z matematično gotovostjo na kant priti, in to nam vsakdanja zgodovina po raznih kronovinah naše širne države dokazuje. Takrat pa, ko pride polom tudi v naših »konsumnih društvih«, takrat bode jok in stok in škripanje z zobmi in takrat bode zopet račun plačal naš ubogi narod, kije pomagal take »konsume« ustanovljati in pomagal klerikalizmu v boju zoper ne-zavisnega meščana, trgovca in obrtnika! Želel bi le iz srca, da bi ta grenka skušnja bila odvrnjena od našega revnega naroda. Dalje bode treba v obrambo trgovskega stanu delovanje »konsumov« omejiti zakonitim; potom, ker s takimi podjetji, ki se poslužujejo nepoštenih konkurenčnih sredstev, pač noben trgovec uspešno tekmovati ne more. V tem oziru bode zakon, ki ga vlada pripravlja, namreč: zakon proti nepošteni konkurenci, največjega pomena. Pomagano bode tudi trgovcu in obrtniku, če se železnični tarifi znižajo, in če se zakon o kartelih z dne 7. aprila 1870 št. 47 d. g. poostri in umetno in nepotrebno dogovorno zvišanje cen raznih za vsakdanje življenje in za obrt potrebnih reči, rud, olja, sladkorja itd. onemogoči- Taki karteli dan danes cene na škodo konsumentov poljubno zvišujejo, ne da bi se jim kak las radi tega skrivil. Pa tudi našega malega obrtnika treba bode za slučaj onemoglosti in starosti preskrbeti, kajti žalostni časi, v katerih živimo, marsikateremu malemu obrtniku nikakor ne dopuščajo, da bi za stare svojo dni kak vinar na stran dejal in si prihranil. Drage delavne silo in drago življenje povzamejo ves njegov zaslužek in vesel mora bit', če ima dovelj denarja, da poplača v soboto svoje delavce in si more kaj blaga za izdelovanje omisliti. Marsikateri delavec pomočnik je na boljem od mojstra reveža, ki se komaj vzdržuje in mora dolgove delati, ker ima premalo zaslužka. Takih revežev obrtnikov imamo mnogo, in dolžnost države je, da skrbi za onemoglega in obolelega obrtnika-reveža in ustanovi potrebne institucije zanje. Potezati se hočemo tudi v tem pogledu za naše male obrtnike. Največjega pomena v narodno-go-spodarskem obziru je tudi, da se doseže z Ogrsko poštena carinska in trgovska nagodba, da ne bodemo na milost in nemilost Ogrom izrečeni, in se kolikor mogoče varuje koristi naše državne polovice. Ogrska nas preplavlja s svojo živino in svojim žitom, ker 70% svojega izvoza nam pošilja, dočim naš izvoz industrijal-nih izdelkov na vse mogoče načine zadržuje in onemogočuje. Tam dajejo za nova industrijalna podjetja popolnoma brezplačno stavbišča, dovoljujejo mnogoletno davčno prostost in dovoljuje še posebne premije. Povrhu tega dajejo olajšave pri železniških tarifih in sklepajo tajne dogovore, da se avstrijski izdelki na Ogrskem ne smejo za javne namene itd, kupovati. Kaj nam torej pomaga taka nesrečna trgovska in carinska zveza, če je dobiček ves le na strani Madžarov? Ce ne moremo torej doseči poštene konvencije in zlasti jednakomernega postopanja napram indu strijalnim podjetjem v naši in v onstran- Vojna v Južni Afriki. Spisal Egon Mosche. II. Moj odhod na vojno. Bil je veličasten prizor, ko smo se sešli 1. oktobra leta 1899. na neki trati pri johannesburških fortih. Krdelo nemških prostovoljcev, katero je ustanovil in vodil oberstlajtnant Schiel, se je zbralo ta, da se poslovi od Transvaala ter odide na mejo, katero je imelo čuvati. Bilo nas je okoli 150 mož, vsi jezdeci, stari in mladi ter iz najrazličnejših stanov: videti je bilo 171etne mladeniče, postavne može in celo stare ljudi do 60 let. Četa je zasedla konje, zgrabila svoje paske ter ae postavila v polkrog. Potem pa je nagovoril prostovoljce johannesburški nemški pastor. Še prej pa je zadonel iz vseh grl stari, a še vedno lepi koral : „Eine feste Burg iat unser Gott". Malokateremu izmed nas je ostalo oko suho. in marsikaka otožna misel se je porodila v nas, saj smo šli v negotovost, v nevarnost, proti sovražniku. Zbrala se je velika množica gledalcev, bili so to večinoma nemški in holandski prebivalci Johanne9burga. Tu je bila marši katera žena, otrok, nevesta; videli so, da odhaja mož, oziroma oče ali ženin, ne da bi vedeli, jeli se vrnejo še kdaj. Po odpeti pesni je imel pastor govor, ki je segal vsem v srce; povdarjal je, da gremo preti nepravičnemu sovražniku, ter da hočemo ščititi deželo, katero smo si volili za svojo domovino, do zadnje kaplje krvi; rajše hočemo umreti, kakor dopustiti, da si jo osvoji sovražnik. In potem smo korakali počasi po johannesburških ulicah proti kolodvoru. Bil je čuden slučaj, da je hitela baš onega dne velika množica izseljencev angleškega mišljenja preko meje Kaplandije, ko smo hiteli tudi mi k meji Natala, da čakamo ondi na povelje, kdaj naj prekoračimo mejo. Seveda ni manjkalo zaničljivih klicev ter vsklikov „pereat!B in Bfej!* potnikom, večinoma Židom, na vlaku izseljencev. Na kolodvoru je bila velika gnječa ljudi, in mnogi so nas gostili in nam dajali na pot različna darila. Ta je nekdo postavil par sodčkov piva, tam je delil nekdo smodke, in kdo drugi zopet je ponujal jedila, — skratka, bilo je vsega v izobilja, in vladala sta samo veselje in navdušenje. Precej dolgo je trajalo, predno smo zasedli vlak, in še okoli pet ar smo morali čakati, predno se je začel vlak premikati. Od vseh strani so nam klicali pozdrave, za-donele so domoljubne pesmi, in med ma banjem z robci in s klobuki smo se peljali skozi johannesburški okraj zlatih poljan. Povsod so vihrale zastave, in kjer so sta novali Nemci, tam so bile razobešene poleg transvaalskih zastav tudi nemške barve. Tako smo odšli na vojno. Naš cilj je bil Bothov prelaz na severnovzhodni meji republike Oranje, nekako 30 kilometrov od Nevvcastla. Prelaz, ki je okoli 3000 metrov visok, smo dosegli šele 9. oktobra. Od Štan-dertona do prelaza smo šli peš. General de Kock je poveljeval četo, ki je bila sestavljena iz nemškega kora pod poveljstvom podpolkovnika Schiela, iz ho-landskih prostovoljcev, katere sta vodila Lombard in de Witthamer in iz johannes-burškega voja pod Ben-Viljoenom. Četa je imela raznn tega seboj še dva hitro streljajoča topa sistema Maxim-NordenfeIdt po 7 Vi centimetrov. Ta dva topa sta bila zgodovinsko zanimiva, kajti ob svojem časa ja je bil Cronje pri Doorkopa vzel Jamesona, katerega je bil z vsem vojaštvom vred ujel. Naš namen je bil v dveh ločenih kolonah preko Botbo-vega in Mallerjevega prelaza prekoračiti mejo in dospeti v Newcastel. Bothov prelaz leži kakor omenjeno — jako visoko. Z njega se nudi krasen razgled po dolini nekega pritoka reke Bufallo in preko planjav, ki obdajajo Newcastel. Značaj dežele je docela drugačen, ko se stopi v doline Natala. Severnovzhodno ozemlje republike Oranje in južnovzhodno del Transvaala sta namreč prazna, le s travo pora-šena planjava, v kateri so farme redke. Iz Natala pa so nas vabila najlepša sadna drevesa, najrodovitnejša polja in najbogatejše farme Toda cela dva dni smo morali ostati na pragu tega raja, ker nismo imeli dovoljenja korakati navzdol. Ugibali 3Dio, kdaj pač pride povelje, in marsikdo je že mislil, da se morda vendarle dožene poravnava, in da z lepo vo no končno vendarle ne bo nič. Ali naposled je prišlo vendarle do povelja, in 13. oktobra opoladne je kolona Schielova prekoračila mejo ter po strmi, neizhojeni stezi marširala preko pobočja gorovja doli v dolino Natala do neke farme, ki je ležala ob vznožju gorovja sredi krasnega drevja. Spredaj je jezdil Schiel z grofom Zeppelinom, s svojim pobočnikom, stotnikom Weissom, ki se je bojeval že v zahodni Afriki in z ostalim štabom. Za njim pa so korakali v dolgi vrsti njegovi vojaki s topovi in s trénom. Tako se je začela še danes nedokončana vojna v južni Afriki. ski državni polovici, potem je boljše, če nimamo trgovske in carinske zveze z Ogrsko. Končno ne smemo pozabiti, da se bode treba protivi z vso odločnostjo, da bi se vinska klavzula v carinsko pogodbo z Italijo leta 1907 zopet sprejela, in bi se z isto naši, itak že na pol zatrti vinoreji zadal smrtni udarec. Dobro poznajoč važnost železniških zvez za kulturni in gmotni napredek vsakega naroda in vsake dežele, podpiral bodem tudi vse korake mereče na to, da se tudi po lepi dolenjski od Novega mesta naprej podaljša železnica bodisi proti Hrvaški meji, kakor tudi na to delal, da se potem dalmatinska železnica od Knina zveze z Ogulinom, kar bode največjega pomena, če se Dalmacijo od Spleta kasneje zveze z Bosno pri Bugojnem. Tako sodim o gospodarskih vprašanjih, katerih pa seveda ne morem vseh navajati, ker je to polje preobširno; navedel sem le najimenitnejše. Končno naj še naglašam, da sem odločno za trajno in mirno ustavno delovanje državnega zbora, da sem prepričan, da moremo svojemu narodu le parlamentarnim potom pomagati, in da sem za to, da se jezikovno vprašanje čim preje zakonitim in ustavnim potom reši. Z vso odločnostjo sem pa proti upe-ljavi nemškega državnega jezika, ker bi se z istim našemu jeziku vse v členu 19. osn. zakonov zajamčene pravice odvzele in bi se s tem ustava očevidno kršila, kar pa mi nikdar ne bomo pripustili. Jaz hočem mirno v državnem zboru delati, državi za obstoj potrebna sredstva dovoliti, toda zahtevati hočem tudi brezobzirno in z vso eneržijo, da nam vlada da to, kar potrebujemo za kulturni in gmotni razvoj in napredek ter obstoj slovenskega naroda. Nasproti vladi hočem postopati z VSO odločnostjo brez strahu in fraz. Jaz nimam ničesar pridobiti, ter sem neodvisen od vlade in lahko odkritosrčno in Jpogumno interese svojih volilcev zastopam, če me v parlament pošljejo. Pridobiti si hočem kot poslanec le eno: zaupanje od strani svojih volilcev in njihovo zadovoljnost. Da se mi to posreči, v to pomozi Bog! Položaj je danes tako resen, da ga naša država v ustavnem življenju še ni jednakega videla. Bode li mogoče parlamentarno življenje pričeti, ali ne, tega danes nikdo ne ve. Kot zvest sin slovenske domovine dvigati hočem svoj glas v imenu svojih volilcev in upam, da ne bode moj glas ostal glas upijočega v puščavi. Podpore in zaveznikov hočem iskati pri drugih slovanskih bratih, zavedajoč se resnice besedi: v zvezi je moč! Jaz Vam ne morem nobenih uspehov obljubiti, kajti nisem šarlatan; jaz imam le resno voljo, neutrudljivo delati na korist dolenjskemu meščanstvu, če mi isto izkaže najvišjo čast, in mi poveri svoj mandat. Po krvi vezan sem kot Dolenjec z Vami in čutim kot meščan z Vami. Kar je v moji moči, storil bodem za Vas, to Vam kot mož obljubujem in nič več. Če Vam moj program ugaja, dobro; če pa ne, tudi prav, jaz se Vam ne usi-ljujem, in mi se ločimo kot prijatelji! Če pa mislite, da bode moj protikandidat, gospod prost dr. Elbert, katerega osebno visoko čislam, vsled svojega vi-socega cerkvenega dostojanstva kot mali žkof novomeški, Vam več koristil in Vaše koristi vled svojih zvez z ministrskim predsednikom dr. Korberjem uspešneje zastopal, potem se odločite mirno zanj, brez vsacega ozira na mene. Jaz nisem nič druzega, kakor skromen notar in nimam atributov škofove palice in mitre, jaz imam le pošteno slovensko srce in neupogljiv tilnik ter poguma dovolj, tudi gospodu dr. Korberju nasproti brez strahu povedati svoje mnenje in mu obrazložiti žalostno stanje našega naroda in meščanstva. Zaključujem svoj govor ter kličem: »Bog živi zavedno meščanstvo na Kranjskem«. Ta govor g. kandidata notarja Ivana Plantana so volilci, dasi je trajal skoro celo uro, poslušali ves čas z največjim zanimanjem ter nato soglasno odobrili kandidaturo. Državnozborske volitve. Po krščanskem nauku v Trebnjem. (Dopis). Za dan 25. t. m. oglasili so trebanjski možje in kandidat za volilni nas okraj France Zupančič volilni shod v Trebnjem. To se je pri vseh farah oklicalo in že teden dni poprej. Bil je naznanjen kot go vornik tudi dr. Tavčar, česa bi pametno komandirana stranka posvetnjakov vsega ne storila, da razžene tak shod ! Najboljše agitatorje ter vodje bi poslala v to vojno. Ljubljanski klerikalci pa so se glede trebanjskega našega shoda zanašali na dekana Nagodeta ter na tistega Štefeta, ki je bil na katoliškem shodu razglašen kot „Mädchen für Alles" o katerem pa nihče ne trdi, da je res .Mädchen" in pa .für Alles"; komandirali so tudi trebeljskega župnika Hladnika in kapelana iz Mokronoga Brajca. Da pa na prostem niso brez vodje, ki je ženskam všeč, poklicali so Pečnika iz Novega mesta, onega Pečnika, ki išče starine križem cele dežele. Dan prej smo zvedeli, da se trebanjski farovž pripravlja na vojsko. Dekan Nagode je bil namreč ta dan strašno nervozen in njegov mežnar si je želel, da bi bili vendar že božični prazniki minoli. Uredili smo vse, kako sprejmemo križarje iz trebanjskega žapnišča; odkazali vsakemu svojo nalogo in po rekognosciranju pri po-poludanski božji službi dognali, da je veliko žensk in fantov pred farovžem zbranih. Pozneje se je tem pridružilo tudi nekaj odraslih. V Pavlinovi gostilni so se zbirali naši; voz za vozom je prihajal. Sklep naših je bil, da mora biti shod na prostem. Imeli smo kratko posvetovanje in prišli možje so vedeli, kaj jim je storiti, ko pridejo „križarji" iz cerkve. Ob 3. uri pridejo. Veliko jih je. Ženske vodi Pečnik, druge imenovani duhovniki in Štefe, ki ima papir in svinčnik v rokah in se trese kakor šiba. Naši so v gostilniških prostorih in za hišo, »križarji* pa se ustavijo pred gostilno kričeč: .Živio Povše, živio, živio". — ,Mi hočemo zborovati, predsednika voliti, mi se hočemo maščevati za Mirno peč. Danes boste te peni". Dr. Slane je bil na cesti, da jih pozdravi. .Kje je dr. Tavčar?" — Ga boste že videli!" Naši pridejo na cesto. Oddelek istih straži uhod na zborovaliSče, možje pa se vržejo mej .križarje", dr. Tavčar vmes. Križarji hočejo naše z upitjem pregnati; a naši ne razumejo šale. Štefeta, to slabotno človeče, mečejo kakor žogo, od kupa do kupa. Pavlin, visok, krepak mož obdeluje dekana Nagodeta. Ta jih sliši; sliši jih tudi od druzih naših! Yes komentar je slišal k nauku: „ne glej me, poslušaj me." — Naši kmetovalci obdelujejo z besedo križevske može. Pečnik komandira zadaj pri tehnici device tretjega rela, da vpijejo. Fant - križarji se merijo z našimi fanti. Moči ' naši možje raztrgajo tu in tam že prekorajžno se držeče nasprotnike. .Shod, shod'" vpijejo nasprotniki. „Poöa-kajte, da pride vlak, ki pripelje čatežane in Ločane", se jim odgovarja. Vlak pride in naši pridejo. Ti vidijo situacijo, stopijo mej ,križarje" in ponovi se ista vojska. V tem odstopijo naši, že tri četrt ure v boju stoječi možje in gredo na zborovaliSče. Za njimi čatežani in Ločani. Vojska „krizar-jev" proti nam je končana. Nagode grize ustne, vse lice mu trepeče. Brajc je bled, Štefe nima več glasu. Papir in svinčnik drži krčevito v rokah in zbegan je, kakor da jih je dobil s štabrlom. — Le župnik Hladnik se upa z našimi na zborovaliSče Naši napeljejo pri vhodu v zborovaliSče vrv, ki jo drži Sest krepkih naSih mož. Jeden teh pristopivšim .križarjem" razloži, da jim zaradi tega ne svetuje hoditi naprej, ker so prišli na pravi tepež, ker so to prej oznanili in mora se za to skrbeti, da kresija ne dobi opravka s kakim ubojem, ali drugo tako neuSečnostjo. »Križarji", upehani po tri četrturnem boju, sprevidijo, da je boljSe če so mirni. In naS shod se začne in izvrši v najlepšem redu. Na dva metra oddaljeni za zadnjimi poslušalci stojijo ob vrvi .križarji". Nagode, Brajc in Štefe v prvi vrsti. Nagodeta se trese vse lice, nič ne spravi čez ustna. Brajc je bled kakor stena. Lepo mirno se pogovarja naših pet mož na straži ob vrvi a »križarji". Razlagajo jim važnost tega, če kmet sam svoje možgane rabiti začne, važnost poslancev iz kmetskega stanu Le Pečnik spominja časih onstran ceste svoje device, da danes ni čas za pre mišljevanje o devištvu. Včasih se hripavo oglasi njegov kor, pa ne moti zborovanja, je predaleč stran, čez četrt ure utihnejo tudi device. Pečnik, general devic, se je zamislil; videl je tam kje za gradom grobišče in štel, koliko bo skupil iz starin te jame. Celo uro se pogovarja naša straža ob uhodu na zborovaliSče z možmi .križarji". V tem času se jedenkrat za vale triie .križarji" proti tem stražarjem. Žup nik Hladnik, ki je šel mej zborovalce, je bil vmes. »Zdaj, zdaj bo počilo ! — Zdaj bodo naskočili našo stražo, in zdaj bo konec zborovanja in začetek Česa druzega res nobnega " Dva naša hitro priskočita k župniku; orožnik pride in pomaga razdreti ta klopčič. Župnik Hladnik gre mej svoje, jeden naših ga tolaži, da se je ta nezgoda le po nesreči dogodila. Zborovalci nadaljujejo svoje delo. Le malokdo je zapazil to epizodo. Potem se sliši mej zborovalci veselo .živio"-klicanje in lepa slovenska pesem se zapoje; shod je bil končan. — Ko vržemo vrv stran, gremo mej .križarje". Malo jih je še bilo. Le Pečnik s svojo deviško gardo je še čakal, kdaj pride vrsta na njegov kor. Spremili so nekateri naših ostale .križarje" proti farovžu, da ne bodo rekli, da je kdo izmed nas bežal, kakor dr. Šusteršič v Mirnipeči, in še uro smo se mudili z ostalimi možmi križarske vojske na cesti ter jim razlagali, kaj hoče kmetska nova stranka. Pogovarjali smo se v tem in onem Glavna reč pa je bila, da smo jim povedali, kako strašno nerodni so bili. S toliko množico se razbije največji shod. Povedali smo jim vse neumnosti, katere so njihovi vodje pregrešili, in jim rekli: bodimo vsi tihi o teh neumnostih, rojaki smo vsi; naj drug svet ne izve, kako čudne ljudi v naših farovžih redimo, ki pridejo shod razbijat po neki šabloni, ki so jo jim iz Ljubljane poslali, ki je že popolnoma za nič, ker jo lahko vsak zveden nasprotni agitator prekriža. Bože. nič ne bi teh neumnosti teh križarskih vojskovodij obelodanili, ker nas je sram, da imamo tako nerodne duhovnike, ali .Slovenec", list teh .mojstrov" vojskovanja, hoče tako, ker trosi po farovžih laži o našem preimenitnem zborovanju. Toliko agitacijskih kozlov ni mogoče nikjer v par urah napraviti, kakor so jih farovški napravili v Trebnjem. Na te kozle si vzemite, dekan Nagode, patent. — Vaš naskok, ki bi bil pri količkaj zdravi pameti voditeljstva mogoče uspel, se je tako ponesrečil, da smo po končanem shodu s smehom komaj nehali. Še danes, če se kdo naših shoda spominja, se smeje. Tako sramotno neumno še ni nastopal nikjer na sveta klerikalizem v kaki „ križarski" volilni vojski. Slovenski duhovniki, ne delajte slovenskemu imenu tolike sramote! S tako korajžo, s takim vpitjem nastopiti, tri četrt ure vpiti pred shodom, da so grla potem, ko jih je treba, popolnoma hripava, in potem obnemogli celo uro mirno gledati, kako sovražnik svoj namen doseza, končno pa še toliko gorkih domu nesti, to je sramotno, gospodje v talarjih! Cerkev, službo božjo ste zlorabljali, zbiraje mladino in starce za tepež. Bog je to videl, Bog Vas je kaznoval ter blagoslovil naš shod. — Lepa Vam hvala, Vam v Ljubljani in Vam, g. dekan Nagode, za to lepo priliko ! — To je bila jedna najlepših bitk v tej volilni borbi. * Iz Trzina, 26. novembra. Dne 25. novembra sklical je g kaplan Wolf iz Mengša kot pooblaščenec katoliškega izobraževalnega društva iz Mengša volilen shod, kateri se je vršil v Narobetovi gostilni v Trzinu. Točno ob 4. uri pripeljal seje gospod kaplan ter se začudil, da je toliko zbranega občinstva. Povabil jih je v notranje prostore, in otvoril potem zborovanje, ter predlagal predsednikom nekdanjega liberalca, Ivana Ložarja, posestnika v Trzina. Ali precej se je zapazilo, da zborovanje ne bode gladko teklo, kajti zanj je bilo komaj 5 glasov. Sedaj vpraša gospod kaplan, ako smo zadovoljni s predsednikom, in ker ae nam je mož le vsmilil, smo mu blamažo prizanesli, ter mu dobrodušno potrdili, da. Gosp Ložar prevzame predsedstvo, in da besedo g. kaplanu. Govornik začne potem razlagati sedanji volilni krivični red, ter vso krivdo zavrača na liberalno stranko, ne pove pa, da je sedanji volilni red se stavila nemška večina. Potem preide na prihodnje volitve, omenja tudi zadnji pastirski list, ter priporoča le take može voliti za V kurijo in v kmetskih občinah, ki bodo delavca in kmeta rešili iz slabega tužnega sedanjega poloZaja, to se pa le zgodi, ako volijo katoliško misleče može. Potem jame napadati socijalnodemo-kratično stranko, in precej tu pride do hrupnih prizorov, kateri mladega kaplana vsega zmešajo, da ne ve, pri čem, da je. Predsednik ga skuša iz zadrege rešiti, ter predlaga, da naj se,- kar je tujih, odstranijo, da nimajo tu nič opraviti, na kar sledijo hrupni protesti — na vprašanje, jeli shod javen ali zaseben, ni vedel ne g kaplan ne g. predsednik odgovoriti. Daljša točka je bila oberauje narodne napredne stranke, a tu jo je skupil gosp. kaplan, da jo bode svoje žive dni pomnil. Navzočniki jeli so kričati, ugovarjati, da laže, da dr. Šusteršiča nam ni treba priporočati, mi bomo volili g. Jelenca in živio Jelene, zagrmelo je od vseh strani. Videvši, da je kaplan ves zbegan, od jeze, se boječ zase in za svojega rojstva kosti, ga iz tega mučnega stanja reši predsednik, ter zaključi zborovanje. Tako so priprosti možje pokazali, kako dr. Šusteršiča cenijo, kadar kmeta z irha stimi hlačami obdelava, kadar v svojih za upnih pismih svojo kandidaturo krošnjarsk i po deželi ponuja. Zborovalci bi radi tega gospoda osebno spoznali, in popraševali so, kje da je, da bi mu pokazali pot skozi vrata. Končno je še treba omeniti, kako hodijo v naši bližni okolici pristaši klerikalcev poslani od kaplanov po hišah ter jemljejo skoraj s silo volilne listke, da,bodo imen* klerikalnih poslancev vpisali. V eni vasi je na zapoved nekega kaplana klerikalni župan vse volilne listke pobral. —K. * Klerikalni volilni shod v Podgorji pri Kamniku. Mlečozobni kaplanček Jaka iz Kamnika pustil je po mežnarju razbobnati volilni shod te podružnice v mežnarijo. Pri&lo je nekaj ovčic, ki si rade puste striči volno, posebno pri pobiranju bere. Te ovčice, misleče, kaj neki jim bo gosp. Jaka povedal, so nategovale ušesa, kar se je dalo, toda kar jim je Jaka povedal, jim ni ugajalo. Ta farucelj je tako grdo obrekoval kamniške naprednjake in zadnji njih shod, ter lagal tako nesramno, da kaj tacega svet še ni slišal. Te laži in ta obrekovanja nam kažejo najbolje duhovniško spridenost. Kvasil je tudi nekaj o neki železnici in tako hotel nevedne Podgorce prepričati, da jedino mogoča kandidata sta le dr. Šuster-Sič in Pogačnik. Gospod Jakec bo zvedel, kako sodijo pri nas o njem, kadar bodo Šteli glasove volilcev naše vasi. Gospo i Jaka, vi ste še malo premladi, da bi nas može komandirali! * » * Iz Tržiča, 27. novembra. Tudi pri nas so nasprotniki prav pridni pri delu. V nedeljo, 18. t m., sta priredila tukajšnja kaplana shod pri Sv. Ani pri Tržiču, kjer sta kaplana rovtarje „far-bala". Ker sta obilo za pijačo dajala, so bili kmetje tem bolj za nepoznana kandi data navdušeni, kolikor bolj so bili skrivnostno sladko ginjeni. Zadnjo nedeljo sta priredila shod pri Sv. Katarini, na katerega so se kmetje že naprej veselili, seveda zaradi pijače. Ne vem, ali jo plačata iz lastnega žepa ali dobodeta denar za agita cijske namene od onih tisočakov, koje je škofijstvo prejelo kot potresno podporo? Pa naj bo kakor hoče, kmetje so vedeli, da zastonj pijo. Dela nimata težkega s temi .ubogimi na duhu", ker v teh dveh doli nah je menda največ analfabetov na Kranj skem z županoma vred. časopisov ne poznajo, niti klerikalnih, Se manj pa liberal nih. Torej opravljata le duhovna dela usmi Ijenja .nevedne loviti". Pri tem agitacij-skem delu jima pomagajo tercijalke žalostnega spomina, in neki nov agitator s .šnopsem". Ko bi kaplana povedala kme tom še to, da iz njihovega kandidata celo sv. duh govori, potem bi bili šele kmetje f£ST Dalje v prilogi. ~T£Jl za njega vneti. Čudimo se, zakaj da o teh shodih .Slovenec" ni priobčil kake brzo javke ali dopisa, ko bi se vsaj tako ime nitno lahko pisalo. Polno sobo samih za-vednožejnih analfabetov, sladko ginjenih žena pri vsakem novem litru večje navdušenje itd. Pristaši napredne stranke pa to agitacijo mirno gledajo in se zanašajo na zavednost svojih volilcev, pa to zanašanje in brezdelnost jih bo bridko varala. * * * Z Notranjskega, 27. novembra. V ponedeljek popoiudne ob 3. uri bil je narodno napredne stranke volilni shod v hiši g. podžupana v Šmihelu v hrenoviški fari. Če tudi je bil delavnik, je bila udeležba nepričakovano velika. Navzoči so bili z malo izjemo skoraj vsi volilci ondotnega kraja. Jednoglasno so se izrekli za gg kan didata Božiča in Jelenca. Ravno isti dan ob 5. uri je bil obilo obiskan volilni shod v gostilni g. A. Koruze v Landolu. Navzočih je bilo tričetrtine vseh ondotnih volilcev. Poljudnemu in poučnemu izvajanju g- dr. Treota je ljudstvo pazljivo sledilo in mu osobito krepko pritrjevalo, ko je bil govor o Podragi, o kmetskem poslancu in volilni prostosti. Z navdušenjem in „živio"-klici dvignili so vsi roke za kandidaturo g. Božiča, tako tudi za g. Jelenca. Splošno se kmetje vprašujejo, kaj se kaplani toliko v volitve vtikajo. Mi smo za kmeta in bomo volili kmetovalca v državni zbor — to je ljudski glas. * Iz Dolenjevasi pri Senožečah, 26. novembra. čudne reči se godijo po svetu, ki menda ne bo več dolgo stal, tako sem si mislil včeraj teden, ko sem videl prikorakati k nam sla v neznanega poštenjakoviča Zelena, deželnega poslanca (pa pri nas črko 1 vzgovarjamo drugače) in brhkega Načeta, glasovitega sestavitelja .Pismovnika za za ljubljene". Hotela sta napraviti volilni shod, in sta iskala ljudi, ki bi ju hoteli poslušati. In res sta jih ujela 5. reci pet, ki so bili pripravljeni, ne samo poslušati ju, temveč celo prikimovati jima. Bilo nas je še nekaj druzih, ki pa smo prišli prav po nedolžnem v zadrego, ali poslušati ju, ali pa popustiti vince in zbežati, kajti bili smo že pred njima v gostilni. Shod se je pričel, to se pravi, g. Zelen je odprl na široko svoja usta in vsnli so se na nas otrobi, kakor sneg po zimi! Gospod urednik! Res ne morem drugače reči, otrobi so bili. Gospod Zelen je menda hotel dokazati, da nas res smatra za tiste štirinožca, ki se morajo dobro krmiti z otrobi, da se pot3m prav dobro izpitani za-koljejo, kar so menda ponujali našim tovarišem v Mirnipeči. Ko bi se dalo povedati kaj stvarnega o njegovi govoranci, rad bi Vam povedal, a je nemogoče. Bilo je pač vse tako, kakor je pristojno Zelenu. Meni se je le smilil naš ljubi Boštjan, da se mu je hotelo še nekoliko ugovarj&ti njegovim bedarijam. Imenitni shod je minil brez kake hujše nesreče, kakor je bil že sam ob sebi. Včeraj smo imeli pa zopet drugi shod ki pa ni bil kako sklican. Prišlo je vse po na-ključbi. Obiskalo je našo vasico nakaj gospodov iz Senožeč, ki so menda hoteli pokušati imenitni teranček Maticov.. Nas je bilo nekoliko že pred njimi tam. Zapletemo se v pogovor, ki se je seveda kmalo zasukal na polje politike. Takoj smo bili v volitvah. Besedo povzame pri nas obče priljubljeni župan senožaški, gospod Franjo pl Garzarolli. Ni še izgovoril desetih stavkov, in že so pričeli shajati se možje, kakor na povelje, da je bila v kratkem soba „pri Maticu" natlačena posluševalcev, ki so molče kakor stena sledili govornikovim jedrnatim besedam, ki so kakor toča bile po klerikalnem o satu. — Vsebine njegovega govora Vam ne morem doslovno navesti, a povem Vam, da je napravil na vse neizbrisen utis, kar je dokazovalo sem ter tje burno odobravanje, ki mu je donelo iz ust prepričanih poslušalcev. Jedro njegovega krasnega govora je bilo dokaz, kako pogubne so za nas kmete končne nakane klerikalne stranke. Dokazal nam je, da naši duhovniki komaj čakajo, da bi nas zopet vpregli v tlačanski jarm in nam naložili desetino na naše premoženje, na naše duše in na naše žene :n hčere. Vse njihove sladke in svetohlinske besede niso nič druzega kot slepilo, s katerim zakrivajo svoje hudobne namene! Ko nas je končno vprašal, bodemo-li volili Božiča in Jelenca, smo mu vsi, razen jednega — namreč mežnarja — z navdušenjem obljubili, da bodemo vsi glasovali za imenovana kandidata. Dolgo se ni po leglo burno navdušenje in pritrjevanje, ki je sledilo govornikovim besedam. Ko se je vihar zopet p alegel, oglasi se drug govornik, ki je v lepi domači besedi razlagal pomen državnega zbora in način postavodaje, ter iz tega izvirajočo imenit-nost volitev. Povedal nam je, da smo si sami krivi svoje nesreče, ki nam prihaja od slabih postav, ako smo malomarni ob času volitev, ali če se damo preslepiti s sladkimi besedami klerikalnih agitatorjev, ki so pravi volkovi v ovčjih kožah. Podal nam je obilo dokazov, koliko zla so nam že provzročili klerikalci ter iz tega sklepal, koliko gorja si bomo še nakopali, ako jedenkrat za vselej ne odslovimo klerikalnih zapeljivcev. Popisal nam je živo krasni volilni shod v Mirnipeči in zaklicali smo navdušeno .Živeli vrli Munopečani!3 in pa .Živio kmetski stan!" Nadalje nam je dokazal, kako se osmešimo in takorekoč v lastno skledo pljuvamo, ako volimo advokata ali pa duhovnika za svojega poslanca namesto kmeta. Ko nas je vprašal, bodemo li volili vsi Božiča, smo vsi zopet, razen mežnarja, z navdušenjem dvignili roke in zaklicali .živio Božič!" Potem nam je dokazal, kako imenitna da je tudi volitev v peti kuriji, kajti ravno s to volitvijo se bode dokazalo pred vlado in cesarjem, kakšno je mišljenje na celem Kranjskem, in kako da hočemo vla-dani biti. Naj nikar nihče ne misli: .Bodo že brez mene opravili!" To bi utegnilo postati pogubno, kajti morebiti bode šlo za j eden glas! Z istim navdušenjem, kakor prej Božiča, smo sprejeli tudi Jelenca kot svojega kandidata. A dejal je nadalje govornik, ni zadosti samo navdušenje in pa „živioa-klici, temveč potreba je dejanj, ter nas opozarjal še jedenkrat na važnost obeh volitev. Zahteval je, naj žrtvujemo dva dneva in pridemo vsi k volitvi, kar smo mu izrecno s svojo moško besedo obljubili. Sledile so še mnoge potrebne in koristne opazke, kako naj volimo in kako naj se obnašamo proti klerikalnim zapeljivcem. Precej hudomušno nam je svetoval, naj nadležnim agitatorjem slobodno pokažemo glasovnice in makar tudi dovolimo, da nam zapišejo nanje svojega kandidata, a da nikar ne smemo potem pozabiti, da ga takoj za njegovim hrbtom zopet izbri šemo, in šele neposredno pred volitvijo pravega zapišemo. Večkrat je bila govorniku ustavljena beseda vsled hrumečih .živio"- in .dobro"-k^icev. Ko pa je končal, zabučal je pravi v:har navdušenja, ki se dolgo ni polegel. Sklep njegovega govora je bil: Vi možje ste klicali ,Živio Božič!" in .živio Jelene!", jaz pa kličem: .Živeli Vi vrli Do lenjci!" Razvila se je potem živahna govo rica ki je ra7odev»la ob?no veselje in na vdušenost. Drug druzega sm budili in navduše vali in kiicali hvalo v-lima govornikoma. .To so bile moške bes le". .Lepš* je bilo kakor v cerkvi" itd., se je zatrjevalo. Mnogo, mnogo se je še razpravljalo, letele so pikre besede na klerikalno stranko in klerikalne evangeliste, pri čemur se se nožeškemu Zelenu ni prav dobro godilo, kajti zbrani kmetje posmehovali so se be darijam, koje si je pri že omenjenem shodu v Dolenjivasi domišljeno nasproti g Božiču upal na dan spraviti, da je Božič proti že-leznični progi čez Dolenjovas, da hoče sod-nijo iz Senožeč spraviti, da je brez vere itd. Res, smilil se mi je, dasi ni moj pri jatelj, in dasi me je kot zavarovalni agent že oškodil za par grošev. Prav vesel sem bil včeraj, vesel lepih besed, ki sem jih čul, in vesel svojih sosedov, ki so se pokazali kot zavedni kmetje. »Živeli! In živeli vrli Senožešci!" Le pridite še! Dolenjski pravicoljub. * * Shod v Rajhenburgu. Piše se nam: Takšnega shoda, ka-koršen se je vršil v nedeljo 25. t. m. v Rajhenburgu, štajerski Slovenci še nismo videli. Kdor se ga je udeležil, vsak je imel občutek, kakor da je kje na Kranjskem, n. pr. v Krškem, kjer se srborite duhovnike na zrak meče. Škoda, da se tega shoda ni udeležil kateri izmed celjskih rodoljubov, duhovščini preveč pokornih naših voditeljev. Ti rodoljubi, ki so s svojim volilnim oklicem volilcem diktirali boj med Hribar jem in Žičkarjem, bi na tem shodu bili videli, da je narod do grla sit duhovniškega jarma, in da se ga hoče otresti. V nedeljo se je na shodu klicalo: .Proč s farji", a kmalu se bode še kaj druzega klicalo. — Na shod je prišlo nad 400 volilcev iz Rajhenburga in iz sosednjih občin. Moogo jih je bilo tudi iz Blance in iz Vidma. Sami vrli in ugledni možje. Obširni prostori JuvanČičeve gostilne so bili popolnoma natlačeni; bila je taka gnječa, da, ko so med zborovanjem zagemali klici : „farje ven", in so se krepke roke hotele lotiti Cerjaka in Vodušeka, ni bilo prostora zgrabiti ta dva duhovna razsajača. Shod je otvoril župan Kunej. Komaj je začel govoriti, je že župnik Cerjak segel vmes in zahteval izvolitev predsednika. .Saj ga bodete dobili", slišal se je odgovor. In dobili smo predsednika, a ne v osebi Cerjaka, kakor je kaplan Vodušek predlagal, ampak v osebi župana Kuneja, ki je bil z ogromno večino izvoljen. Ta je potem dal besedo kandidatu Hribarju. Iz sto in sto grl je zadonelo: »Živio Hribar". Hribar je na to v lepem govoru razvil svoj program. Neštetokrat so ga volilci pretrgali z mogočnim aplavzom. Ko je končal, oglasil se je k besedi župnik Cerjak, ki je opi soval ,.zasluge" Žičkarja. Okoli sebe je imel kakih 15 z vinom prepariranih ljudi, ki so imeli nalogo kričati: Živio Žičkar. A zdaj se je začel dirindaj. Ko je množica slišala, kako Cerjak pretirava, je venomer klicala: Far se laže, tiho far, ven s farjem, črni in rudeči ven itd. V potrdilo, kakšne „veli-kanske zasluge" ima Žičkar, je hotel Cerjak neko pismo prebrati katero je bil Korbar pisal Žičkarju. To pismo se je tikalo neke podpore HaIo*anom. „Kaj pa nas to pismo brig*", klicalo se je od vseh strani. ,,Ča je Žičkar kaj storil za Haložane, je bila to njegova prokleta dolžnost", oglasil se je drugi. Cerjak je moral pismo zopet vtak niti. Do vrhunca pa je prikipela razburjenost množice, ko je župnik Cerjak po stari larovški navadi začel Hribarja črniti in obrekovati. Rekel je o njem, da mu je dr. Gregorec pravil, da je Hribar pred tremi leti zahteval za odstop od kandidature odškodnino 600 kron. A hitro je bilo temu obrekovalcu žal za izgovorjene besede. G. Hribar vstane, in z močnim glasom izjavi: „Tisti, ki si je to laž izmislil in jo razširja, je nesramen lump in falot, in jaz javno zahtevam, da me gre sedaj tožit. In volilci so začeli grmeti: „faršfci lumpi in faloti, ven s farji, farji v cerkev". Komaj si je župan Kunej priboril besedo in ljudi pomiril in edino njemu se imata Cerjak in Vodušek zahvaliti, da nista sfriala skozi okno. Hotel je na to še govoriti socialni demokrat čobal. A ljudstvo ga ni hotelo poslušati. .Črne in rudeče ven" šlo je od ust do ust. Predsednik mu je moral končno besedo odtegniti, in Čobal je izginil kakor kafea. In zopet so zagrmeli klici: Hribarje naš, živio Hribar. Pijana Cerjakova tolpa je kričala vmes: živio Žičkar, a naši so odgovarjali: Farji tiho, kje pa imate Žič karja? Svojo kuharico žaga, se je glasil odgovor. Tako je šlo več ko četrt ure. Konec je napravil neki šaljivec rekoč: „Kaj se prepiramo, izvolimo Ž ičkarjevo kuharico", kar je provzročilo buren smeh. V tem je zamogel župan zopet priti do besede Zahvalil se je Hribarju v imenu občine in vseh volilcev in dal njegovo kandidaturo na glasovanje. Sto in sto rok dvignilo se je med nepopisnim navdušenjem. Na željo Cerjaka je dal predsednik tudi glasovati o Žičkarju. Kakih 20—30 rok se je videlo. Cerjak in Vodušek sta jo žalostno popihala, naši pa za njima: „Črna blamaža, črno vojsko bomo začeli proti Vam. Tako bo tudi. Za Kozjem Rajhenburg za Rajhenburgom pa drugi. Boj, odločen boj dvigni se povsod proti duhovniškemu jerobstvu! H koncu mi je še omeniti sledečega komičnega prizora: Zunaj na vrtu ostal in poslušal je neki frančiškan. Ko je slišal iz dvorane klice „Farje ven", se je ves prestrašen prekrižal in molil: ,.Hvala Bogu, da nisem notri". W EJubU&m, 28. novembra Deželni zbori. Današnja . W i e n e r Zeitung" objavlja cesarjev ukaz, s katerim se skličejo dež. zbori v mesecu decembru. Kranjski dež. zbor se snide 19. decembra Oficiozna »Wiener Abendpost" konstatuje, da bodo imeli dež. zbori dve glavni nalogi: dognati jim bo letni proračun, in sprejeti vladno predlogo glede novega davka na žganje. Novi davek bi znašal 20 h a liter alkohola. Ako sprejmo vladni predlog vsi dež zbori, stopi zakon v veljavo že 1. ja-nuvarja 1901. Država bi imela vsled tega okoli 19-2 milijona kron novih dohodkov na leto. Kriza v Bolgariji. Notranji minister bolgarski Rado-slavov je demisioniral, ker se ne sklada s finančnim ministrom Tonevom in z vojnim ministrom Paprikovim. Radi tega je vse ministrstvo v nevarnosti. Opozicija komaj čaka, da se začne debata o adresi, in da naskoči vlado z najhujšimi napadi radi vpeljave desetine ter radi nastalih kmetskih nemirov. V adresi je bilo rečeno, da vlada po deželi red in mir, v resnici pa je vojaštvo moralo opravljati službo orožništva, streljati na narod in pobijati bedno kmetiško ljudstvo. Vlada je proglasila v petih okrajih obsedno stanje. Narod je z Ivančovim kabinetom skrajno nezadovoljen. Vlada si hoče v tej stiski pomagati z novim uspehom v trgovski politiki ter se trudi, da bi sklenila s Turčijo trgovinsko zvezo, kateri tudi otomanska vlada ni nasprotna. Tajnik otomanskega generalnega komisarja v Sredcu, Harfaš Effendi, je že odpotoval zato v Carigrad. Ako se sklene trgovinska zveza s Turčijo, poskusi Ivan-čov premagati opozicijo. Brez tega uspeha s Turčijo pa je kabinet izgubljen. Vojna v Južni Afriki. Med tem ko se Kriiger trudi, da bi pridobil francosko vlado za to, da bi se1 izrekla za mednarodno razsodišče, se boji med Buri in Angleži nadaljujejo. V republiki Oranje je bilo več prask. General C leni en t s, ki je na maršu v Riedfontein, pa je imel z generalom Delaryem hud boj. Delarev je imel blizu 1000 mož in dva topa. Buri so se, ko so prizadeli Angležem dovolj škode, po svoji navadi razpršili. Mestece Dullstroom so Angleži docela porušili in opustošili. Razmere okoli Johan-nesburga postajajo vsak dan težavnejše. Vojaška oblastva imajo ondi silne skrbi. Buri stoje v manjših in večjih četah okoli mesta, v katerem vlada največji nered in razsajajo bolezni. Sedaj pa so se v angleški pokrajini Jub (vshodna Afrika) dvignili divji Somali. 4000 Somalijev stoji v orožju proti angleški vladi in ropajo. Ujeli so angleškega komisarja Jennerja. Angleži imajo torej nove sovražnike. Dopisi. Iz Št. Jerneja, 24. novembra. Brali smo v .Slovencu" od četrtka, da našim duhovnikom soproga našega kandidata Ivana Globočnika ni všeč. Verjamemo. To je pridna gospodinja, ki ne gostuje kapelanov in župnikov. Očitate ji, da ona svojega moža sili, naj kandidira, ker bi rada sama šla se zabavat na Dunaj. Tudi ji očitajo, da je Nemka. — Da vaše hudobije malo razkrijemo, povemo, da je soproga Ivana Globočnika od svojih mladih let živela na majhni kmetiji v Zatonu pri Krškem. Oče ji je zgodaj umrl. Mati je pošteno prehranila sebe in otroka. Na tej kmetiji sta otroka pridno delala. Mati je pa tudi skrb ela za dobro izgojo istih. Globočnikova soproga zna vsa kmetijska dela storiti in se v najfinejši družbi lepo kretati. Ona je gospodinja na veliki kmetiji. Sama vodi kuhinjo in drugo, kar je treba kmetici. Naš jezik tako dobro zna kakor nemškega. Na Dunaj bi lahko šla, kedar bi hotela. Nima otrok in za kako potovanje na Dunaj že imata ta dva zakonska toliko drobiža. To veste, šentjer-nejski in kostanjeviški duhovniki, dobro. Veste tudi, da vse ženice poslancev za nekaj Časa z možmi na Dunaj gredo. Pfei-ferjeva je dosti časa tam. Lahko, ker doma nima dosti dela. Majhno gospodinjstvo. Globočnikova bo težko šla, bo morala vse štiri vogale hiše nadzirati. Le pustite poštenje te žene pri miru. Te žene ne morete ogrditi, kakor tndi ne poštenja njenega moža. Spominjajte se, da ste duhovniki. Hvalite usodo, da imamo dobre gospodinje in poštene žene. Globočnikova se lahko po noči in po dnevi pri*, kaže mej ljudmi. Naših žena ni treba pri lepem vremenu voziti pod zaprto streho. — Sicer, kar se Nemk-žena do-staja, opomnimo imenovane g. duhovnike na soprogo natega župana Polanoa. Ta zna le malo nal jezik. In kako glorijo ima n. pr. nas dekan Ž njo. Zdaleč se ji odkriva. Zdaj jo vsaki dan prosi, da bi vplivala na moža, da Pfeiferju ne da slovo, ker nekako na stran druaih volilcev nagiba, ki hočejo Glo-bočnika voliti. Kako ste se pa vozarili k baronioam Borsch v Pleterje, ko je Slo za to, da tujim kartajzam pridobite to graj-Ičino? Kakor vemo, so te baronice Nemke. Vemo tudi, da Wmdischgratzovi otroci ne pridejo k birmi v farno cerkev, ampak jib birma Skof v gradu. To ao seveda knežji otroci in ae ne smejo z naSimi kmečkimi družiti, če je le kje v deželi bogatejša Nemka, se vas slovenskih duhovnikov ne more odkrižati. Le pustite naSe poŠte no Zenstvo v miru. Le Se to začnite vleči čez vaSe umazane jezike. V Mirni peči so vam žene povedale, da imajo bnrklje za vas, če ne boste duhovniki,' kakor se spodobi. V strahu pred ustajočim kmetoval cem izgubili ate že vso razsodnost, kar ste je Se duhovniki imeli. To Štejete komu v greh, če kot poslanec svojo ženo seboj vzame. To je že otročje. Nimate nič boljših razlogov? Res je treba, da kmetovalci z vami enkrat resno besedo spregovore. Otročji ste duhovniki od najmlajSega do najstarejšega, ki se v politiki pehate, zraven ate pa najgrSe hudobni. . . Iz Drage kočevskega okraja, 24. nov. NaSa fara je že delj časa razvpita kot gnezdo vodnih narodnih prepirov. Ti prepiri nam pa ni s o bili nič novega. A sedaj, ko nam je reSiti tako važno vpraSanje, ko nam se je odločiti za državnozborskega poslanca, sedaj, v teh resnih odločilnih dnevih, napovedal ae nam je nov boj, boj, kojega do sedaj nismo poznali. In kdo ga hoče voditi? To častno mesto so si izvolili naS novi kaplan TomaŽ Zabukovec. V resnici, dvakrat Tomaž. Mož je sicer velike postave, a puhle glave, osoren, neotesan, vsak orgljar ga presega po obnaSanju, prav kakor bi ga nam bili poslali iz Afrike od Culukafrov. Stare ženice mu baje očitajo, da mu ta stan kar nič ne prija, da se obnaSa kakor fant 20ih let, kojemu so za Miklavža našemili duhovniško obleko. Pa pustimo tp, če je v tem nekako okoren, ana se pa drugje bolje sukati. Da bi ga vi aliSali, kako sna on krasno govoriti To je res nekaj imenitnega. Ko bi vse njegovo čvekanje in kvasenje, njegove stare ples njeve otrobe skupaj spravil in jih dal kaki živali povohati gotovo takoj pogine. Poslušalci so kar zamaknjeni vanj in marsikdo jo prav po mačje zagode, dokler ga ne zbude orgije is sladkega spanja. Nekoč je nenavadno zavzdignil svoj glas, vzpel se skoro do strešice in rekel: .Liberalci imajoedinoletrebuh in mošnjo s a Boga". Nehote so nam vpadle oči in spoznali smo, da tudi njegov trebušček ne spada med najzadneje. No, za te besede mu sicer nismo veliko zamerili, ker smo prepričani, da mu je beseda liberalci po neljubi pomoti iz ust uBla in da je hotel le reči: .Klerikalci imamo odino le trebuh in moSnjo za Boga". Med najlepše trditve spada pa gotovo ta: .Kdor ne zna Sest resnic, ne bo videl nebeSkega kraljestva, če Se takopoSteno živi". Koliko presenečenja, koliko strahu za nas! Pri-ledSi domov, prebrskali smo hitro vse stare omare, da najdemo kje kak star ,8peh' in tako zadostimo, kar je Se po-mankljivega za naSe pošteno življenje. Pa začnimo bolj reano. V Dragi smo imeli do sedaj vrle narodne duhovnike, duhovnike, kbjim je bilo za mir in slogo, ne pa za prepir in sovraštvo. Kje je naS blagi ZakrajSek, kako dobri ao nam bili gospod Kadunc, te besede se čujejo zelo pogosto med ljudstvom. A za sedanjega oSabneža nista ta dva gospoda ničesar storila, da, bila sta po njegovi lastni izjavi le kimovca, kojima je bilo katoliško prepričanje menda deveta briga. Jeza in srd nas pretresa pri teh lažnjivih naravnost žaljivih besedah. Vi dolgopetnež, ali ste priSli mogoče med pagane? Ali nimate nedeljo za nedeljo polne cerkve 9 Je li mar tukajšnje ljudstvo brez verno? Kaj hočete toraj od svojih prednikov, ko niste vredni, da bi jim jermena odvezali od njihovih črevljev. Seveda, vase delovanje je čes vse vzorno in prekosili bodete zadnjega duhovnika na Kranjskem. Sram vas bodi! Za državnosborake volitve sto začeli loviti nasprotno stranko. Poznamo Ko* čevarje kot poBtene zavedne ljudi, in upamo, da vam ne bodo šli na limanice. Le razgrajajte in prirejajte tihotapske shode, kolikor vam ljubo in drago, le udrihajte po učitelju in županu, ker sta naročena na .Slovenski Narod" in se nočeta vam klanjati, svobodomiselnega narodno-naprednega prepričanja ne boste nikdar zatrli. .Slovenski Narod" se je bral in se bo čital tndi v prihodnje in kakor gobe po pomladanjskem dežju, nastopili bodo novi naročniki, ne samo za .Slovenski Narod", ampak tudi za .Rodoljub", če tudi pravite: .Čujte! čujte! k d o r bere,Slovenski Narod" je od moje strani ena s v in j a.. Dovolj za danes. Shranjeno imamo Se lepo zalogo o tem poštenjaku, kojo o priliki priobčimo. Iz Kamnika, 26. novembra. Nedelja je bil dan po volji naših kaplanov. Dopo-lndne se je bralo .sv. pismo" najnovejšega testamenta, čez tisoč let bo to pismo imelo gotovo večjo veljavo, kakor jo ima sedaj testament, katerega so spisali nezmotljivi sv. očetje, apostoli in drugi od sv. Duha — pa ne od .šuštarjevega!" — razsvitljeni možje. Za naSega Jako je prišlo Škofovo pismo kakor nalašč, saj se s tem pismom sank-cijonira politična agitacija v cerkvi, na leoi in v spovednici. V tem Škofovem pismu se duhovSčina sili, da mora najbrezobzirneje nastopati proti vsemu, kar je naprednega, svobodomiselnega, posebno pa mora pri sedanjih volitvah napeti vse moči, da zmagajo ljudje one stranke, katera sicer nič ne seje, pa se vendar najbolje redi. Preljubi naS gospod Jaka! Kako se nam Vi smilite, ker se morate toliko truditi za Vaš vsak danji kruh. Bolje je iti drva sekat, kakor pa razlagal politiko — starim ženicam. Vi boste gotovo gorki v nebesa prišli, ali pa Se mogoče, da pride po Vas Elija s svojim gorečim vozom. Da ste čist angelj, nedolžen kot sv. Alojzij, resnicoljuben kot sv. Ligouri Vam ne more nihče oporekati. Da pa so liberalci najpodlejši Iažnjivci, najhujši brezverci — antikristi — da je vse, kar ,,volilni katekizem" piše jedna sama velika laž, to je seveda tudi vse res — zakaj ? — zato, ker to trdi nezmotljivi Jaka! In kar on trdi, mora biti res, zato ni treba nobenega dokaza. Res je, pa nič ne pomaga! Narod slovenski! Ali bodeš Se dolgo pre naSal nesramno počenjanje razuzdanih duhovnov?! Povej jim, da naj uče nauk Kri-stov, naj se po njem ravnajo, ali pa naj grejo — delat! Trotov ne maramo ! Iz Breznice, 26. novembra. (Družbi sv. Mohorja in F. S. Finžgarju v resen prevdarek!) Odkar je Lipe Ha-derlap malo potihnil, začel se je iz slovenske literature norca delati F. S. Finžgar, po domače Dolenčev gospod iz Breznice, ta najnovejši aspirant .za Muze dražiti." Le se spravi med poe zijo, pa zopet nad prozo ali dramatiko — vse vprek — ter meče krog sebe votlodoneče fraze, da ropotajo in žvenkečejo, kakor njegovega očeta prazni .peglezen". Toda vse, kar da Dolenčev .kopvan drukat", nima niti jedra niti duha! Naj bi že skoro začel uvaževati besede: .Poeta nascitnr!" ter naj bi Slovencev ne dražil s svojim posiljenim zeljem! Saj se njegovo ime menda že sveti v Glaserjevi zgodovini, katera bo takoj dovršena, kakor hitro izve avtor Se ime tistega, ki piSe v pratiki „Pogovor pod lipo". To ime pride precej za VaSim, F. S. Finžgar, kakor pravijo. In spominsko ploščo Vam postavimo na stari ali pa novi hiSi, kakor boste v oporoki določili. Torej časti in slave dovolj! Sicer mi pohlevni Brezni-čani Dolenčevemu gospodu radi odpustimo njegove literarne grehe, zlasti ker pravijo, da ima on mnogo sebi enakih kolegov, ki tudi kakor on hodijo .zaplečvat" na slovenski Parnas. Da bi si pa ta povsod preglasni fant drznil vlačiti v javnost žalostne ter usodne družinske razmere Se živečih njegovih najožjih prijateljev rojakov-Brezničanov, ter si iz le-teh nesreče hotel plesti venec pisateljske (?) slave — zoper to si bodemo pa vendar dovolili odločno protestirati tudi pri slavni družbi sv. Mohorja, katera v svoji ljubi nevednosti, kaj tacega natisne! Lansko leto je koledar družbe sv. Mohorja priobčil .povest" .Stara in nova hiša", v kateri F. S. Finžgar na vse pretege hvali svojo družino ter zaničevalno opisuje družino neke njegove sosedne hiše, katere potomci so Se živi in zdravi. Seveda so bili ti potomci skrajno užaljeni in ogorčeni, ter ž njimi vred vsa občina. Dalo se je tej splošni nejevolji tudi faktičnega, hudega duška. F. S. Finžgar je za to zvedel, pa se seveda kakor vsi .genijii", ni zato prav čisto nič zmenil, pač pa si je letos predrzno dovolil na istem mestu spisati zopet nekaj takega, ki zopet skrajno žali Se živeče družinske ude ter celo občino. Njegovi pičli domisli ji ter njegovi glavi so namreč letos priskočile na pomoč Se „mrtvaške glave". Pod vplivom teh „mrtvaških glav" je skrpal ta gospod neko kolobocijo, kateri je dal naslov : ,,Dovolj pokore". Preobrnil je sicer, kakor v lanski povesti imena, vendar pa je tendenca prozorna, kakor čisto umito steklo. Spozabil se je tudi in pl*giral Jurčiča. To je škandal, zoper kateri ozvoljeni protestujemo občani! Ali je mar to bele-tristika? Slišite Vi, Dolenčev gospod! Mi Brezničani dobro vemo, da se stare hiše podirajo in nove zid-ijo, toda vemo tudi, da se po hišah peči podirajo ! Zato Vam želimo, da bi Vi sami kdaj ne doživeli resnične povesti: „Kako se je peč podrla." Kaj pa, ko bi kakemu Brezničanu prišlo na misel, da bi se vsedel in spisal resnično povest: ,.Dolenčevega gospoda odhod v lemenat in Cila" ali kaj takega ! Gradiva imamo dovolj na razpolago! Kadar pa pridete domov na Breznico, pa pazite, da Vas ne zaloti Urbasova Mina, ki bi Vam s svojimi trdimi pestmi utegnila dokazati, kaj se pravi: „Dovolj pokore". In vse „mrtvaške glave" bi Vam ne mogle pomagati ! Torej pozor! Slavni družbi sv. Mohorja — za danes ne rečemo ničesar več — pa bi toplo priporočali, naj vendar vsaj take nezrele spise, vrže v koS, ali pa naj se blagovoli prej informirati. Eden v imenu drugih Brezničanov. Ustanovni shod slov. trg. društva ^Merkur". (Konec.) Pri točki posamezni nasveti se je oglasilo mnogo govornikov, ki so vsi na: vduSeno povdarjali potrebo novega društva. Gospod Železnikar je povdarjal edinost, katera naj bode nekako geslo novemu društvu. .Bodimo edini, in če bodemo edini, bode organizacija tem lažja, in z organizacijo dosegli bodemo tudi v obče zaželjeno svobodo, katero v naSem stanu najbolj po grešamo". Z besedami: .Bog živi in daj življenje novemu društvu Merkur", je končal svoj govor. — Na to je govoril gospod dr. Viktor M urni k, povdarjajoč, da mu že poklic nalaga dolžnost, zanimati se za vsako gibanje v trgovskem stanu. Povdarjal je, da preveč verujemo onim modrijanom, ki uče: .Zaničuj denar, ako hočeš biti srečen", Misli, da modrost, ki nas uči zaničevati denar, ni utemeljena, čeravno v tem zadene ob upor onih, ki bi najraje videli, da bi stanovali Slovenci v samih Dijogenovih sodih. Čas je, da začnemo hoteti denar. Ne misli nikakih pobožnih želj, ampak resno teženje, ki nas sili, da napnemo vse moči v dosego svojih želj. Ima nado, da so se pobožne želje naših src že spremenile v krepko hotenje. S tem upanjem ga navdaja ravno to društvo, ki prav za prav nima druzega namena, kakor Slovence oborožiti s tistimi motikami, s katerimi se koplje zlato. Govornik opozarja na važnost stvari, ki zahteva dela vseh, ne samo odbora, ter nadaljuje svoj govor takole: .Povzdigniti hočete izobrazbo. S tem ste pa še le začeli s svojo organizacijo. To društvo s svojimi predavanji in s časopisom naj pripravlja to, kar nam že zdavnaj nedostaja: slo vensko trgovsko akademijo. Dokler se pa ne ustanovi, naj bo ono majhen nadomestek za njo. Na to stran ima torej druStvo isti cilj, kakor trgovske akademije: da z vzgojo in s poukom organizira trgovski stan." Nadalje povdarja, da je organizacija ono geslo, ki vživa pri nas največjo ljubezen in največ spoštovanja. Konča svoj govor z besedami: .VaSe društvo se je na pravem kraju lotilo dela, začeti hoče pri organiziranju posameznika, in zategadelj me navdaja z nado, da postane v resnici organizacija organizacij. In taki organizaciji organizacij: Na zdar!" — Govor g. dr. Mur-nika je bil sprejet z velikim navdušenjem in z burnimi Živijo!- in Na zdar! klici. — Za njim je govoril g. Magd i č v hrvatskem jeziku, omenjajoč, da je konečno vendar le pala mrena iz oči, in so trgovski nastav-ljenci se zavedli svojih dolžnosti. Priporoča besede: .Napried brado, složno, s slogom sve je možno!" — Gospod Souvan, po-vdarjaje, da je pri našem občinstvu, premalo narodrega ponosa, napije prepotrebni naši bodoči trgovski narodni šoli. — Gosp. J. N o 11 i nazdravi društvu ter mu želi veliko uspeha. — Gospod Fleš govori o žalostnem materijalnem stanju trgovskih nastav Ijencev na deželi, kakor tudi o nezdravi navadi naših trgovcev, ki imajo po 4 do 5 učencev in samo jednega trgovskega pomočnika. Ko se pa učenec izuči, ga skuša prej ko mogoče postaviti na cesto. Tudi temu izkoriščanju nekaterih trgovcev bode ravno to društvo naredilo konec. Ravno tako trgovskim nastavljencem veliko škodujejo ženske, ki so po 2 meseca v trgovini in so že komi, ter za mal denar služijo, o trgovini pa seveda niti pojma nimajo. Napije boljši bodočnosti trgovskih ^nastavljencev. — Gospod Sever naroča odboru, naj se posebno polaga na srce slovenskim potnikom, naj propagirajo za društvo po deželi, in pridobe kolikor mogoče mnogo članov. — Ako omenjam Se, da je g. Magdi Č pozdravil g. Pfeiferja z dežele, in se mu je slednji lepo zahvalil, ter obljubil delovati tudi med kolegi na deželi v prospeh društva, omenil sem na kratko vse točke tega shoda, velevažnega za slovensko trgovstvo. Zlata vredne besede pa naj padejo na rodovitna tla in rode naj dober sad, katerega bode užival srečnejši trgovski stan v bodočnosti. Zborovanje, katerega je počastil tudi g. župan Ivan Hribar, ki je bil burno pozdravljen, je trajalo nad dve uri. Bratskemu društvu v Zagrebu poslal se je brzojavni pozdrav. S Štajerskega pa je prišel sledeči brzojav: Ptuj: Danes zborujoče društvo wMerkur" tukajšnja slovenska trgovska mladina z veseljem pozdravlja, želeč, da bi ideja ne bila brezuspešna. Živela slovenska trgovina! Živeli vsi, ki jo podpirajo! — Skaza, Verčko, Farskv, Tomanjc, Vertnik, Dil, Sen-čar, Petovar, Jeraus, MikuS, Lončarič, Ha-vedka, Mohorič, Šeligo, Kocmut. J. K. K proslavi Prešernove stoletnice. Načelniki tukajšnjih narodnih društev imeli so sinoči v mestni dvorani posvetovanje o podrobnostih nameravane Prešer nove slavnosti, zlasti pa o priredbi bakljade, ki se bode vršila v soboto zvečer. Bakljade udeležila se bodo naslednja društva: .Sokol", gasilno društvo, slovensko učiteljsko društvo z deputacijo .Narodne,Sole" klub slovenskih biciklistov, trgovsko pevsko društvo, pevska društva »Ljubljana" in .Slavec", slov. zidarsko in tesarsko društvo ter krščansko-socialna zveza; sodelovala bode meščanska godba. Na čelu obhoda, ki se prične točno ob osmih, vozili se bodo členi kluba slovenskih biciklistov z lampijoni, potem pa slede ostala društva po starosti. — Predlog, naj bi se k sodelovanju povabila tudi društva iz okolice, ni bil sprejet, ker bodi ta slavnost izključno priredba ljubljanskih druStev; pač pa se bodo povabila vsa slovenska društva k slavnosti, ki se priredi povodom odkritja Prešernovega spomenika. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. novembra. — Deželni zbor Vojvodine Kranjske je sklican s cesarskim patentom, ki ga prijavlja današnja .Wiener Zeitung", na dan 19. decembra t. 1. — Državnozborske volitve. Uradna .Laibacher Zeitung" prijavlja danes imenik veleposestnikov, ki imajo volilno pravico v veleposestniški kuriji. Vseh volilcev je 91. Kakor znano, pošljejo veleposestniki barona Schwegla in grofa Barbota v državni zbor. — Tolovajstvo v Gočah pride pred sodnijo. Čitatelji naSi se gotovo Se spominjajo tolovajskega napada na biSo občespo Stovanega goSkega župana, g. Žgurja. Ta napad, ki se je zgodil 28. oktobra t. 1., je vprizoril in vodil goSki kurat, bivSi misijonar Jožef Ferjančič, jeden tistih fanatičnih popov, ki bi se morali prav za prav na verigo deti. Sodna preiskava o tem tolovajstvu je dognana, in, kakor čujemo, pride pred sodišče 21 oseb. Na čela teh obtožencev bo sedel na zatožni klopi duhovnik Josip Ferjančič. Vsi skupaj, tudi duhovnik Ferjančič, so obtoženi radi hudodelstva javne nasilnosti, duhovnik Ferjančič pa vrh tega še radi hudodelstva zapeljavanja h krivemu pričevanju. Obravnava se bo vršila pred de želno sodnijo v Ljubljani, in tedaj bo prilika o tej stvari obširneje govoriti. — Škofovo pastirsko pismo za volitve. Radovednež nam piše : Slučajno sem črtal .Slovenca" od sobote, 24. t. m. Kot prilogo sem našel pri njem neko .pastirsko pismo" našega prevzvišenega knezoškofa Ijualjanskega. Citiram iz istega sledeči od stavek. .Kaj pa premili v Kristusu? Kam se boste obrnili? Hočete li še dalje od Boga in Kristusa svojega? Hočete li vi kmetovalci, vi obrtniki in trgovci, hočete li vi delavci še bolj globoko pasti ? No, pa dajte glasove možem nasprotnikom in grdilcem slovenskega katoliškega shoda." — Tudi ostali obseg tega pisma ne pojasni in ne pove, zakaj da je naš prevzvišeni ravno te stanove citiral, drugih pa še omenil ni. To me je spravilo na misel in vzbudilo v meni radovednost, da povprašam: Kaj pa umetniki, profesorji, učitelji, zdravniki, uradniki in še drugi, ki niso kmetovalci, obrtniki, trgovci in delavci, ali so ti stanovi vzvišeni in stoje" nad političnimi čenčarijami prevzvišenega? Potem, vi kmetovalci, vi obrtniki |n trgovci in vi delavci, poprimiti se za glavo in izračunite sami, koliko duševne vrednosti da imate pri vašem knezoškofu. Ako pa to ne, in ste le še vi vredni, da prevzvišeni z vami spregovori, potem pa — .adijo in zdrava ostani !" Mi, ki nismo ne kmetovalci, ne trgovci, ne delavci, smo nehali biti kristjani, prevzvišeni se za nas več ne zmeni. Kdor zna in ve" ta pastirski list drugače tolmačiti, naj se oglasi, jaz se dam poučiti. — iz št. Vida nad Ljubljano se nam piše: V sobotni številki .Slov. Naroda" ste poročali, kako so snedli naši klerikalni „ voditelji" nekaterim volilcem volilno pravico prav s katoliškim apetitom. A ne •samo snedli so volilno pravico, nego tudi dajali so jo kar tako oblastno, kakor bi bil naš klanfar res cesarski namestnik. — Nekemu tukajšnemu — moškemu so jo dali v peti kuriji in v kmetskih občinah. Dctičnik ni ne mladenič, ker je že malo star za to lepo ime, ne mož ni, ker nima ,potenta", ne obrtnik, ker ne zna nobene obrti, ne kmet, ker nima niti pedi zemlje in ne plačuje ne vinarja davka. A potisnili so ga med volilce, da izkažejo svojo ,moč" in mu poplačajo verno uda-nost. Takole cveto rožice — mežnarjem! Pri nas sploh delajo z ljudmi, da je kar grdo. Kdor ne da volilnega listka klerikalni .gospodi", ta je očiten brezverec itd. Bore kmet I — Gornji Grad za Hribarja. V kljub temu, da je klerikalna stranka agitirala že več tednov, da so agitatorji te stranke lazili od hiše do hiše, in da so morali vsi uslužbenci pri grajščini, ki je last ljubljanskega knezoškofa, glasovati za Žičkarja, je nazadnjaška stranka v peti kuriji propadla za 17 glasov proti narodno-napredni. Živio napredni volilci! Živio Hribar! — Temu poročilo dostavljamo, da je veČina vseh volilnih mož za Hribarja. — Višjesodni predsednik grof Gleis-pach pride jutri 29. t. m. v Celje inspici-rat ondotno okrožno sodišče. Morda pojasni pri ti priliki, čemu je poslal 8 nemških avskultantov v Celje, ki so bili nemudoma vpisani v imenik volilcev, kipa pri sodišču prav ničesar ne delajo. — Volitve na Primorskem. Klerikalna stranka na Goriškem slepari zdaj tam, kjer nima večine, s tem, da naj se sklene kompromis, da bi tako v obeh kurijah zmagala s svojima kandidatoma. — V Istri se vrSe volitve volilnih mož v obče ugodno, žal, da so Slovenci v Pomjanu propadli. — V Trstu kandidira na svojo roko bivši župan dr. Dompieri, ki ima veliko zaslombo in bo gotovo izvoljen. — Opeharjeni gostilničar. Ko so zadnjič hoteli socialni demokratje zborovati v gostilni pri Bojtu vulgo Auerju pri D. M. v Polju, odpovedal jim je ta zadnji trenotek svojo gostilno, dasi jim je bil prej obljubil, da lahko pri njem zborujejo. K temu ga je nagovarjal poljski kaplan, ki je prišel tisto nedeljo zjutraj k njemu in mu obljubil, da mu bo župnik povrnil vse, kar bo imel izgube. Mož še dandanes čaka na poplačilo one izgube, a žalibog, župnika z denarjem ni od nikoder. Posebno je Bojt zato hud, ker mu je gostilničar, pri katerem je bil potem shod, povedal, da je imel dobička najmanj 60 K, katerih mu sedaj župnik noče dati. Vrhu tega je moral plačati tudi 42 K kazni, ker ga je socialnodemokratična stranka tožila in je bil Bojt obsojen. Zopet en slučaj .Mice Kovačeve". Če župnik dosedaj ni plačal, bode nadalje Se manj, ker so v soboto zvolili župana proti njegovi volji. — Slovensko gledališče. Pri si-nočnji predstavi „Prodane neveste" je šele tretje dejanje prodrlo do tiste višine, kjer se pravo merilo za našo opero začne. „Iz-vrsten materijal, ali ne umetniško izkoriščen!' veljalo je sinoči za prvi dve dejanji, skoraj tako, kot za prvo letošnjo predstavo „Trubadurjevo". Po devizi „ko nec dober, vse dobro" je bila sinočna predstava pač dobra, ploskanja je bilo obilo, nekateri momenti kakor točka „piec3 d resistence" celega večera, divni šesterospev in skoro vse točke, ki jih sta pela g. Orželski in gdč. Noemi so izvrstno uspele. V prvih dveh dejanjih je bil g. Orželski za dve nad vsemi drugimi: a gdč. Noemi se mu je lično pridružila in imela umetniško zaokrožen, lep vspeh. Zbor se je dobro držal. Tudi gdč. R a d k i e w i c z, ki je predstavo lepo osvežila in g. Štamcar sta prišla do veljave. Da pa ostanemo zvesti svojim principom, hočemo tudi proizvajanje te opere natančneje oceniti po prihodnji njeni predstavi. ,.Prodana nevesta" je letos posebno dobro zasedena, torej tudi lahko kaj posebno dobrega pričakujemo. Gledališče je bilo zato tudi že dva dni pred predstavo razprodano. Občinstvo je bilo jako animirano in hvaležno. A. — Prešernov album 1800—1900. 12. štev. .Lj. Zvona", ki obsega 10 pol in mnogo ilustracij, je dotiskana in jutri jo dobi knjigovez. Ker se je natisnilo samo 500 iztisov več kakor je naročnikov, naj se zunanji rodoljubi pobrigajo, da dobe to jedino le Prešernu posvečeno krasno literarno delo. Gosp. Bonač napravil je za album posebne, prav okusne platnice. — Slovensko planinsko društvo se bode korporativno udeležilo slavnostnega obhoda narodnih društev po mestu v spomin stoletnice Prešernovega rojstva v soboto dne 1. decembra, in Prešernovega ko-raersa istega večera v .Narodnem domu". Pri slavnostni seji dne 2. decembra bode društvo zastopano po večjem odposlanstvu in se bo tudi udeležilo slavnostnih gledaliških predstav. Odbor „Slovenskega planin skega društva" vabi svoje člane najuljud-neje, da se dne 1. decembra zvečer ob s/*8. uri zbero pred .Mestnim domom" in sicer ob vodometu. — Obrtna zveza vabi vse svoje ča stite Člene, da se povodom Prešernove stoletnice udeleže v soboto, dne 1. grudna slavnostnega sprevoda vseh narodnih društev. — Sestanek ob 1/aS. uri zvečer pred .Mestnim domom". — Slovenska ..Šolska Matica", katere oklic smo nedavno priobčili, bode imela svoj ustanovni občni zbor, dne 29. dec. v .Mestnem domu" v Ljubljani. Natančneji dnevni red tega zborovanja se bode v kratkem razglasil. Sodeč po dosedanjih prijavah za pristop, sme se novo društvo nadejati prav obilega Števila udov, in sicer ne samo učiteljev na ljudskih Šolah ampak tudi srednješolskih profesorjev. Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju so vsi slovenski profesorji naznanili svoj pristop. — Slovenska umetniška rastava v Zagrebu. Dne 22. decembra t. 1. se otvori v Zagrebu v umetniškem domu slovenska umetniška razstava, katero priredi društvo hrvatskih umetnikov. Odbor slovenskega umetniškega društva je pozval vse znane slovenske slikarje in kiparje, naj se udeleže" te razstave, in res se je odzvalo prav lepo Število razstavljalcev s precej velikim bro- jem, novih, Se ne razstavljenih del. Zadnji dan, do katerega je možno oddati slike ali kipe, je jutri, četrtek. V petek se od-pošlje voz za mobilije na kolodvor, da dospe do 1 decembra v Zagreb. — Unijatska občina v Slovencih. Ako si se peljal soboto (24. t. m.) z vlakom iz Trsta čez prekrasno bržansko dolino, kjer se pridelajo slavno znana bržanka in refošk, kjer je znano romarska svetišče sv. Jožefa, videl si vas Ricmanje vso v narodnih zastavah. Slišalo se je med streljanjem pritrkovanje zvonov, a zvečer bila je razsvetljava vasi. Kaj to pomeni? Ve selje je zavladalo, ker so dobili dekret za prestop k unijatski cerkvi! Praznovali so zgodovinski dan! Ricmanje Log je torej prva unijatska občina v Slovencih s slovenskim bogoslužjem, spadajoča pod Škofijo Križevac na Hrvatskem. Bralec se mogoče spominja dopisa v .Edinosti" (parJon) v .Slov. Narodu" št. 36 z dne 14. febru-varja t. 1. .Drago bogoslužje"! Da, da, ljudje dan danes si ne pustijo več staviti uzde na usta, niti se ne dajo v vrečo potiskati. Neki gospod je nekoč rekel: ,Mi vam bomo postavili uzdo na usta". — Ne gre, pa ne gre več 1 — Prešernova slavnost v Krškem. V proslavo Prešernove stoletnice bo 2. decembra t 1 zvečer ob 7. uri v novi dvorani gosp. K. Schenerja zabavni večer. Na vsporedu je: Prolog, petje, godba in tom bola v korist Prešernovemu spominku. Vstopnina 30 kr. — Tiskovna pravda. V petek ima celjska .Domovina" porotno obravnavo. Tožita jo brežiška hranilnica in brežiški notar Wiesthaler. — Slovensko gledališče v Celju. V nedeljo dne 2. decembra se vprizori v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju igrokaz .Na Os o j ah". Začetek ob 7. uri. — Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu priredi 1. decembra t. 1. v dvoranah „zum wilden Mannu v spomin lOOletnice Prešernovega rojstva PreSernov večer z bogatim vzporedom. — Obesil se je 501etni posestnik Jožef Mavec z Dolenjega vrha v litijskem okraju. — Brzojavni in telefonski promet meseca oktobra 1900. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca oktobra 1900, in sicer na Primorskem oddanih 54.034 došlih 61.050, tranzitujočih 157.226, skupaj 272.310 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 37.476. došlih 41.567, tranzitujočih 144.500, skupaj 223.543 brzojavk; na Kranjskem oddanih 8.458, došlih 10.328, tranzitujočih 16.256, skupaj 35.042 brzojavk. Vinterurbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 2403, v Opatiji 421, v Pulju 140 in v Ljubljani 298 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 290.000krat, v Pulju 7132krat, v Gorici 5580krat, v Opatiji 2628krat in v Ljubljani 21.730krat — S kozla je padel včeraj popoludne na Žabjeku fijakarski hlapec A. St., tako se ga je bil nalezel. Vzlic pijanosti je potem Se vozil po mestu in je na Poljanski cesti zapeljal na hodnik. Ljudje, ki so vi deli, da fijakar ni za vožnjo, so poklicali policaja, da ga je odstranil. — Nagloma je umrl uradnik v kurilnici na južnem kolodvoru, g Windisch. Zadela ga je menda kap. — Konj je udaril danes dopoludce na Bleiweisovi cesti hlapca Gregorja Gregorca. Hlapec je peljal majhnega, pa prav živega konjička za uzdo po cesti. — Ponesrečil je na kolodvoru v Št. Petru na Krasu sprevodnik Zitterschlager. Padel mu je zaboj na nogo in ga precej poSkodoval. — Nogo izvinil si je v StreJiških ulicah mestni delavec Franc Janežič. * Vlak je rešil hrvatski kmet Ante Jokovič. »Nar. List« poroča, da se je Jo-kovič te dni ponoči vračal iz Lukšiča v Labin. Deževalo je silno. Blizu Labina je voda odtrgala nasip železniške proge, tako da je železni tir visel v zraku. Jokovič je tekel po groznem blatu, v katerega se je udiral do kolen, vlaku nasproti ter mahal z bakljo, katero je dobil v neki pazniški hišici. Nasip je bil na mnogih mestih podkopan in nevarnost za vlak je bila velikanska. V največji nevarnosti pa je bil tudi Jokovič sam, ker je zašel sredi proge v tako blato, da se ni mogel iz blata dolgo izkopati ter bi ga bil vlak kmalu povozil. V skrajnem hipu pa je strojevodja zapazil Jokovicevo bakljo ter ustavil vlak. Na vlaku je bilo razen železničarjev 36 potnikov, ki bi se bili gotovo ponesrečili. * Evropska kultura na Kitajskem. Sin nekega meščana v Nienburgu je pisal 1. oktobra pismo, v katerem pravi: »Res ni veselo gledati, kako se Kitajci kaznujejo, ali saj so to zaslužili. V luki Taku, kjer so nas izkrcali, so bile vse hiše predmestja porušene. Tu so ležali Rusi, ki so bili do nas jako prijazni. Prvo noč smo morali prebiti pod prostim nebom, drugega jutra pa smo se odpeljali z železnico v Tsientsin. Vozili smo se skozi pusto, brezdrevesno deželo, v kateri so bile vasi močno porušene. Ko smo marširali skozi mesto, smo prišli mimo japonskih, angleških in ruskih straž, mimo katerih smo stopali v paradnem koraku, kar je napravilo najboljši vtisk. Toda tudi tukaj je bilo strašno. Vsa lepa poslopja so podr-tine. Več tisoč Kitajcev je brez strehe. In potem jih nihče ne prijema z rokavicami, zlasti Rusi ne, ki so jih premagali že čestokrat. Jemo tu prav dobro. Častniki jedo v poganskem svetišču, kamor pridemo pozneje še mi. Prej pa se mora napraviti prostor, ker ondi leži najmanj še 500 mrtvecev. Tu sežgo vsak dan 4—5 mrtvih Kitajcev. Minoli teden so pokopavali Rusi nekega častnika. Več Kitajcev je stalo poleg, in eden se je začel smejati. Tedaj se je obrnil neki Rus ter udaril z lopato Kitajca po glavi, da je padel. Nekdo ga je potem sunil z nogo, da je padel v jamo. Potem so jo zasuli.« (Kitajec je bil torej živ pokopan!!) »Rusi narede vse kratko«. — »Angermunder Ztg.« pa je prinesla tole pismo z dne 5. okt.: »25. avgusta, prvo nedeljo v Pekinu, smo imeli nedeljsko delo. Alarmirali so nas, ker je vdrla tolpa boksarjev v naše predmestje ter plenila neko hišo. Odšli smo tja z nasajenimi bajoneti. Ujeli smo 83 mož Zvezali smo jih za kite skupaj in biči so žvižgali neprestano po golih telesih. Potem smo jih peljali v taborišče, kjer so si morali izkopati lastni grob in vanj zabiti dva kola. V dveh oddelkih smo jih zvezali za kite in postrelili. Devet majhnih Kitajcev smo izpustili, a morali so zasuti grob, potem smo jih pretepli s palicami in jim odrezali kite.« Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 28. novembra. Uradni list prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori, in sicer so sklicani dalmatinski na 10., češki in dolenjeavstrijski na 12. gornjeavstrij-ski, solnograški, štajerski, koroški, bukovinski, moravski, šlezijski. tirolski, goriški, predarlski in tržaški na 17., gališki na 18. in kranjski na 19. decembra t. 1. Praga 28. novembra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklical zaupnike iz cele dežele na dan 16. decembra v Prago. Isti dan bo v Brnu shod čeških zaupnih mož z Moravske. Praga 28. novembra. „Narodni Listyu poročajo, da sta mandata dosedanjih, Čehom posebno nasprotnih poljskih poslancev Rutovvskega in Lewic-kega v največji nevarnosti. Jeden teh dveh je poslal svojo ženo k neki dami, ki je v ozkih zvezah s Korberjem, naj bi ministrski predsednik prisilil namestnika Pininskega, da pomore kandidatu do mandata. Ker pri tej dami ni bilo nič opraviti, šla je kandidatova žena nad drugo damo, ki ima tesne zveze s Pininskim, pa tudi tam ni ničesar opravila. Bruselj 28. novembra. V nekem polku se je zasledila anarhistična zarota. 20 vojakov je bilo aretiranih. Ti so priznali, da so nameravali umoriti višje častnike in župana. London 28. novembra. Listi trde, da je nekje na Kitajskem prišlo do boja mej Francozi in Angleži. Francozi so z bajoneti naskočili Angleže. London 28. novembra. Francozi so zasedli večje ozemlje pri Tientsinu, in po lepakih razglasili, da ostane to ozemlje trajno podvrženo njihovi juris-dikcijl Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-pra&ka", ki je preskušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (11—11) Umrli so v Ljubljani: Dne- 24. novembra: Franja Žagar, delavčeva žena, 42 let, Martinova cesta št. HO, je utonila. — Fran Kozina, kurjač, 33 let, Marije Terezije cesta št. 20, jetika. Dne" 26. novembra: Jožefa Hafner, posest-nikova hči, 8 mes, Cesta na južno železnico št. 1, pljučnica Dne" 26. novembra: Elizabeta Szillich, železniškega uradnika vdova, 63 let, Študentovake ulice St. 2, mrtvoud. V deželni bolnici: Dne" 24. novembra: Marijana Herman, gostija, 51 let, otrpnenje srca Dne 25. novembra: Ivan Pance, delavec, 51 let, jetika. V hiralnici: Dne 23. novembra: Elizabeta Kukec, gostija, 80 let, pljučnica. Meteorologijo poročilo. Vttina nad morjem 80fl'Sm. fctroOnJl »rs.cul tlak 786*0 mm. Cas opa- Stanje baro- o g. zovanja metru v mm. 27. 9. zvečer 7339 28 7. zjutraj 732 2 • 2. popol. 7304 2 P Nebo 13 si. svzhod' megla •«•2 ÎÎ —05 si. jzahod megla j~ 12 bL sever oblaCno i¿> Srednja včerajšnja temperatura 21°, normale: 11'. 'borza dne 23 novembra 1900. Skupni državni dolg v n.cr.ih Skupni državni dolg v r-s^brt? . , Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska ranta 43/„ . . Ogrska zlata renta ft°/g.... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Avstro-ogrske bančne delnice . , Kreditne delnica ... London vista ... ... nemški drž. bankovc aa 100 mE.rk BO mark.......... SO frankov..... italijanski bankovci...... C. kr. cekini. . . . 9805 97 65 115 95 98 30 116 20 90 75 1692 -66350 240-50 117 62'/, 23-52 1917 9070 1134 Prekuharska obrt (Aaskoch) (2438-2) se odda do 1. decembra 1.1. v najem. Vpraša naj se Florijanske ulice št. 36. Poštna in brzojavna upraviteljica i službe, "••ag Ponudbe pod ,,št. 200" upravništvu „SIov. Naroda". (2446—1) štev. 138 v Spodnji Šiški proda se iz proste roke za 3&00 gld. (2430- 2) Resni kupci naj se obrnejo do lastnika Janeza Babnik-a v Spodnji Šiški št. 40. C=£. kr. aistrijskft državni žsiizniog. izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Anssee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amst.erteu. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthul, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov« c, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Soinograd, Lend-Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Kleiu-Reiflirig v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v/a Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Ba-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri Iti m dopoludne os>>bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer usobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob S. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 33 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer. Redka prilika!! 300 komadov za gld. 1-65 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 Čudovito lep nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom. 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstojeC iz 3 komadov, 1 par finih nogovic, 1 jako elegantna pariška broša za dame, najnovejše facone, i krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Se nad 250 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsako sleparstvo je popolnoma izključeno, ker se neugajajoCe brez zadržka vzame nazaj. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2443) Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej založna trgovina: Ernst Buchbinder, Krakovo. Poštno predalo štev. L M. C «-*»«^ brez konkurence Z C. Zalaznik: Zanesljivo pristna črna in bela vina iz istrskih in dalmatinskih vinogradov priporoča v Pulju (Pola). (2208—lOj Prostovoljna dražba vina v Maibergu in Podlehniku blizo Ptuja. Po predlogu varstva^Gregoričevih otrok se bode prostovoljna sodni j *k.a dražba vsega letošnjega vinskega pridelka* obstoječega iz 395 lil haložkega vina prav dobre vrste, vršila, in sicer v kleti na marofu v jflal- bergu se nahajajočih 250 hI z^&r dne 10. decembra 1900 "K začetek ob 1 211, uri dopoludne na licu mesta v Maibergu, in onega v kleti gospodske hiše v Podiehnlkii se nahajajočega po 35 hI Z&^r dne 11. decembra 1900 ob 11. uri dopoludne n* licu mesta v Podlehniku. Vino se bode po 20 kr. = 40 h. liter izklioalo. in sicer le po polovnjakih (a 283 litrov) brez droži oddalo; pod tem zneskom, oziroma pod to mero se ne prodaja. Posodo, katera mora po predpisu meroskušena biti, morajo kupci seboj pripeljati. Največja ponudba se ima v gotovem izplačati, in sicer polovica takoj pri domiku, druga polovica pa pri prenosu vina, kateri se ima najpozneje v 8 dneh po dražbi vrSiti. Pri prerekanju vina se bode tudi natančno število litrov določilo. % ubožni doklad imajo kupci plačati. C. kr. okrajna sodnija. xr Ptuju odd. I« dne" 22. novembra 1900. (2441) Ob tOOletnici Prešernovega rojstva T)r. Qcjmir KrcR Pod ol^nom • '.......... T Y T T T T t t T t T 1" Veo slo hektolitrov naravnega vina starega in novega, predaja. vlastelinstvo Šalovec pošta Varaždin, Hrvatska. Isto ima tudi na prodaj več metr. centov z roko obranih (2410—2; namiznih jabolk. Nihalne ure z glasbo so poslednja novost v izdelovanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki inumeteljno izrezlanim nastavkom, in igrajo vMftko uro najlepše koračn;ce in plese. Cena s prevoznim zabojem Mamo 9 siti. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol ure in cele ure bijočim, s prevoznim zabojem Nitmu O vi*1* SO kr. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju NeugajajoCe se vzame nazaj in se denar vrne. torej ni nobene rizike. — Velik. Ilustrovan cenik o urah, verlžieah ln prMtanlh i. t. «1. brezplačno ln franko. Josip Spiering, Dunaj, Bez., Postgasse Nr. ! 1977 10 a Spreten knjigovodja in korepde&t v slovenskem, hrvatskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče službe. (2435—2) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.u. V bližini justične palače odda (2445; v i večje stanovanje pripravno osobito za odvetniško pisarno. Kje? pove upravništvo „Slov. Mar.* Izredna specijaliteta! Ljutomerfian (Lifiss letnik 1886! Se dobi v hutlljkah pri Edmund Kavčič-u v Prešernovih ulicah, nasproti glavni pošti. ^CCOl¿£ (D • •• I ! 11 i 111 M 11L11 ■ : Malte sirup lekarnarja Piccolija -v KjJ n. 1» 1Janl se prireja kar najskrb-^» nejše iz dišečih gorskih "iaDut^> malinovih jagod v srebr-g\ nem kotlu 8 pomočjo para,v in je torej najbolj Bnt izdelek nepremriiif kakt>-voMtl ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in ItiiLrr. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se .tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K riO. 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368—16) Pletena steklergerski monarhiji proti povzetju z K 5 30. Zaradi opustitve trgovine je lepa, novo zidana hiša v Spodnji Šiški v kateri se uspešno izvršujeta gostilniška obrt in špecerijska trgovina, takoj z vsem fundus instruetusom po primerni ceni in Jalto ugodni t pogojih Ta hiša daje prav dobre obresti, je urejena za izvrševanje mesarije in prekajevalstva, ima lep hlev, magacin, prekajevalnico, klavnico itd. Tudi se da v najem ali se proda samo mesarija. Več pove lastnik (2351-6) v Spodnji Šiški št. I50 pri Ljubljani. Smyrna-preproge so ravnokar došle! 2 metra široke in 3 metre dolge 5 gld- 90 lir. Konrad Schumi & Comp. Prešernove (Slonove) ulice št. 1. mu_X) m i ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špltalske «Olee £*- 2. iTa2c-va.p ln prodaja, vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejaih pogojih. (1877—64) »osojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih, -vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-. konto s 4°/0 obrestovanjeiu od dne vloge do - r dne vzdiga. Eskomrrt zaa.ezi.jic najknlantneje. Borzna naročila. fik I Iadmi»Ulj in idimai urednik: Josip NolH. IiHHtinin» in tisk .Narodu« Tiskarna".