»Vinske vojne« naj bi bilo konec, na vidiku sta dogovor in umik priziva Napolitano odlikoval Nives Meroi za izjemne dosežke na področju svetovnega alpinizma y¿2 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 9. MARCA 2010 št. 57(19.764) leto LXVI. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Gorica popravlja slab vtis SandorTence Naš prostor je v zadnjih letih doživel zelo velike spremembe, nekatere pozitivne, druge negativne. Med pozitivne gotovo sodi padec meje med Italijo in Slovenijo, med negativne pa, da temu epohalnemu dogodku niso (še) sledili pričakovani blagodejni učinki. Odgovornosti za to so enakomerno porazdeljene med Rimom in Ljubljano. Res pa je tudi, da je Furlanija-Julijska krajina izgubila svojo geopolitično vlogo središča nekdanje delovne skupnosti Alpe-Jadran. Na srečo obstajajo svetle izjeme, ki morda napovedujejo boljše čase. V mislih imamo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki ga snujejo Gorica, Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba. Pobuda je pred dnevi doživela podporo slovenskega predsednika Danila Turka, včeraj pa jo je podprl tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. Zanimivo, da je v Gorici glavni nosilec pobude desno usmerjeni župan Ettore Romoli. V Trstu podobno politično obarvana mestna uprava ni sposobna navezati niti normalnih odnosov s Koprom in Sežano, kaj šele z državami nekdanje Jugoslavije. Frattinijev obisk v Gorici in v Trstu je bil zanimiv tudi za razumevanje italijanske zunanje politike do Zahodnega Balkana, kot evfemistično pravijo območju nekdanje Jugoslavije po vstopu Slovenije v EU. V Farnesini se stvari premikajo in spreminjajo. Dobro bi bilo, da bi te premike pozorno spremljali tudi v Ljubljani. italija - Kljub spornemu vladnemu »pojasnjevalnemu« odloku Ljudstvo svobode v Rimu še vedno izločeno iz volitev Deželno upravno sodišče zavrnilo priziv, a zadeva ni zaključena GORICA - Minister Frattini včeraj tudi v Trstu Italijanska vlada podpira sodelovanje na Goriškem GORICA - Italijanski zunanji minister Franco Frattini (Foto Bumbaca) je včeraj v Gorici podprl Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki ga skupaj snujejo Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Za ministra je Go- rica idealen sedež za permanentni sekretariat foruma o Balkanu. Frattini je popoldne na tržaški Univerzi predstavil italijansko zunanjo politiko na Zahodnem Balkanu. Izrazil je prepričanje, da bo Hrvaška že pri- hodnje leto postala polnopravna članica Evropske unije. Frattini se ni srečal s predsednikoma SSO in SKGZ Dragom Štoko in Rudijem Pavšičem, ki sta ga prosila za srečanje. Na 3. in 25. strani RIM - Kljub spornemu vladnemu »pojasnjevalnemu« odloku, se bo desna sredina na skorajšnjih deželnih volitvah v Laciju po vsem sodeč predstavila z okrnjeno volilno navezo. Deželno upravno sodišče iz Lacija je namreč sinoči zavrnilo zahtevo, naj suspendira sklep, s katerim je rimsko prizivno sodišče odklonilo sprejem liste Ljudstva svobode za rimsko pokrajino, ker ni bila predložena v predvidenem roku. A s tem zadeva ni zaključena, saj je Ljudstvo svobode na osnovi odloka včeraj svojo listo na novo predložilo, kar bi lahko sprožilo vrsto novih sodnih sporov. Na 28. strani V vladi FJK ne bo sprememb Na 2. strani KB 1909 bi rada Postojnsko jamo Na 4. strani Na Tržaškem dvakrat Primorska poje Na 6. strani Do nasilja je prišlo pred poklicno šolo Na 7. strani Arielli Reggio nagrada Pomlad žensk Na 8. strani kronika - Ponesrečil se je med pripravo na sestop z gore Zdrs na Krnu usoden za Davida Fajta, izkušenega alpinista iz Sovodenj SOVODNJE - Zdrs na Krnu je bil v nedeljo usoden za Davida Fajta, izkušenega alpinista iz Sovodenj, ki bi aprila dopolnil 41 let. Včeraj so tolminski policisti sporočili, da so pri Gomiščkovem zavetišču na skoraj 2.200 metrih višine našli Davidov nahrbtnik, čelado in eno smučko; to po vsej verjetnosti potrjuje, da je do nesreče prišlo, medtem ko se je David pripravljal na turno smučanje po južni steni Krna. Njegova smrt je takoj odjeknila v Sovodnjah in vseh okoliških vaseh, saj je bil pokojnik zelo poznan zaradi vedrega in družabnega značaja. Na 23. strani uplinjevalniki Potočnik poziva k dialogu BRUSELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik se je v Bruslju sestal z italijansko okoljsko ministrico Stefanio Prestigiacomo. Odprto je bilo tudi vprašanje plinskih terminalov, pri čemer je komisar iz Slovenije spodbudil k pogovorom ter aktivnemu in konstruktivnemu pristopu s ciljem rešitve, sprejemljive za Italijo in Slovenijo, so pojasnili v Evropski komisiji. »Komisija je obema stranema pripravljena še naprej nuditi tehnično podporo pri iskanju rešitve tega vprašanja,« so povedali še v Bruslju. Na 3. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 9. marca 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Včerajšnji sklep parlamenta Slovenija bo končno uredila pravni položaj izbrisanih Zakon je bil odobren z glasovi vladne večine, proti opozicija SDS, SLS in SNS LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je z 48 glasovi za in 30 proti sprejel novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, s katero naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Ob tem so poslanci zavrnili dopolnila SDS, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa. Po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kre-sal je namen zakona, skladno z vrsto odločb ustavnega sodišča in v duhu slovenske ustave, celovito urediti tisti del krivic izbrisanih prebivalcev, ki se nanašajo na njihov odvzet status izpred 18 let. Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji ureja položaj tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb in večinoma nimajo urejenega statusa. Sprejeta novela določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bil na dan 25. junija 1991 državljan druge republike nekdanje SFRJ in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, prido- renzo tondo »Nobenih zamenjav v upravi FJK« VIDEM - Predsednik Furla-nije-Julijske krajine Renzo Tondo (na sliki) je včeraj zanikal govorice o zamenjavah v deželni vladi. Tondo sicer razume nekatera stališča Severne lige, njene zahteve po zamenjavah v upravi pa so neutemeljene. Glede večje politične teže Bossijeve stranke na deželni politični sceni, ki jo zahteva deželni tajnik Lige Pietro Fon-tanini, pa je Tondo dejal, da se bo o tem lahko govorilo po volitvah. Tondo je pozval Ligo, a tudi stranko UDC, naj razčistita njuna politična razhajanja, a ne na koži deželne vlade, v kateri - kot rečeno - ne bo prišlo do sprememb. Pod udarom ligašev sta odbornika za zdravstvo Vladimir Kosic in za kulturo in šolstvo Roberto Molinaro. Prvemu očitajo, da tako ali drugače zagovarja zdravstveno oskrbo ilegalnih priseljencev, Molinaru pa, da zanemarja zaščito furlanščine. Predsednik Dežele poziva svoje zaveznike, naj se raje posvetijo realnim problemom in ne stolčkom in oblastniškim igram in igricam. Po njegovem bo sedanja deželna garnitura ostala na oblasti do leta 2013, to se pravi do naravnega izteka deželne zakonodajne dobe. 28. in 29. marca bo pri nas zelo omejena volilna preizkušnja, ki ne bo vplivala na deželna politična ravnovesja. Na politično sceno v FJK pa znajo posredno vplivati volitve v sosednjem Venetu, kjer vse predvolilne ankete napovedujejo, da bo Liga po številu glasov prehitela Ljudstvo svobode. bi dovoljenje za stalno prebivanje. Določa tudi, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj. Novela tudi določa merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogoja dejanskega življenja v Sloveniji, na novo pa je urejena tudi izdaja dovoljenja za stalno prebivanje tudi za otroke izbrisanih, je pojasnila ministrica. Sprejeti predlog vsebuje tudi določbo, po kateri se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva. Zakonsko novelo so podprli poslanci koalicijskih strank SD, Zares, LDS in DeSUS, nasprotovali pa v opozicijskih SDS, SLS in SNS. Ves čas razprave so v koaliciji poudarjali, da je treba po 18 le- Katarina Kresal kroma tih vendarle popraviti storjene krivice izbrisanim, v opoziciji pa so vztrajali, da bo zakon podlaga za izplačevanje odškodnin in bo omogočil pridobitev pravic «agresorjem in špekulantom». V SDS so zato predlagali nekaj dopolnil, s katerimi bi izbrisanim zaostrili pogoje za pridobitev statusa. Med drugim so predlagali, da bi izbrisani lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje od dne, ko jim je bila izdana odločba, in ne od izbrisa, poleg tega pa bi bili do statusa upravičeni le, če so kadar koli zaprosili za dovoljenje za stalno prebivanje. Poleg tega bi v SDS v zakon zapisali, da do povračila škode ne bi bili upravičeni izbrisani, ki niso vložili nobene vloge, in tisti, ki so «aktivno sodelovali v agresiji zoper Slovenijo». Poslanska večina je vsa vložena dopolnila zavrnila, saj so v koaliciji menili, da želijo predlagatelji z njimi izničiti vsebino ugotovitev ustavnega sodišča. Sprejeti zakon naj bi sicer predstavljal zadnjo fazo urejanja področja izbrisanih, ki ostaja nerešeno že 18 let. Tedaj je namreč država 25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ izbrisala iz registra stalnega prebivalstva oziroma jih prenesla v «pasivno» evidenco. (STA) celovec - Koroška poje Pevska revija v znamenju slovenskih narečij v treh državah Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba je na pevski reviji nastopil z narečnimi pesmimi iz Benečije, Istre in Rezije vncenc gotthard Danes in jutri visoka stopnja ogroženosti zaradi močne burje LJUBLJANA - Burja na Primorskem se bo danes popoldne in zvečer zelo okrepila in do četrtka zjutraj bodo njeni najmočnejši sunki lahko ponekod dosegali hitrosti med 150 in 200 kilometrov na uro. Agencija RS za okolje bo zato za to območje razglasila rdečo (najvišjo) stopnjo ogroženosti. Slovenijo bo zajelo tudi močno sneženje. Za Slovenijo bodo na vremenskem opozorilnem spletnem portalu www.meteoalarm.eu razglasili oranžno (drugo najvišjo) stopnjo ogroženosti. Kot napovedujejo na agenciji, bo Slovenijo zajelo močno sneženje, povsod bo vetrovno, temperature bodo pod ničlo, veter pa bo gradil snežne zamete. Predvsem v sredo lahko pričakujemo močno poslabšane vozne razmere povsod po državi, posebej nevarne pa bodo vremenske razmere na Primorskem, še opozarjajo na Agenciji RS za okolje, kjer bodo o nevarnih vremenskih razmerah, ki jih pričakujejo, spregovorili popoldne na novinarski konferenci. Koprsko pristanišče zaprto zaradi burje KOPER - Zaradi močne burje je uprava za pomorstvo med polnočjo in 5. uro zjutraj koprsko pristanišče zaprla za vplutja in izplutja ladij. Od 5. ure dalje prepovedi za ladje ni več, pač pa prihaja v koprskem pristanišču zaradi močne burje do zastojev pri operativnem delu, so za STA pojasnili v Luki Koper.Iz varnostnih razlogov prihaja do zastojev pri delu dvigal. Kot pojasnjujejo iz Luke Koper, so ta namreč opremljena z varnostnimi sistemi, ki dvigala ob določenih jakostih vetra samodejno izključijo. Če se bodo uresničile napovedi Agencije RS za okolje in se bo burja na Primorskem v prihodnjih dneh še okrepila, se bosta vremenskim razmeram prilagajala tako uprava za pomorstvo kot Luka Koper, še dodajajo v Luki Koper. Od srede pogrešajo 32-letno Eriko Lunder KOPER - Policijsko postajo Koper so danes obvestili, da svojci od srede pogrešajo 32-letno Eriko Lunder iz Kopra, ki ima začasno bivališče v Ljubljani ter uporablja osebni avtomobil znamke ford c-max, z registrsko številko KP CS-031. Visoka je približno 170 centimetrov, ima svetle lase, ovalen obraz in nosi očala, so sporočili s Policijske uprave Koper. Policija prosi vse, ki bi kar koli vedeli o njenem izginotju ali so pogrešano opazili, da o tem takoj obvestijo najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na interventno telefonsko številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200. CELOVEC- Vsakoletna pevska revija Krščanske kulturne zveze (KKZ) pod geslom Koroška poje je letos potekala popolnoma v znamenju slovenskih narečij. Pri tem se je lok le-teh napel od koroške regije v Sloveniji preko Podjune, Roža in Zilje na (avstrijskem) Koroškem, do Slovencev v Italiji. Slednje je na prireditvi zastopal Mešani pevski zbor Hras« iz Doberdoba in za svoj nastop žel navdušen aplavz. Letošnja revija je bila poleg prijetnega in kratkočasnega popoldneva obenem tudi pomemben impulz za čim večje spoštovanje domače govorice in prelepe slovenske pesmi, je za zaključek povsem uspele prireditve dejal predsednik KKZ Janko Zerzer, ki je opozoril na grozeče izginjanje slovenskih narečij predvsem v slovenskem zamejstvu. Bogat in izredno zanimiv spored so oblikovali tercet Jožko Kovačič, Alex Schuster in Maksi Sima, MoPZ Vres iz Prevalj, kvintet Rapatz ter MoPZ Foltej Hartman iz Podjune, Rožanski muzi-kanti, pevska skupina Didldumdaj iz Ro-žeka ter pevski zbor Vaščano pojo iz Roža, ter kvintet s Karnice v Ziljski dolini. MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča (v narečju sta spored povezovala Mateja Černic in Dario Bertinazzi) pa je publiko navdušil z ljudskimi pesmi v narečju iz Benečije Petelinček je zapieu, iz Istre Ive ter iz Rezije Da hora ta Čaninawa in Jnjen čeua jti gna. (I.L.) rim - Ob Dnevu žena odlikovana tudi alpinistka Nives Meroi Napolitano ženskam: Branite svoje dostojanstvo! RIM - Ob mednarodnem dnevu žena je predsednik republike Giorgio Napolitano priredil sprejem na Kvirinalu, kjer so bile odlikovane tudi zaslužne žene, ki so se izkazale s pomembnimi dosežki na različnih področjih. Odlikovanje je prejela tudi vrhunska športnica-al-pinistka iz naše dežele Nives Meroi za svoje izjemne dosežke na področju svetovnega alpinizma. Predsednik republike se je v nagovoru obrnil na žene in jih spodbudil k odločnemu uvljavljanju svojih pravic in enakopravnega položaja v družbi. Prav in potrebno je, da ženske branijo svoje dostojanstvo na delovnih mestih in kjerkoli v družbi. Napolitano je v svojem nagovoru izpostavil dejstvo, da je glede ženskega vprašanja še velik razkorak med besedami in dejanji. Italija med drugim sodi v skupino držav, kjer je med ženskami najnižja zaposlitvena Nives Maroi (skrajno levo) med včerajšnjo slovesnostjo na Kvirinalu kroma raven, čeprav imajo ženske v povprečju višjo stopnjo izobrazbe od moških. Prav tako je nesprejemljivo dejstvo, da so ženske za enkovred-na dela večinoma precej slabše plačane od moških. Po podatkih Ocse sodi Italija tudi med države z najnižjo rodnostjo, kar je dokazano posledica neurejenega položaja žensk. Italija je tudi po številnih drugih podatkih glede enakopravnosti žensk na repu seznama razvitih držav. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 9. marca 2010 3 trst - Zunanji minister Franco Frattini včeraj popoldne gost Univerze Frattini: Prihodnje leto Hrvaška v EU Aktivna vloga Italije v nekdanji SFRJ Vodja rimske diplomacije ni omenil Slovenije in niti Srbije - Zaščita celovitosti Bosne-Hercegovine TRST - Včerajšnji govor zunanjega ministra Franca Frattina na tržaški Univerzi je bil prežet z optimizmom. Hrvaška bo po njegovem prihodnje leto postala polnopravna članica Evropske unije, za Bosno-Herce-govino obstajajo dobri obeti za približevanje EU, na tej poti sta tudi Makedonija in Kosovo. Frattini je pred univerzitetnimi študenti in profesorji predstavil novo italijansko strategijo do Zahodnega Balkana, kot se tudi v diplomatskem žargonu pravi območju nekdanje Jugoslavije, odkar je Slovenija postala članica EU. Začnimo pri Hrvaški, kateri je Frattini sicer posvetil najmanj pozornosti. Zagreb bo moral v tem letu izpolniti celo vrsto obvez in rešiti kar nekaj odprtih vprašanj, če bo to naredil se mu bodo prihodnje leto odprla vrata Evropske unije. Med nerešenimi problemi je minister najbrž imel v mislih tudi vprašanje slovensko-hrvaške meje in meddržavni arbitražni sporazum, ki ga slovenski parlament za razliko od zagrebškega še ni ratificiral. Slovenije Frattini vsekakor ni omenil, niti ko ga je profesor ustavnega prava Sergio Bartole zaprosil za oceno nedavnega neformalnega vrha na Ptuju med Slovenijo, Hrvaško in Srbijo. Veliko pozornost je Frattini namenil zelo težkemu položaju v Bosni-Hercegovini. Evropska unija in z njo tudi Italija ne bosta nikoli pristali na odcepitev t.i. Srbske republike, zato je celovitost BIH temeljni pogoj za njeno približevanje EU. V zameno bo moral Bruselj zagotoviti vsem državljanom BIH svobodno gibanje in torej odpraviti sedanje vizumske zapreke, ki so do njih diskriminatorne in nepravične. Ureditev BIH, ki je zelo krhka, temelji na »povojnem« sporazumu v Day-tonu in na mednarodnem protektora-tu. S časom bo moral Dayton po Frat-tinijevih besedah nadomestiti Bruselj. V ta okvir sodi tudi špansko-ita-lijanski predlog za junijsko vseevrop-sko konferenco o Zahodnem Balkanu, ki bo v Sarajevu. Nanjo bosta povabljene tudi ZDA kot referent dayton-skih sporazumov, ter Rusija, ki je privilegiran partner tako Srbije, kot bosanskih Srbov. Italija si veliko pričakuje od te sarajevske konference, tudi zato, ker se situacija v BIH slabša iz meseca v mesec. Rim je na poti evropskega približevanja pripravljen pomagati tudi Makedoniji, Albaniji in Kosovu. Ta komaj rojena državna enota se sooča s številnimi problemi in težavami, EU pa -tako Frattini - si ne more dovoliti novih »frustracij« v tako občutljivem območju, kot je ta del nekdanje Jugoslavije. Zahodni Balkan si vsekakor minister ne predstavlja kot neke vrste »paket« ali celovito skupino držav, temveč kot raznoliko območje, v katerem se vsaka država sooča s precej različnimi in posebnimi problemi. Šef Farnesine je italijansko zunanjo politiko predstavil kot evropsko naravnano, v svojem govoru pa je večkrat omenil tudi Združene narodne. Italija je šesti finančni podpornik OZN ter osma na lestvici držav po številu udeležbe na raznih mirovnih misijah po svetu. Rim zelo verjame v skupno evropsko zunanjo politiko, v kateri ga ne zanimajo »stolčki« ali oblastne pozicije. Italija tudi zavrača poskuse političnega delegitimiranja nove evropske zunanje ministrice Catherine Ashton. Frattinija je uvedel rektor Francesco Peroni, razpravo pa je vodil Paolo Possamai, odgovorni urednik Pic-cola, ki je bil pokrovitelj včerajšnje pobude. Pristaši tržaškega odbora proti vojnam so Frattiniju in udeležencem srečanja izročili letak, s katerim pozivajo Italijo, naj umakne vojake iz vseh vojnih žarišč, začenši z Afganistanom. S.T. Zunanji minister Frattini (levo) skupaj z rektorjem tržaške Univerze Peronijem kroma špeter - Beneški kulturni dnevi Uspešen zaključek letošnjega niza Na zadnjem, dobro obiskanem srečanju, sta predavala Paolo Gaspari in Petra Svoljšak - Ciklus prireja Inštitut za slovensko kulturo ŠPETER - S predavanjema italijanskega zgodovinarja Paola Gasparija ter predstavnice Zgodovinskega inštituta Milka Kosa (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) Petre Svoljšak o prvi svetovni vojni se je prejšnji teden zaključil letošnji ciklus Beneških kulturnih dni, ki jih je pod pokroviteljstvom Občine Špeter in Pokrajine Videm priredil Inštitut za slovensko kulturo. Beneški zgodovinar in urednik Doma Giorgio Banchig, ki je bil odgovoren za letošnji niz srečanj, pa je že napovedal, da bodo zgodovini posvečeni tudi naslednji Beneški kulturni dnevi, ki se bodo začeli jeseni, v kratkem pa bo na sporedu tudi izlet v Posočje, kjer si bodo lahko udeleženci ogledali kraje, ki so bili omenjeni med letošnjimi predavanji. Tudi na zadnjem večeru se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili najprej pripovedovanju Paola Gasparija o prodiranju nemške in avstro-ogrske vojske pri Kobaridu oziroma o bitki na Stari gori - Špiku. Kljub temu, da so bili italijanski vojaki na koncu poraženi, pa jim je po mnenju italijanskega zgodovinarja treba priznati, da so se dobro upirali svojim sovražnikom, ki so bili v precej večjem številu in imeli na razpolago boljše orožje, saj so prvi na primer uporabljali »lažje mitraljeze«, ki so tehtali 18 kilogramov in so jih torej vojaki lahko sami nosili. Nasprotniki Italijanov pa so imeli tudi boljše poveljnike in do potankosti izdelan bojni načrt, tako imenovano strategijo Schlieffen. Vedno so prodirali predvsem s krila, ta- ko da so sovražnike lahko obkolili in jih napadli tudi od zadaj. Tokrat pa so pri tem imeli težave, saj so hitreje prodirali po sredini, medtem ko so jih italijanski vojaki na krilu dokaj uspešno zavirali. Petra Svoljšak pa je za temo svojega predavanja izbrala italijansko zasedbo slovenskega ozemlja med leti 1915 in 1917. Italijani so želeli, da bi jih Furlani in Slovenci, ki so prebivali na ozemlju, ki je bilo pred tem pod Avstro-Ogrsko, imeli za osvoboditelje in niso razumeli zakaj so bili do njih nezaupljivi oziroma so imeli v nekaterih primerih celo sovražni odnos. Svoljšakova je prebrala tudi nekaj odlomkov iz člankov, ki so bili objavljeni v slovenskih in italijanskih časopisih v tistem obdobju. Italija, ki je želela zasedena ozemlja dobiti v trajno last, je sprejela marsikateri na videz dobro- Giorgio Banchig, na zaključnem večeru med Petro Svoljšak in Paolom Gasparijem, je napovedal, da bo zgodovini posvečen tudi naslednji niz hoten ukrep, da bi prebivalce prepričala, da ni krut tiran. Zelo aktivna in dobro organizirana je bila socialna služba, poskrbljeno je bilo za zdravstveno oskrbo. Izboljšali so tudi železniško povezavo med Kobaridom in Čedadom oziroma povečali število voženj na dan. Otroci so v posebnih zabaviščih in vzgajali-ščih ter v vrtcih in šolah brezplačno dobivali hrano, veliko pozornosti pa je bilo namenjeno tudi higieni. Otroke so umivali in jih cepili proti najbolj razširjenim boleznim. Po drugi strani pa so se prav v tem obdobju začeli poitalijanče-vanje priimkov in imen krajev, širjenje italijanske kulture v šolah, zatiranja, internacije in podobno, tako da pravzaprav ni nič čudnega, če domačini niso vzljubili italijanskih osvajalcev in so se jim v glavnem še vedno upirali. (T.G.) bruselj Terminali: Potočnik za dialog BRUSELJ - Evropski komisar za okolje Janez Potočnik se je včeraj v Bruslju sestal z italijansko okoljsko ministrico Stefanio Prestigiacomo. Odprto je bilo tudi vprašanje plinskih terminalov, pri čemer je komisar spodbudil k dvostranskim pogovorom ter aktivnemu in konstruktivnemu pristopu s ciljem rešitve, sprejemljive za obe strani, so pojasnili v Evropski komisiji. »Komisija je nedvomno obema stranema pripravljena še naprej nuditi tehnično podporo pri iskanju rešitve tega vprašanja,« so še pojasnili v komisiji po srečanju komisarja za okolje in italijanske ministrice. Niso pa odgovorili na vprašanje, ali je načrtovan še kakšen tristranski tehnični sestanek, h kateremu je pozvala Slovenija. Prestigiacomo je sicer ob odhodu s srečanja na sedežu Evropske komisije na vprašanje, ali sta s komisarjem Potočnikom govorila tudi o plinskih terminalih, na kratko odgovorila le: »Niti ne.« Na italijanski strani so sicer pojasnili, da je to vprašanje odprl komisar in da je pozval k dvostranskim prizadevanjem za rešitev. Komisija je sicer Slovenijo in Italijo že februarja pozvala, naj kakršna koli odprta vprašanja glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu rešita dvostransko, in sicer v okviru postopkov ocene čezmejnih okoljskih vplivov, ki jih urejata evropska direktiva EIA in mednarodna konvencija Espoo. Tako so se tedaj v Evropski komisiji odzvali na novico, da je slovenska vlada naročila pripravo dokumentov za predhodni postopek pri Evropski komisiji, v katerem jo bo prosila, da v primeru načrtovane gradnje plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva sproži tožbeni postopek proti Italiji. Slovenski okoljski minister Roko Žarnic je tedaj omenjeno odločitev vlade pojasnil z besedami, da se Slovenija ne more strinjati s plinskima terminaloma na lokacijah Žavlje in Tržaški zaliv ter infrastrukturo (zlasti podmorski plinovod), kot je to predlagala Italija, saj plinski terminali na predvidenih lokacijah niso primerni zaradi plitvosti morja in obstoječe obremenitve okolja. (STA) 4 Torek, 9. marca 2010 GOSPODARSTVO ladjedelništvo - Deželna odbornica za delo Alessia Rosolen na obisku v Tržiču Posebna pozornost za Seaway, Monte Carlo Yachts in Alto Adriatico Dežela FJKnamenila za izobražebvalne programe Ditenave 4,9 milijona evrov TRŽIČ - Deželna odbornica za delo, raziskovanje in univerzo Alessia Rosolen se je včeraj v Tržiču sešla s predstavniki treh pomembnih ladje-delniških podjetij: z direktorjem podjetja Seaway Technologies Carlom Giordanom, generalnim direktorjem podjetja Monte Carlo Yachts Fabriziom Iarrerom in z odgovornim za področje razvoja ladjedelnice Cantiere Alto Adriatico Luciom Marquardtom. Seaway bratov Jakopin bo pred poletjem v svoji novi tržiški ladjedelnici splavil prve 63 čevljev dolge barke, Monte Carlo Yachts iz skupine Beneteau pripravlja v Tržiču svojo prvo proizvodno enoto (na 60 tisoč kvadratnih metrih površine) v Italiji in je že vzpostavil operativno sodelovanje s Seawayem, medtem ko ladjedelnica Cantiere Alto Adriatico razvija svojo proizvodnjo izključno lesenih jadrnic. Za vsa tri podjetja je danes stalni imperativ visoko specializirana in kakovostna delovna sila, ki prihaja predvsem iz navtičnih centrov v Viareggiu, Anconi in Forliju. »Toda mi želimo biti vse bolj deželni, želimo izbirati in usposabljati najboljšo delovno silo v lokalnem okolju,« so zagotovili predstavniki treh podjetij, ki jim je odbornica takoj postregla s podatki o novoustanovljenem ladjedelniško navti-čnem tehnološkem okolišu Ditenave, v katerega je deželna uprava vložila 4,9 milijona evrov. Srečanja se je udeležil tudi operativni direktor Ditenave Sergio Bisiani. Rossolenova je ob tem zagotovila, da želi Tondova uprava uporabiti omenjene dotacije za usposabljanje po potrebah sektorja, zato njihova uporaba ne bo odločena »od zgoraj«. Ditenave mora biti po njenih besedah kolektor pričakovanj tega obalnega prostora in njegovega navtičnega in ladjedelniškega sistema. Zato bodo v razpravi in usklajevanju o izobraževalnih tečajih in o potrebnih specializacijah, ki naj bi se začela prihodnji teden, morala nujno sodelovati podjetja iz navtično ladjedelniškega sektorja, je zagotovila odbornica. intervju - Boris Peric za Primorske novice KB 1909 se zanima za nakup Turizma Kras »Če bom uspel, jame ne bom odnesel v Italijo,« je zagotovil Peric TRST - Iz Gorice prek Kopra je včeraj do nas prikapljala novica, da se bo finančna družba KB 1909 verjetno prijavila na Istrabenzov razpis za nakup podjetja Turizem Kras, ki upravlja Postojnsko jamo in njene turistično gostinske dejavnosti. Kot je v intervjuju za koprski dnevnik Primorske novice povedal predsednik KB 1909 Boris Peric, bi se družba rada podala v turistični sektor z idejo o povezavi Postojnske jame s turističnimi destinacijami v Trstu, Devinu, Gorici, v Brdih in na Krasu. Zato se bo finančna družba verjetno odzvala na razpis za odkup podjetja Turizem Kras, ki ima 20-letno koncesijo za upravljanje Postojnske jame. »Najbrž ne bomo prišli v poštev. So drugi z večjo politično podporo,« je skeptično ocenil Peric, čeprav je prepričan, da je v nacionalnem interesu najti dobrega upravljalca jame, ne glede kdo in od kod je. Na novinarsko vprašanje, ali jama v primeru, da bi jo kupila KB, ne bi bila več »naša«, pa je Boris Peric odgovoril takole: »Malo za šalo: javno se lahko obve-žem, da je ne bom odpeljal v Italijo. Če smo naši ali njihovi ne vem, odvisno, kako daleč sega pojem naši, gotovo pa smo Slovenci.« In še glede nacionalnega interesa: »Eno je Postojnska jama, drugo je upravljanje z njo. To sta ločeni stvari. Upravitelj mora jamo upravljati čim boljše, v skladu s koncesijo in tudi za dobro države. V tem je zaščita nacionalnega interesa.« SDGZ: tečaj REC za živilske trgovce in gostince TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ)obvešča, da prireja tržaški CAT (Centro assistenza tecnica - Servizi al Commercio Srl) ponovno prireja tečaje REC za pridobitev strokovnih rekvizitov za opravljanje trgovske dejavnosti v prehrambenem sektorju in gostinske dejavnosti, torej točenja pijač in nudenja hrane. Tečaj, ki se bo začel 15. marca, bo trajal skupaj 90 ur in bo potekal v prostorih tržaškega semenišča v Ul. Besenghi 16. Predavanja bodo trikrat tedensko, ob ponedeljkih, sredah in četrtkih, od 18.30 do 21.30. Semenišče ima tudi prostorno parkirišče. Kdor se želi posvetiti omenjenim dejavnostim in ostali interesenti dobijo informacije o programu tečaja in se lahko vpišejo na sedežu CAT in Confeser-centi v Trstu, Ul. S.Nicolo 33, 2. nadstropje, dopoldne, tel./faks 040 3721923, e-pošta confesercenti.ts@libero.it. mobilnik 338 8168295. Nadaljujejo se sestanki s člani ZKB TRST - Serija sestankov vodstva Zadružne kraške banke (ZKB) s člani se bo danes nadaljevala s tretjim srečanjem, ki bo ob 20. uri v dvorani SKD Tabor na Opčinah za člane z Opčin in okolice. V četrtek, 11. marca, bo sestanek v dvorani KD Kraški dom na Colu za člane iz repentaborske in zgoniške občine, v petek, 19. marca, na sedežu Gospodarske zadruge v Bazovici za člane iz Bazovice in okolice, v torek, 23. marca, na sedežu SKD F. Prešeren v Boljuncu za člane iz dolinske in miljske občine in v petek, 26. marca na sedežu TPK Sirena v Trstu za člane iz Trsta in predmestja. Vsi sestanki se začenjajo ob 20. uri, upravni odbor ZKB pa toplo vabi vse člane, da se teh srečanj udeležijo in da potrdijo svojo udeležbo uradu za člane najpozneje dva dni pred izbranim srečanjem. Tržaški mladi industrijci o premagovanju krize TRST - Jutri ob 17. uri bo gost tržaških mladih industrijcev Renzo Bartoloni, svetovalec za strateški marketing, ki bo govoril o izhodni strategiji in inovativ-nosti s posebnim ozirom na majhna in srednja podjetja. sejmi - Na tržaškem sejmišču se je včeraj končal 4. Olio Capitale Gostinska šola Ad formanduma predstavila tradicionalno jed na sodoben način Ekipa zavoda Ad formandum, ki je sodelovala na sejmu Olio Capitale TRST - V sklopu spremnih prireditev sejma Olio Capitale, ki se je včeraj končal na tržaškem sejmišču, so se v nedeljo popoldne predstavile kuharske šole, ki delujejo v naši deželi in med katerimi je tudi gostinska šola zavoda Ad for-mandum. Na sejmu sta sodelovala kuharja Matija Peric in Mattias Borali, ki sta predstavila hladni krožnik, in sicer goveji jezik v aspiku z oljčnim sladoledom in čipsom polente. Gre za tradicionalno jed, žolco, postreženo na sodoben način. Krožnik izhaja iz lokalne tradicije, vezane na velikonočni čas, kuharja pa sta ga obogatila s polento in oljčnim sladoledom. Predsednik združenja kuharjev FJK Emilio Cuk je posebej izpostavil krožnik, ki sta ga predstavila mlada kuharja gostinske šole Ad formanduma, in poudaril pomen povezovanja ozemlja in tradicij ter njihovega ohranjanja tudi v gostinskem sektorju. Matija Peric je med drugim že sodeloval na podobnih predstavitvah, nenazadnje na sejmu Agriest 2010 v Vidmu. Na Olio Capitale sta sodelovala še natakarja Manuele Duse in EVRO 1,3662 $ +0,60 Maja Sovič, spremljali pa sta jih profesorica Klavdija Bizjak in koordinatorka programa Anamarija Milič. Do 26. marca se morajo dijaki, ki bodo letos končali nižjo srednjo šolo, odločiti o nadaljnjem študiju. Po končani nižji šoli lahko, med drugim, nadaljujejo študij na zavodih za poklicno izobraževanje, ki so akreditirani pri Deželi FJK za to dejavnost in jo izvajajo v sodelovanju z višjimi srednjimi šolami. Ad formandum ponuja izobraževalni program splošnega in poklicnega usposabljanja Operater v gostinstvu, za katerega se zanimajo tako slovenski kot italijanski dijaki. Program je namenjen mladim od 14. do 18. leta, ki se želijo usposobiti za poklic kuharja ali natakarja. Po šolanju, ki traja tri leta in predvideva poleg splošnega izobraževanja tudi praktične vaje v kuhinji in staže v gostinskih podjetjih, dobijo dijaki poklicno kvalifikacijo druge evropske stopnje. Za dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na koordinatorko programa Anamarijo Milič (tel. 040 566360). EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 8.3. 5.3. ameriški dolar japonski jen 1,3662 123,48 1,3582 121,48 92718 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,3269 40,6165 61,1050 40,5220 61,9260 ll lUlJjlVa l uuila danska krona hntsncrU'! ti int 7,4420 0,90240 7,4421 0,90250 Ul 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,6794 8,0490 9,7178 8,0490 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 25,578 1 4628 25,771 1 4632 jVIUCIIjM llallK estonska krona m^HTarcki t/*\nnt" 15,6466 265,34 15,6466 266,78 1 1 lclU£.al JPJ 1U1 II 1 L poljski zlot 3,8681 1 4023 3,8755 1 4011 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4970 1,9558 1,5043 1 9558 UUIUOI jM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,0900 3,4528 4,0910 3,4528 IILUVjM 11 Loj latvijski lats hr37i ICKI rpa 0,7084 24275 0,7089 2,4215 Ul a ¿.lil j m l cal islandska krona ti lira 290,00 2,0880 290,00 2 1001 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,2618 7,2653 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE S. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,23 libor (eur) 0,3781 libor (chf) 0,0933 euribor (eur) 0,413 0,2542 0,3953 0,5981 0,9081 0,2483 0,3175 0,652 0,957 0,8675 1,1987 0,6175 1,218 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ 26.475,04 € -280,67 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 8. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,05 IMTEDIII IDriDA A 7/1 +0,77 -1 25 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,10 -1,19 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,02 160,10 -0,86 +0,86 TELEKOM SLOVENIJE 284,50 115,46 -0,85 -1,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,42 DELO PRODAJA - CTni +0,56 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q QA ±7 15 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,22 Ml IMnTCCT -1,06 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO drr7a\/adn\/Ai Mir a ca\/a 24,33 -1,22 PROBANKA - -caí lic i il IDI i am a /icnnn SAVA ' TERME ČATEŽ 223,00 +1,64 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 22,95 +2,09 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 8. marca 2010 +0,53 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,33 88,2 1789 +0,38 +0,07 -1 97 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,88 +0,77 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,15 4,69 1 05 -0,09 +0,37 EDISON ENEL ENI 4,12 1755 +0,47 +0,92 FIAT FINMECCANICA 8,98 +0,92 +0,67 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,95 17,5 -0,35 +1,04 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,84 1406 +3,35 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,88 -0,28 +0,32 +1 03 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,9 8,03 1 95 +0,50 +1 50 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,40 13 71 +0,24 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,8 -0,44 +1,94 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,57 6,75 1 06 +0,92 -0,37 -0 19 TENARIS TERNA 16,15 312 +0,56 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,16 +0,48 +2,37 UNICREDIT 9,68 2,02 +0,05 +0,652 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 81,80 $ -0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. marca 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.811,70 932,73 -0,24 -0,37 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.139,13 +0,05 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 288,46 1.673,47 -0,47 -0 15 Dir/\, jûi cij c v u NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.844,75 +0,78 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.562,95 1.892,80 -0,03 +0,22 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.139,19 1.170,45 5.875,91 +0,04 +1,29 -0,02 +0 12 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 5.606,72 3.903,54 2.492,25 -0,18 +1 48 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.170,7 2.879,29 +1,20 +0,06 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.585,92 2.834,57 21.196,87 3.053,23 17.102,60 +2,09 +1,58 +1,96 +0,73 +0,64 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 9. marca 2010 s ISTRSKI ZORNI KOT Ženske stvarne enakopravnosti še ni Miro Kocjan_ V Bruslju se je s predsednikom evropske komisije Barrosom srečal novi hrvaški predsednik Josipovič. Baroso je med drugim navajal, da ima Hrvaška poleg problemov, ki zadevajo njen vstop v Evropsko unijo, povsem domača vprašanja kot so na primer kmetijstvo in ladjedelništvo. Evropski predsednik je namreč mnenja, da so ti in še nekateri drugi problemi takšni, da bi jih bilo treba rešiti že mimo vprašanja o vključitvi v Unijo. Soglašal pa je s tem, da je Hrvaška pospešila priprave za vključitev, dasiravno so se aktualna vprašanja korupcije, pravosodja in javne uprave, pereče je tudi vprašanje manjšin, zlasti pa, kakor je naglasil predsednik komisije, »popolno sodelovanje s sodiščem v Haagu. Hrvaški predsednik se je zatem sestal tudi s predsednikom evropskega sveta Van Rompuyem, ki pa je priporočil še tesnejše sodelovanje med Hrvaško in sosedi, med njimi zlasti Bosno in Hercegovino. Tudi tokrat je bila izrečeno kajpak pozitivna ocena o podpisu arbitražnega sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo. Medtem pa se je pojavila novica, da bo Josipovič na vabilo slovenskega predsednika Turka v petek na uradnem obisku v Sloveniji. Zanimivi pa so rezultati raziskave o najbolj popularnih politikih na Hrvaškem, ki jo je pripravila zagrebška »CRO Demoskop«. Najpopularnejši politik je in ostane novi šef države Ivo Josipovič, ki je prejel 39,1 odstotkov glasov, druga je Jadranka Kosor s 16,6 odstotki, tretji je bivši predsednik Me-sič s 5,7 odstotki, zadnji, takorekoč pod nulo pa je nedavni vladni predsednik Sanader. Raziskava pa je hkrati potrdila, da je med strankami na prvem mestu socialna demokracija, ki je prejela 32,2 odstotka glasov, druga pa je hrvaška demokratska skupnost, ki je zdaj na oblasti, je pa dobila 24 odstotka glasov. Zadnjič smo pisali o problemu zaposlovanja v Istri, novejši podatki pa razkrivajo, da je tudi v Kvarnerski regiji, kjer je Reka glavno mesto, kar naraslo število brezposelnih. Skupaj jih je namreč nad 20 tisoč. Zlasti boleče je, da zvečine ne morejo dobiti dela mladi, oziroma osebe od 18 do 30 leta. Že velik uspeh je, beremo, če oseba dobi začasno delo in skromno plačo. Poudarek je tudi na tem, da je zaposlitev problematična še za tiste, ki imajo univerzitetno diplomo. Časniki objavljajo pisma, da osebe dan za dnem brezupno čakajo na uradu za zaposlovanje in da bi marsikdo bil zadovoljen že s tem, če bi mu zaupali začasno delo. Znano je, da je časnik »Glas Istre«, ki izhaja v Pulju, zavoljo finančnih težav zašel v težave. Časniki zvečine ugotavljajo, da je kriva uprava lista, ki regijska »Ljudska stranka« navaja, da je na krizo vplivalo tudi enostransko politično vodenje, ki da ni omogočalo svobodo tiska. Predsednik stranke Veljko Ivan-čič pravi tudi, da je šla privatizacija na Hrvaškem napačno pot, saj finančna pomoč gre samo nekaterim, niso je pa deležni denimo časniki, ki si prizadevajo za neodvisno pisanje. Nadaljuje pa se srdit boj med reško ladjedelnico na Reki »3 maj« in oblastjo. Predstavniki ladjedelnice, najpomembnejšega industrijskega objekta na Reki, trdijo, da jih po kvaliteti poznajo po vsej Evropi in še dlje, vlada pa to preprosto ignorira. Dejstvo je, da se še ni oglasila, da bi izstavila jamstvo za 52 milijonov kun, potrebnih za začetno izgradnjo štirih tujih ladij. Položaj se je sicer nekoliko izboljšal, saj so uspeli poravnati februarsko plačo, toda podjetje je še zmeraj v krizi. Širi se glas, ki ga direkcija deloma mora potrditi, da pripravljajo protestno demonstracijo, na kateri bi sodelovalo 18 sindikalnih organizacij, ki sodijo v ladjedelnico, pa tudi drugam. Še zmeraj naj bi veljala, se jasno sliši, zagotovila o vladinem jamstvu, ki sta jo obljubila Jadranka Kosor in minister Djuro Popijač. Podčrtati je treba, da je »3. maj« kot elitno podjetje sposobno zgraditi tehnično najbolj zahtevne tovorne ladje, saj navadne azijske ladjedelnice daleč prekašajo evropske. Zadnje čase uporabljajo posebno vrsto jekla za ladijske stene. Izgradnja ene pe-trolejske ladje v glavnem stane 280 milijonov kun. V Novigradu v Istri pa končujejo delo pri kolektorjih za čiščenje odpadnih voda. Povezovala jih bo kanalizacija, ki bo dolga 900 metrov. De-purator naj bi pričel že delati v začetku turistične sezone, to je okrog 15. junija. v Novigradu trdijo, da gre za vitalno gradnjo tega okoliša. V Galiža-ni, nekoliko severno od Pulja, pa še zmeraj nimajo krajevne ambulante, ki je bila dragocena, posledica pa je, da napovedujejo protestno demonstracijo, ki naj bi segla do Vodnjana, kjer je sedež občine. Ambulanta v Galiža-ni je po nepotrebnem zaprta že 8 mesecev, to pa, kakor kaže, zavoljo stališča pristojne skupine zdravnikov. Pozornost istrskega tiska tokrat zadeva tudi koprsko srečanje, na katerem je 10 kvalificiranih istrskih ustanov tako na slovenski kakor na hrvaški strani podpisalo načrt »Re-tival«, katerega temeljni namen je, odločneje ovrednotiti, seveda poleg mest in večjih krajev, zlasti podeželje. Dejstvo je, so naglašali, da je istrska periferija izjemno zanimiva, žal pa malo poznana. Ureditev temeljne turistične mreže programa »Revital« naj bi temeljito preučili v prihodnjih 12-ih mesecih, dela pa naj bi stala milijon 840 tisoč evrov, pri čemer naj bi skoraj polovico prispevala evropska blagajna. V Valah pa so imeli sestanek, na katerem so predočili imenitne rezultate, ki so jih dosegle domače oljarne na znani mednarodni manifestaciji pod naslovom »Maslina«, ki je bila pred enim tednom v Splitu. Oljke in njihov proizvod je predstavljalo kar 12 držav Sredozemskega območja, »ek-stra vergine« iz valskega okoliša pa je uspelo dobiti kar devet zlatih medalj. Utemeljeno trdijo, da je to zgodovinski dogodek, ki končno priznava visoko vrednost istrskega olja. V Krasici, na Bujskem, pa bodo imeli 13. in 14. tega meseca manifestacije »Oleum olivarum« pod okriljem istrske regije, pa tudi vlade. Spet bo na vrsti olje, seveda elitno, manifestacija pa bo kar pester sejem, na katerem bo kajpak prisotna privlačna ku-linarika, bistveno pa je, da bodo nastopili tudi umetniki ter se odrezali s svojimi novejšimi slikarskimi, kiparskimi in drugimi deli. Skratka »Oleum olivarum« bo zanesljivo pritegnil veliko gostov, ki bodo spet ocenjevali olje, umetniki pa naj bi s svojimi deli podčrtavali istrsko naravno bogastvo. Seveda pa je 8. marec praznik, ko s svojimi uspehi, dobesedno življenjskimi, pa tudi težavami, nastopa ženska. Marsikje so že imeli srečanja, na katerih so, tako v Istri kakor na Kvar-neru, navajali predvsem, kaj še danes specifično tare življenje ženske. Na Reki so denimo obelodanili, da je na Hrvaškem več kot polovica žensk brez dela (kar 55 odstotkov), v regiji pa kar 64 odstotkov. Prav tako je vprašanje prisotnosti ženske v javnih funkcijah, saj je na volilnih seznamih ob zadnjih volitvah na Kvarneru samo okrog 30 odstotkov žensk. Žal je pri ženski tudi problem nasilja marsikje kar resen. Uradni podatek je vnovič zgovoren. Lani so na kvarnerskem območju zaradi nasilja nad žensko prijavili kar 960 primerov. Skratka, še kako je prav, trdijo na sestankih, da ob tem življenjskem prazniku vrednotimo takorekoč lepo stran ženske in njeno življenjsko vlogo, nujno pa je, da storimo nove in še odločnejše korake, da bi prišle ženske še bolj do javne veljave in do stvarne enakopravnosti. JEZIK NA OBROBJU Že nekajkrat se je v našem tisku pojavila zveza biti konkurenčen komu, npr. ansambel je bil konkurenčen neki ustanovi, podjetje drugemu podjetju in podobno. Zaenkrat ta napačna zveza v Trstu še ni prišla v splošno rabo, zato verjetno še lahko pozabimo nanjo in jo zamenjamo s primernejšo. Pridevnik konkurenčen se sicer pogosto uporablja, vendar brez primerjave s čim drugim. Lahko rečemo: »To blago ni konkurenčno«, kar pomeni, da se težko prodaja, morda zaradi slabe kvalitete ali zaradi previsoke cene. Poznamo tudi konkurenčni trg, konkurenčno gospodarstvo. Govorimo lahko o konkurenčni sposobnosti ali nesposobnosti podjetja, kar pomeni, da uspešno ali neuspešno tekmuje z drugimi. Po svetu prirejajo tudi festivale konkurenčnih filmov. Konkurenčnost pa je lastnost ali značilnost česa konkurenčnega. Primer: Naši izdelki so dosegli konkurenčnost na svetovnem trgu. Če hočemo povedati, da je kdo ali kaj konkurenčno v primerjavi s kom ali čim, moramo uporabiti glagol konkurirati (ital. competere). Primer: Veliko podjetje uspešno konkurira privatnim proizvajalcem (to pomeni, da z večjo kvaliteto ali z nižjo ceno tekmuje s privatniki). Več kandidatov konkurira (t.j. tekmuje) za nagrado. Ali pa: Več kandidatov konkurira za razpisano službeno mesto. Zelo pogosto je v slovenščini v rabi tudi samostalnik konkurenca. Primeri: pojavila se je konkurenca na vseh področjih; med podjetjema se je razvila velika konkurenca, zmagal je v konkurenci za naslov prvaka (t.j. v tekmi, na tekmovanju); na svetovnem trgu je močan pritisk konkurence; delati komu konkurenco se pravi biti komu enakovreden tekmec: Nelojalna konkurenca je tista, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji ali poslovno moralo. Večkrat beremo tudi, da je na tekmovanju kdo nastopil zunaj konkurence, kar pomeni, da njegovi dosežki (rezultati) ne bodo upoštevani pri končni oceni. V publicistiki pa zasledimo, da je ta ali oni brez konkurence, kar pomeni, da nima tekmeca, da je najboljši. Marsikdaj slišimo ali beremo o konkurentih. Pojavljajo se na najrazličnejših področjih. Kadar se prijavi na razpis za službeno mesto več kandidatov rečemo, da je za to mesto velika konkurenca ali veliko konkurentov (t.j. tekmecev). V športu bi rekli, da je kdo v tekmi zmagal proti štirim konkurentom ali tudi, da tekmujeta za naslov prvaka dva favorita. V isto skupino spada tudi konkurz, ki se uporablja namesto slovenskih besed natečaj ali razpis, lahko pa pomeni tudi stečaj. Pri nas pisci navadno namesto stečaja zapišejo krah, kar je nižje pogovorni ali ljudski izraz za polom ali propad. S krahom smo se srečevali v tisku vsak dan, ko je bil govor o propadu TKB, čeprav imamo na razpolago štiri primernejše izraze: polom, propad, zlom in stečaj. Konkurzna ali stečajna masa je preostalo dolžnikovo imetje. Z njim upravlja v imenu upnikov stečajni upravitelj. V gospodarstvu prevladujejo v slovenskem tisku tujke (konkurenca s celim gnezdom izrazov), v športu in drugje pa so bolj v rabi slovenski izrazi (tekma, tekmovati itn.) Ital. concorrere ima širši pomen kot konkurirati, saj pomeni tudi zbirati se, sodelovati, prispevati. S.L. odprta tribuna K razpravi o slovenski šoli V začaranem krogu nekaterih dilem (3) Naše šole so se oblikovale v habsburški državi, med razsvetljenim absolutizmom in časom vzpona nacionalnih gibanj. Slovenski jezik se je takrat v nekaterih deželah povzpel na vse ravni in tudi na vrh družbenega dogajanja, pri nas pa je v javnem šolstvu med vsemi vzorci prevladal tisti, ki je italijansko povezoval z mestnim, meščanskim, političnim in družbeno razvitim, slovensko pa naj bi ostalo kmečki okolici. To je veljalo tudi za šolstvo. Drugačno razmerje so le delno vzpostavljale šole Družbe Sv. Cirila in Metoda in druge od države priznane zasebne šole v mestnih središčih, v nemški gimnaziji pa pouk slovenščine. Vendar je bila enakopravnost tudi na Primorskem vse večja, slovenska družba vse bolj razvita in kompleksna. Po letu 1918 kraljevina Italija ni mogla v Trstu, Gorici, Istri in vse tja do Rapalske meje enostavno nadaljevati s politiko zanikanja, ki jo je do ljudi Beneške Slovenije vodila od leta 1866. Tam je po francoskem vzoru enostavno enačila državo z narodom in jezikom, narodnost z državljanstvom. Na Primorskem in v Istri se je naslonila na staro italijansko domačo liberalnacionalno politiko. Leta 1919 je načelnik vladnega urada za osnovno šolo v Trstu predstavil poročilo naslovljenemu »N.E. Generalnemu civilnemu komisarju« o stanju osnovnega šolstva v (novi) Julijski krajini v š.l. 1918-1919 z načrtom, ki je za slovenske in hrvaške šole predlagal tri načela (»pripravljena z vso skrbnostjo«, ki pa jih gre uvajati oprezno in postopno, zaradi »politično didaktičnih ovir (... ) med slovanskim prebivalstvom«). Julijsko krajino naj bi se razdelilo na tri območja: »l'italiana pura«, kjer je italijanskih učencev od 85% do 100%; »mista«, kjer sta prebivalstvi pomešani v različnih merah; »la zona pret-tamente slava«. V prvi coni bi bil pouk samo italijanski. V drugi coni bi dovolili, na prošnjo in glede na politične razmere, nekaj tedenskih ur pouka materinščine in »ne gre izključiti«, da se v prvem času in v nekaterih primerih dovolijo samostojne šole »al fianco delle nostre«. V tretji coni bi bile »slovanske šole«, vodil bi jih italijanski učitelj, le kjer to ne bi bilo možno, bi se morali »con la dovuta pru-denza« poslužiti slovanskih učiteljev, ki znajo italijansko. Te šole bi nadzirali »sposobni italijanski inšpektorji in ravnatelji«. Šolski referent za Gorico in oficir italijanske vojske Emiliano Mulitsch je opozarjal, da so Slovenci zelo navezani na svoj jezik in kulturo in da bodo sprejeli novo oblast in se lepo družbeno vključili, če jim bo to priznano. Zaman je pred- lagal ustanovitev popolne mreže slovenskih šol. Povojna republiška oblast je sprejela v svoj red slovenske šole, ki pa so svoja vrata odprle preden je Italija tu ponovno prevzela upravo v svoje roke. K polnemu sprejetju slovenske šole je sicer spodbujala republiška ustava, vendar jih je oblast bolj le tolerirala, ker je to morala. To so ji narekovale predvsem krajevne razmere (moč slovenskega naroda po boju proti fašizmu in epopeji NOB), mednarodna razmerja (njen nekoliko šibek položaj) in temeljne pogodbe (zlasti Pariška mirovna pogodba in Londonski memorandum). Tudi iz mnogih internih upravnih dokumentov je razvidno, da je skušala, kjer se je le dalo, uveljaviti načela iz leta 1919 (npr. ko je prisilila t.i. optante slovenske narodnosti na Goriškem, da otroke vpišejo v italijansko šolo). Slovenske šole pa so po letu 1945 zaživele tudi v mestnih središčih, dobili smo javne slovenske višje srednje šole. Ne gre pozabiti, da je oboje v nekaterih vodilnih italijanskih meščanskih tudi antifašisti-čnih političnih in intelektualnih krogih naletelo na javno in organizirano nasprotovanje. Za višje srednje šole so to utemeljevali, tako da so dopuščali nižje vrste izobraževanja za delavce in kmete. Da bi pa bilo slovensko in licej: to jim je bilo enostavno nekaj, kar ne gre skupaj. Angloameriška uprava pa je ravnala drugače. Ni pa nikdar ugodila zahtevi po slovenskem tehničnem industrijskem zavodu (tipa tržaškega Volta), ki jo je postavljala predvsem levica,. Med slovenskima političnima in kulturnima taboroma se je ob koncu vojne razvnel t.i. boj za šolo. Tisti, ki so bili blizu Jugoslaviji, so ga kmalu izgubili. Ob podpori angloameriške zavezniške vojaške uprave je prevladala katoliško-libe-ralna smer, ki je šolo vodila, a bila je prisiljena v močno podrejenost v odnosu do višje šolske uprave. Manj vemo o tem, kakšen je bil odnos med katoliško in liberalno komponento, ob prisotnosti učiteljev, ki so na Primorsko prišli s povojno politično emigracijo. O vplivu spora ob resoluciji kominforma se dajejo, po mojem mnenju, enostranske sodbe. Bilo bi pa dobro, da tisti, ki kaj o tem vemo iz osebnega spomina, prispevamo k poznavanju dogajanja. V šestdesetih letih so se v italijanskem šolstvu začele nekatere stvari naglo spreminjati: ekonomska eksplozija je terjala, delavska in študentska gibanja pa so zahtevala množično šolanje. Lahko se merimo okrog tega, ali je za težave v šoli krivo leto '68 ali pa nasprotno prav to, da je bila ekonomska nuja masovnega iz- obraževanja sprejeta, preprečevalo pa se je prenovo in pravo demokratizacijo. Za slovensko šolo v Italiji, zlasti za srednje šole, je bil to čas tudi številčne rasti. Velika večina mladih se je lahko šolala, naši ljudje so od nekdaj šolo in učenje podpirali in so izkoristili trenutek. Val didaktične prenove je zajel tudi naše šole. Črpala je iz mnogih virov, tako iz Italije kot iz Slovenije, preko obeh pa tudi od drugod. Potekala je predvsem na pobudo posameznikov, vendar je do neke mere institucija to dopuščala, včasih tudi podpirala. Dvostranski meddržavni dogovori so dali pomemben signal. Vredno bi bilo ta val prenove preučiti, saj so bili to raznoliki poskusi in različni, tudi nasprotujoči si pristopi k temu, kaj je to »prenova šole«. Potem so spodbude k uvajanju eksperimentiranj in projektov prišle tudi od zgoraj, iz italijanskega ministrstva in drugih institucij. Zdi se mi, da je to sedaj dokončno prevladalo in tudi v veliki meri zadušilo tiste druge tokove. Obenem pa zrušilo nekatere temelje stare izobrazbe. Kar zadeva slovenske šole v Italiji lahko rečemo, da sta oblast in uprava vsa leta in vse do danes nihali med novo stvarnostjo uresničevanja ustavnih, sedaj tudi evropskih načel in staro politiko iz leta 1919. To se v vsakdanjem šolskem življenju kaže predvsem v tem, da smo spet in spet potisnjeni v obrambo tega, kar smo dosegli, in v podrejenost. Tudi ko sodelujemo pri skupnih pobudah, zlasti pri tistih, ki prihajajo iz italijanskih institucionalnih forumov, največkrat težko vzpostavljamo vidno prisotnost, kaj šele enakopravnost slovenskega jezika in okolja, znanja in izkušenj (ne le v Zamejstvu, temveč tudi ko gre za čezmejna srečanja). Mnogi pa postajajo vedoželjni. Kaj kmalu sem se znašla sredi dela, ki mi v resnici zelo odgovarja. Italijanskim kolegom, ko vprašajo, posredujem to ali ono iz slovenske zgodovine, slovenskim enako iz italijanske in zamejske. Včasih tudi kaj zahtevnejšega za raziskovalne teme. To delam iz veselja in lastne »ukažeje«, tudi iz človeške in intelektualne nuje. Bi mi kdo omogočil, da bi to opravljala tudi poklicno? (To je resno mišljen predlog! Ne bi vendar v razred stopili mladi?) Gledati moramo v svet, najprej v smer, od katere nam prihajajo novi dominantni trendi (Evropska Unija, Liz-bonska strategija, OECD, Svet Evrope). Poglejmo pa še tja, kjer se tudi v šolstvu rojevajo nova vrenja (npr. v Latinski Ameriki, v Afriki). Tak pluralizem se nam lahko kar sam razcvete, v šoli pa bi moralo biti dovolj prostora tudi za različne kulture o vzgoji in izobraževanju. Marta Ivašič Torek, 9. marca 2010 6 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Primorska poje na Tržaškem tokrat predvsem v znamenju Ignacija Ote Koncerta v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov in Zveze slovenskih kulturnih društev Zimska burja je s tipično tržaško noto sprejela zbore prvega »zamejskega« vikenda Primorske poje. Trinajst skupin je v drugem tednu letošnjega programa zapelo tudi v Trstu in Miljah na koncertih, ki sta potekala v organizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov in Zveze slovenskih kulturnih društev. Marijin dom v Ulici Risorta sodi med že tradicionalna prizorišča revije in je tudi letos gostil enega od njenih koncertov, ki so ga organizatorji posvetili nedavno preminulemu kulturnemu delavcu, dolgoletnemu predsedniku ZCPZ Zorku Hareju. Nadja Roncelli je napovedovala nastopajoče zbore, spored pa je uvedlo petje Kromberških Vodopivcev, pevcev, ki prihajajo iz kraja službovanja priljubljenega slovenskega skladatelja in duhovnika Vinka Vodopivca; ob stoletnici rojstva Ljubke Šorli so predstavili tudi Vodopivčevo skladbo, ki je na nastala na podlagi njene pesmi. Vokalna skupina Unica iz Postojne je svojo mladostno energijo usmerila v izvedbo priredb ljudskih pesmi z naslovom Plesat me pelji. Za- Levo posnetek koncerta v dvorani v Ulici Risorta, desno pa z miljskega koncerta Moji zemlji kroma peli so še moški zbor Izola, moška in mešana zasedba zbora Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše in koprski mešani zbor Brnistra. Voščila ob začetku letošnje Primorske poje je na prvem večeru izrekel Edi Race (kot predstavnik organizatorjev in Slovenskega pastoralnega središča), naslednjega dne pa Marino Marsič kot predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev, kateri je bil zaupan posebno bogat večer v gledališču Verdi v Miljah. Organizatorji so v tem primeru skušali razgibati in oplemenititi koncept revije z dodatnimi vsebinami: vsi zbori so morali obvezno zapeti eno ali več skladb Ignacija Ote ali nagrajencev kompozicijskega natečaja, ki nosi njegovo ime in ga ZSKD razpisuje bienalno, izbira gostov pa je hkrati poudarila povezave med italijanskimi in slovenskimi zbori. Za sodelujoče Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga je utrjevanje dobrih sosedskih odnosov in soudeležba obeh narodnostnih komponent teritorija vsakdanja skrb, ki je zapečatila tudi potek z dvojezičnim napovedovanjem Patrizie Jurinčič. Kot pokrovitelja sta pri izvedbi te revije, ki je skušala zaobjeti več elementov, sodelovala Občina in Pokrajina. Z izjemo prekomerne dolžine sporeda se je zamisel izkazala kot precej posrečena, saj je ponudila nekaj novosti, a ob popolnem spoštovanju principov revije in sicer z vrednotenjem ustvarjalnosti mladih primorskih skladateljev, ustvarjanjem vezi med zbori obmejnega teritorija in s počastitvijo spomina na zaslužnega soustanovitelja tega velikega praznika zborovskega petja. Njegova žena Mira je sledila celotni reviji iz prve vrste in je vsakemu zborovodji hvaležno poklonila cvetje. V tem »pevskem spominu« je imel posebno mesto moški zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki je v poklon dolgoletnemu zborovodji zapel monografski program njegovih pesmi, ki je dokazal skladateljevo poznanje zahtev in potreb amaterskih zborov, obenem pa tudi željo po prekoračenju določenih meja in omejitev z nekoliko ambicioznejšim pristopom. Zbor, ki ga vodi Anastasia Purič, bo svojo nave- zanost na domačega skladatelja potrdil tudi s snemanjem cede plošče, ki bo izšla junija. Skladbo Ignacija Ote je med drugimi priredbami ljudskih pesmi zapel tudi mešani zbor Haliaetum italijanske skupnosti Besenghi iz Izole, ki je prvič nastopil na Primorski poje z dvojezičnim prikazom istrske glasbene tradicije. Modernejša usmeritev pa je zaznamovala izvedbe italijanskega gosta, vokalne skupine Ansibs iz Šta-rancana, ki je po zborovski izvedbi leta 2005 nagrajene skladbe Mateje Petelin »Mamca, pošljite me po vodo«, z vokalno in ritmično spretnostjo uspešno predstavila tudi mednarodno obarvan ljudski spored. Predstavnikom deželne zborovske zveze USCI je sledil zbor Jacobus Gallus, že zgodovinski predstavnik tržaškega slovenskega zborovskega gibanja. Pod vodstvom Marka Sancina je krstno izvedel skladbo Kraški akvarel Aljoše Tavčarja, ki je prejela posebno priznanje na letošnjem natečaju Ota. Čast krstne izvedbe je doletela tudi mešani mladinski zbor Trst (tokrat v dekliški zasedbi) s spevno Dežela sonca in mor- ja Maurizia Marchesicha, ki se je uvrstila na prvo mesto v kategoriji skladb za mladinske zbore. Ob instrumentalni spremljavi Nomos Ensembla je zbor Aleksandre Pertot dokazal »uporabnost« dodatnih dveh nagrajenih skladb, onomatopejske Dežuje in pesmi Pozabljene poti, kateri je žirija podelila prvo nagrado leta 2005. Koncert s skupnim naslovom Moji zemlji je uvedlo petje prijateljev miljskega društva in sicer sosedov zbora Adriatic iz Hrvatinov, zaključil pa se je ravno tako z istrsko noto Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. Zbor je pod vodstvom Ambroža Čopija izrazil dober potencial in izzval dolg aplavz predvsem s krstno izvedbo živahnega, lani nagrajenega spleta »Istrska reštica« Andreja Makorja. Organizatorji so ob koncu večera povabili na revijo ljudskih skladb, ki bo konec meseca v Boljuncu, še prej pa bo Primorska poje ponudila Trža-čanom koncert sakralne zborovske glasbe, ki bo v petek, 12. marca, v cerkvi na Opčinah. Rossana Paliaga gledališče miela - V okviru projekta Šola zame, ki ga prireja Pokrajina Trst Promocija tudi slovenskih višjih šol Staršem in dijakom predstavili reformo in ponudbo - Med devetnajstimi višješolskimi zavodi so se predstavili tudi Prešeren, Slomšek, Stefan in Zois Profesorji Danijel Zavadlal, Barbara Zlobec in Pavel Zobec včeraj v Mieli kroma Brez sodelovanja staršev šola ni učinkovita, piše na zgibanki, s katero Državni humanistični in družbenoekonomski licej Antona Martina Slomška promovira svojo izobraževalno ponudbo. Podobno očitno razmišljajo tudi v tržaški pokrajinski upravi, ki je v gledališču Miela včeraj priredila informativno srečanje Šola zame. Namenjeno je bilo nižješolcem, ki se bodo v prihodnjem šolskem letu vpisali »na višjo«, in njihovim družinam. Odbornica za vzgojne politike Adele Pino je k sodelovanju povabila ravnatelje višjih šol, medtem ko so predstavniki deželnega šolskega urada predstavili šolsko reformo ministrice Gelmini. Slednja je kot znano črtala nekatere smeri, uvedla dva bienija in peti letnik, poseben poudarek pa namenila usmerjanju dijakov: prvi bieniji naj bi bili kljub različnim usmeritvam kar se da podobni, da bi dijakom omogočili morebitno zamenjavo smeri. Med 19 višjimi šolami, ki so najstnikom in staršem predstavljale svojo ponudbo, so bile tudi štiri slovenske. Med našim obiskom gledališča se pri informativnih mizicah resnici na ljubo ni trlo obiskovalcev, tudi zato, ker so slovenske šole že priredile informativna srečanja in tako imenovane dneve odprtih vrat; nekateri so bila na sporedu tudi v nedeljo in so naleteli na precejšnje zanimanje staršev in dijakov. Profesorica Barbara Zlobec je pojasnila, da bodo na liceju Franceta Prešerna prihodnje leto imeli tri sme- ri: jezikovno, klasično in znanstveno. Med največje novosti spada pouk nejezikovnega predmeta (na primer matematike ali fizike) v tujem jeziku. Na Slomšku pa bodo dijaki izbirali med humanističnim in družbeno-eko-nomskim licejem. Profesorja Danijel Zavadlal in Pavel Zobec sta »promovirala« ponudbo zavodov Stefan in Zois; oba tehnična zavoda sta preimenovala svoje smeri, izobraževalna ponudba pa se ni bistveno spremenila. Kot pravi prof. Zobec se je na zavodu Zois spremenila razporeditev ur, geometri se bodo končno vseh pet let »spopadali« z angleščino, uvedli so tudi nekatere nove predmete, po končanem študiju pa bodo kompetence dijakov približno iste. »Naša skrb je tudi ta, da jim damo osnove in orodja, s katerimi se bodo prilagajali vse večjim spremembam v svetu dela.« Njihovi dijaki naj tu ne bi imeli večjih težav, podobno velja tudi za kolege na nekdanji »strokovni«. Prof. Zavadlal ve povedati, da imajo na Stefanu »več delovnih ponudb kot dijakov«, tudi tisti, ki se po končanem študiju odločijo za vpis na tehnične in znanstvene fakultete, pa naj ne bi imeli težav. Skratka, oba tehnična zavoda nudita tako možnost zaposlitve kot nadaljevanja študija. »Zastonjska reklama« je tokrat upravičena. Včerajšnje srečanje v gledališču Miela je bilo, kot rečeno, namenjeno promociji ... (pd) / TRST Nedelja, 7. marca 2010 7 tržaško sejmišče - Novico o »aferi Prosecco DOC« sporočili na posvetu o kraškem bregu »Vinske vojne« kmalu konec, bližata se dogovor in umik priziva Predstavnik Dežele FJKRoberto Cuzzi napovedal posege za razvoj Krasa - O namakanju in birokratskih ovirah Z leve Walter Godina, Emilio Biasutto, Marina Gruden Vlach, Roberto Cuzzi, Walter Stanissa in Franc Fabec kroma pred prefekturo - Proti odloku-spačku »Vijoličast« protest Kljub mrazu in burji se je zbralo kakih 250 ljudi - Prva manifestacija gospe Adriane Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega in študent Jacopo Lillini sta se sinoči srečala pred tržaško prefekturo na manifestaciji »vijoličastega ljudstva« proti spornemu odloku-spač-ku Berlusconijeve vlade o tolmačenju volilnih pravil. Pred tremi leti je bil Codega ravnatelj italijanskega liceja Oberdan, ko je dijak Lillini predložil dijaško listo za šolske volitve. Prispel pa je s 3-minutno zamudo in ravnatelj je moral listo zavrniti. Ta dogodek je svetnik Codega omenil sinoči, ko je stopil na oder, kamnito klopco pred prefekturo, in sebe ter prisotne vprašal, s kakšno avtoriteto bo lahko sedaj, po nesrečnem odloku, zahteval spoštovanje pravil? Pred njim se je na kamen-oder povzpela drobcena, v vijoličast šal ovita gospa Adriana. Moža Giordana je pustila doma, naj kar sam nerga nad Berlusconijem, in se na 8. marec odločila, da gre, kamor jo je, kljub burji in rezkemu mrazu, vodilo srce: na svojo prvo manifestacijo v življenju. Kajti, je dejala, zdaj ni več čas za cincanje in omahovanje. Govorniki pred njo - Alessandro Carrieri, Mitja Gialuz, Laura Famulari, Robert Ulivi, Paolo Melis in še kdo - so vsi poudarili, da je vlada s »pojasnjevalnim« odlokom presegla vse možne demokratične okvire. Gialuz ga je zradiral z močjo veljavnih zakonov. Dokazal je, da uvaja razlikovanje tam, kjer bi morala pravila biti za vse enaka. Navaja h kršitvi pravil. Namesto da bi se tisti, ki je skuhal to predvolilno godljo, opravičil tam, kjer je edini prostor za to, v parlamentu, je storil nekaj, kar je bilo doslej nepojmljivo. Manifestacije se je udeležilo kaki 250 ljudi. Mnogo, upoštevajoč mraz in neusmiljeno burjo, ki se je poigravala s tremi zastavami Demokratske stranke, dvema zastavama Grillove skupine iz Trsta in italijansko zastavo. Govornikom na kamnitem odru so med drugimi prisluhnili senator Camerini, deželni svetnik Lu-pieri, pokrajinska odbornica Pino, pokrajinski svetnik Vallon, milj-ski župan Nesladek, občinska svetnika Omero in Decarli. K manifestaciji je pristopila tudi Slovenska skupnost. A »vijoličastih« Slovencev je bilo sinoči pred prefekturo malo ... ali nič. M.K. kronika - Preprečil tragedijo Mladoletnico rešil policist Mladoletno dekle je pred dnevi splezalo na prepadno teraso na stopnišču Scala dei Giganti (nad predorom San-drinelli, pri Goldonijevem trgu) in grozilo, da si bo vzelo življenje. Prestrašena prijateljica je poklicala policijo, agente je pozvala, naj posežejo takoj. Mladoletnica, ki jo je obšla neznosna tegoba (k temu je baje pripomoglo ljubezensko razočaranje), je sedela visoko na stopnišču, njeni nogi sta bingljali v prazno z višine šestih metrov. Sovrstnica, ki je poklicala policijo, jo je skušala pregovoriti. Kmalu se je ob prijateljici pojavil policist, ki je z dekletom vzpostavil dialog. Medtem je drug policisti na skrito preskočil ograjo in se približal nevarni točki. Napetost je dosegla višek, ko je nemirno dekle pokleknilo in se vse bolj nagnilo naprej, proti praznini. Medtem ko je prvi policist nadaljeval s pogovorom, se je drugi prikradel skoraj do mladenke, po navedbah tržaške kvesture je stal meter za njo. Dekle se je tedaj nenadoma odrinilo z rokami naprej, policistu, ki je bil za njo, pa je uspelo preprečiti tragedijo. Dekle je zagrabil za ovratnik in lase ter ga potegnil nazaj. Skupaj sta se usedla, policist je mlado dekle pomiril. Po navedbah kvesture sta se objela, dekle pa je bruhnilo v jok. S policijskim avtomobilom so dekle prepeljali v otroško bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so jo zdravniki zadržali na opazovanju. Policist se je med posegom lažje poškodoval roko, zaradi česar je odšel na pregled v katinarsko bol- »Vinska vojna,« ki je v teh mesecih polnila strani časopisov in navdihnila tudi kraške pustarje, naj bi se kmalu končala. Dežela FJK in Kmečka zveza (KZ) sta potrdili, da bo v kratkem prišlo do podpisa dogovora in umika priziva, ki ga je KZ vložila na deželno upravno sodišče Lacija proti priznanju označbe kontroliranega porekla Prosecco DOC. Novico o bližajočem se ugodnem razpletu (sama KZ je večkrat poudarila, da išče dogovor in ne zmago na sodišču) so sporočili na včerajšnjem posvetu o kraškem bregu, ki sta ga Trgovinska zbornica in KZ priredili na tržaškem sejmišču v okviru sejma Olio Capitale. Na srečanju je bil govor o nujnih posegih za ureditev kmetijskih poti, paštnov in namakalnih sistemov na kraških obronkih. Po pozdravih predsednika sejemske družbe Fulvia Bronzija in člana odbora Trgovinske zbornice Walterja Stanisse so spregovorili predstavniki uprav in združenj. Vprašanje kraškega brega je tesno povezano s priznanjem označbe kontroliranega porekla Prosecco DOC, proti kateremu je bil vložen priziv. Ključen pogoj za priznanje porekla je določitev geografskega izvora trte (v tem primeru je to Prosek), krajevni kmetje pa zahtevajo protivrednosti. Direktor deželnega inšpektorata za goriško in tržaško pokrajino Roberto Cuzzi je včeraj povedal, da se že piše dogovor med kmetijskim ministrstvom, deželno upravo FJK in stanovskimi organizacijami (KZ, Col-diretti, Confagricoltura in CIA). Dogovor, ki bo veljal šest let, bo predvideval ukrepe za obnovo kraškega brega, zlasti preko razpisa za državni namakalni načrt 2010. Deželna odbornika za kmetijstvo Claudio Violino in za varnost Federica Seganti sta se zmenila, da bosta šest mesecev po podpisu skupaj financirala načrt za kmetijski in turistični razvoj Krasa. V primeru umika priziva bodo agronom, arhitekti in drugi izvedenci proučili ukrepe za poenostavitev pravil, ki v zaščitenih območjih SIC in ZPS ovirajo kmetijski razvoj. Cuzzi je omenil tudi četrti pogoj, ki ga je postavila KZ: ob podpori kmetijskega ministrstva, konzorcija Prosecco DOC, Dežele FJK in krajevnih uprav naj bi na Krasu ustanovili center za promocijo vina z zaščitenim poreklom. Predsednik KZ Franc Fabec je potrdil, da bo v kratkem prišlo do podpisa dogovora in umika priziva. Podčrtal je, da kmetje brez podpore politike in javnih uprav ne morejo sami uresničevati posegov, ki koristijo celi skupnosti in krajevnemu turizmu. Govor je bil tudi o načrtu za obnovo kmetijskih poti pod Kontovelom (nosilec je Pokrajina Trst) in namakalnih posegih na Krasu. Podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina je povedal, da se pokrajinska uprava trenutno ukvarja z manjšimi razlastitvami pod Kontovelom, po katerih bodo razširili kmetijske poti in olajšali dostop do zemljišč. Načrt je bil nared pred tremi leti, z občinsko in deželno birokracijo pa se je vse skupaj zavleklo do danes. Tržaška občinska odbornica Marina Gruden Vlach je napovedala, da bo deželna uprava obnovi kraškega brega namenila pol milijona evrov, z Godino pa menita, da je to samo začetek, saj potrebuje to območje več sredstev, pomoč javnih uprav pa zaslužijo tudi mladi kmetje, ki vrednotijo Kras. Roberto Cuzzi je spomnil, da so prvi deželni prispevki za namakanje prišli v Trst leta 2002, in sicer za črpanje vode in rezervoar za 3000 kub. metrov, ki je osrečil kmete na Dolgi Kroni. Tržaški obdelovalci pa še niso izkoristili prispevkov, ki jih predvideva deželni zakon št. 16 iz leta 2006. Namakalne sisteme na Dolgi Kroni in v Krminu je uredil Konzorcij za melioracije v goriškem Posočju, opisal jih je Emilio Biasutto. Deželni svetnik Igor Gabrovec je pozval k preureditvi deželne birokracije, saj le-ta ovira dejavnosti. Posegli so tudi nekdanji direktor deželnega inšpektorata Gianni Degenhardt, tajnik KZ Edi Bukavec, vinogradnika Boris Škerk in Vojko Kocjančič ter čebelar Fausto Settimi, ki je opozoril na vlogo čebelarstva, »pepelke kmetijstva«, ki se v Trstu zavzema za svoje kontrolirano poreklo, načrt pa se spopada z neštetimi birokratskimi zaprekami, ki jih postavlja zlasti tržaška občina. (af) tožilstvo Nasilje pred poklicno šolo Primer nasilja, ki je konec prejšnjega tedna odjeknil v krajevnih medijih, se ni pripetil v neki šoli, temveč pred šolskim poslopjem. Glavni tožilec na tržaškem državnem tožilstvu za mladoletne Dario Groh-mann je včeraj potrdil, da je dopoldne prejel ovadbo, ki so jo vložili starši in odvetnik žrtve nasilja. Do dogodka je prišlo med rojstnodnevno zabavo, ki je potekala pred poslopjem neke poklicne šole. »To ni nobena od klasičnih tržaških šol,« je dejal Grohmann, ki se ni spuščal v podrobnosti, saj mora istovetnost vpletenih mladoletnikov ostati tajna. Skupinica najstnikov je 15-letnega sošolca zvezala na stol in nad njim izvajala nasilje. Grohmann je pojasnil, da je tožilstvo za mladoletne uvedlo preiskavo in da naj bi bila domnevna storilca dva. Razložil je, da je bila zloraba tudi spolne narave, a da sodi v sklop večkratnega nasilja nad sovrstnikom. S slednjim se je pogovoril psiholog, redno državno tožilstvo pa bo morda poizvedovalo, ali je bil kdo od odraslih seznanjen z dogodkom in ga zamolčal. Niz seminarjev o nasilju med mladoletnimi Združenji ACCRI in Senza Confini Brez meja prirejata niz seminarjev na temo »Vzgojno upravljanje konfliktov kot protistrup za nasilje med mladoletnimi«. Pobuda je namenjena profesorjem nižjih in višjih srednjih šol ter vzgojiteljem tržaških rekreacijskih središč. Prvo odprto srečanje, na katerem bodo predstavili celoten program, bo jutri ob 16.30 v konferenčni dvorani v Ul. sv. Frančiška 2. Svetoivančanka pogreša sedemmetrski avtodom V petek okrog 17.30 se je mlada Svetoivančanka Karin Tagliapietra, nekdanja dijakinja liceja F. Prešerna, odpravila proti mestnemu središču. Sama že nekaj let parkira v bližini svojega stanovanja družinski avtodom, sedem metrov dolgo vozilo mobilvetta design icaro S10 (letnik 2001). Tudi v petek popoldne je bil na svojem mestu, na začetku Ulice Boegan, pred igriščem športnega kluba Edera (nekaj metrov višje je gostilna Suban). Toda zvečer, ko se je Karin s svojim partnerjem vračala iz picerije, avtodoma ni bilo na spregled. Bilo je ob 23. uri. »Vedno ga puščamo tam, v petek zvečer pa je med parkiranimi vozili zevala se-demmetrska praznina ... « je povedala. V bližini vozila ni bilo, s starši je opolnoči prijavila krajo karabinjerjem v Istrski ulici. Vsakogar, ki bi kaj vedel, poziva, naj informacije posreduje karabinjerjem. Audi A3 v neznano V času od prejšnjega torka do petka so neznanci na Trgu Rosmini ukradli avtomobil audi A3 sportback črne barve. Tatvino je karabinjerjem v Ul. Hermet v petek ob 18. uri prijavil 27-letni inženir R. C. iz Roviga. Avtomobil je bil vreden 30 tisoč evrov, zavarovalnica pa bo krila škodo. Ukraden skuter Na avtocestnem priključku, v smeri proti Sloveniji, so nabrežinski policisti ustavili in pregledali sumljivo kombinirano vozilo volkswagen transporter. V vozilu so sedeli trije romunski državljani, stari 51, 43 in 26 let. Karabinjerji so našli skuter aprilia scarabeo brez registrske tablice. Ugotovili so, da je bil 26. avgusta lani ukraden v Monzi. Vse tri romunske državljane so zaradi prikrivanja ukradenega blaga pridržali. 8 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / tržaška pokrajina - Ob 8. marcu podelitev nagrade Pomlad žensk Ariella Reggio - energična protagonistka gledališke scene Za profesionalnost, mnogostranskost, skrb za gledališče, pozornost do mladih in ljubezen do narečja Na sedežu tržaške pokrajine je včeraj mrgolelo žensk. Z izjemo nekaterih predstavnikov javnih uprav, je bila dvorana pokrajinskega sveta »roza« obarvana, saj je bil včeraj 8. marec, pokrajinska uprava pa ga je želela počastiti na nov, izjemen način - s podelitvijo prve nagrade Primavera di donne - Pomlad žensk tržaški igralki Arielli Reggio. »Za profesionalnost, mnogostranskost, za skrb za gledališče in razvoj kulture, za pozornost do mladih generacij, za ljubezen do narečja.« Tako je predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat utemeljila izbiro izjemne ženske Arielle Reggio. Protagonistko tržaške gledališke scene je opisala kot zgledno, neuklonljivo in samokritično delavko, energično in zgledno žensko, ki je gledališču posvetila svoje življenje (bila med ustanovitelji gledališča Contrada leta 1976). »Ponosna sem na nagrado, na to, da sem ženska, predvsem pa Tržačanka. Prepričana sem namreč, da imajo Tržačanke nekaj več, predvsem tiste mojih let,« se je ganjena Reggiova zahvalila za nagrado. Takoj se je opravičila, rekoč, da ji je na odru paradoksalno manj nerodno kot v dvorani z nagrado v rokah. Nagrado je posvetila babicama, mami, sestri in nečakinjam, pa tudi vsem moškim, ki so z njo prehodili del življenjske poti, svoji edini hčerki »Contradi«, svoji publiki in vsem svojim oboževalkam, ki jo imajo rade, jo ustavljajo na ulici, ji čestitajo in celo opozarjajo, »da sem povsod kakor peteršilj.« Igralka je priznala, da je imela v življenju veliko srečo, ker dela to, kar ji je všeč in pri tem silno uživa. Svobodna je in lahko sledim svojim željam in sanjam. (sas) Navdušena Ariella Reggio (levo) je ob dnevu žena prejela nagrado Pomlad žensk kroma Proti žalitvam Krožek La Mimosa Zveze žensk UDI prireja ob mednarodnem dnevu žensk kampanjo proti reklamam, ki žalijo žensko dostojanstvo. Članice si prizadevajo, da bi stopila v veljavo resolucija Evropskega parlamenta (3. september 2008) o vplivu marketinga in reklame na enakost žensk in moških ter za zamenjavo nemoralnih ženskih stereotipnih podob s takimi, ki bi bile ženskam bolj prijazne. Kdor bi se jim rad pridružil, se lahko oglasi po elektronski pošti udimimosa.ts@gmail.com. Ob 8. marcu. Ali so ženske pri nas enakopravne? Prejšnji teden smo obiskovalke in obiskovalce naše spletne strani spraševali, ali so ženske v našem okolju enakopravne. Sodeč po odgovorih so njihova mnenja precej deljena. Večina bralk in bralcev sicer meni, da so ženske povsem enakopravne moškim, ta večina pa predstavlja »le« 42 % 42% anketirancev. Dobra tretjina (32%) je prepričana, da je enakopravnost le delna, skoraj četrtina (24%) naših bralk in bralcev pa meni, da ženske niso enakopravne. Proces spreminjanja družbe bo očitno še dolg, najhuje pa je najbrž to, da si moramo leta 2010 sploh postavljati taka vprašanja ... 72 - Povsem 32 % 58 -Delno 24 % 44-Niso 2 % ^4 - Ne vem 1 £ www.primorski.eu kJ^Jj Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! občina trst Desničarske metode komunista Furlaniča Komunist se je ogrel za desničarske metode. Svetnik Stranke komunistične prenove v tržaškem občinskem svetu Iztok Furlanič je s tiskovnim sporočilom napovedal, da se bo med delovanjem mestne skupščine striktno držal novih določil, ki jih uvaja znani Berlusco-nijev »pojasnjevalni« odlok. Uvodoma je sicer zapisal, da je sporni odlok »s podpisom g. Napolitana uzakonil konec demokracije v tej državi.« Dodal je, da je Ljudstvo svobode z njim poteptalo ustavo in državne zakone. A ker uvaja določene novosti, se jih bo moral tudi sam držati med svojim institucionalnim delom. V pismu predsedniku občinskega sveta Sergiu Pacorju je podrobno opisal, katere bodo te »novosti«. Od jutrišnje občinske seje dalje bo po svoji volji tolmačil pravilnik občinskega sveta. Čas, ki je odmerjen posameznim svetnikom za njihove posege, je le okvirnega značaja, zato je mogoče predvidene minute po svoje interpretirati. Če bo potrebno, bo zato svetnik Furlanič posegel tako dolgo, kolikor se mu bo zdelo primerno, ne da bi se pri tem striktno držal določil občinskega pravilnika. Kajti: »Ustavna listina in zakoni so v tej državi postali odpadni papir, nimajo več nobene vrednosti, saj so vsakodnevno teptani. Toliko manj torej lahko veljata občinski statut in pravilnik občinskega sveta,« je -upoštevajoč »zgled« spornega Berlusco-nijevega odloka - ocenil svetnik SKP Iztok Furlanič. Predsednik mestne skupščine Sergio Pacor mu je na vrat na nos že včeraj odpisal. V brk temu, kar je uvedel »pojasnjevalni« odlok predsednika vlade, ki ga je podpisal »g. Napolitano«, mu je odgovoril, da njegova stališča »niso sprejemljiva«, in »naj z njimi ne vztraja«. Ob takem odgovoru se zastavlja resno vprašanje: ali je predsednik občinskega sveta še vedno pripadnik desno-sredinske večine? Kajti: njegova stališča o spoštovanju (občinskih) pravil, se popolnoma ujemajo s tistimi, »komunističnimi«, ki so jih v prejšnjih dneh izrekli predstavniki levosredinske opozicije. M.K. zgonik - Učenci, učiteljice in sodelavke osnovnih šol ob 8. marcu Prisrčna čajanka za uslužbenke • rnm «vi ■ v* in upraviteljice zgoniške občine zkb Denarni poklon ob 8. marcu Za ustanovo AIL -v spomin na Igorja Luxo Kot na mnogih delovnih mestih, kjer so zaposlene tudi ženske, je bilo ob včerajšnjem mednarodnem ženskem dnevu 8. marcu praznično razpoloženje tudi na osrednjem sedežu Zadružne kraške banke in vseh njenih okoliških poslovalnicah od Milj do Devina. V tem denarnem zavodu je pravzaprav že tradicija, da njegovo vodstvo na ta dan izkaže pozornost vsem zaposlenim ženskam z denarnim darilom. Prav tako pa je tudi že tradicija, da ženske (v Zadružni kraški banki jih je trenutno zaposlenih kar triintrideset) tega osmo-marčev- skega darila ne obdržijo zase, temveč ga poklonijo v dobrodelne namene. Tako so bile sklenile že pred nekaj leti in s to prakso tudi nadaljujejo. Njihova letošnja odločitev pa ima še dodatni pomen - vezana je namreč na spomin na lani preminulega podravnatelja banke Igorja Luxo, ki je ostal globoko v srcih vseh uslužbencev. Zato so se ženske uslužbenke ZKB sklenile posvetiti svoj praznik njegovemu spominu in so zbrano vsoto zato namenile ustanovi AIL, ki raziskuje krvna rakasta obolenja v Vidmu, kjer se je Luxa zdravil. AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Ob včerajšnjem prazniku žensk so bile uslužbenke in upraviteljice zgoniške občine deležne posebnega presenečenja. Učenci, učiteljice in sodelavke osnovnih šol L.Kokoravec Gorazd iz Saleža ter l.maj 1945 iz Zgonika so jih povabili v zgoni-ško šolo na čajanko s krajšim kulturnim programom. Povabljenke z odbornicama Monico Hrovatin in Nadjo Debenjak na čelu, ki so učenkam, učiteljicam in sodelavkam darovale spomladansko cvetico, je pričakala praznična miza s kavo, čajem in sladicami. Učenci so gostjam podarili mimozo in prisrčno darilce - blazinico za igle ter zaigrali uspešnico O iskanju najlepše besede. Drugi del šolskega nastopa pa je bil namenjen razmisleku o manj srečnih ženskah iz Sudana, Jemna in Afganistana, poklon ženskam pa so učenci zaključili z mislijo Alenke Rebula o ljubezni. Res lepo presenečenje in prisrčno srečanje z globokim sporočilom, ki bo vsem udele-žen(s)kam ostalo v spominu, morda tudi z željo, da bi postalo tradicionalno. Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. / TRST Torek, 9. marca 2010 9 žpz ivan grbec - Pomembna, praznična obletnica Trideseti rojstni dan Zbor nastopa po Italiji in Sloveniji - Vsako leto sodeluje ob 1. novembru ob spomeniku pri Sv. Ani ■ t Ii I 'I PHl nt '' ** ' TSl l- 7 gíErrt: L ji^wm .iSTr n ' ■ .........MrTTW* V \ I j« ŽPZ Ivan Grbec se je rodil 8. marca 1980. Njegove pevke že 30 let nastopajo vsepovsod po Italiji, Sloveniji in Dalmaciji, bile pa so tudi na Dunaju. Vselej si prizadevajo, da bi predstavile in ovrednotile škedenjsko nošo. Vsako leto se 1. novembra s pesmijo poklonijo vsem padlim pri spomeniku padlim NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. O zboru bi lahko še marsikaj napisali, vsi, ki imajo pevke radi pa si želijo, da bi prepevale širom po svetu vsaj še nadaljnjih 30 let. Na sliki pred spomenikom pri Sv. Ani 1. novembra 2009: Wilma, Laura, Dolores, Anica, Maria, Ivica, Monica, Du-nija, Lojzka, Katja, Tatjana, Sava, Nataša, Daidi, Mariuccia in še neutrudljiva in požrtvovalna Marjetka Popovski (s kitaro). narodni dom - Revija Kronika Rodbini Kalister in Gorup Tržaško predstavitev tematsko zastavljene publikacije so prenesli na sredo, 24. marca Pravkar je izšla posebna tematska številka slovenske zgodovinske revije Kronika. Vsebina je v celoti posvečena rodbinama Kalister in Gorup. Celotna zgodba se začanja v vasi Slavina (občina Postojna), od koder izvira rod obeh družin. Nato se zgodba seli v Trst, na Reko, v Ljubljano, v Zagreb, po Italiji, po Evropi vse do Anglije. Še danes je priimek Kalister sinonim za uspešnega in bogatega Slovenca. Ime Kalister se je ohranilo v spominu tržaških Slovencev kot sinonim uspešnega podjetnika, bogataša in mecena slovenskega rodu. 15 avtorjev objavlja svoje raziskave v tematskei številki revije Kronika. Nekaj prispevkov se seveda nanaša na Trst: o Kalistrih in Gorupih so napisali posebne članke Vesna Bučič, Nadja Terčon, Mario Šušteršič in Milan Pahor. V Trstu so publikacijo nameravali predstaviti jutri popoldne v Narodnem domu, vendar so jo organizatorji prenesli. Tržaška predstavitev bo tako v sredo, 24. marca, ob 17. uri, v Narodnem domu. Na sliki portret J.N. Kalistra. županstvo Zmagovalke 6. natečaja ženske pisave Na tržaškem županstvu so včeraj nagradili zmagovalke šestega mednarodnega natečaja ženske pisave - Citta di Trieste, ki ga prireja tržaška Ženska konzulta v sodelovanju s tržaško občinsko upravo in pokrajinskim odborništvom za enake možnosti. Žirija, ki so jo sestavljale Cristina Benussi, Patrizia Andolfatto, Arianna Boria, Maria Teresa Bassa Poropat, Carla Carloni Mocavero, Gioia Meloni in Ester Pacor, je prebrala in ocenila več pisnih prispevkov, naposled pa izbrala najboljše. Adriana Robba je prejela nagrado združenja Mocavero, Enrica Bogaro nagrado COOP, Chiara De Man-zini nagrado uredništva Rai za FJK, Giovanna Nieddu nagrado Il Piccolo, Silvio Bertino nagrado združenja Giuliani nel Mondo. Na tretje mesto B sekcije se je uvrstila Ileana Ambrosio, na drugo Lorenza Destro, na prvo pa Maria Neglia, v A sekciji pa je tretje mesto zasedla Tatjana Križ-mančič, drugo Gigliola Foglia, prvo pa Sara Stulle. Objavljeni bodo prispevki Elene Blancato Kanzian, Anne Castiello, Chiare Dorigo, Serenelle Dorigo, Ilarie Garbarino, Giu-liane Iaschi, Gianne Messori, Cri-stine Nanut in Elettre Dine Sambo. skupina 35-55 - V četrtek ob 20.30 Obisk zaklonišča Kleine Berlin Članice skupine 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren iz Boljunca, so pred nekaj tedni gostile inž. Sergia Ashikuja, ki je predaval o tržaškem urbanističnem razvoju skozi stoletja ter o njegovem zanimivem podzemlju. Tržaško podzemlje je namreč prepredeno s kanali, danes pokritimi strugami, z vodnjaki, tuneli in s številnimi zaklonišči iz druge svetovne vojne. Eno največjih sestavlja nedvomno mreža galerij, ki se nahaja v središču mesta in jo poznamo kot Kleine Berlin. Gre za vrsto umetnih tunelov, ki so med drugo svetovno vojno služili kot zaklonišče za civilno prebivalstvo, pozneje pa za italijanske in nemške vojake. Z zunanjostjo je bil povezan s tuneli, ki so danes zaprti z izjemo glavnega vhoda v Ulici Fabio Severo - v mogočni steni, ki »podpira« Ulico Romagna. Za zaklonišče, ki je last tržaške občine, skrbi Tržaški alpinistični klub CAT (Club Alpinistico Triestino); njegovi člani prirejajo vodene oglede, v notranjosti pa je na ogled tudi razstava Trst 1943-1945. Četrtkov obisk bo vodil član omenjenega društva Maurizio Radacich, ki smo ga v društvu gostili na začetku leta, ko je predaval o mlinih v dolini Glinščice ter o svoji najnovejši knjigi - Vodniku po Dolini Glinščice. Zaklonišče bomo obiskali v četrtek, 11. marca. Zaradi boljše organizacije prosimo zainteresirane, naj se prijavijo na tel. št. 333/3616411 (Sonja) od 12. do 14. ure do vključno četrtka. Kdor se bo odločil zadnji trenutek, pa bo vsekakor dobrodošel, priporočamo pa točnost. Za ogled je treba društvu CAT odšteti vstopnino (3 evre, študenti 1 evro, starejši od 60 let pa 2 evra). S seboj prinesite žepno svetilko, saj en del galerij ni osvetljen, priporočamo pa tudi primerno obleko in obutev, ker je nekaj galerij blatnih in spolzkih, tu pa tam pa lahko naletimo na luže. Vabljeni so prijatelji društva, pa tudi vsi, ki jih ogled galerij Kleine Berlin zanima. Zbirališče ob 20.15 nasproti deželnega sedeža RAI v Ulici Fabio Severo. (so) Miha Obit danes v Knulpu Gruppo-Skupina 85 vabi danes ob 18. uri v kavarno- knjigarno Knulp (Ul. Madonna del mare 7) na predstavitev nove knjige novinarja, pisatelja in prevajalca, Benečana Mihe Obita Le parole nascono gia sporche. O avtorju in njegovem delu bosta spregovorila Marko Kravos in Roberto Dedenaro. Včeraj danes Danes, TOREK, 9. marca 2010 FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 11.33 - Luna vzide 3.11 in zatone ob 11.46. Jutri, SREDA, 10. marca 2010 VILHELM VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,1 stopinje C, zračni tlak 1017,2 mb pada, veter 62 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 13. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Očine - Proseška ulica 3 (040 422418) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland-3D«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 15.50, 16.45, 18.00, 19.00, 20.10, 21.15, 22.20 »Alice in Wonderland 3D«; 16.00, 18.45, 21.30 »Shutter Island«; 16.20, 19.00, 21.45 »Invictus - L'invincibile«; 16.30, 22.00 »Codice Genesi«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; 20.00 »Wolfman«; 17.00, 20.30 »Avatar 3D«. FELLINI - 15.50, 17.55, 20.05, 22.15 »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »L'amante Inglese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.20 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: Agitare bene prima dell'uso«; 19.00 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 17.50 »Beograjski fantom«; 19.30 »Drugi moški«; 17.20, 21.20 »Državljan nevarnih namer«; 19.00, 21.10 »Prestopno leto«; 21.30 »Valentinovo«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Shutter Island«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Codice Genesi«; Dvorana 3: 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland 2D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.40, 22.10 »Shutter Island«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.00 »Alice in Wonderland 3D«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »In-victus«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Codice genesi«; 18.00 »Alice in Wonderland«. H Šolske vesti LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na dan odprtih vrat v četrtek, 11. marca, od 17. do 19. ure v Ul. Caravaggio 4, v Trstu. Toplo vabljeni vsi dijaki, ki se bodo vpisali v 1. razred višje srednje šole ter njihovi starši. Profesor- ji bodo na razpolago za pojasnila in predstavili nove šolske smeri: humanistični in družbenoekonomski licej. Obiskovalci bodo lahko parkirali v notranjem šolskem parki- Prispevki V spomin na Petra Rogeljo darujejo Kristina, Damjana, Sergij, Marjan, Boris in Andrej 80,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na drago Tatjano Sedmak daruje sestrična Zorka z družino 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. Ob 45. obletnici tragične smrti nepozabnega moža in očeta Davida Pescatorija, voditelja Komunistične partije, darujeta žena Marica in sin Roberto 50,00 evrov za Stranko komunistične prenove - Krožek Davide Pescatori Naselje Sv. Sergija. V spomin na Petra Rogeljo darujejo starši mladinske košarkarske ekipe Sokola 100,00 evrov za ŠD Sokol. V spomin na Dimitrija Sancina daruje Adi Junc 50,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob smrti drage hčerke in sestre Eleonore daruje družina Latino (Repen 116) 150,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Ob smrti drage mame Anite Rebecc-hi - Guštin daruje hčerka Sonja 200,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Anito Rebecchi - Guštin daruje sestrična Nirvana 35,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na sestro daruje brat Ricardo z družino 50,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Anito Rebecchi darujeta Giordano in Silva (Repen 164) 25,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Anite Re-becchi - Guštin daruje družina Cal-zi (Repen 43) 15,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Anite Re-becchi - Guštin daruje družina Ber-tolino (Repen 29) 10,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na drago učiteljico šivanja, Anito Rebecchi - Guštin, daruje Lucija s sinom Andrejem (Repen 142) 25,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Lidijo Carli darujeta Lucija in Andrej (Repen 142) 25,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Anito Rebecchi vd. Gu-štin daruje Ivanka Guštin 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Lidijo Carli por. Furlan darujeta Igor in Vojko 40,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na dragega Lucianota daruje žena Jolanda z družino 100,00 evrov za SKD Primorsko, 100,00 evrov za nonet Primorsko in 50,00 evrov za cvetje k spomeniku padlih v NOB v Mačkoljah. 9.3.2009 9.3.2010 Marija Ban vd. Križmančič Vedno v naših srcih. Sin Egon in hči Magda z družinama Prizadeti ob smrti dolgoletnega šolnika in ravnatelja slovenskih srednjih šol v Trstu Prof. Dimitrija Sancina izrekamo sinu Aleksandru in družini občuteno sožalje bivši kolegi ravnatelji slovenskih srednjih šol v Trstu. Vera Bedendo, Ivana Antonini, Humbert Mamolo, Aldo Stefančič, Zvonko Legiša, Pino Pečenko, Aleksander Kriščjak in Emil Bole riscu. 10 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZBIRNI PROGRAM - MONODRAMSKI Dejmo stisnt teater - Glej Zavod No History goran vojnovič CEFURJI V petek, 12. marca ob 20.30 v Veliki dvorani SSG PREDPRODAJA OD TORKA, 9. MARCA Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Knjižnica Dušana Černeta čestita svojemu predsedniku Ivu Jevniharju za prejeto Jurčičevo nagrado. Asja povečala je družino, veselimo se s Primožem, Tejo in Sabrino. Z najlepšimi željami čestitamo. Odborniki KD Tabor Včeraj je na tržaški fakulteti za prevajalce in tolmače uspešno doktorirala Moira Vodopivec Iskreno ji čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov družina Fontana in družini Bandi Čestitke želijo žena Erminia in ostali, ki ga imajo radi, pa še posebej vnuki Andrej in Erika ter Lara in Daniele. Danes slavi 7. rojstni dan naš dragi MARKO. Da bi bil vedno priden v šoli in doma mu voščijo mama, tata, none Vanda in Milena, nono Marčelo in vsi, ki ga imajo radi. Sedem poljubčkov pa mu pošilja tudi sestrična Sara. Draga DARINKA! Pomlad se bogato je spet razcvetela, spet sonce pregnalo je zimo in mraz, ob tebi pa zbrana je družba vesela, ki tople ti želje izraža na glas. Za tvoj rojstni dan ti vse dobro želimo, naj vedno le sreča se ti pripeti. Vse slabe stvari naj odidejo mimo, vesela, tu zbrana, ti družba želi. DUFADAMA. Mali IZTOK se je rodil, Jadranko in Aleša razveselil. V Bo-ljuncu se dekliška veseli in naši pu-pi čestitamo vsi. 6. marca je sonce zasijalo in malega IZTOKA med nami pripeljalo. Iztoku srečo iz srca želimo, naj bi mu žarek sonca celo življenje razsvetlilo. Mamici Jadranki in očku Alešu vsi skupaj čestitamo. Yari in David, Inka in Alan, Monika in Rodney. Prvorojenček IZTOK je 6. marca osrečil mamico Jadranko in očko-ta Aleša. Z njima se veselimo in malemu korenjaku vso srečo želimo! Jessica in Aljoša, Nadja in Drago. 8. marca je dan žena in tudi naš dragi očka in nono EDVIN rojstni dan ima. Še mnogo zdravja in veselja mu Ü3 Obvestila MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi srečanje z gospodom Paolom Sossi-jem pod geslom »Iz morja kraški kamen«. Predavanje bo danes, 9. marca, ob 20. uri. Toplo vabljeni. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »XXII. Pokala prijateljstva treh dežel« VI. Memorial »Lucijan Sosič«, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tekma bo veljala za posebno lestvico za 6. Pokal »Alternativa Sport« in »5. Primorski smučarski pokal«. Vpisovanje je možno do srede, 10. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). KRUT začenja v sredo, 10. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Ankaranu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja - drugi del« v kulturnem središču »Dom Briščki«, Brišči-ki 77, od 17. do 19. ure ob sredah. Prvo srečanje bo 10. marca s fiziote-rapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«; nato 17. marca z muzikoterapevtko S. Maz-ziero »Zaplešimo, da se boljše počutimo 2« ter 24. marca s psihotera-pevtko M. Bagolin »Spomin in tehnike izboljšanja spomina - praktični del«. Delavnice so brezplačne, zaže-ljen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 345-6552673 (dr. Roberta Sulčič). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. marca: »Obrni papir«, »Proste barve«; 12. marca: »Zi-valice pripovedujejo«, »Kamene živali«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v sredo, 10. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Op-činah (Ul. Ricreatorio 1). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. PROMEMORIA prireja v četrtek, 11. marca, solidarnostno večerjo na Kon-tovelu. Zbirali se bodo prispevki za kritje sodnih stroškov aretiranih pro-tifašistov iz Verone, Rovereta, Pistoie, Neaplja in od drugod po Italiji. Za informacije in rezervacije kličite do torka, 9. marca na tel. št. 340-0802508. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 11. marca, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Šti-vana pa ob 6.10. Vpisovanja do četrtka, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 335-8180449. SKUPINA 35-55 PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 11. marca, ob 20.30 voden obisk z Mau-riziem Radacichem v zaklonišče Kleine Berlin. Število obiskovalcev je neomejeno, zaradi organizacije pa prosimo za predhodno prijavo. Za informacije in prijave lahko pokličete od četrtka, od 12. do 14. ure na tel. št. 333-3616411 (Sonja). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja ) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca - Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 320-0488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. V soboto, 13. marca - kreativni pirhi; 20. marca - pripravimo in spečemo pin-co; 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v soboto, 13. marca, od 19.30 dalje v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI sta zaradi kriznega stanja ustanove začasno uvedli skrajšani urnik odprtja: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Iz istih razlogov bo Odsek za zgodovino odprt od 9. do 12. ure. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se je v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini pričela redna vadba pila-tesa za vse izkušene tečajnice. Vadba poteka ob torkih in petkih: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vabljene. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 14. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja abonmajska predstava »Šuško« v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Prva predstava bo ob 16. uri (red Sonček), druga ob 17.30 (red Zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. TEČAJ YOGE: na razpolago je še nekaj prostih mest za tečaj yoge, ki se vrši ob torkih od 20. do 21.30 pri Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 - Opčine. Za informacije in vpis: 339-7051338 (Eva). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA »ASTRA« sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Zele. Na programu so štiri srečanja po dve uri: 18. marca »Ve-zljivost besed za pravilno tvorbo sporočil«, 25. marca »Pravilna raba sklonov, besedni red in raba ločil«, 15. aprila »Razmerja stavek-stavčni vzo-rec-poved-besedilo«, 22. aprila »Predložni skloni v slovenščini«. Začetek ob 16.30. Vpisovanje do ponedeljka, 16. marca, na tel. št. 040-299632 in 3395281729 ali na e-pošto: eficur@alice.it in veratuta@tiscali.it . Vpisnina 25 evrov. KRUT prireja delavnico o urinski in-kontinenci v dneh 18. in 25. marca ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, rojanskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. IS Prireditve SKD VIGRED vabi ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena, na kulturni večer v Štalco v Šempolaju, ki bo v sredo, 10. marca, ob 20.30. Na sporedu bosta dve predstavi: »Danes sem sit-na...ahti kaku ploskaš!«, nastopa Irene Pahor in »Nič ni tako kot zgleda«, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v četrtek, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ženske pevske skupine Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilustratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TS 80 vabi v petek, 12. marca, ob 18. uri v galerijo Narodnega doma na odprtje skupinske razstave članov ob 30-le-tnici društva. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010« v petek, 12. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Zagreb, MePZ Marezige, CMePZ Za-vratec, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MePZ Angelski spev - Otlica, MePZ Quo vadis - Razdrto. DSMO K. Ferluga Milje vabi na zaključni večer dnevov slovenske kul- ture v Miljah v soboto, 13. marca, ob 20.00 v občinskem gledališču Verdi v Miljah. Nastopila bo gledališka šola Studio Art iz Trsta s predstavo Krčmarica Mirandolina v režiji Borisa Kobala. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi v soboto, 13. marca, ob 20. uri v sklopu dneva žena na slovesnost ob poimenovanju male dvorane po učiteljici in vsestranski kulturni delavki Devani Pizziga. Njenemu spominu se bodo poklonili predstavniki domačega društva in društev v katerih je sodelovala. SKD SLOVENEC - otroška dramska skupina Mavrične ribice vabi v soboto, 13. marca, ob 19. uri v Srenjsko hišo v Boršt na ogled Andersenove pravljice »Snežna kraljica« v izvedbi slovenskega odra. Priredba in režija Lučka Susič, glasba Aljoša Saksida, ples Jelka Bogatec. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi ob priliki praznovanja dneva žena na ogled komedije »Komandirjev tič«, v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri v Srenjsko hišo v Gročani. Nastopila bo gledališka skupina Dekani v režiji Ingrid Werk. Toplo vabljeni tako ženske kot moški. SKD TABOR - v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah gostuje Beneško gledališče s prestavo »Week-end na morju«. Režija Marjan Bevk, priredba besedila Anna Iussa. Prisrčno vabljeni! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do nedelje, 14. marca, na ogled razstava starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Zup-nijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12.00. 0 Mali oglasi TRI MESECE STARE MUCE trije samčki iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 349-5204007 v večernih urah. NISSAN TERRANO II 2.7 TDI SPORT 85.000 prevoženih km, letnik '05, 3 vrata, sive metalizirane barve, redno servisiran, lita platišča, nove gume, edini lastnik v odličnem stanju prodam. Tel. št. 335-5951584. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m. površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. DVOSOBNO CELOTNO PRENOVLJENO STANOVANJE v bližini Devina, delno opremljeno, z balkonom, sončna lega dajem v najem. Tel. št. 3484462664. GOSPA SREDNJIH LET išče delo dvakrat na teden kot hišna pomočnica ter nudi pomoč pri likanju. Klicati v večernih urah na tel. št. 327-9969360 IŠČEM DELO KOT pomočnica ostarelim in bolnim ljudem v večernih in nočnih urah. Kličite na tel. št. 3356445419. NA PROSEKU dajem v najem na novo prenovljeno stanovanje, tri sobe, velika kuhinja, kopalnica. Tel. 3382532241. PRODAM zidni vodnjak iz kamna. Tel. št.: 040-200167. Id Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. NAŠ POGOVOR Predsednik ŠK Kras Igor Milič: Sprejemajo vse, tudi osebe s posebnimi potrebami /^13 Na deželnem finalu najmlajših pet naših smučarjev v deseterici ffiiEPHÉj Jadran Qubik odslej le še za obstanek / 14 Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika kolesarstvo - 34. trofeja ZSŠDI POGLED Z VEJE Ime za spomin Nagrade ■ in 8. marec Marij Cuk Nič čudnega, da je konec tedna pritisnil mraz, kot sem napovedal prejšnji torek. Ni mi bilo težko vremensko vedeževati, kajti dobro sem vedel, da se pripravlja kolesarska dirka lonjer-ske Adrie za pokal ZSŠDI. Še skoraj vsakič je v zadnjih letih športnike kaj oviralo, spominjam se celo močnega sneženja, ki je presenetilo tržaško pokrajino, tako da se je neki kolesar celo izgubil. Našli so ga popolnoma premraže-nega ko se je dan nagibal v večer. Tokrat pa je bila v nedeljo silovita burja z nizko temperaturo vred, kar pa ni preprečilo prve slovenske zmage na tej prestižni dirki, na kateri so se kalili celo poznejši svetovni kolesarski elit-neži. Zgodovinska zmaga, je komentiral kolega Niko, ki je Lo-njerju in tamkajšnjim organizatorjem najbrž vdahnilo nekaj narodnega ponosa, čeprav na oknih ni bilo opaziti trobojnic. In tako je Marko Kump zapisal svoje ime v zlato vaško Imjigo in ker se apetit vedno veča grižljaj za grižljajem, je drugo mesto osvojil tudi Slovenec, ki sliši na ime Matej Gnezda. Kar je preveč je preveč! Slovenci smo res nenasitni, tako da še vedno predstavljamo nevarnost, na kar je prav v Lonjer-ju pred davnimi leti opozorila tudi skupinafašistov, kije tam razsajala in celo pretepala in med najbolj gorečimi je bil baje tudi sedanji vladni predstavnik. Slovenci pa nismo le nevarni, marveč tudi mazohistično naravnani. Zadnji spor med taborom Tine Maze in slovensko smučarsko zvezo oziroma očetom sodobnega slovenskega smučanja Tonetom Vugrincem je proniclji-vo zgovoren. Mazetova zaradi psiholoških pritiskov ni nastopila na smuku v Crans Montani, Vugrinec pa je spet odstopil, da ne bi bil ob živce, saj mu je smu- čarija že razdrla kar nekaj zakonov. Mošnja pa je še dalje tako na eni kot na drugi strani vedno prazna, čeprav bi bilo pričakovati, da se nudi vrhunskosti čim boljše pogoje infinančno varnost. Skratka, denar daje navzkriž še tako trdna prijateljstva! Podobno razmišljajo tudi člani slovenske nogometne reprezentance, ki so zagrozili celo s stavko in postavili pod vprašaj sredin nastop proti Katarju. Po njihovem mnenju so premije za uvrstitev na svetovno prvenstvo prenizke. Marsikdo v javnosti pa je mislil, da je nastop z državnim in narodnim grbom na majici stvar ponosa in čustev. Potem pa sem izvedel, kako so se nogometaši rešili v corner, da ne bi napihnili sramote: del zaslužka naj bi namenili svojim matičnim klubom, v katerih so začeli svojo kariero. Že res, da so slovenska nogometna društva na pragu bankrota, a plezati po steklu ni plemenita dejavnost. Velika solidarnost? Solidarnost izkazujemo tudi vsak osmi marec. Včeraj so se na vseh časopisnih straneh, radijskih uvodnikih in televizijskih zaslonih gnetili prispevki o stanju žensk pri nas in v svetu. Kot da bi bila vprašanja enakopravnosti, zlorab, nasilja na jedilniku le en dan v letu. A naš čas je pač tak, da izgubljamo izpred oči globalnost problemov. Mislim, da v svetu ni ženskega ali moškega vprašanja, marveč le človeško vprašanje. Potem je stvar okusa in izbire, katera polovica vesolja nam je bolj všeč. Sam pa se veselim, če ostajam na športnem prizorišču, tako ženskih kot moških rekordov in uspehov. Kljub temu pa sem včeraj poklonil mimozo. Rumeno in svežo. Tako. Da ne bo pomote, za koga raje navijam... Novomeškega kolesarja Marka Kumpa smo v našem dnevniku uvrstili med favorite že nekaj dni pred 34. kolesarsko dirko po Italiji. V to vlogo so ga postavljali bodisi lanski bodisi letošnji rezultati. Njegova nedeljska zmaga pa je vseeno presenetljiva, saj je Kump prekinil začarano prekletstvo, ki je v Lonjerju za Slovence trajalo že od prve izvedbe dalje. Na dirki so, poleg 28 italijanskih zmag, doslej beležili še tri hrvaške in eno češko (ene, to je 25. izvedbe, niso izvedli), slovenske pa nikoli. Končno je ta »sramota« izbrisana. In čeprav je imel Kump tudi kanček sreče, verjetno ta uspeh ni naključen, saj je težko zanikati dejstva, da slovensko kolesarstvo rase in ima zdaj tudi med profesionalci svojo lepo skupino kolesarjev. Kumpovo moštvo Adrie Mobil ima letos velike ambicije, saj ne skriva želje, da bi na svetovnem prvenstvu septembra v Avstraliji v konkurenci mlajših članov osvojilo dve kolajni. Tako v kronometru kot v cestni dirki, na slednji naj bi se izkazal prav Kump. Ime, ki si ga velja zapomniti. Kot skoraj vse dosedanje zmagovalce dirke KK Adria. fr Mateja Černic NEMOGOČI PAR ! Igor Guštinčič in Fanika Starec ŠPORTNA KRIŽANKA /M3 Igor Gombač / 22 Nogometaše čakajo odločilni krogi v boju za obstanek in za napredovanje Televita 2010 mora pospešiti ritem Na 12. strani Zakaj je Soča gladko premagala Olympio Na 18. stran Sokolove odbojkarice po desetih letih spet v članskem prvenstvu Na 19. strani Od jutri sklepni del svetovnega pokala alpskih smučarjev Na 22. strani 12 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / nogomet - Liga prvakov odbojka - Moška B2-liga Fiorentina ima več Televita: Razlika možnosti kot Milan se ^a ^j! Toskanso moštvo že danes proti Bayernu, Milančani šele jutri v Manchestru je zaaj ugodnejši Danes se začenja pravi evropski »tour de force«, ki bo trajal dva tedna. Danes in jutri bosta igrali povratne tekme lige prvakov dve italijanski ekipi. Tako Fiorentina kot Milan sta prvo tekmo izgubila, a Fiorentina ima veliko večje možnosti, saj bo drevi igrala pred domačim občinstvom in ji zadostuje zmaga z 1:0, medtem ko bi moral Milan zmagati v Manchester-ju s kar dvema goloma prednosti (ali, kar je veliko manj verjetno, z enim golom razlike, ampak vsaj štirimi doseženimi goli). Pod drobnogledom bo zlasti sodnik tekme v Firencah, Španec Undiano Mal-lenco. Na prvi tekmi je namreč Norvežan košarka AcegasAps uspešen že šestič zapored Tržaški AcegasAps je dosegel še šesto zaporedno zmago in se pred kolom počitka približal ekipam, ki se borijo za zadnja mesta v končnici. Trža-čani so tudi tokrat začeli zelo dobro in si priigrali visoko prednost že v prvi polovici tekme (v 23.minuti je že znašala 20 točk) in jo ubranili v nadaljevanju. Trenerja sta ubrala povsem različni strategiji. Gostje so imeli stalno na igrišču visoko peterko, povečini s tremi dvometraši. Ekipa je predvajala počasno in okorno igro in se nikakor ni znašla proti coni pres in agresivni conski postavitvi 3-2, ki jih je najpogosteje uporabljal Bernardi. Nižja in hitrejša tržaška peterka je tako povsem onemogočila nasprotnikove centre in celo zmagala boj pod košema (39 skokov proti 23). Tržačani so bili nasploh boljši v vseh elementih igre in z odlično igro Bocchinija in Be-nevellija povsem zasluženo zmagali. Vsi ostali izidi so bili pričakovani, tako da ostaja naloga Bernardijeve ekipe še vedno zelo težka, saj bo za uvrstitev v končnico verjetno treba doseči 28 ali celo 30 točk. Nedeljski izid: AcegasAps-Centrale del Latte Brescia 85:71 (16:13; 40:27; 60:53) AcegasAps: Le-nardon 6, Bocchini 20, Colli 14, Ben-fatto 10, Scarponi 15, Benevelli 20, Marisi, Spanghero, Crotta in Ciglia-ni n.v., trener Bernardi. Centrale del Latte: Musso 15, Rossetti 4, Rezzano 10,Wojcechowski 15, Crow 1; Maggio 12, Alberti 6, Maiocco 8, Verri in Marelli n.v., trener Furlani. Vrstni red: Fortitudo Amori Bologna 44, VemSistemi Forli 40, PentaGruppo Ozzano 38, Tezenis Verona, Centrale del Latte Brescia in Bitumcalor Trento 26, Paffoni Ome-gna in Co.Mark Treviglio 24, Ace-gasAps Trst in Nobili SBS Castellet-to Ticino 22, Siram Fidenza 18, Edil-cost Osimo 16, AgricolaGloria Mon-tecatini 14, Cartiere Riva del Garda 10, Jesolosandona Bk 0. Marko Oblak Ovrebo močno oškodoval Toskance, ki so povsem nezasluženo poraženi zapustili Allianz Areno. Vsekakor bo morala Fiorentina znova zaigrati na letošnjih evropskih standardih. Bayern je sicer v tem trenutku nekoliko v težavah, tudi v prvenstvu se je nekaj zataknilo, ob tem, da trener Nemcev Van Gaal ne bo mogel računati na branilca Demichelisa in Contenta. Verjetno bo zaupal Hrvatu Pranjiču. Današnji spored dopolnjuje tekma med Arsenalom in Portom. Portugalci branijo gol prednosti, Arsenal pa najbrž ne bo mogel računati na pomoč kapetana Fabregasa, ki je moral predčasno zapustiti igrišče na zadnjem prvenstvenem nastopu. Za jutrišnji dvoboj med Manche-sterjem in Milanom vlada ravno tako veliko zanimanje. Že v Milanu je bila tekma zelo razburljiva, tudi v Angliji pa bomo videli na delu glavnega protagonista tekme na San Siru. Nastop napadalca Wayneja Rooneyja je bil po mnenju trenerja Fergu-sona zelo vprašljiv, a nazadnje je le prišlo na dan, da je šlo za običajno taktiziranje. Jutri bo nastopil tudi zvezdniški Real Madrid in izločitev proti Lyonu bi bila, glede na milijonske investicije kluba, res veliko presenečenje. Spored: danes (ob 20.45) Arsenal -Porto (1:2) in Fiorentina - Bayern (1:2), jutri (ob 20.45) Manchester United - Milan (3:2) in Real Madrid - Olympique Lyon (0:1) nogomet - A-liga Ali je Mourinho pozabil kako na tekmi zmagaš? KDO SE SMEHLJA? - Inter pozablja, kako se tekme zmaga. V zadnjih petih nastopih je namreč Mourinhovim varovancem le enkrat uspelo zmagati in tudi Genoa je bila v nedeljo zvečer pretrd oreh. Ista Genoa, ki je na Marassiju prejela kar pet golov, se iz San Sira vrača brez prejetih zadetkov. Tekma, ki je veliko obetala, se je torej zaključila brez golov in potemtakem se tudi na vrhu ni nič spremenilo, saj so tri vodilne ekipe osvojile vsaka po eno točko. Morda so nad tem krogom zadovoljni zlasti pri Milanu. Črnorde-čim ni uspelo zmagati v Rimu, a pokazali so zelo dobro igro in spravili v hude težave Romo. Ranierijeva trdnjava je le zdržala in v Milanovem taboru so povsem upravičeno govorili o »dveh izgubljenih točkah«. A po neodločenem izidu Interja je tudi ta točka dobrodošla. Pred začetkom prvenstva so mnogi s skepso sprejeli odločitev vodstev tako Juventusa kot Milana, da so za vodenje ekip izbrali dva mlada trenerja z malo ali nič izkušnjami. Ferrara je prvenstvo dobro začel, a nato so nastopile težave, ki jim ni bil kos, Leonardo pa je obratno premagal začetne težave in zdaj igra Milan na trenutke res privlačen nogomet. Tako privlačen, da kljub domačem porazu na prvi tekmi, bi mu v Manchesterju lahko celo uspel preobrat. DR. JEKYLL IN MR. HYDE -Ekipa, ki ima letos dve duši, je nedvomno Fiorentina. Kot je prepričljiva v ligi prvakov, tako je povprečna v prvenstvu. Četrto mesto se ji je po porazu proti Juventusu dokončno iz- muznilo, a moštvo iz Firenc tvega ostati celo brez uvrstitve v Evropi. Za zadnje razpoložljivo mesto v ligi prvakov je najbrž boj omejen le še na tri ekipe. Juventusu sta odgovorila le Palermo in Sampdoria. Za prvega je proti Livornu bil znova odločilen Fabrizio Miccoli (deseti prvenstveni zadetek), ki igra svoje najboljše prvenstvo doslej. Navijači Palerma so mu do pred kratkim očitali, da je predebel. Morda Miccoli prispeva en gol za vsak odvečni kilogram? Tudi Sampdoria nadaljuje z uspehi, h katerim pa Cassano bolj malo prispeva. Še sreča, da smo v Italiji, tako da zdaj vsi tisti, ki so pred nekaj meseci zahtevali od Lippija naj Cassana vpokliče v reprezentanco, se zdaj lahko hudujejo nad selektorjem, ker ne vpokliče Balotellija. Bomo videli, kdo bo na vrsti čez mesec ali dva... NA DNU VSE ODLOČENO? -Če se boj za ligo prvakov nadaljuje, se na dnu razpredelnice redčijo vrste možnih kandidatov za izpad. Sicer Rejev Lazio še zdaleč ne prepriča, ampak ločniški trener ima na razpolago take igralce, ki bi mu morali le zagotoviti obstanek v ligi. Tudi v Genovi proti Sampdorii je Lazio dokazal, da je boljši od drugih ekip, ki so se znašle tam na dnu. Prav zaradi tega se trojici Livorno, Atalanta in Siena pišejo slabi časi. Iz nevarnih voda se je najbrž dokončno potegnila Bologna, še en majhen korak naprej pa je naredil Mihajlovic, ki je s svojim prihodom popolnoma spremenil Catanio. Nekdanji pomočnik Roberta Mancinija dokazuje, da se lahko tudi sam kosa na takem nivoju. (I.F.) v gorici - Nastopilo je 873 tekačev Na čezmejnem polmaratonu kenijski zmagovalni oder Pred startom 32. goriškega čezmejnega maratona v Gorici bumbaca Na tradicionalnem 32. čezmejnem polmaratonu Gorica-Nova Gorica je bil najhitrejši kenijski tekač Geoffrey Gikuni Ndungu, ki je s časom 1.02:13 postavil nov rekord proge. Na zmagovalni oder so stopili le kenijski tekači. Na drugo mesto se je uvrstil Kirui (čas 1.02:35), tretji je bil Maina Mwangi (1.03:19). Na goriškem čez-mejnem polmaratonu je nastopilo 873 tekačev. Najboljši Slovenec je bil Robert Kotnik, ki je 21 kilometrsko progo pretekel s časom 1.08:53, najboljši Italijan pa Paolo Spinelli, ki se je s časom 1.09:16 uvrstil na 9. mesto. Na odlično 34. mesto se je uvrstil Goričan Marko Humar (čas 1.18:25), ki je odličen alpinist in tudi član SPDG. Luka Kafol iz Barkovelj je bil s časom 1.21:20 60. Prvouvrščena ženska je bila madžarska tekačica Ida Kovacs (čas 1.17:21, skupno 29. mesto). Najboljša Italijanka je bila Paola Mariotti (1.19:26, 46. mesto), najboljša Slovenka pa Polona Kukovec (1.29:14, skupno 185.). Okrog 150 tekaških navdušencev je obenem nastopilo na 8,5 kilometra dolgi netekmovalni progi. Na Čarboli »all star« tekma v hokeju na kotalkah Nocoj (ob 21.00) bo v tržaški športni palači na Čarboli promocijska »all star« tekma v hokeju na kotalkah med italijansko selekcijo in selekcijo tujcev državne A1-lige. Odbojkarji Televite TS Volley 2010 so v minulem krogu osvojili v Trentu proti Metallsidru dragoceno točko. Končno jim je prvič v novem letu uspelo iztrgati nekaj konkretnega tudi proti ekipi, ki je na lestvici precej boljša od njih. Kljub temu pa pogled na skupni vrstni red še nikoli ni bil tako zaskrbljujoč kot ta teden. Sisley se je namreč po - sicer pričakovani - zmagi proti Loreggii krepko oddaljil in ima zdaj šest točk več, Televita pa je v položaju, v katerem bi izpadla, če bi se prvenstvo končalo preteklo soboto. Seveda ni še nič izgubljenega, Televita pa mora odslej pospešiti korak, že v soboto jo prav proti Loreggii čaka gostovanje, na katerem preprosto ne sme izgubiti (Sisley pa bo igral v Cordenonsu. Tudi sicer je spored tekem odslej lažji. Na gostovanju proti Metallsidru je trener Drasič Ambroža Peterlina spet preizkusil v vlogi libera, kot tolkač pa je igral Kante, ki je bil soliden tudi v sprejemu. Zelo spodbudno je, da je korektor Co-razza po nekaj slabših nastopih spet igral na svoji običajni ravni. Spremembe so se obrestovale, čeprav »joker« Ambrož Pe-telrin opozarja, da bi proti Metallsideru lahko tudi zmagali. Dejstvo je, da je največji problem moštva Sloge Tabor v tem, da ob Corazzi nima pravega krilnega tol-kača, saj s eje pokazalo, da je Mari predvsem dober drugi tolkač, ne pa »razbijač«, ki bi ga moštvo potrebovalo. To pa zato od vseh zahteva, da igrajo vedno z maksimalno močjo. Vrstni red: Mestrino 51, Monseli-ce 45, Sarmeola 38, Motta 35, Cles 33, Cordenons 32, Metallsider TN 31, Volley Rosa' 27, Trentino 23, Sisley TV 22, Televita Trieste Volley 2010 16, VBU Videm 13, Biancade 7, Loreggia 5. Top scorerji tedna: Corazza 28, Mari 20, Slavec 7. Skupno po 18. krogih: Corazza 360, Mari 248, Slavec 122, Bassi 104, A. Peterlin 53. DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 27. KROGA: Fiorentina - Juventus 1:2, Roma - Milan 0:0, Atalanta - Udinese 0:0, Bari - Chievo 1:0, Bologna - Napoli 2:1, Cagliari - Catania 2:2, Palermo - Livorno 1:0, Sampdoria - Lazio 2:1, Siena - Parma 1:1, Inter - Genoa 0:0. VRSTNI RED: Inter 59, Milan 55, Roma 52, Palermo 46, Juventus 44, Sampdoria 43, Napoli 41, Cagliari in Genoa 39, Fiorentina, Bari in Chievo 35, Bologna in Parma 34, Udinese in Catania 28, Lazio 26, Livorno 23, Atalanta 22, Siena 21. KOŠARKA A-liga IZIDI 19. KROGA: Teramo - Cantü 72:73, Montegranaro - Treviso 79:69, Milan - Bologna 73:71, Neapelj - Cremona 48:145, Ferrara - Siena 63:71, Biella - Rim 85:80, Pesaro - Caserta 81:89, Avellino - Varese 76:67. VRSTNI RED: Siena 40, Caserta 28, Milan in Montegranaro 26, Bologna in Avellino 24, Cantil 22, Rim in Treviso 20, Biella 18, Teramo in Varese 16, Pesaro in Cremona 14, Ferrara 10, Neapelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 27. KROGA: Trento - Forli 3:0, Macerata -Taranto 3:0, Latina - Loreto 3:1, Treviso - Piacenza 3:0, Pineto - Cuneo 1:3, Verona - Monza 1:3, Modena - Perugia 3:0, Vibo je bil prost. VRSTNI RED: Trento 63, Cuneo 57, Treviso 55, Piacenza, Macerata in Modena 51, Monza 49, Verona 41, Perugia 33, Vibo 30, Taranto 25, Latina 23, Forli 18, Loreto 14, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 12. KROGA: Pall. Trieste - Padova 9:12, Vigevano - Camogli 11:12, Brescia - Como 8:8, Modena - Bergamo 8:8, Bologna - Quinto 6:8, Chiavari - Torino 11:5. VRSTNI RED: Padova 31, Camogli 29, Quinto 25, Torino 21, Bergamo 20, Brescia 17, Bologna 15, Vigevano in Chiavari 14, Pall. Ts 13, Modena 4, Como 2. ROKOMET A1-liga IZIDI 19. KROGA: Castenaso - Ambra 27:30, Brixen - Pressano 31:21, Meran - Mezzocorona 24:25, Pall. Trieste - Girgenti 28:22, Romagna -Intini Noci 27:31, Prato - Bocen 24:33. VRSTNI RED: Bocen 47, Pall. Ts 41, Mezzocorona 39, Brixen 35, Prato 32, Intini Noci 31, Pressano 27, Meran 24, Girgenti 23, Ambra 16, Romagna 11, Castenaso 6. / ŠPORT Torek, 9. marca 2010 1 B naš pogovor - Predsednik ŠK Kras Igor Milič Če želimo, da nas drugi sprejemajo, moramo to početi tudi mi Športni krožek Kras bo naslednje leto praznoval 50-letnico, saj je bil ustanovljen leta 1961. O praznovanju pomembnega jubileja v športnem društvu že razmišljajo, kaj več pa bo znano šele po sezoni. Na prednostni lestvici je zdaj redni volilni občni zbor, ki bo 22. aprila. To bo tudi čas izvolitve novega predsednika kluba: letos namreč zapade mandat predsedniku Igorju Miliču, ki klub vodi dve leti, član odbora pa je že 37 let. Ponovne izvolitve se Milič danes ne brani: »Dobro utičene ekipe se ne zamenja. Sicer pa se bo moral šele novoizvoljeni odbor odločiti, kdo bo predsednik,« pravi Milič. V odboru, ki ga sestavljajo pretežno člani nekaterih družin, se odlično ujamejo: »Predvsem zato, ker smo dobri prijatelji. Smo prava družina, kar nam omogoča, da se včasih dogovorimo kar po telefonu ali po cesti, ne nujno na seji.« Mlade sile se že vključujejo v odborniško delo. Starejši« odborniki pa bi radi, da bi jih bilo več. Napovedal ste, da bi ponovno izvolitev sprejeli. Potemtakem ste tudi kandidat za župana? Vsak predsednik Krasa je nato postal župan ... Nimam takih političnih ambicij. Trenutno sem precej obremenjen na delovnem mestu. Preidimo k delovanju. Z žensko ekipo ste napredovali v A1-ligo. Boste tam tudi nastopali? Tega še nismo odločili. Preveriti moramo več faktorjev: od razpoložljivosti igralk do finančnega stanja. Počakati moramo tudi morebitne spremembe pravilnika, ki ga določa državna namiznoteniška zveza. Že nekaj let nihate med A1- in A2-ligo. Kaj to pomeni za klub? Razlika je pri finančnih sredstvih, saj višja liga zahteva približno 10.000 evrov več, hkrati pa je več razlik tudi pri tehnični plati samega prvenstva. Za posameznega igralca je gotovo več zadoščenj, ko zmaguje. V višji ligi pa so pritiski višji in rezultat nujen, kar pa lahko večkrat vodi do poraza. Kras je eno redkih klubov, ki nastopa v najvišji lig in goji mladinski sektor ... Na naš mladinski sektor smo zelo ponosni. Veliko igralcev, ki so se uveljavili na državnem nivoju, so se izšolali pri nas. Da je delo v našem klubu zelo kvalitetno, kaže tudi to, da se nekateri igralci, ki sicer ne branijo društvenih barv, trenirajo večkrat z nami. To je dobro tudi za naše igralce, ki ima- jo tako kvalitetne sparring partnerje. Je med mladimi igralkami tudi nekaj takih, ki bi lahko kmalu nadomestile članice prve ekipe? Tačas se mlade igralke šele razvijajo. Imamo generacijsko vrzel, tako da bi bila lahko odpoved ene izmed igralk prve ekipe že problem. Mogoče bi lahko vrzel zapolnili s tistimi igralkami, ki so se izšolale pri vas in zdaj igrajo drugje. Na primer Ridolfi, Bržan ali Miani ... Naša vrata so vedno odprta v obe smeri. Ko si je igralka zaželela novih izzivov v drugih okoljih, smo jo sicer skušali prepričati, naj ostane, ampak potem so se same odločile, kaj želijo. Nikoli nismo zadrževali igralk proti njihovi volji. Katera je filozofija društva? Medse sprejemate prav vse. Seveda. Če želimo, da nas drugi sprejemajo, moramo tudi mi sprejeti vsakogar. Ker je glavni trener Kitajec, ki govori italijanščino, potekajo treningi v italijanskem jeziku. Ko pa treninge vodita Sonja ali Robert Milič in drugi asistenti, pa seveda trenirata v slovenskem jeziku. Če italijanski igralec želi k nam, ga seveda lepo sprejmemo, obvestimo pa ga, da treningi potekajo tudi v slovenskem jeziku. Ste obenem eno redkih društev, ki ste vpisani v državni paraolimpijski komite. Tako je. Lani smo se včlanili. Pravkar smo dosegli prve odmevne rezultate: dvojica Corbatto/Malorgio je na državnem prvenstvu osvojila bronasto kolajno. Pohvalo pa smo prejeli tudi od predsednika državne zveze Scannimanica: pohvalil nas je, ker smo sprejeli medse osebe s posebnimi potrebami in jim nudimo možnost, da uradno nastopajo na prvenstvih. Še vedno pa tekmujejo pri vas tudi veterani. Namizni tenis jim je očitno zelo všeč. Lani so bili tudi na evropskem prvenstvu, letos pa bodo šli spet. Redno nastopa približno sedem veteranov, tekmovalcev pri Krasu pa je skupno približno petdeset. V vašem klubu imate tudi predsednico deželne namiznoteniške zveze Sonjo Milič. Kaj to pomeni za klub? To je priznanje za Kras in slovensko skupnost. Zaradi dodatnih obveznosti je Sonja klubu malo manj na razpolago. Po drugi strani pa je lahko izvolitev pozitivna za celotno deželno namiznoteniško gibanje: Sonja s svojimi poznanstvi lahko omogoči, da se boljši posamezniki kot sparring partnerji zadržijo v naši deželi ali nas celo obiščejo v Zgoniku. Gojili ste tudi odbojko in rokomet? Odbojko smo opustili. Rokometna sekcija pa se je zaradi organizacijskih in finančnih težav združila z italijanskim klubom Alabarda. Na prvenstvu uradno nastopa Alabarda, ki redno trenira v Zgoniku. Ekipo sestavlja polovica slovenskih igralcev, ki so prej igrali pri Krasu, trener pa je Marko Sardoč, tudi bivši igralec zgoniškega kluba. Vaše sekcije torej ne boste spet uvedli? Tega nimamo v načrtu. Primanjkujejo nam finančna sredstva, obenem pa zahteva zveza za vsako člansko ekipo tudi mladinsko, ki je mi nimamo. Nekateri mladi igralci pa vsakakor izbirajo rokomet. V šolah je tudi zelo priljubljen. Mogoče bi bila želja po sestavi mladinske ekipe ... Mislim, da se kljub temu večina mladih ne odloča za rokomet, ker so pritiski drugih panog večji. Delujete v manjši občini, kar je prav gotovo privilegij. Tako je. Občina je zelo pozorna na naše potrebe, obenem pa tudi dobro vzdržuje telovadnico. Športni center je v njeni lasti, upravljamo pa ga mi. Pravkar so se začela vzdrževalna dela v zumanjosti, v notranjosti pa bodo stekla takrat, ko treningov ne bo, torej v poletnih mesecih. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR Športni uspeh? Bil sem vedno rekreativec, zato štejem za največji uspeh zmage z nogometno vaško ekipo na turnirjih v Doberdobu in na Padričah. Najljubši športni mentor? Pravega športnega mentorja nisem imel. Sta me pa v šoli učila Bojan Pavletič in Franko Drasič, ki se ju zelo rad spominjam. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Verjetno lani na nogometnem turnirju v spomin na Mateja Lachija z ekipo Plavi. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Upam, da bom šel pred koncem zime še smučat. Sicer pa poleti včasih tečem. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Všeč mi je Bode Miller. Glede društev bom rekel Vesna in Mladina. Na nogometnem SP bom navijal za Slovenijo in Srbijo. Športnik med kolegi? Izstopa Boris Vitez. S športom pa so se ukvarjali tudi Danijel Lovrečič in Elvis Guštin, še vedno igrata Marko Kariš in Savo Lipovec. Zanimivo, da so večinoma nogometaši. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Ne vem. Športna kultura: do katere točke trajajo odbojkarski nizi? Do 25., peti do 15. Pravilno. Poznate Faniko Starec? Ne. (pv) Študijski uspeh? Diploma na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce. Zdaj sem vpisana na ekonomski fakulteti. Najljubši učitelj ali profesor? Brez dvoma Boris Fabjan. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Osmega februarja sem spremila dijake v gledališče (Fanika Starec je tudi suplentka na šoli - op. p.). Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Redno berem Primorski dnevnik in Il Piccolo. Knjige berem vsakič, ko imam čas: na avtobusu, na tramvaju ... Poleti je še največ časa, najraje berem romane. Najljubša glasba, knjiga, film? Queen, Tek za zmajem in Inside man. Intelektualec v tvojem športu? Lahko rečem Ivana Gantar? Je razgledana. Dobiš vstopnici za ogled Lou-vra. S kom greš v Pariz? S fantom. Splošna kultura: katera slovenska sladica je pred kratkim postala zaščiten proizvod EU? Uf ... Ne vem. Prekmurska gibanica. Poznaš Igorja Gustinčiča? Seveda. Zdaj ima gostilno oz. restavracijo Bita, prej je imel Oxis. (pv) »Kump je v tem trenutku najboljši šprinter.« (Preroške besede Martina Hvastije pred lonjersko dirko, Primorski dnevnik, 7. 3.) »Vmes je bil pust in kondicija je šla domov.« (Marko Švab o spodrsljajih Kontovelovih košarkarjev, STV Rai, 7. 3.) »Ferrari 458. Bel. Recimo, da so mi ga prodali za dobro ceno.« (Kaj si je nazadnje podaril Fernando Alonso, La Gazzetta dello Sport, 5. 3.) »Enostavno od prihoda z olimpijskih iger v Kanadi se me preveč izposojajo in dajejo o meni vse mogoče izjave, ki niso na mestu«. (Tina Maze, MMC RTV SLO, 6. 3.) »Nadpovprečni pa v Sloveniji velikokrat niso razumljeni ali pa sploh niso zaželeni.« (Iztok Čop, Primorske novice, 6. 3.) B60 STOPINJ Mateja Če Zborovodkinja se najraje poda na sprehod od Nabrežine do Cup Mateja Černic (rojena 8. avgusta 1983) iz Doberdoba je diplomirala na ljubljanski pedagoški fakulteti, zdaj pa študira slove-nistiko in primerjalno književnost. Mateja, ki je še do pred nekaj leti igrala odbojko v deželnem prvenstvu C-lige (Soča in Olympia), je odlična zborovodkinja. Na lanskem 3. regijskem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov je Mateja, ki dirigira dekliško vokalno skupino Bodeča Neža z Vrha, prejela zlato priznanje s pohvalo. Na mednarodnem tekmovanju Slovakia cantat v Bratislavi je prejela priznanje za najboljšo dirigentko v kategoriji dekliških zborov. Černičeva je aktivna še pri društvu Hrast iz Doberdoba, pri katerem tudi poje, in PD Vrh Svetega Mihaela ter sovodenjski Soči. Stan: zasedena Ostali športi: poleg odbojke planinstvo in plezanje Ostale dejavnosti in konjički: glasba, petje, zborovstvo Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Novi glas, Piccolo, Delo, TV-dnevniki na nacional-ki Spletna stran: Bodeča neža na facebooku Knjiga na nočni omarici: Pennac, Gospodje otroci Najljubša glasba: Eine deutche requiem -Brahms Najljubši film: Il pianista sull'oceano Moj lokal: nekoč Vit-toria Najljubša jed: lazanje Najljubša pijača: špric aperol Mi je všeč/mi ni všeč: poletni sprehod iz Nabrežine do Čup Najljubši športnik: Matej Černic in Tanja Romano Najljubša osebnost: Gandhi Najljubše počitnice: v hribih Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bila ... kotalkarica Moja himna: Zdra- vljica Moj vrstni red (zdravje, prijatelji, ljubezen, šport): ljubezen, prijatelji, zdravje, šport SESTAVIL LAKO ŠPANSKI PEVEC (MIGUEL) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV FOTO KROMA DROBNA NESNAGA, UMAZANIJA ITALIJANSKI RENESANČNI SUKAR (GUIDO) MUSLIMANSKO MOŠKO IME PONAVLJAJOČA VODILNA MISEL PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI VASICA PRI REPNU NOČNI METULJ Z DLAKAVIM TELESOM GL. MESTO SENEGALA KOŠ. DELAVEC ŠTOKELJ IT. NAMIZ-NOTENIŠKA IGRALKA (ALESSIA) HUDIČEV KAMENČEK SLOVENSKI POLITIK IN EKONOMIST (ANDREJ) EGIPČANSKI BOG SONCA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK IZDELOVALEC VIOLIN SL. PISATELJ (VITAN) NEKDANJI HRVAŠKI TENISAČ (BRUNO) OŽJA SORODNICA IZRAZITA VZPETINA ŠPORTNA KATEGORIJA ZAZNAVANJE S PRSTI PLEMIŠKA DRUŽINA IZ FERRARE TINA TURNER MESTO SVETEGA FRANČIŠKA BERI ŠPORTNO PRILOGO PD PRIPRAVA ZA KAJENJE ZVITEK, ZMOTEK NASAD OB HIŠI FRANC. REKA BREGOV KOŠARKAR KLARICA GLAVNO MESTO KOSOVA DELCI Z ELEKTRIČNIM NABOJEM OTROK BREZ STARŠEV NEKDANJI BREGOV PREDSEDNIK (DRAGO) NAŠ NOGOMETNI TRENER (MILOŠ) NEKDANJI NBA KOŠARKAR GILMORE IVAN TAVČAR DENAR ZA OPRAVLJENO DELO VEČJI OGNOJEK, TVOR REKA V NEMČIJI KATRAN NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS SLOVARČEK - ARISI = italijanska pingpongašica • ENIS = muslimansko ime • ETE = figura pri četvorki • ISLE = reka v Franciji 14 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / moška državna c-liga - Po porazu Jadrana Qubik caffe s San Danielejem Odločilna je vsaka točka, vsak prosti met in prekršek Deli si mesta od 14. do 16. s Spilimbergom in San Danielejem - Grbčevi fantje z najugodnejšim koledarjem /7N Play-off mogoč le Sedem krogov pred koncem prvenstva državne C-lige si Jadran Qubik caffe po številu točk deli mesta od štirinajstega do šestnajstega s Spilimbergom in San Danielejem, s katerim je v soboto izgubil tudi povratno srečanje. Istočasno pa je proti Margheri klonil tudi Graphistudio iz Spilimberga. San Daniele ima od trojice najslabši skupni koš količnik, v zameno pa je zmagal vse štiri medsebojne spopade in je zato trenutno štirinajsti. V deseterici, ki je v soboto stopila na igrišče v San Danieleju, ni bilo Alexa Viteza. Mladi Jadranov organizator si je na petkovem treningu ponovno lažje poškodoval gleženj. Kljub poškodbi bi v soboto lahko vsekakor igral, drevi pa bo predvidoma redno treniral s soigralci. Trener Grbac mu je raje dal nekaj dni počitka in raje izbral igralce, ki so bili v najboljši formi. Tekmi je tako sledil s tribune. »V soboto smo odpovedali predvsem v obrambi. Nasprotniki so zadeli celo vrsto nemogočih metov čez roke naših branilcev, na račun teh pa smo kmalu zaostajali za šestnajst pik. V takih primerih pa je zelo težko nadoknaditi.« Gostitelji so sicer v prvem polčasu res zadevali z neverjetnim odstotkom realizacije - kar 75% pri metu za dve točki! »Gotovo smo krivi tudi mi, ker smo jim včasih dovolili, da mečejo neovirano.« V nadaljevanju so bili Grbčevi varovanci povsem enakovredni nasprotnikom, mestoma pa celo boljši, saj so se približali na šest pik. Še o razvrščanju: prekrški Med Jadranom in Spilimbergom je stanje v medsebojnih spopadih povsem izenačeno. Če bi ekipi na koncu sezone naključno imeli tudi enak koš količnik, bi o njuni končni razvrstitvi odločal seštevek prekrškov v medsebojnih spopadih. To je za ja- Christian Slavec je v soboto v San Danieleju dosegel 13 točk (tri trojke). Deset ali več točk so dosegli tudi Peter Franco (14), Peter Sosič (10) in Matteo Marusič (10) kroma dranovce slaba novica, saj so jih na prvem srečanju zagrešili kar 30, prejeli pa 14, medtem ko je bilo drugo srečanje izenačeno (22:22). Možnosti, da bi to res odločalo o Jadranovi usodi pa so res minimalne, saj je treba koš količnik izračunati s štirimi decimal-kami natančnosti. Na koncu sezone bosta ekipi predvidoma zbrali približno 2000 do 2100 točk, tako da bo odločilna prav vsaka točka, vsak uspešen ali zgrešen prosti met... Najugodnejši koledar? Jadran Qubik caffe ima na papirju najugodnejši koledar od trojice ekip, ki si trenutno delijo zadnja mesta na lestvici. Franco in soigralci se bodo namreč spopadli kar s štirimi V^Z na papirju? Po porazu so se sanje jadranovcev o končnici za napredovanje dokončno razblinile. Res je, da kljub vsem »odvečnim« porazom še vedno zaostajajo le šest točk za devetim mestom. V sedmih krogih pa je takšno razliko zelo težko nadoknaditi, saj bi verjetno morali zmagati šest od sedmih preostalih srečanj. Že s polovico pa bi lahko dosegli obstanek. ©Nepričakovani neugodni izidi V osmem krogu povratnega dela državne C-lige sta nepričakovano slavila dva Jadranova nasprotnika v boju za obstanek in tako povečala prednost pred jadranovci na štiri pike. Gorica je visoko premagala NBU, druga videmska ekipa, Virtus, pa je presenetila celo drugouvrščene Caorle. NAJBOLJŠI STRELCI ekipami s spodnje polovice lestvice, medtem ko bosta ostala dva nasprotnika igrala »le« proti trem. Poleg tega bo Jadran v zadnjem krogu rednega dela gostil glavnega favorita za napredovanje, Drvaričev Porde-non. Ta bo sredi aprila po vsej verjetnosti že matematično med B-liga-ši in bo zato manj motivirani od nasprotnikov. V sklopu projekta Jadran oz. tedaj še SKPDJ je Kontovel pred tremi sezonama dosegel obstanek med D-ligaši prav v poslednjem krogu. Nasprotnik je bila že matematično prvouvrščena Goriziana, ki so jo Kontovelci ugnali s Švabovo trojko ob izteku. Odločilno žogo pa je tedaj prestregel Alex Vitez. (M.O.) TA TEDEN: Švab (K) 27, Paoletic (K) 17, Madonia (B) in Klarica (Br) 15, Haskič (Br) in Franco (J) 14, Crevatin (B) in Slavec (J) 13, Pilat (B) in Krizman (B) 12. SKUPNO DRŽ. C-LIGA: Sosič 284, Marusič 189, Slavec 181, Coco 170, S. Ferfoglia 138, Franco 120, Malalan 117, Semec 101. SKUPNO DEŽ. C-LIGA: Klarica (Br) 362, Haskič (Br) 315, Crevatin (B) 242, Madonia (B) 239, Alberti (B) 221, Krizman (B) 208, Buttignon (Br) 170, Sechet (Br) 166, Bozic (Br) 164, Šušteršič (b) 162, Bole (B) 152, Klabjan (Br) 136. SKUPNO D-LIGA: Paoletic 227, Švab 232, Ban 201, Lisjak 186, Zaccaria 150, Gantar 73, Godnič 70. deželne lige - C2-liga V soboto derbi V Dolini že ob 18. uri - Borova zmaga podvig tedna - Moška D-liga Geatti pustil šampanjec v hladilniku V soboto se bosta v Dolini v okviru devetega kroga povratnega dela deželne C-lige spoprijela Breg in Bor Radenska. Derbi se bo pričel že ob 18. uri, saj ga bo posnela in nato še isti večer ob 22.30 predvajala zasebna televizijska mreža TeleChiara SoloSport Friuli. Obračun bo izjemno pomemben za oboje: Brežani se morajo oddolžiti za sobotni spodrsljaj v Vidmu in bi bili z uspehom še za korak bližji predčasnemu obstanku, borovci - ki so se začasno otresli zadnjih dveh mest, ki neposredno vodita v nižjo ligo - pa itak še naprej krvavo potrebujejo točke v boju za obstoj. Na prvi tekmi na Stadionu 1. maja so Svetoivančani presenetili goste (82:71), in to povsem nepričakovano, saj so tedaj imeli za sabo sedem zaporednih porazov, Breg pa ravno toliko zmag v seriji. Brega se drži smola s poškodbami, nazadnje se je na smučanju v nedeljo poškodoval Bozic. Tokratni krog je poleg prvih petih ekip (Santos, Alba, Latisana, Rorai-grande, Servolana) in Zovattovih fantov, ki so pravzaprav poskrbeli za podvig tedna, nagradil Cervignano in Brego-vega rablja CBU, se pravi moštvi, ki se skušata izogniti play-outu. Na dnu pa je najbrž že izklopila Murova Goriziana, ki je po novi blamaži med domačimi zidovi prvi zanesljiv potnik v D-ligo. Ravno v beli, vzhodni skupini če-trtoligaškega prvenstva, je bil sobotni krog nadvse zanimiv. Videmčani vodilne ekipe Geatti Basket Time bodo morali pustiti šampanjec v hladnem še za te- V Borovem taboru so se zelo veselili sobotne zmage kroma den dni, saj so tesno izgubili na igrišču vse bolj prepričljivega Fogliana. Za mesto v prvi peterici se še bori sedem ekip, med katerimi je kajpak tudi Kontovel (OK v Gorici pri pepelki), ki pa bo moral zmagati vsaj tri od preostalih štirih tekem (čakata ga še trije neposredni dvoboji proti konkurentom za v play-off), če se želi prebiti v končnico. Na samostojno drugo mesto z boljšim izhodiščem v primerjavi z nasprotniki se je medtem povzpel Romans, ki je tesno zmagal sredi Trsta proti San Vitu. V soboto morajo Gerjevičevi fantje seveda pospraviti novi obvezni točki proti skromnemu, toda motiviranemu tržiškemu NAB, ki ga s klopi vodi legendarni Alberto Tonut. TiN Naši drugje Slovenci v italijanskih moštvih deželne C-lige so še naprej koristni. Andrej Gnjezda je k zmagi tretje uvrščene Latisane prispeval novih 13 točk. Matej Delpin pa je z bero 27 točk ponovno skušal skorajda sam držati na površju potapljajočo se barko Goriziane. Trener Gori-čanov Andrea Mura pa kljub temu še naprej ni okusil slasti zmage, odkar je prevzel vodenje ekipe. Del-pinov soigralec in Murov varovanec Matej Dornik se proti Servolani ni vpisal med strelce. ®Črna dan, zlasti v napadu Nepopolni Brežani (brez Samca, Klabjana, Lokatosa in Gionec-hettija) so v Vidmu naleteli na črn dan zlasti v napadu (55 zbranih točk, 4:21 v metu za tri točke). Haskič in Klarica nista ponovila sijajne igre iz prejšnjega kroga, tudi njuni soigralci pa niso bili razpoloženi, tako da niso proti svežim Snaiderovim mladincem Krašov-čevi fantje pravzaprav nikoli vodili. Kljub vsemu so obdržali stik z nasprotnikom do zadnjih minut, ko pa so bili gostitelji učinkovitejši. C-liga IZIDI 23. KROGA NPG - NBU 82:68, Rovigo - Pordenone 48:61, Virtus - Caorle 64:57, Spilimbergo - Marghera 60:62, San Daniele - Jadran Qubik 84:72, Oderzo - Montebelluna 72:53 , Pool Venezia - San Vendemiano 69 65, Padova - Codroipo 75:64 Pordenone 23 19 4 1670:1401 38 Caorle 23 15 8 1658:1484 30 Pool Venezia 23 14 9 1593:1546 28 Marghera 23 13 10 1664:1609 26 NBU 23 12 11 1635:1598 24 Codroipo 23 12 11 1639:1659 24 Oderzo 23 12 11 1566:1567 24 Montebelluna 23 11 12 1577:1596 22 Rovigo 23 11 12 1487:1602 22 Padova 23 11 12 1623:1622 22 Virtus Ud 23 10 13 1575:1634 20 San Daniele 23 8 15 1616:1734 16 NPG 23 10 12 1554:1590 20 San Vendemiano 23 10 13 1609:1656 20 Jadran Qubik 23 8 15 1544:1633 16 Spilimbergo 23 8 15 1588:1669 16 PRIHODNJI KROG: NBU - Rovigo, Montebelluna - Pool Venezia, Pordenone - NPG, Marghera - Padova, Jadran Qubik - Virtus UD (14.3. ob 18.00), Caorle - San Daniele, Codroipo - Spilimbergo, San Vendemiano - Oderzo C2-liga IZIDI 23. KROGA Alba - UBC 89:79, Goriziana - Servolana 64:92, Credifriuli - Ronchi 93:64, Bor Radenska - Ardita 73:69, Latisana - Collinare 90:66, Santos - Venezia Giulia 75:67, CBU - Breg 66:55, Roraigrande - CUS Udine 83:74 Santos 23 18 5 1714:1554 36 Alba 23 17 6 1906:1702 34 Latisana 23 16 7 1850:1630 32 Roraigrande 23 16 7 1732:1687 32 Servolana 23 15 8 1869:1747 30 Ardita 23 13 10 1802:1722 26 Breg 23 12 11 1618:1654 24 Credifriuli 23 11 12 1882:1884 22 UBC 23 11 12 1702:1724 22 Venezia Giulia 23 10 13 1643:1639 20 Collinare 23 9 14 1648:1701 18 CBU 23 9 14 1699:1790 18 Bor Radenska 23 8 15 1634:1719 16 CUS Udine 23 8 15 1653:1755 16 Ronchi 23 7 16 1676:1786 14 Goriziana 23 4 19 1448:1682 8 PRIHODNJI KROG: Ardita - CBU, UBC - Servolana, Santos - Latisana, CUS Udine - Goriziana, Venezia Giulia - Roraigrande, Breg - Bor Radenska (13.3 . ob 18.00), Collinare - Credifriuli, Ronchi - Alba D-liga vzhod IZIDI 22. KROGA Grado - Perteole 54:50, Sbrindella - Vilesse 77:74, Dentesano - Geatti 55:52, Dinamo - Kontovel 54:66 San Vito - Romans 74:77, NAB - Don Bosco 81:72 Geatti 20 17 3 1598:1402 34 Romans 20 14 6 1544:1349 28 San Vito 20 13 7 1493:1405 26 Sbrindella 20 13 7 1458:1387 26 Kontovel 20 13 7 1326:1314 26 Dentesano 20 12 8 1368:1268 24 Monfalcone 20 12 8 1472:1422 24 Perteole 21 9 12 1460:1451 18 NAB 19 7 12 1308:1379 14 Villesse 20 7 13 1323:1425 14 Grado 21 7 14 1440:1591 14 Don Bosco 21 6 15 1421:1541 12 Dinamo 20 1 19 1237:1514 2 PRIHODNJI KROG Perteole - San Vito, Romans - Sbrindella, Monfalcone - Dinamo, Vilesse . Dentesano, Kontovel - NAB (13.3. ob 20.00), Geatti - Grado NAJ DOSEŽKI MIKO MADONIA Košarkar z Bazovice najraje zabija na koš, sicer pa dobro meče iz kotov. Manj precizen je pri prostih metih: »Vadim jih, vendar vem, da pri tem vpliva predvsem psihološki faktor. Prosti meti od vedno mi niso pisani na kožo.« Borovec je zaposlen v fitnesu, tako da preživi več ur na stadionu Prvega maja. »Ker sem vsak dan tam, tričetrt ure ali uro po službi posvetim tudi treningu meta.« Miko, ki bo kmalu zaključil študij, je letos najboljši izkupiček točk dosegel v petem krogu proti Fagagni (17 točk), drugih rekordov pa se ne spominja: »Vtisnjena v spomin pa mi je ostalo prvo zabijanje. Uspešno sem žogo zabil v koš pred dvema letoma v državni C-ligi proti San Danieleju, ko sem igral z Borom Radensko.« Prosti meti: Pilat (B) 10:12 (83,3), Krizman (B) 8:10 (80 %). Za 2T: Madonia (B) 4:5 (80 %). Za 3T: Paoletic (K) 4:6 (66,6 %). Statistika flop: 2T: Godnič (K) in Franco (J) 0:3, Alberti (B) 1:5 (20 %); 3T: Klarica (Br) in Haskič (Br) 1:7 (14,3 %) / ŠPORT Torek, 9. marca 2010 15 alpsko smučanje - Deželni finale najmlajših kategorij v Sappadi Pet tekmovalcev med deseterico v deželi V Sappadi od petka do nedelje - Petra Udovič (Devin) dvakrat na stopničkah Sappada je od petka do nedelje gostila najmlajše smučarje, ki so se na finalu borili za naslov deželnih prvakov. Med nastopajočimi je bilo 13 tekmovalcev Devina in Brdine, ki trenirajo pod vodstvom trenerjev Aleša Severa in Lovrenca Gre-gorca. V petek so se najmlajši pomerili v gimkani, v soboto v slalomu, v nedeljo pa v veleslalomu. Obračun finala je za slovenske klube pozitiven, saj se je pet tekmovalcev uvrstilo med prvo deseterico v različnih disciplinah. Najboljša je bila Petra Udovič (Devin), ki je med babyji dvakrat stopila na stopničke: v slalomu je bila tretja, v veleslalomu pa je z najbojšo vožnjo letošnje sezone osvojila drugo mesto. Za prvouvrščeno Ludovico Pa-dulano je zaostala nekaj manj kot sekundo. V isti starostni skupini je bila Sara Craievich (Devin) v gimkani in veleslalomu 10. Starejša sestra Andrea Craievich (Devin) je bila med miškami v gim-kani in v veleslalomu najboljša svojega letnika. Na petkovi preizkušnji je med leto starejšimi tekmovalkami osvojila 8. mesto, v veleslalomu pa je bila zaradi napake na ravnini deseta, sicer pa bi se lahko še više. Med miški sta se med prvo deseterico uvrstila Igor Gregori in Jan Osto-lidi (oba Brdina). Jan Ostolidi je najboljši izid dosegel v gimkani, ko je bil četrti in za tretjeuvrščenim zaostal samo de-setinko sekunde, za zmagovalcem pa 32 stotink. Igor Gregori pa je bil v slalomu osmi: za zmagovalnim odrom je zaostal manj kot pol sekunde. Razlike v kategoriji miškov so bile tudi v veleslalomu minimalne: naj omenimo, da med tretjeu-vrščenim in desetouvrščenim je bilo le pol sekunde razlike. Jan Ostolidi je bil 9. Med miškami je nastopala tudi Lorenza Jež (Brdina), v moški konkurenci pa še Alessandro Deluisa, Enrico Rožič, Rudy Škerk, Pietro Agostini in Samule Puric (vsi Devin) ter Matej Kalc in Carlo Francesco Rossi (oba Brdina). Od leve: Sara in Andrea Craievich ter Petra Udovič (vse Devin) Trener Devina Aleš Sever pa je bil z izkupičkom vesel, zadovoljen pa je bil predvsem z borbenim nastopom svojih varovancev v veleslalomu: »Nekaj več sem pričakoval v gimkani, v veleslalomu pa so me s pristopom vsi razveselili. Razočaran pa sem, ker se je tekem udeležila le dobra polovica tekmovalcev Devina.« Trener Brdine Lovrenc Gregorc pa je pričakoval nekaj več od svojih varovancev. Opozoril pa je, da so bile pri miških odločilne majhne napake: »Ko o uvrstitvah odločajo stotinke, je vsaka napaka kaznovana. Vsekakor smo za najboljšimi zaostali le nekaj stotink.« IZIDI - Gimkana: Baby ženske: 1. Chiara Sbrizzai (Velox) 52,43; 6 Petra Udovič 56,08; 10. Sara Craievich (obe Devin) 1:00,53. Baby moški: 1. Elio Cappellari (Sella Nevea) 49,60; 16. Alessandro Deluisa (Devin) 1:04,60. Miške: 1. Sofia Kratter (Sappada) 48,10; 8. Andrea Craievich (Devin) 51,36; 19. Lorenza Jež (Brdina) 55,50. Miški: 1. Gia-como Liverani (Cai XXX ott) 47,68; 4. Jan Ostolidi 48,00; 14. Igor Gregori 49,86; 28. Carlo Francesco Rossi (vsi Brdina) 53,66; 32. Enrico Rožič 55,89; 44. Samuel Puric 1:18,80; 45. Ridy Skerk (vsi Devin) 1:27,10. Slalom: Baby ženske: 1. Ludovica Padulano (Sella Nevea) 29,63; 3. Petra Udovič 32,47; 12. Sara Craievich (obe Devin) 38,19. Baby moški: 1. Renato Moretti (Pordenone) 31,20; 18. Alessandro Deluisa (Devin) 41,77. Miške: 1. Lara Della Mea (Lussari) 25,47; 11. Andrea Craievich (Devin) 30,24; 24. Lorenza Jež (Brdina) 33,81. Miški: 1. Ja-copo Miu (Carina) 27,71; 8. Igor Gregori 28,36; 16. Jan Ostolidi (29,51; 22. Carlo Francesco Rossi (vsi Brdina) 30,27; 34. Rudy Skerk 31,48; 51. Samuel Puric (oba Devin) 38,37. Veleslalom: Baby ženske: 1. Ludovica Padulano (Sella Nevea) 38,66; 2. Petra Udovič 39,43; 10. Andrea Craievich (obe Devin) 43,67. Baby moški: Michele la Grassa (Pordenone) 38,10; 24. Alessandro Deluisa 47,52; 30. Jan Godnič (oba Devin) 52,49. Miške: 1. Lara Della Mea (Lussari) 34,42; 7. Andrea Craievich (Devin) 37,06; 25. Lorenza Jež (Brdina) 40,73. Miški: 1. Ja-copo Miu (Carnia) 35,53; 9. Jan Ostoli-di 36,96; 22. Igor Gregori 37,82; 24. Carlo Francesco Rossi (vsi Brdina) 37,95. 30. Rudy Skerk (Devin) 38,66, 35. Matej Kalc (Brdina) 39,19; 40. Enrico Rožič 40,33; 59. Samuel Puric 44,64; 64. Pie-tro Agostini (vsi Devin) 48,63. Od leve: Lorenza Jež, Jan Ostolidi, Carlo Francesco Rossi in Igor Gregori (vsi Brdina) al. smučanje Rožič in Žužek na stopničkah Mladinci so v soboto in nedeljo tekmovali na Piancavallu. Tekmovalci Devina so boljše rezultate dosegli na nedeljskem slalomu. v soboto pa je bil na vrsti veleslalom. Na zmagovalni oder sta stopila Mattia Rožič in Štefan Žužek (oba Devin). Mattia je bil drugi med mladinci (dosegel je 5. absolutni čas), Štefan pa med mlajšimi mladinci. Veleslalom - Mlajše mladinke: 1. Karen Kravos (Club Alpe) 2.11,74; 6. Vanessa Strain (Brdina) 2:20,55. Člani: 1. Andrea Zanei (Cai XXX ott) 1:55,03; 6. Danjel Simonet-tig (Devin) 1:59,94. Mlajši mladinci: 1. Andrea Raffin (Club Alpe) 1:56,08; 5. Štefan Žužek (Devin) 2:00,80. Mladinci: Mattia Rožič in Matej škerk odstopila. Slalom - Mlajši mladinci: 1. Andrea Raffin (Club Alpe) 1:22,75; 2. Štefan Žužek (Devin) 1:26,23. Mladinci: 1. Stefano Marcon (Dauda) 1:18,79; 2. Mattia Rožič (Devin) 1:26,13; 4. Matej Škerk (Devin) 1:28,81. Mlajše mladinke: 1. Giulia Pancotto (Sacile) 1:39,08; 3. Vanessa Strain (Brdina) 1:47,11. A. Kerpan 5., K. Don 9. V kraju Forni di Sopra na progi Fienili so v nedeljo tekmovali deč-ki/ce in naraščajniki/ce. Tekma FISI je stekla v idealnih pogojih: vreme je bilo enkratno in delavci Promoturja so odlično pripravili progo, tako da imeli vsi tekmovalci odlične pogoje. Med naraščajniki je bil Albert Kerpan (Mladina) peti. Po prvem spustu je bil šesti, nato pa je nadoknadil eno mesto s četrtim najboljšim časom spusta. Zmagal je Hans Vaccari (Lussari, 1:22,44). Med deklicami pa je Brdi-nana smučarka Katrin Don osvojila 9. mesto, med mlajšimi tekmovalkami letnika 1998 pa je bila tretja (1:41,58). Daleč najboljši čas je dosegla Elisa Andreassich (SC70), ki je bila od dru-gouvrščene boljša za tri sekunde (1:30,50). V kategorij dečkov je bil Loris Strain 26., Andrea Facchini pa 29. mladinska košarka - Tolažilna skupina U13 Bor na derbiju boljši Ekipa ŠŠ Polet/Kontovel se je gostom dobro upirala - V elitni skupini Breg tesno izgubil - U14: Dom in Sokol sta zmagala brez težav, Breg pa je izgubil DEŽELNO PRVENSTVO U15 Libertas Trst - Bor ZKB 65:62 (20:12, 35:29, 54:52) BOR: Kocijančič 12, De Luisa 2, Perco, Buzzi, Semen 1, Mattiasich 5, Bole 19, Milič, Sternad 22, Bizai. 3T: Bole in Mattiasich (1). PON: Mattiasich. Borovci so tudi tokrat izgubili s tesnim izidom. Igrali so še kar dobro v obrambi, ampak preveč so grešili v napadu, kjer so zapravili ogromno ugodnih priložnosti izpod koša. Verjetno je bila borovcem usodna prva če-trina, ko so utrpeli delni izid 16:2. V nadaljevanju so naši nadoknadili zaostanek z zelo agresivno igro v obrambi in bili večji del tekme enakovredni gostiteljem, toda premalo učinkoviti v napadu, da bi lahko prišlo do preobrata. Pohvalo so si tokrat zaslužili vsi za dobro igro v obrambi, medtem ko so v napadu delovali nezbrano in neučinkovito. (Kocka) DEŽELNO PRVENSTVO U14 Azzurra - Breg 59:47 (12:12, 15:12, 21:11, 11:12) BREG: Gelleni 4, Vavassori, Gre-gori 19, Vascotto 2, Sema 3, Grill 4, Zobec 15, Coretti, Mattarese. Trener: Sila. V predzadnjem krogu so Bregovi U14 gostovali pri Azzurri. Brežani so nastopili brez nekaterih ključnih igralcev (Giacomini, Fonda, Gruden). Prvi polčas je bil zelo izenačen, zaključil se je s tremi točkami prednosti za Azzur-ro. Odločilna je bila tretja četrtina, kjer so domači igralci z agresivno igro na branilce prisilili brežane v veliko število napak in tako zasluženo slavili. Boljše sta odigrala Gregori in Zobec. Dom - NPG 80:36 (6:8, 37:14, 56:29) DOM: Zavadlav 6, Cociancig 4, Bensa 14, Antonello, Mauro 8, Peteani 21, Osso 6, Primosig 15, Pintar 6. TRI TOČKE: Mauro 2, Osso 1. Trener: Oberdan. Dom je proti zadnjeuvrščeni ekipi pričakovano zmagal. Nekaj več težav so imeli samo v prvi četrtini, ko so predvsem zaradi podcenjevanja nasprotnikov zgrešili veliko metov pod košem. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci, večjo minutažo pa so imeli igralci, ki navadno igrajo manj. Pohvalo zaslu- Na derbiju Polet/Kontovel -Bor kroma žita Peteani, ki je bi najboljši strelec, Primosig pa je poleg 15 točk zbral tudi veliko število odbitih žog. Goriziana - Sokol 46:72 (7:17, 24:36, 36:53) SOKOL: Peric 6, Regent 10, Leg-hissa, Ridolfi 15, Devetak 2, Daneluz-zo 2, Sardoč 8, Krevatin 7, Ušaj 22. Trener Peter Brumen Sokolovci so tudi v povratnem srečanju premagali Goriziano. Goriča-ni so se tokrat močno branili in pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti pro- ti objektivno boljšim Nabrežincem. Varovanci trenerja Brumna, ki so tokrat nastopili brez Kojanca in Bevilacque, so sicer nekoliko podcenjevali šibkega nasprotnika: v obrambo so se vračali prepozno in prepočasi, napade pa so zaključevali premalo koncentrirano. Trener Brumen je dal tokrat večjo mi-nutažo tudi tistim igralcem, ki običajno malo igrajo, a so vsekakor stalno prisotni na treningih. Ekipo Sokola, ki trenutno zaseda vrh lestvice, čaka v prihodnjih tednih kopica zahtevnih tekem. Če želijo naši fantje ohraniti to mesto, se bodo morali proti boljšim nasprotnikom bolj potruditi ter zaigrati bolj zbrano in odločno. PRVENSTVO U13 Elitna skupina Breg - Azzurra B 60:62 (18:18, 35:27, 51:43) BREG: Gelleni 7, Vascotto 0, Sema 11, Zobec 24, Stagni, Giacomini 18, Stefančič, Tul. Trener: Sila. V drugem krogu elitne lige so bre-žani gostili Azzurro B. Tekma je bilo od vsega začetka zelo izenačena, vendar so si brežani do polčasa priigrali prednost 8 točk. Trdoživi in agresivni igralci Az-zurre pa nikakor niso popustili in nekaj minut pred koncem celo izenačili. V napeti končnici so prevladali gostje. Ključna faktorja za poraz sta bila bolezen in daljša klop gostov. Tolažilna skupina Polet/Kontovel - Bor 53:62 (9:11, 24:31, 33:42) POLET/KONTOVEL: Grgič 4, Furlan 5, Geletti 2, Daneu T. 21, Co- loni, Ciuch S. 3, Ciuch R., Antler, Uk-mar, Dell' Anno 10, Daneu A. 8, Tul-liach; trener: Vremec. BOR: Impellizzieri 8, Kravos 1, Bole 11, De Robbio 24, Crismancich 2, Švara10, Mandič 4, Petaros 2, Pa-vič n.v.; trener: Jakomin. V soboto so v dvorani Ervatti odigrali prvi letošnji derbi v prvenstvu U13. V izenačenem in zanimivem dvoboju sta zaigrali domača ekipa Polet/Kontovel in svetoivanski Bor. Začetek tekme je bil povsem izenačen, saj nobena od dveh ekip ni prevzela pobude igre v svoje roke. V drugi četrtini je za nekaj točk pove-del Bor, ki je bil predvsem po zaslugi hitrih prodorov Švare učinkovitejši v napadu. Pri domačinih pa sta v tem delu dobro igrala predvsem razpoložena Tomaž Daneu in Dell' Anno. V nadaljevanju so gostje spet pritisnili na plin, spravili v težave domačo peterko in si priigrali zajetnejšo prednost. Domačini pa niso povsem popustili in v zadnjih minutah igre ponovno poskusili uloviti borovce. Ti pa so obdržali mirno kri in zasluženo slavili zmago s končnim rezultatom 53:62. Borovci so igrali skozi celo tekmo izredno konstantno in so bili v odločilnih trenutkih bolj zbrani, zlasti pa sta izstopala De Robbio s kar 24 točkami in organizator igre Bole. Domačini pa so priložnost za uspeh zapravili predvsem v 2. četrtini, ko so igrali nezbrano v obrambi, bili pa so bolj nihajoči v igri. V domačih vrstah sta zadovoljila predvsem običajni Tomaž Daneu in požrtvovalni Jan Dell' Anno. Tempo Razlaga raft m Šport rofVhJW >rl ILHj L? P/ rarhmo pfifoqa prffnottitrgmtni-vniiia / ŠPORT Torek, 9. marca 2010 17 kolesarstvo - Marko Kump (Adria Mobil) zmagovalec 34. mednarodne dirke za Trofejo ZSŠDI Končno Slovenec na najvišji stopnički zmagovalnega odra Športni vodja Eržen in sotekmovalec Gnezda: »To je bila zmaga ekipe!« - Radivoj Pečar že razmišlja o prihodnji»pustni izvedbi« dirke Kar 34 let je bilo potrebno počakati, da smo prvič videli slovenske barve na najvišji stopnički lonjerske dirke, trofeje ZSŠDI. Podvig je uspel 21-letnemu Marku Kumpu iz novomeške ekipe Team Adria. Slovensko in klubsko zmagoslavje je dopolnil Matej Gnezda (Team Adria), ki je zasedel drugo mesto. Nasploh lahko trdimo, da je bila nedeljska dirka slovensko obarvana. Kar devet Slovencev se je na koncu uvrstilo med prvih dvajset. Celo dirko so bili tudi zelo aktivni in protagonisti vseh pomembnejših pobegov. Dirka je bila živahna, zanimiva in izenačena. Po vsej verjetnosti so se kolesarji spomnili lanskega dolgega pobega in glavnina tokrat ni dopustila daljših begov, vsa najmočnejša društva pa so bila v ospredju. Prvi pobegi so se pričeli že v Grlja-nu. Kolesarji so z burjo v hrbtu imeli pospešen ritem in so v prvi uri dirke preko-lesarili kar 45 kilometrov. Na Goriškem so se vrstili razni pobegi, v katerih sta bila protagonista tudi lanska prva dva uvrščena Srb Hasanovic in Hrvat Danculovic. Pri Križu pa sta pobegnila dva Slovenca, Podgornik (Loborika) in Mahorič (Team Adria). Maksimalna prednost je znašala minuto in 43 sekund. Njun beg pa se je končal na vzponu za Prebeneg. Dirka se je odločila nekaj kilometrov zatem, med Boljuncem in Borštom. Takrat se je odcepila skupina šestih kolesarjev, med katerimi je bil tudi Kump. Slednji je prvi prešel skozi gorski cilj na Ključu. Zadnji kilometri so bili izredno izenačeni, kilometer pred koncem pa je Kump pospešil ritem, strl odpor ostalih atletov in z dvignjenimi rokami prevozil skozi cilj, s šestimi sekundami prednosti pred Gnezdo in devetimi sekundami prednosti pred Italijanom Canolo (Zalf Desiree Fior). »Ko sem pričel delo športnega direktorja, sem si zastavil tri cilje: zmaga na svetovnem prvenstvu in to je uspelo Braj-koviču. Zmaga na lonjerski dirki in to sem doživel danes. Tretjo pa ... prihranim zase a upam, da jo bom letos uresničil. Mi- Pred ciljem sta se veselila oba člana novomeškega moštva Adria Mobil kroma slim, da smo danes zasluženo zmagali. Uspelo nam je pokriti vse pobege, nekoliko smo tvegali z Mahorčičem, a na koncu ostali z našima dvema najboljšima adu-toma. Kump je prvi šprintiral, tudi ker ni vedel, kako bo reagiral Italijan Canola. Gnezda je potrdil, da je bila odločitev pravilna,« je dejal športni vodja zmagovitega moštva Team Adria Miran Eržen »To je ekipna zmaga. Dirko smo ves čas nadzorovali. Na koncu smo stavili na Kumpa, ki je imel dovolj moči, da je vseh ukanil,« je pristavil drugo uvrščeni Matej Gnezda. Kljub temu, da so se širile govorice, da bo duša lonjerkse dirke Radivoj Pečar, po prvi slovenski zmagi zapustil krmilo dirke, nam je Pečar po dirki povedal, da tega ne namerava storiti in že razmišlja o prihodnjem letu: »Prva nedelja v marcu (1.) sovpada prihodnje leto s pustno ne- vrstni red Le štirje Italijani med prvih deset 1. Marko Kump (Slo, Adria mobil) 3.42:47; 2. Matej Gnezda (Slo, Adria Mobil) +0:6; 3. Marco Canola (Ita, Zalf desiree Dior) 0:9; 4. Edoardo Zardina (Ita, Manto-vani) 0:12; 5. Blaž Furdi (Slo, Sava Kranj) 0:16; 6. Radoslav Rogi-na (Hrv, Loborika) 0:19; 7. Patrick Facchini (Ita, Trevigiani) 0:25; 8. Robert Vrečer (Slo, Perutnina Ptuj) 0:33; 9. Hrvoje Miholjevic (Hrv, Loborika); 10. Cristiani Monguzzi (Ita, Aurora) 1:12. Startalo je 175 kolesarjev, uvrstilo se jih je 68, 59 jih je prekoračilo maksimalno dovoljeni čas, 48 jih je odstopilo. deljo. Teden kasneje pa je osmi marec. To bo prav gotovo problem, a mladi domačini so mi zagotovili, da bodo tudi prihodnje leto priskočili na pomoč. Morda bodo le imeli za nedeljsko dirko posebna oblačila. Glede današnje dirke pa sem zelo vesel iz več razlogov. Po lanskem presenetljivem, a malce dolgočasnem razpletu, je bila letos dirka zelo borbena in mislim, da je k temu botrovala tudi sprememba proge. Seveda se veselim slovenske zmage, ki so jo Slovenci zasledovali, odkar se je pred 34 leti dirka pričela. Zahvalil bi se rad vseh silam varnostnega reda iz Trsta do Tržiča, Gradišča in Gorice, ki so nam letos priskočili na pomoč. Odlično delo pa so seveda opravili tudi vsi naši prostovoljci.« Edvin Bevk več fotografij na WWW.primorski.eu naš pogovor - Zmagovalec Marko Kump »Pihalo je skoraj vedno v pravo smer« »Nisem se počutil favorita, a bil sem v izjemni formi« Plavolasi, še ne dvaindvajset letni Marko Kump, je pred dirko sodil med glavne favorite. Pred nekaj dnevi je bil namreč deveti na dirki po Furlaniji. Lani pa je bil na lonjerski dirki četrti, na svetovnem prvenstvu v Medrisiju, v kategoriji do 23 let, pa je zasedel šesto mesto. Kump se je rodil v Novem mestu 9. septembra 1988. V kategoriji Under 23, vedno v dresu ekipe Team Adria, pa je skupno z nedeljsko zmago šestkrat stopil na najvišjo stopničko. Favoriti vendarle ne zmagajo vedno. Tebi pa je uspelo. Kako? »Nisem se prišteval med favorite. Drugi so mi dajali ta naziv. Štartal sem kot na vseh dirkah doslej. Počutil pa sem se dobro in zavedal sem se, da je naša ekipa morda najmočnejša.« Opiši zadnje kilometre? »Ko sem se znašel v vodstvu v zadnjem kilometru sem si po tihem rekel, da takih priložnosti ni veliko, zato moram dati vse od sebe in poskusiti doseči zmago. Potisnil sem odločno na pedale in ker sem imel še kar sveže noge in nihče ni reagiral, sem nadaljeval in uspelo mi je.« Kaj ti pomeni biti prvi Slovenec na najvišjih stopničkah v Lonjerju? »Priznati moram, da se tega še ne zavedam prav dobro. Odkar kolesarim sem v Sloveniji vedno slišal govoriti o tej dirki. Zato sem ponosen, da sem jo osvojil kot prvi Slovenec.« Ali ti je burja med dirko kaj nagajala? »Burja ni bila tako silovita in večinoma je pihala v pravo smer. Na začetku je bilo sicer mrzlo, a po 10 kilometrih smo se že segreli in ni bilo težav.« Koliko krat si že sodeloval na Io-njerski dirki? »Mislim, da sem bil tu štirikrat. Vedno sem bil v dobri formi in lani sem dosegel četrto mesto. Mislim, pa da sem bil letos v top formi.« Ali je to tvoja prva zmaga v Ita- Iiji? »Med Under 23 je to prva zmaga. Vendar sem kot mladinec dosegel več zmag na italijanskih tleh.« Kateri pa je tvoj Ietošnji ciIj? Marko Kump z velikim pokalom za zmagovalca kroma »Rekel bi, da je dolgoročni, saj ciljam na svetovno prvenstvo v Avstraliji, ki bo na začetku oktobra. Videl sem progo in mislim, da mi je pisana na kožo. Izkoristiti moram to priložnost, saj je to zame zadnje leto v kategoriji under 23.« AIi se v koIesarstvu po kom zgIe-duješ? »Zgled mi je vsak kolesar, ki zmaga, saj vem koliko truda je vložil v zmago.« Kako si se pribIižaI koIesarstvu? »Zrasel sem v Novem Mestu, slovenski prestolnici kolesarstva. Dirka po Sloveniji je vedno šla po mestnih ulicah in vedno sem jo z veseljem spremljal in upal, da bom prej ali slej tudi jaz sodeloval na njej.« (E.B.) 18 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / tekma kroga - Še o derbiju med Olympio in Sočo Največja razlika v neizsiljenih napakah Olympia jih je zagrešila 11 več kot gostje - Soča si je z blokom priigrala več protinapadov zadnji krog Med Slogo in Olympio za preživetje V moški C-ligi je bil krog pozitiven za valovce, ki so gladko premagali okrnjeni Basiliano. Za Makučeve varovance pa je bil še posebno ugoden rezultat tekme med Fincantierijem in S. Giovannijem, na kateri so Tržičani nepričakovano osvojili vse tri točke. Val Im-sa tako v boju za play-off zaostaja le še pet točk (a ima tekmo več), kijih bo moral nadoknaditi v preostalih sedmih srečanjih. V isti ligi so slogaši proti Buii po pričakovanju ostali praznih rok, zdaj pa se zanje začenja serija tekem za obstanek. Glede na slabe rezultate državnih ligašev iz naše dežele je možno, da se bo število izpadov iz C-lige povečalo. Zato morajo slogaši za sabo pustiti vsaj tri ekipe. Kot kaže, se bo torej razvnel boj med njimi in enajstouvrščeno Olympio, ki za Peterlinovimi varovanci zaostaja dve točki. Če se v državni B2-ligi ne bosta rešila ne Vbu ne Televita Trieste Volley 2010, pomeni 11. mesto izpad. V najvišji ženski deželni ligi je Sloga List z zmago proti Volleybasu preprečila, da bi jo na lestvici prehitel Ro-jalkennedy. Tako kot pri moških tudi tu obstaja nevarnost, da bi se število iz-padovpovečalo za eno enoto. Vtem primeru bo potrebno za obstanek osvojiti vsaj 10. mesto. Ta uvrstitev je vsekakor v dometu Sloginih odbojkaric, ki pa ne smejo več zatajiti na nobenem od neposrednih obračunov za obstanek. Enako velja tudi za Bor/Breg Kmečka banka, katerega možnosti so sicer precej manjše, saj je njegov zaostanek kljub osvojeni točki na gostovanju proti dru-gouvrščenemu Milleniumu zelo visok. Veliko bo odvisno že od sobotnega mestnega derbija proti ekipi S. Andrea. V ženski D-ligi so Kontovelke z zmago proti Gemoni ohranile četrto mesto, edini, ki jim v bistvu lahko še prepreči uvrstitev v končnico, pa je videm-ski Rizzi, proti kateremu se bodo pomerile pred veliko nočjo. Vedno manj možnosti, da bi se izognil izpadu, pa ima goriški Govolley, ki pa se lahko delno tolaži s tem, da v njegovih vrstah koristne izkušnje nabirajo odbojkarice kategorije U16. Po zaključku sobotnega derbija moške C-lige med Olympio in Sočo se trener domačinov Zoran Je-rončič sploh ni mogel spoprijazni-ti z bledim nastopom svojih varovancev. Tako na zadnjih srečanjih, predvsem pa na medtedenskih treningih, se se po njegovem mnenju fantje obnašali v povsem drugačni luči. Dejstvo, da so nastopili okrnjeni, le delno opravičuje poraz z gladkim 3:0. Še najbolj se mu je zdelo zaskrbljujoče dejstvo, da v takšnih okoliščinah ne najdeš soigralca, ki bi z nadgradnjo običajnega doprinosa lahko kril nastalo vrzel. Če damo pod drobnogled sobotno doseganje točk, takoj opazimo, da so o končnem zmagovalcu odločale predvsem napake. Le teh so domači igralci zagrešili 11 več kot gostje (33:22), kar nekje odgovarja tudi razliki v v končnem seštevku doseženih točk. V ostalih igralskih elementih sta si bili ekipi dokaj enakovredni. V napadu so gostje dosegli 35 točk, domačini pa 32, obe ekipi sta neposredno z blokom dosegli le 2 točki , medtem ko so z uvodnim udarcem igralci Soče dosegli le točko več (5:4). Četudi so gostje s pomočjo bloka osvojili sami dve točki, je bil pa ta element vsekakor pomemben, kajti pogostokrat so z njim omilili nasprotnikov napad in tako koristili možnost protinapada. Posebno jim je to uspelo v drugem nizu, ko so popolnoma onesposobili najboljšega napadalca Olympie Igorja Valentinčiča, ki v tem nizu ni priigral svoji ekipi niti točke. Izbira trenerja Battistija, da nad njim ojači blok, se je ob koncu obrestovala tudi ob dejstvu, da niso znali ostali domači napadalci izkoristiti ugodnejših napadalnih okoliščin. Na drugi strani pa tudi blokerji Olympije niso vedno sledili navodilom trenerja glede privilegiranega pokrivanja nasprotnikovega napadalca. Kot običajno so le-ti sicer pomembni delci celotne slike, ki pa ne morejo prikriti dejanskega razloga poraza, ki ga predstavljajo neizsi-ljene napake. Kot je povsem pravilno med samim srečanjem komentiral odbornik Olympie Andrej Vo-grič: »Če v posameznem nizu zagrešiš več kot 10 napak, potem je maloverjetno, da osvojiš niz«. (J.P.) Blok Sočanov je bil na derbiju z Olympio še posebej učinkovit bumbaca NAŠE ŠTEVILKE SEDMERKA TEDNA Top scorerji tedna Moški: Kuštrin (Np) in Boschini (Np) 22, Orel (V) 18, Cettolo (Sl) 16, Ombrato (V) in Braione (Np) 15, Testen (So)14, Valen-tinčič (O) 12, Rožac (Sl) 10. Ženske: Fazarinc (Sl) 18, Buka-vec (K) 15, Vodopivec (B-B) 13, Babudri (Sl) in Pučnik (B-B) 12, Cvelbar (Sl) 11, Flego (B-B) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 343, Valentinčič (O) 280, Cetto-lo (Sl) 247, Testen (So) 207, D. Faganel (V) in I. Černic (So) 190, Terčič (O) 182, Kante (Sl) 141, Komjanc (O) 137, Taučer (Sl) 136. Moška D-liga: Kuštrin 187, Braione 138, Boschini 130, Jure-tič 64, Bernetič 45. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 214, Baburdi (Sl) 213, Vodopivec (B-B) 1204, Flego (B-B) 1673, Spanio (Sl) 134,Della Mea (B-B) 133, Spetič (B-B) 127, Grgič (B-B) 123, La Bianca (Sl) 119. Ženska D-liga: Bukavec (K) 307, Verša (K) 200, Mania (G) 188, Lisjak (K) 120, Cella (G) 112, Bressan (G) 107, Balzano (K) 95, Micussi (K) 88, Starc (K) 83. Po približno enem mesecu odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov je v vrstah Soče na derbiju zelo dobro igral Gregor Testen in bil s 14 točkami top scorer srečanja. Med moškimi bi omenili še valovca Aljošo Orla, ki je napadal s 60% uspešnostjo, in Sloginega libera Nicholasa Privileggija. Z izjemo Govolleya so naše ženske ekipe ta teden vse prišle do novih točk. Pri Slogi List sta bili zelo uspešni Chia-ra Fazarinc (18) in Staška Cvelbar (11). Med Kontovel-kami je bila v polju zelo zanesljiva Neža Kapun, na tekmi v Gradišču pa je Ingrid Sancin s svojim servisom priigrala Boru/Bregu odločilno prednost v četrtem setu. 1. ženska divizija - Na Tržaškem Zelo ugoden teden za Breg Alta Informatica Breg Alta Informatica - Libertas 3:1 (17:25, 26:24, 25:22, 26:24) BREG ALTA INFORMATICA: Co-larich, De Rota, Laurica, Mauro, I.Petti-rosso, Sancin, Stepančič, Sternad, Zeriali, U. Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti. Prejšnji teden je bil za Brežanke izredno pozitiven. Po zmagi na zaostalem srečanju proti Coselliju so namreč premagale še Libertas in tako skupno v nekaj dneh osvojile pet pomembnih točk v boju za obstanek. V soboto je naša ekipa sicer začela premalo odločno in prvi set prepustila nasprotnicam, v nadaljevanju pa je zaigrala sproščeno in složno ter zasluženo slavila, čeprav so jim bile nasprotnice enakovredne. Talottijeve varovanke so tokrat bolj natančno sprejemale, kar je omogočilo lažjo gradnjo igre, odličen pa je bil predvsem servis. Na splošno je Breg tudi zelo malo grešil. Po tej poti mora zdaj tudi nadaljevati, saj obstanka vsekakor še vedno nima v žepu. Ostali izidi: Oma - Cus 1:3, Altura - Volley3000 3:1, Coselli - Volley Oma 3:0, Virtus - S. Andrea bo danes, Sloga Dvi- gala Barich - Killjoy bo 16. aprila. Vrstni red: Cus 45, Virtus 40, Oma 39, Coselli 32, Sloga Dvigala Barich 23, S. Andrea 20, Volley 3000 19, Killjoy 17, Breg Alta Informatica 15, Libertas in Altura 10, Volley Oma 6 (Volley 3000 in Sloga Dvigala Barich z dvema, Killjoy, Virtus, S. Andrea in Libertas z eno tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Bor Zadružna kraška banka - Triestina Volley 3:0 (25:13, 25:17, 25:20) BOR: Cossutta 6, Richiardi 10, Virgilio 4, Piccinino 9, Martincich 4, Carciotti 11, Viviani 3, Pugliese 1, Boscolo, Verone-si (L). Trener: Marko Coloni Borove odbojkarice so v povratnem delu brez težav premagale mladinke Trie-stine Volley, ki so jim na prvi tekmi od-ščipnile točko. Tekma sama sicer ni bila na visoki tehnični ravni, saj je bilo napak precej, obe ekipi pa sta precej točk dosegli tudi s servisom. Domače igralke so bile pri izvajanju začetnega udarca še posebno uspešne v prvem nizu, v nadaljevanju pa so nasprotnice nekoliko popravile sprejem. Kljub temu pa naše ekipe niti v ostalih dveh setih nikoli niso ogrozile. Vodile so le na začetku drugega niza, plave pa so jih kmalu prehitele in si na sredini seta priigrale visoko prednost, ki so jo potem mirno upravljale. Zadnji niz je bil najdaljši, Trie-stina Volley pa je bila na splošno premalo natančna v polju in premalo učinkovita na mreži, da bi lahko presenetila borovke. Naša ekipa bo že v petek gostovala pri Pog-giju 2000, zmaga pa bi že pomenila matematično napredovanje v 1. divizijo. Ostali izidi: Roiano Gretta Barcola - Poggi 2000 3:2, Hammer - Virtus 3:0, tekmo Prevenire - Poggi Oma so preložili, Coselli - Kontovel/Sokol bo v četrtek, ob 18. uri, na šoli Campi Elisi v Ul. Carli. Vrstni red: Hammer 41, Bor Zadružna kraška banka 38, Kontovel/So-kol 25, Roiano Gretta Barcola 22, Virtus 20, Triestina Volley 14, Poggi 2000 10, Coselli in Poggi Oma 9, Prevenire 7 (Triestina Volley in Poggi Oma z dvema, Coselli, Kontovel/Sokol, Prevenire in Virtus z eno tekmo manj). Moška C-liga izidi 17. KROGA Fincantieri - Natisonia 3:1, FerroAllumino - Prata 0:3, Val Imsa - Basiliano 3:0, Olympia FerStyle - Soča ZBDS 0:3, Porcia - Il Pozzo 0:3, Sloga - Buia 0:3 Il Pozzo 17 16 1 49:17 45 Prata 17 14 3 47:15 44 Buia 17 13 4 45:18 41 PAV Natisonia 16 12 34 42:20 36 Val Imsa 17 11 6 39:29 31 Fincantieri 16 9 7 33:24 27 Basiliano 17 7 10 31:36 22 Soča ZBDS 16 6 1G 2S:35 2G Ferro Alluminio 16 5 11 22:37 15 Sloga 17 5 12 22:42 14 Olympia Fer-Style17 4 13 1S:43 12 Porcia 17 3 14 15:46 9 CUS TS 16 3 12 15:44 8 PRIHODNJI KROG: Prata - Natisonia, CUS Trieste - Ferro Alluminio, Soča ZBDS - Val Imsa (1 3.3. ob 20.00) , Basiliano Porcia, Sloga - Fincantieri (13.3. ob 20.30), I Pozzo - Olympia Fer Style (14.3. ob 18.00) Moška D-liga izidi 17. KROGA Pippoli - Credifriuli 3:1, San Serg io - Naš prapor 1:3 , Broker - Volley club 0:3, Lignano - Reana 3:0, Vivil - Travesio 3:0. Lignano 16 15 1 46:8 45 Volley Club 15 10 5 38:18 33 Vivil 15 11 4 36:16 33 Altura 14 10 4 33:19 29 Pippoli UD 14 9 5 31:25 25 Naš prapor 16 S S 27:29 24 Travesio 16 7 9 28:32 22 Rea na 16 8 8 29:34 21 Cordenons 15 6 9 25:35 18 San Sergio 15 4 11 18:41 10 Cervignano TS 15 1 14 16:43 7 Broker TS 15 2 13 11:39 6 PRIHODNJI KROG Cordenons - Altura, Volley club - San Sergio, Naš prapor - Lignano (13.3. ob 20.30), Vivil - Pippoli, Reana - Broker naš prapor Po osmi zmagi na 6. mestu San Sergio - Naš prapor 1:3 (24:26, 26:24, 23:25, 19:25) NAŠ PRAPOR: Kuštrin 22, Braione 15, Boschini 22, Brotto 8, Juretič 5, Romano 1, Frando-lič (L), Bajt 1, Feri, Fajt. Trener: Sandro Leghissa Odbojkarji Našega prapora se z nedeljskega gostovanja v Trstu vračajo z novimi tremi točkami, do katerih pa so prišli precej težje, kot so pričakovali. Bri-ci so tokrat igrali brez centra Fo-garija, kar jim je povzročalo precej težav, saj za to vlogo nimajo pravih menjav. Namesto njega je na začetku igral Romano, v prvi liniji pa se je nato večkrat izmenjaval s tolkačem Kuštrinom. Od tretjega seta dalje pa je namesto Romana igral podajalec Luca Brotto. Naš prapor je vsekakor srečanje začel dobro, proti koncu seta pa popustil, a mu je vseeno uspelo osvojiti prvi niz. Drugi pa se je našim igralcem izmuznil zaradi prevelike živčnosti. Izenačen je bil tudi tretji set, varovanci trenerja Leghisse pa so bili nekoliko bolj učinkoviti v bloku in so na koncu zasluženo slavili, v četrtem pa so končno uredili svoje vrste in bili prepričljivo boljši od domačinov. Ključ za zmago v tem nizu je bil predvsem dober servis, s katerim so San Sergio prisilili, da je igral predvidljivo, medtem ko so nasprotniki v prvih treh setih precej napadali tudi preko centra, kjer je imel Naš prapor zaradi neobičajne postave največ težav. Z osmo zmago so se Brici povzpeli na šesto mesto na lestvici, za petouvrščenim Pippo-lijem, ki ima sicer dve tekmi manj, pa zaostajajo le točko, tako da se lahko pravzaprav zdaj povsem realno potegujejo za mesto v play-offu. »Za to pa bo potrebno zmagati na vseh preostalih tekmah, če izvzamemo srečanje z Lignanom, ki je v tej ligi razred zase. Ostali nasprotniki pa so premagljivi,« je povedal Val-ter Mikluz. Zenska C-liga IZIDI 18. KROGA Volley bas - Sloga 0:3, Rojalkennedy - Blu Volley 3:1, Sangiorgina - Chions 3:0, S. Andrea - Martignacco 0:3, Millenium - Bor Breg Kmečka banka 3:2, Pordenone - System volley 1:3, Talmassons - Tarcento 3:1. Martignacco 18 16 2 50:17 47 Millenium 18 17 1 51:19 46 Talmassons 18 14 4 47:18 42 Sangiorgina 18 13 5 44:21 39 Chions 18 11 7 39:24 33 Pordenone 18 10 8 38:30 32 System Volley 18 7 11 31:35 23 Volleybas 18 6 12 27:39 22 Tarcento 18 8 10 31:39 21 Sloga List 1S 6 11 29:43 19 S.Andrea 18 7 11 23:43 17 RoyalKennedy 18 5 13 23:44 17 Bor Breg KB 1S 3 15 2G:47 1G Blue PN 18 3 15 14:47 10 PRIHODNJI KROG Blu Volley - Sloga List (13.3. ob 20.30), Chions - RojalKennedy, Bor Breg Kmečka banka - S. Andrea, Martignacco -Pordenone, Talmassons - Volleybas, Systerm Volley - Millenium, Tarcento - Sangiorgina Ženska D-liga IZIDI 17. KROGA Buia - Vivil 3:0, II Pozzo - Cordenons 1:3, Volley Carnia - Govolley Kmečka banka 3:0, Kontovel - Volley Gemona 3:0, Mossa - Altura 3:0, Rizzi - Azzano X 3:0, Trivignano - Fincantieri 3:0. Vivil 18 16 2 50:7 49 Trivignano 18 16 2 52:15 47 Cordenons 18 13 5 45:22 41 Kontovel 1S 14 4 43:23 3S Buia 18 13 5 43:20 38 Rizzi 18 12 6 37:22 35 Volley Carnia 18 10 8 33:31 28 Volley Gemona 18 9 9 31:34 26 Altura 18 6 12 28:41 20 Azzano 18 5 13 25:44 17 Mossa 18 5 13 21:42 15 Govolley KB 1S 4 14 16:46 11 Il Pozzo 18 2 16 20:49 11 Fincantieri 18 1 17 5:53 2 PRIHODNJI KROG: Cordenons - Vivil, Govolley Kmečka banka - Il Pozzo (13.3 ob 20.30), Atlura - Kontovel (14.3. ob 18.00), Volley Gemona -Rizzi, Trivignano - Buia, Azzano X - Mossa, Fincantieri - Volley Carnia / ODBOJKA Torek, 9. marca 2010 19 pokrajinska prvenstva - 3. ženska divizija na Tržaškem Sokol po desetletju v članski ligi Zadnjič v C-ligi v sezoni 1996/97 - Mlada ekipa se je izkazala - Nepričakovan poraz mladincev Olympie - Under 16 ženske: Bor Kinemax ugnal neposrednega zasledovalca 3. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sokol/Kontovel - Sant'Andrea B 2:3 (17:25,19:25, 25:18, 25:12, 5:15) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni 5, Brankovič 4, Budin 2, Gridelli 13, Škerk 12, Škerl 5, Mazzucca (L), Collovati 9, Schart 1, Devetak, Micheli, Žerjal. Trener: Lajris Žerjal V soboto zvecer je Sokol po več kot desetletju spet nastopil na članski ravni. Zadnjič je Sokol igral na članski ravni v sezoni 1996/97 v C-ligi, ko je ekipa pod vodstvom prof. Silve Meulja domače tekme igrala v telovadnici doma Ervatti, saj je bila tedaj nabrežinska telovadnica že zaprta in ekipa je v mešanem sestavu igralk Sokola ter Sloge po neuspešnem prvenstvu žal izpadla in nato propadla. Tekmi proti igralkam SantAndrea si je v nabrežinski telovadnici ogledalo lepo število navijačev domače ekipe, ki so lahko prisostvovali zanimivi in izenačeni tekmi. Naše igralke, ki v glavnem sodijo še v kategorijo U16, so postregle z zelo dobrim nastopom. Tekmo proti izkušenejšim nasprotnicam so začele brez strahu in stalno vodile do rezultata 12:11. S. Andrea je nato reagiral in si priigral večjo prednost. Drugi set je bil v bistvu fotokopija prvega, domačinke pa so začele boljše igrati na mreži, kjer so se razigrale Collovatijeva, Gri-dellijeva in Škerkova. V tretjem setu so nasprotnice popustile, Nabrežinke pa so to izkoristile in z Gridellijevo, ki je ve tem setu dosegla kar 6 točk, na čelu, brez težav slavile. Še lažje je šlo v četrtem nizu, v katerem smo bili priča monologu gostiteljic. H gladki zmagi je prispevala tudi Collovati-jeva s 4 asi. V tie-breaku pa so našim od-bojkaricam pošle moči. Kljub porazu gre za borben nastop pohvaliti prav vse igralke, ki so dokazale, da lahko uspešno nastopajo tudi v tem prvenstvu. (pera) Ostali izid: S. Andrea A - Azzurra 3:1, Olympia - Lucchini bo 15. marca. Vrstni red: S. Andrea A 3, S. Andrea B 2, Sokol/Kontovel 1, Azzurra, Olympia in Lucchini 0 (Olympia in Lucchini s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Volleybas 3:0 (25:9, 25:13, 25:13) SLOGA TABOR: Antoni 1, Cettolo 3, Devetak 6, Dussich 18, Pečar 13, Škerlavaj 5, Žerjal 6. Trener: Ivan Peterlin V četrtek je naša mladinska združena ekipa gostila zadnjega na lestvici, skromni Volleybass iz Pordenona. Sloga Tabor je nastopila okrnjena, vendar se pri učinku tokrat odsotnosti niso poznale. Gostje našim odbojkarjem resnično niso bili dorasli in tekma se je zaključila po samih 45 minutah. Sloga Tabor je bila boljša tako na mreži kot v polju, naši igralci pa kljub temuniso zašli v podcenjevanje in ohranili zbranost skozi vso tekmo. Aurora Volley - Olympia Terpin 3:0 (25:21, 27:25, 25:23) OLYMPIA TERPIN: Capparelli 9, Ca-prara 11, Pavlovič 10, Brotto 8, Gomiscech 0, Culot 0, Vizin 6, Gatta (L). Trener: Zoran Jerončič Mladinci Olympie so nepričakovano prepustili vse tri točke Aurori Volley iz Vidma, tako da imajo zdaj res samo še minimalne možnosti za osvojitev naslova deželnih prvakov. Goričani so sicer nastopili brez poškodovanega kapetana in nosilca igre Matije Komjanca, ki ga je dobro zamenjal Lorenzo Vizin. Če bi naši igralci pokazali večjo samozavest in borbenost, bi lahko svoje nasprotnike premagali kljub okrnjeni postavi. V prvem setu je Olympia tudi vodila, pri rezultatu 21:18 pa se ji je zataknilo in ni več osvojila niti točke. Ostala dva niza sta bila prav tako izenačena, domačini pa so bili bolj odločni. Ostala izida: Buia - Broker 0:3, San Vito - Cordenons 0:3, Fincantieri ni igral. Vrstni red: Cordenons 30, Broker 29, Olympia Terpin 25, Aurora in Volley Fin-cantieri 17, Sloga Tabor 15, Buia 8, San Vito 3, Volleybas 0 (Aurora Volley, Fincantie-ri in Volleybas s tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Na Tržaškem Za uvrstitev v polfinale Bor - Virtus 0:3 (17:25, 16:25, 24:26) BOR: Pučnik, Kneipp, Cella, Miloše-vie, Zonch, Žerjal, Visintini, Rabak, Hausc- hild (L). Trener: Betty Nacinovi Borove od-bojkarice so morale tudi na povratni tekmi priznati premoč Virtusa, ki ima prvo mesto v skupini že v žepu, a lahko vseeno še upajo na uvrstitev v polfinale prvenstva mladink. Virtus je namreč prepričljivo odpravil tudi Libertas, ki ga lahko naše igralke na lestvici še prehitijo. V sredo so borovke igrale dokaj borbeno, kar še posebno velja za zadnji niz, v katerem so nasprotnicam do konca grenile pot do zmage. Izgubljale so že 22:17, z Žerjalovo na servisu pa so nadoknadile ves zaostanek. Do zadnjega izenačenja je prišlo pri 24. točki, več pa naša ekipa ni zmogla, čeprav je v zadnji akciji pre-stregla več napadov nasprotnic, a ji ni uspelo zgraditi učinkovitega protinapada. Ostali izid: Virtus - Libertas 3:1. Vrstni red: Virtus 9, Libertas 2, Bor Kinemax 1 (Libertas s tekmo manj). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Gemona - Sloga Tabor 3:0 (25:19, 27:25, 25:17) SLOGA TABOR: Antoni 3, Cettolo 2, Guštin 0, Kovic 12, Pečar 11, Tau-čer 5, Trento 4. Trener: Ivan Peterlin V nedeljo zjutraj je Sloga Tabor gostovala pri vodilni Gemoni, ki se naglih korakov bliža osvojitvi deželnega naslova in je doslej izgubila le štiri sete. Da je nasprotnik premočan za našo mlajšo združeno ekipo, je bilo jasno že pred samo tekmo, vendar so se mu naši odbojkarji zelo solidno upirali. V primerjavi s tekmo iz prvega dela prvenstva, na kateri jih je Gemona dobesedno nadigrala, smo tokrat prisostvovali lepemu srečanju, v katerem je Sloga Tabor bila uspešna v napadu in še UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Bor A Kinemax - Virtus 3:1 (25:16, 19:25, 25:15, 25:15) BOR A KINEMAX: Antonie 13, Cel-la 9, Kneipp 4, Petejan 16, Milosevic 2, Pučnik 14, Rabak, Visintini 2, Žerjal 0, Zonch 1, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Od-bojkarice Bora in Govolleya so morale v povratnem delu drugouvrščenemu Virtusu prepustiti set, na koncu pa so vseeno osvojile vse tri točke in tako še utrdile svoje prvo mesto na lestvici. Kljub slabšemu začetku so plave prepričljivo osvojile uvodni niz, v drugem pa bile premalo natančne v vseh elementih. Zgrešile so tudi preveč servisov in sprejemov, tako da so nasprotnice zasluženo izenačile stanje v setih. V nadaljevanju je Virtus še vedno igral zelo borbeno, naše igralke pa so vendarle potrdile, da so boljše, čeprav so še vedno igrale rahlo pod svojimi sposobnostimi. Napeta je bila še prva polovica zadnjega niza, domačinke pa so z dobrimi servisi vendarle strle odpor svojih nasprotnic. Ostala izida: Volley Oma - Volley 3000 3:0, tekmo Coselli - Altura A so preložili, Bor B ni igral. Vrstni red: Bor A Ki-nemax 26, Virtus 23, Altura A 18, Volley Oma 15, Coselli 11, Volley 3000 3, Bor B 0 (Volley Oma in Virtus s tekmo več, Altura A s tekmo manj). Skupina poražencev Oma B - Sokol/Kontovel 1:3 (25:20, 7:25, 16:25, 7:25) SOKOL/KONTOVEL: Brankovič, Budin, Micheli, Gridelli, Klobas, Škerk, Škerl, Žerjal, Vidoni, Devetak (L). Trener: Lajris Žerjal V nedeljo zjutraj so bile igral- Vrstni red: Fincantieri 41, Millenium Farra 40, Mossa 27, Ronchi 22, Staranzano 16, Cormons 12, Soča Rast 11, Millenium Lucinico 10, Torriana 1 (Fincantieri, Cormons in Millenium Farra s tekmo več). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Fer Style - Pasian di Prato 3:0 (25:20, 25:10, 25:15) OLYMPIA FER STYLE: Cobello, Terpin, A. in Š. Čavdek, Corsi, Princi, Lupoli, K. in S. Komjanc, Manfreda, Winkler. Trener: Ivan Markič Goričani so zaigrali homogeno in na visoki tehnični ravni. Nasprotniki, ki sploh niso bili kos naši ekipi, pa so točke dosegali v bistvu samo na napakah Olympie. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci, izkazali pa so se tudi najmlajši. Sloga - Cordenons 0:3 (14:25, 19:25, 13:25) SLOGA: Babuder, De Luisa, Jazbec, Leo, Lupinc, Markežič. Trener: Ivan Peterlin V soboto je bilo na tekmi na Opčinah slo-gašev le šest (ekipi se je nagrmadilo drugih obveznosti prav na ta dan), vendar je bila kljub odsotnosti nekaterih ključnih igralcev to prav gotovo Slogina najboljša tekma doslej: veliko je bilo gradnje igre, dobrih posegov v obrambi in lepih napadov, zlasti razveseljiva pa je bila res srčna igra naših mladih odbojkarjev. Cordenons je bolje igral kot ekipa, pozna se, da stalno in redno trenirajo že več časa, medtem ko je veliko sloga-šev še pravih začetnikov. Tokrat sta bila v ospredju Giulio Leo, ki je z odbojko začel letos v šolskem športnem krožku, in Pietro Markežič, ki je odigral svojo prvo tekmo sploh, in to odlično! Tudi on se je odbojki približal šele letos v šoli in prav gotovo bi se z dobrim delom lahko razvil v pomembne- Ekipa under 16 Bora in Govolleyja je en od tistih, ki lahko letos poseže po visoki končni uvrstitvi kroma posebno v bloku ter učinkovita pri servi-ranju. Občasno sta sicer zapešala sprejem in obramba, splošno gledano pa je naša ekipa opravila dober nastop in res škoda, da se ji je čisto v končnici izmuznil drugi set! (Inka) Prata - Olympia Hlede A.I. 1:3 (26:24, 24:26, 16:25, 21:25) OLYMPIA HLEDE A.I.: Hlede 11, Winkler 3, Persolja 13, Brusa 10, Vogrič 23, Škerk 14 Trener: Andrej Berdon V Prati je Olympia kljub okrnjeni postavi zaigrala zbrano. Trener Berdon se je zaradi odsotnosti odločil za sistem igre z dvema podajalcema, kar je na začetku naši ekipi povzročilo nekaj težav, v končnici sicer zelo izenačenega uvodnega niza pa je Goričane oškodoval tudi sodnik, ki je med drugim trenerja Olympie kaznoval z rumenim kartonom, na začetku drugega seta pa ga je celo izključil. Fantje so tedaj reagirali in zaigrali maksimalno, tako da so na koncu povsem zasluženo os-voljili vse tri točke. Pohvalo zaslužijo prav vsi, najuspešnejši pa je bil Peter Vogrič, ki je dosegel kar 23 točk. Ostali izidi: Torriana - Cervignano 0:3, Fincantieri - Triestina Volley 3:1, Cordenons - Aurora Volley 3:1, Il Pozzo/Re-manzacco - Win Volley 3:0. Vrstni red: Gemona 45, Cervignano 40, Triestina Volley 38, Il Pozzo/Remanzacco 36, Fincantieri 34, Olympia Hlede A. I. 21, Torriana 18, Prata 17, Cordenons 16, Sloga Tabor 13, Aurora Volley 4, Win Volley 3. ke združene ekipe po večerni tekmi 3. divizije spet na igrišču. To se je poznalo predvsem v prvem setu, v katerem so delovale zelo zaspano in so s slabo igro polno napak v vseh elementih, še posebno v sprejemu in na servisu, prepustile set skromnim nasprotnicam. Škoda, ker jih bo lahko po nepotrebnem izgubljeni set drago stal v boju za prvo mesto, ki še nudi možnosti za uvrstitev v play-off. V drugem setu so varovanke trenerke Žerjalove le reagirale, tako da so zlahka zmagale set, v tretjem pa so z zgrešenimi servisi podarile preveč točk igralkam Ome. V četrtem pa so spet prepričljivo slavile. Pripisati je treba, da so tokrat prav vse igrale pod svojimi zmožnostmi. (pera)Vrstni red: Triestina Volley A in Sokol/Kontovel 27, Lucchini 16, Oma B 18, Triestina Volley B 8, Altura B 6, Libertas 0 (Triestina Volley A, Altura B in Libertas z eno, Lucchini z dvema tekmama manj). Na Goriškem Soča Rast - Ronchi 1:3 (25:19, 17:25, 13:25, 9:25) SOČA RAST: Braini 1, Cabrelli 3, Cotič 3, M. Devetak 0, S. Devetak 6, Lupin 2, Malalan 7, Mosetti 1, Pertot 12, Ča-jič (L). Trener: Lucio Battisti Združena ekipa Soče in Sloge je zelo dobro začela srečanje proti vrstnicam iz Ronk in s požrtvovalno igro tudi osvojila uvodni niz. V nadaljevanju pa je popustila in iz seta v set igrala slabše, tako da so nasprotnice brez težav osvojile vse tri točke. ga igralca. Skratka, dober nastop naše ekipe, ki ji poraz prav gotovo ni pustil grenkega priokusa. (Inka) Vrstni red: Olympia Fer Style 15, Pasian di Prato 12, Coselli in Gemona 9, Cordenons 5, Cervignano 1, Sloga 0 (Pasian di Prato s tekmo več, Coselli in Cervignano s tekmo manj) UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Staranzano - Olympia Bandelli Rože Fio-ri 3:0 (25:3, 25:11, 25:17) OLYMPIA BANDELLI ROŽE FIO-RI: Terčič, Pahor, Cargnel, Diongue, Trevi-san, Terpin, Kosič. Trenerka: Meta Okroglič Odbojkarice iz Štarancana so bile za našo ekipo pretrd oreh. Domačinke so jih v prvem setu poservirale, Olympia pa jim je večji odpor nudila le v tretjem setu. Staranzano je bil vsekakor zelo dober tudi na mreži, Go-ričanke pa so njegove napade v bloku in obrambi le s težavo prestregale. Grado - Soča 3:0 (25:22, 25:13, 25:23) SOČA: Abrami, Berlot, Brisco, Čeli-kovič, Černic, Cotič, Malič, Mermolja, Sel-lini. Trener: Štefan Cotič. Tekma je bila borbena. Soča je bila v prvem in tretjem setu enakovredna ekipi iz Gradeža. Sočanke so celo večji del seta vodile, toda na koncu jim je zmanjkalo moči. Vrstni red: Delfino blu 42, Cormons in Staranzano 33, Capriva 30, Grado 23, Soča 22, Ronchi in Millenium 15, Fincantieri 6, Olympia Bandelli Rože Fiori 3, Mora- ro/Mariano 0 (Grado, Staranzano, Delfino blu in Olympia Bandelli Rože Fiori z eno, Soča z dvema tekmama več, Moraro/Maria-no s tekmo manj). Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Bor - Azzurra 0:3 (21:25, 21:25, 21:25) BOR: Pozzo, Rabak, Ghersi, Olivo, Costantini, Zonch, Pučnik, Quaia, Gian-notti, Furioso. Trener: Mitja Gombač Borove odbojkarice so tokrat razočarale in zaigrale zelo slabo. Tako so vse tri točke prepustile Azzurri, ki je z zmago še utrdila svoje drugo mesto. Seti so bili sicer izenačeni in naše igralke so tudi večkrat vodile, prednost pa so nato vsakič zapravile. Coselli blu - Sloga Dvigala Barich 3:1 (25:20, 23:25, 25:18, 25:13) SLOGA DVIGALA BARICH: Čufar, de Walderstein, Gornik, Goruppi, Grgič, Ilic, Košuta, Kralj, Petaros, Racman, Vitez. Trener: Franko Drasič V nedeljo so slogašice igrale proti prvouvrščenemu Coselliju, kateremu pa so se v prvih dveh setih odlično upirale. Ekipi sta si bili povsem enakovredni in prvi niz se je našim mladim igralkam izmuznil šele v končnici, v drugem pa so slo-gašice z rahlo prednostjo vodile praktično ves čas. V nadaljevanju je Coselli le dokazal, zakaj je tako visoko uvrščen, začel igrati z višjim ritmom, ki mu naše mlade igralke niso bile kos, predvsem pa je znal uveljaviti višinsko premoč svojih napadalk. (Inka) Ostali izid: Lucchini - Coselli Giallo 0:3, Virtus - Brunner bo v petek. Vrstni red: Coselli Blu 24, Azzurra 18, Bor in Coselli Giallo 14, Virtus 7, Brunner in Sloga 6, Lucchini 4 (Virtus in Brunner s tekmo manj). Skupina poražencev Kontovel - Triestina Volley3:0 (25:6, 25:9, 25:17) KONTOVEL: Sossi, Ban, Cassanelli, Ravbar, Poiani, Viezzoli, D. in N. Vattovaz, Guidone, Starc. Trener: Tanja Cerne Kon-tovelke so z lahkoto odpravile skromno Trie-stino Volley. Srečanje je bilo povsem enosmerno, naše odbojkarice pa so tokrat prvič zaigrale s sistemom z dvema podajalkama, zaradi česar so naredile nekoliko več napak kot ponavadi. Pozitivno vest pa predstavlja tudi povratek na igrišče Petre Sossi, ki je končno sanirala poškodbo gležnja. Breg - Oma 3:2 (25:14, 22:25, 12:25, 25:22, 15:13) BREG: Barut, Gelleni, Gruden, Kalin, Klun, Kraljič, Lo Pinto, Vinci, Zaccaria. Brežanke so nepričakovano izgubile točko proti Omi. Po dobrem prvem setu so domačinke popustile, zgrešile veliko servisov in slabo sprejemale. V polju so bile na-splošno preveč statične, na srečo pa so v četrtem in petem setu vendarle pokazale dovolj za zmago. Sokol Bar Igor - Altura 0:3 (8:25; 15:25; 19:25) SOKOL BAR IGOR: Rauber, Abrami, Kojanec, Moro, Simeoni, H. in L. Zidarič, Milič, A. Pertot, Vescovi, Ferfoglia. Trener: Norči Zavadlav Proti Alturi so sokolovke nastopile v močno okrnjenem sestavu, saj sta manjkali obe standardni podajalki, kljub gladkemu porazu pa so odigrale dobro tekmo in pokazale napredek v igri. Akcije so bile v glavnem izenačene in dolge, prav vse naše odbojkarice pa so se izkazale z borbenostjo. Škoda le, da je zgrešenih servisov in enostavnih napak še vedno preveč, da bi lahko enakovredno kljubovale nasprotnicam. Za odličen nastop zasluži tokrat pohvalo Veronika Moro. (pera) Vrstni red: Breg 17, Altura 16, Kon-tovel 14, Oma 7, Sokol Bar Igor 6, Triesti-na Volley 3, Libertas 0 (Kontovel in s tekmo manj, Breg, Altura in Triestina Volley s tekmo več). UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Soča Hrast - Fincantieri 0:3 (7:25, 17:25, 15:25) SOČA HRAST: Braini, Co-sani, Cotič, Gergolet, Mosetti, Savignano, Vi-sintin, Gerini, Abrami, Bruzzecchesse. Trener: Marko Cotič Vodilnemu na lestvici so se Cotičeve varovanke in varovanci dobro upirali v drugem in tretjem setu. Prvi set pa je gladko pripadal gostujoči ekipi iz Tržiča, ki je bila nesporno boljša. Vrstni red: Fincantieri in Cormons 36, Mossa 31, Staranzano 25, Grado 19, Millenium 12, Soča Hrast in Torriana 9, Mon-falcone 0 (Cormons in Monfalcone s tekmo več, Grado s tekmo manj). 20 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / elitna liga - V Seveglianu zmaga z 1:0 Kras Koimpex ne popušča Na vrhu lestvice nič novega Znova odločilen Kneževič - Zmagala sta tudi Torviscosa in Pro Cervignano 23. krog Do konca na razpolago še 21 točk Do konca rednega dela deželnih nogometnih prvenstev je še sedem tekem. Na razpolago je torej še 21 točk, kar ni malo. Ekipe naših društev so v nedeljo zbrale 12 točk od 27 razpoložljivih. Repenski Kras Koimpex se je znova pobral na noge in slavil zmago v Seveglianu, ki sicer zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. Zmaga je bila za Mu-solinove fante ta rekoč obvezna, saj sta zmagala tako vodilna Torviscosa kot tretjeuvrščeni Pro Cervignano. Na lestvici torej vse po starem. Prvemu mestu se je v promocijski ligi približala Vesna, ki je na domačem pravokotniku premagala Pozzuolo. Vodilni Gemonese je v Buttriu igral neodločeno. Kot kaže bodo v boj za prvo mesto vpletene tri ekipe (Gemonese, Vesna in San Daniele), čeprav ne gre izključiti možnosti, da bi se priključili še Lumignacco, Juventina in Martignacco. Prav tako zanimivo bo na dnu lestvice. Centro Sedia je bržkone že odpisan. V boj za 11. mesto in neposredni obstanek v ligi se bo do konca borilo pet ekip. Med temi so tudi Sovodenjci, ki so v nedeljo premagali neposrednega konkurenta iz Vileš. Izenačen zaključni del prvenstva pričakujemo tudi v 2. amaterski ligi, v kateri se bosta Primorje in Zarja Gaja potegovala za uvrstitev v play-off. Breg pa se bo skušal izogniti play-outu. Brežani, ki so na začetku prejšnjega tedna zamenjali trenerja, so v nedeljo visoko izgubili proti odlični Esperii. Kazen je bila morda prehuda. Novega trenerja Oliviera Ma-corja čaka težka naloga. Že konec tedna bodo »plavi« v Dolini gostili Zarjo Gajo. Kras se z zobmi drži drugega mesta. Glede na učinkovitost Torviscose, ki nikakor ne popušča, je zdaj postal glavni cilj Musolinovih fantov obdržati drugo mesto na lestvici, ki vsaj omogoča igranje končnice za napredovanje. A tudi prvi zasledovalec Pro Cervi-gnano nadaljuje z uspešnimi nastopi. Proti Seveglianu je znova odločil Kne-ževič, ki je ponovno oblekel dres heroja repenskega moštva in ravno na sredini drugega polčasa dosegel edini zadetek tekme. Sevegliano je pred domačim občinstvom nujno naskakoval zmago, saj je položaj na lestvici tega moštva zelo zaskrbljujoč, po tem porazu pa skoraj dramatičen, ker so tekmeci v boju za obstanek povečali prednost na štiri točke. Morda domači igralci niso zdržali pritiska, tako da Sevegliano ni pokazal pričakovane agresivne igre. Domači vratar je moral že v prvem polčasu nekajkrat poseči (v ospredju je bil zlasti Kneževič, ki pa je v prvem polčasu le treniral za kasnejši zadetek), medtem ko se je Sevegliano le občasno približal Contentovim vratom. A številka ena Krasa je v glavnem opravljal za vratarje običajno delo in resneje mu ni bilo nikoli treba poseči. V drugem polčasu je Sevegliano bolje začel, a premoč je trajala le nekaj minut, nato je znova Kras dokazal, da boljša uvrstitev na lestvici le ni slučajna. Kneževiču pa je priskočil na pomoč domači vratar, ki je slabo posegel in omogočil napadalcu Krasa, da je z glavo zatresel prazen gol Sevegliana. Po prejetem golu je Sevegliano zaigral na vse ali nič, a tudi vstop tretjega napadalca ni obrodil sadov, saj je bila obramba Krasa vedno na mestu in domačim je uspelo le zbrati nekaj kotov, ki pa jih niso uspeli izkoristiti. Zdaj čakata Kras dva zaporedna domača dvoboja proti Fontanafreddi in Torviscosi. Po teh dveh nastopih bo veliko bolj jasno, kako visoko lahko ciljajo Musolinovi varovanci. ©(Ne)reakcija Pri Bregu so zamenjali trenerja, ekipa je pozitivno reagirala, toda pozitivnega rezultata ni bilo. Položaj na lestvici ostaja tako še naprej kočljiv. Novi trener Oliviero Ma-cor pa je optimist. »Esperia je ena najboljših ekip v naši skupini. Mi pa smo jih spravili v težave. Škoda le, da nismo iztrgali vsaj točke,« pravi Macor. 2. amaterska liga Razočarani Točko iztrgala le Zarja Gaja - Breg in Primorje praznih rok Predsednik Zarje Gaje Robert Kalc je bil po neodločenem izidu proti San Canzianu nekoliko zaskrbljen: »Ekipe, ki se skušajo izogniti play-outu, za nami zaostajajo le za tri točke. Treba se bo čimprej oddaljiti od vročih mest.« Kalc je priznal, da je bil nedeljski neodločen izid povsem pravičen. »V prvem polčasu so igrali boljše gostje. V drugem delu pa smo mi prevzeli pobudo v svoje roke. S kančkom sreče bi lahko tudi zmagali, saj se je nevaren Sattijev strel odbil od prečke. Za nas je izenačil Goran Križ-mančič, ki je izkoristil lepo podajo s kota Marka Kariša. Križmančič je v prvem polčasu nesrečno preusmeril žogo tudi v našo mrežo,« je dodal Kalc. Po porazu s 4:1 proti Esperii so bili v Bregovem taboru (na sliki KROMA Lorenzo Degrassi) zelo razočarani. »Tako visok poraz je prehuda kazen. Igrali smo dobro in lahko bi odnesli do- mov vsaj točko,« je ocenil trener Oli-viero Macor. »Uspelo nam je povesti in lahko bi dali še drugi gol. Po hudi napaki v obrambi so gostitelji izenačili. Kljub temu smo še naprej igrali dobro in zgrešili cel kup priložnosti za gol. V igri smo bili tudi po vodstvu Esperie. Tretji gol pa nam je odrezal noge,« je dejal Macor. Poudariti je treba, da je Breg igral z okrnjeno postavo. Breg bo v nedeljo v Dolini igral proti Zarji Gaji. Brez točk se je iz Milj vrnilo tudi proseško Primorje. Predsednik Roberto Zuppin je priznal, da Guličevi varovanci niso igrali taktično najbolj preudarno. »Muglia ima pač določene karakteristike. Z našo napadalno igro smo padli v njihovo past. Miljska ekipa nas je presenetila s tremi protinapadi,« je ocenil Zuppin in dodal: »Kljub temu smo igrali dobro in fantje so se potrudili.« (jng) 1. amaterska liga - Ekipa trebenskega društva zgrešila tudi enajstmetrovko Slabe sodnikove odločitve Vratarja Gradeseja - najboljšega igralca gostov - bi moral izključiti že po petih minutah Postave in izidi Primorec je v nedeljo proti Gradese-ju izenačil v 89. minuti, a mirno lahko zatrdimo, da so Trebenci zamudili edinstveno priložnost, da bi domov odnesli celoten izkupiček. Veliko odgovornost za to pa nosi zelo slab sodnik. V Trebčah je igrala skoraj izključno domača ekipa, medtem ko so gostje le branili gol prednosti, ki je sad edine prave priložnosti v celi tekmi. Morda je bila tekma nekako izenačena le v prvi polovici prvega polčasa, ko je Gradese tudi zadela po zaslugi solo akcije Iusse. Po prejetem zadetku je Primorec zagospodaril in ustvaril celo serijo nevarnih priložnosti. Ob tem so se varovanci trenerja Sciarroneja zelo pritoževali nad sodnikom, ki naj bi jih grobo oškodoval. Kar trikrat že v prvem delu srečanja. Po samih petih minutah je sodnik le opomnil vratarja Gradeseja, ki je izven kazenskega prostora z rokami zaustavil Mi-corjev strel. In ravno vratar gostov, ki bi moral tekmo zaključiti po petih minutah igre, je bil v nadaljevanju najboljši mož na igrišču. Nato je bila na vrsti tipična akcija med za strokovnjake, ki se ukvarjajo z upočas- SlMONE BaRBATO kroma njenimi posnetki. Po strelu Lanze je vratar posegel, a marsikateri očividec je prepričan, da je številka ena Gradeseja žogo odbila, ko je le ta bila v celoti in krepko čez gol črto. V drugem polčasu se je pritisk na vrata gostov le še stopnjeval, sodnik je tudi do-sodil 11-metrovko Primorcu - branilec Troian je žogo s pestjo odbil na sami gol črti - vendar Moscolin priložnosti ni izkoristil (ravno tako Micor, ki je po odboju vratarja streljal mimo vrat). Gradese se je poskušala braniti tudi z možem manj, a v 89. minuti je le kapitulirala, potem ko je Mos-colin s preciznim strelom ukanil vratarja. Sevegliano - Kras 0:1 (0:0) STRELEC ZA KRAS: v 23. dp Kneževič. KRAS: Contento, Latin, Batti, Giacomi, Bagon, Banello, Cipracca, Centazzo, Kneževič, Bernabei (Vigliani), Mosca (Paravan). Trener: Musolino. Vesna - Pozzuolo 3:1 (2:0) STRELCI ZA VESNO: v 11. Salice, v 33. Ronci, v 31. dp Gulič. VESNA: Carli, Bertocchi, Bibalo, Gulič (Spadaro), Degrassi, Stradi, Giorgi (Vaccaro), Debernardi, Ronci (Del Savio), Leone, Salice. Trener: Veneziano. Sovodnje - Villesse 2:0 (2:0) STRELCA ZA SOVODNJE: v 33. Trampus, v 43. Reščič. SOVODNJE: Burino, Tomšič, Pacor, Losetti, S.Kogoj, Bernardis, Padovan (Feri), Trampus, Miličevič (Ferro), Reščič, Stergulz. Trener: Sari. IZKLJUČEN: Trampus v 35. min. (dvojni opomin). Ponziana - Juventina 2:2 (1:1) STRELCA ZA JUVENTINO: v 5. iz 11-m Furlan, v 3. dp Cadez. JUVENTINA: Furios, Trevisan (Morsut), lansig (Marchi), Gerometta, Masotti, Furlan, Radovac, Giannotta (Cammarata), Cadez, Kovic, Stabile. Trener: Tomizza. Primorec - Gradese 1:1 (0:1) STRELEC ZA PRIMOREC: v 44. dp Moscolin. PRIMOREC: Barbato, Rossoni, Mercandel (Carli), Meola, Santoro, Leghissa, Di Gregorio, Bertoli, Micor, Sau (Snidar), Lanza (Moscolin). Trener: Sciarrone. Zarja Gaja - San Canzian 1:1 (0:1) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 30. dp G. Križmančič. ZARJA GAJA: Fior, Asselti, Franco, Mihelčič, G.Križmančič, Segulin, Kariš, Satti, Bazzara (Bernobi), Bečaj, Milič. Trener: Di Summa. Muglia - Primorje 3:1 (2:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 41. dp Ravalico. PRIMORJE: Zuppin, Mihic (Novakovič), Emili, Tomasi, Ferro, Ravalico, Sardoč, Mescia, Pauletic (Colasuonno), Pipan, Siccardi. Trener: Gulič. Esperia - Breg 4:1 (2:1) STRELEC ZA BREG: v 17. Krevatin. BREG: Cresi, Bussi (Pastorino), Cigui, Gargiuolo, Laurica, Laghezza, Suttora, Coppola (Pernorio), Krevatin, D.Degrassi, L.Degrassi. Trener: Macor. Mladost - CGS 1:2 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: v 20. dp Bressan. MLADOST: Gergolet, Bagon, Demarchi, Zotti, Gobbo, Bressan (Kuštrin), Radetič, Cerne, Zorzin, Vitturelli, Gagliano. Trener: Kravos. Elitna liga izidi 23. kroga Fincantieri - Tricesimo 0:0, Fontanafredda - Azzanese 1:0, Pro Cervignano - Sarone 3:1, Pro Fagagna - Monfalcone 0:0, San Luigi - Muggia 2:2, Sevegliano -. Kras 0: 1, Tolmezzo - Torviscosa 0:1, Virtus Corno - Rivignano 1:0 Torviscosa 23 17 3 3 32:9 54 Kras Koimpex 23 14 2 7 39:23 44 Pro Cervignano 23 12 6 5 29:17 42 Fontanafredda 23 10 7 6 26:16 37 Virtus Corno 23 9 10 4 27:23 37 San Luigi 23 8 8 7 35:30 32 Azzanese 23 9 5 9 30:29 32 Tricesimo 23 8 7 8 20:23 31 Muggia 23 7 8 8 26:27 29 Tolmezzo 23 6 9 8 22:21 27 Fincantieri 23 6 9 8 23:23 27 Monfalcone 23 6 8 9 17:19 26 Pro Fagagna 23 5 11 7 19:22 26 Sevegliano 23 4 9 10 16:30 21 Rivignano 23 5 4 14 16:36 19 Sarone 23 2 6 15 15:44 12 PRIHODNJI KROG Kras Fontanafredda Promocijska liga IZIDI 23. KROGA Vesna - Pozzuolo 3:1, Ponziana - Juventina 2:2, Sovodnje - Villesse 2:0, Buttrio - Gemonese 0:0, Centro Sedia -Trieste Calcio 1:5, Lumignacco - Martignacco 2:2, Pro Gorizia - San Daniele 0:1, Staranzano - Union 0:2. Gemonese 23 13 5 5 47:21 44 San Daniele 23 11 10 2 33:17 43 Vesna 23 12 7 4 31:24 43 Lumignacco 23 10 8 5 28:25 38 Juventina 23 10 7 6 29:21 37 Martignacco 23 9 10 4 26:25 37 Trieste Calcio 23 10 5 8 42:29 35 Buttrio 23 9 8 6 25:20 35 Ponziana 23 8 8 7 23:23 32 Union 23 8 7 8 32:30 31 Pro Gorizia 23 5 8 10 30:25 23 Staranzano 23 3 12 8 19:30 21 Villesse 23 4 8 11 15:27 20 Pozzuolo 23 4 8 11 17:33 20 Sovodnje 23 4 8 11 27:44 20 Centro Sedia 23 2 5 16 11:41 11 PRIHODNJI KROG Martignacco - Vesna, Juventina - Sovodnje 1. amaterska liga IZIDI 23. KROGA Primorec - Gradese 1:1, Costalunga - Turriaco 1:1, Domio - San Giovanni prel. Fogliano - Pro Romans 2:3, Isonzo - Ronchi 3: 0, Mariano - Zaule 0:1, Medea - Azzurra 1:2, San Lorenzo - Capriva 0:0. Zaule 23 12 8 3 39:29 44 Pro Romans 23 11 7 5 35:22 40 San Lorenzo 23 10 8 5 35:25 38 Azzurra 23 10 7 6 33:27 37 Fogliano 23 9 9 5 37:26 36 Primorec 23 9 8 6 35:28 35 Ronchi 23 8 9 6 29:26 33 Domio 22 9 5 8 30:27 32 San Giovanni 22 7 9 6 25:23 30 Gradese 23 7 6 10 26:27 27 Turriaco 23 7 6 10 26:40 27 Isonzo 23 6 8 9 23:26 26 Capriva 23 7 5 11 18:29 26 Medea 23 5 10 8 26:32 25 Costalunga 23 4 5 14 22:37 17 Mariano 23 2 10 11 16:31 16 PRIHODNJI KROG Turriaco - Primorec 2. amaterska liga IZIDI 23. KROGA Muglia Primorje 3:1, Esperia - Breg 4:1, Zarja Gaja - San Canzian 1:1, Begliano - Opicina 3:4, Cormonese - Piedimonte 1:1, Fiumicello - Chiarbola 1:0, Pieris - Sistiana 0:2, Romana - Sant'Andrea 0:0. Pieris 23 15 53 46:17 50 Esperia 23 13 73 53:23 46 Muglia 22 13 45 34:16 43 San Canzian 23 10 67 28:24 36 Primorje 23 10 67 38:31 36 Piedimonte 23 8 96 29:26 33 Sistiana 23 9 68 28:28 33 Zarja Gaja 22 9 3 10 29:34 30 Sant'Andrea 23 8 69 29:31 30 Fiumicello 23 7 79 28:30 28 Cormonese 23 7 79 33:36 28 Opicina 23 7 79 29:40 28 Breg 23 4 13 622.23 25 Begliano 23 5 7 11 26:44 22 Romana 23 3 6 14 21:42 15 Chiarbola 23 1 9 13 15:43 12 PRIHODNJI KROG Primorje - Esperia, Breg - Zarja Gaja 3. amaterska liga IZIDI 23. KROGA Mladost Cgs 1:2, Campanelle - Montebello 2:3, Lucinico - Ruda 0:1, Roianese - Aurisina 3:2, Terzo - Poggio 1:1, Torre - Mossa 4:4, Villa - Audax 2:0 Sagrado je bil prost. Terzo 22 13 6 3 45:20 45 Roianese 21 14 2 5 43:30 44 Ruda 22 12 6 4 34:23 42 Montebello 22 11 8 3 36:21 41 Mossa 21 12 4 5 42:29 40 CGS 22 11 5 6 45:34 38 Villa 22 10 5 7 31:21 35 Sagrado 21 7 7 7 37:34 28 Torre 22 7 5 10 35:41 26 Mladost 20 6 7 7 29:33 25 Lucinico 20 5 7 8 25:31 22 Aurisina 22 5 6 11 21:35 21 Poggio 21 4 4 13 20:36 16 Audax 21 2 4 15 26:57 10 Campanelle 21 0 6 15 23:47 6 PRIHODNJI KROG Aurisina - Mladost / NOGOMET Torek, 9. marca 2010 21 promocijska liga - Dve zmagi in neodločen izid Sproščen in soliden nastop Vesne in Sovodenj Burino ubranil enajstmetrovko - Giorgi s počeno ličnico - Pri Juventini jezni s sodnikom V skupini B promocijske lige postaja vse bolj zanimivo. Vesna se je približala vodilni ekipi Gemonese, ki je igrala neodločeno 0:0 v Buttriu. Vesnin trener Roberto Veneziano je po pomembni zmagi pohvalil vse svoje varovance. »Poz-zuolo je zelo izkušena ekipa in mi smo nastopili z okrnjeno postavo. Tekmo smo začeli z dvema letnikoma 1991 in enim 1990, medtem ko so imeli gostje starejšo ekipo. Nekateri posamezniki so igrali tudi v višjih ligah,« je uvodoma dejal Ve-neziano. Pri Vesni je bil poleg Leghisse in Capaia odsoten še Maksi Grgič, ki se je poškodoval na sredini tekmi z Juventino. Veneziano upa, da bo Grgič nared že za nedeljsko tekmo proti Martignaccu. Vesnin trener je v nadaljevanju pohvalil mlade nogometaše, ki igrajo letos v Križu pomembno vlogo. »Od prvega mesta nas loči le točka. Do konca prvenstva se bomo borili za sam vrh oziroma za uvrstitev v končnico prvenstva. Želim, da bi igrali čim bolj sproščeno. Le tako bomo lahko dosegli tudi dobre rezultate,« je še dodal Veneziano. V nedeljo se je žal huje poškodoval Giorgi, ki so mu po pregledu v bolnišnici diagnosticirali zlom ličnice (čaka ga operacija). Juventina je v Trstu igrala neodločeno 2:2 proti Ponziani, ki je izenačila šele v 91. minuti, ko je bil vratar Daris natančen pri najstrožji kazni. »Enajstmetrovke vsaj po mojem mnenju ni bilo. Sodnik je na žalost zgrešil in zaradi tega smo izgubili dve pomembni točki, s pomočjo katerih bi se lahko približali vodilnim na lestvici. Pred tem je sodnik obenem razveljavil povsem regularen gol Daria Kovica,« je dejal Juventinin trener Giovanni Tomizza. Z njim se ni strinjal slovenski trener vratarjev Ponziane, Marjan Babuder iz Bazovice. »Ponzia-na je igrala zelo dobro. Žal pa smo dvakrat zgrešili v obrambi in Juventina je te napake lepo izkoristila in dvakrat po-vedla. Enajstmetrovka v zadnji minuti se mi je zdela več kot pravična. Kovicev zadetek, ki ga je sodnik razveljavil, pa ni bil regularen, saj je stranski sodnik pred Kovicevim strelom dvignil zastavico in označil nedovoljeni položaj,« pravi Ba-buder. Na gostovanju v Trstu se je do- 3. al Mladost bi zaslužila vsaj točko V 3. amaterski ligi je do-berdobska Mladost s tesnim 2:1 izgubila proti tržaški ekipi CGS. Trener Stojan Kravos je imel na razpolago le omejeno število igralcev (13). Kljub temu so nogometaši doberdobskega društva dali vse od sebe, tako da bi si zaslužili vsaj točko. »Prvi polčas je končal brez golov. Obe ekipi sta igrali dobro in tekma je bila pestra. Vsi trije goli so padli v drugem polčasu. Po desetih minutah so gostje povedli s pomočjo najstrožje kazni. Naš vratar San-di Gergolet je za las ni ubranil,« je dejal spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. V nadaljevanju se gostitelji niso prepustili malodušju in so prevzeli pobudo v svoje roke. Simone Bressan je uspel izenačiti. »Nato pa je tržaška ekipa znova povedla in mi nismo uspeli več izenačiti, čeprav smo večkrat streljali proti nasprotnikovim vratom. Neodločen izid bi bil na koncu pravičnejši,« je še dodal Bressan. Mladost bo v prihodnjem krogu gostovala v Nabrežini, ki je v nedeljo s tesnim 3:2 izgubila proti Roianeseju. Vesnin kapetan Ferruccio Degrassi v akciji na sredini tekmi proti Juventini kroma □ Obvestila bro odrezal mladi Alan Cadez (letnik 1990) iz Medje vasi. Svoje navijače so povsem zadovoljili Sovodenjci, ki so s klasičnim 2:0 premagali Villesse in ga tudi dohiteli na lestvici. Predsednik Zdravko Kuštrin je pozitivno ocenil nastop belo-modrih: »Fantje so dokazali, da so v dobri formi. Po pravici povedano je bila zmaga povsem zaslužena. V drugem polčasu, čeprav so se gostje trudili in igrali napadalno, se nismo Šempetrski napadalec Alan Reščič je v nedeljo dosegel 6 zadetek v letošnji sezoni kroma pustili presenetiti. Slaba novica je, da je sodnik že v prvem polčasu zaradi dvojnega opomina izključil Trampusa. Dobra novica pa je, da je v drugem delu vstopil na igrišče Simon Feri, ki doslej zaradi poškodbe ni igral.« V 8. minuti je vratar Burino ubranil enajstmetrovko. V soboto bo v Štan-drežu slovenski derbi med Juventino in So-vodnjami. V sovodenjskem taboru upajo, da bodo znova na razpolago Portelli, Simone in Eros Kogoj. (jng) ZSŠDI vabi na sejo odbojkarske komisije, ki bo danes t.l. ob 20.30 v Radovičevi sobi - dom Igo Gruden v Nabrežini. ZSŠDI vabi ljubitelje teka na sodelovanje v združeni ekipi športnikov iz zamejstva in iz Slovenije, ki bo nastopila na letošnjem 10. Malem kraškem maratonu (21.098 m), v nedeljo, 21. marca 2010. Prijave sprejemata tržaški (tel. 040-635627 trst@zssdi.it ) in goriški urad (tel. 0481-33029 gorica@zssdi.it ) do petka, 12.03.2010. SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Štivana pa ob 6.10. Vpisovanja do četrtka, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 3358180449. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja ) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »XXII. Pokala prijateljstva treh dežel« VI. Memorial »Lucijan Sosič«, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tekma bo veljala za posebno lestvico za 6. Pokal »Alternativa Sport« in »5. Primorski smučarski pokal«. Vpisovanje je možno do srede na tel. št. 348-8012454 (Sabina). claudio sari »Vesna je moj favorit za napredovanje« Sovo-denjski trener Claudio Sari je bil po nedeljski zmagi dobre volje. »Vi-lesse, ki je naš neposredni tekmec za obstanek v ligi, smo premagali povsem zasluženo, čeprav se je nasprotnik krčevito upiral. Naš vratar Burino, ki v zadnjih krogih igra res odlično, je tudi ubranil enajstmetrovko. Četudi bi gostje po-vedli, sem prepričan, da bi vseeno mi poskrbeli za preobrat. Že proti Ponziani bi zaslužili vsaj točko. V zadnjih krogih smo v vedno boljši formi,« je dejal Sari. Zdaj ste se oddaljili od zadnjeuvrščenega Centro Se-dia. Naš glavni cilj je bil doslej prav ta, da se izognemo zadnjemu mestu. Zdaj smo se priključili ostalim ekipa, ki se prav tako borijo za obstanek. Zdaj je znova dosegljivo tudi 11. mesto (beri neposredni obstanek v ligi). Velja. Toda boj za 11. mesto bo hud. Konkurenca je ostra. Najboljši izhodiščni položaj ima Pozzuolo, ki ima vsaj na papirju lažji spored. Veseli me, da smo v zadnjih krogih v slačilnici znova bolj sproščeni. Prav to bi lahko bilo odločilno na zadnjih tekmah. Kako pa je s poškodovanimi igralci? Upam, da bodo kmalu znova vsi na razpolago. Že v soboto, za derbi proti Juventini, bo lahko znova igral Simone. V Štandrežu vaš čaka res težka naloga. Juventina je vsaj za dva razreda boljša od nas. To je dokazala na prvem derbiju v Sovod-njah, ko nas je dobesedno nadi-grala. Mogoče pa bo v soboto pela druga pesem. Kdo je vaš glavni favorit za napredovanje v elitno ligo? Izenačeno bo do konca. Moj favorit je Vesna, ki je izkušena ekipa. (jng) mladinski nogomet - Deželno prvenstvo mladincev Zaslužen poraz Vesne v Tržiču Najmlajši Pomladi v nedeljo niso igrali, v zaostalem srečanju pa izgubili proti Muggii - Na igrišču tudi začetniki DEŽELNI MLADINCI Monfalcone - Vesna 3:0 (2:0) VESNA: Sorci, Spadaro, Simonis (Vascotto), Bagatin, Puric, M. Vaccaro, Kerpan, A. Vaccaro, Radivo, Cheng (Madotto), Del Savio (Zarba). Mladinci kriške Vesne v Tržiču niso blesteli in nasprotnik je zasluženo zmagal. Monfalcone je že po prvem polčasu vodil z 2:0. Oba gola sta padla po nerodnih napakah gostujoče obrambne vrste, ki ni igrala zbrano. Tretji gol je padel v zadnji minuti. Nasprotnikov napadalec je bil mogoče v nedovoljenem položaju. Pozitivno oceno zaslužijo tokrat le Puric, Ba-gatin, Kerpan in vratar Sorci. Vrstni red: Kras 44, Trieste calcio 42, San Luigi, Muggia 41, Monfalcone 35, San Giovanni 31, Ponziana 28, Vesna 24, Opicina 22, Pro Gorizia 18, Ju-ventina 18, Fincantieri 16, Staranzano 12, Aquileia 11. NAJMLAJŠI - ZAOSTALA TEKMA Pomlad - Muggia 1:2 (0:2) STRELEC ZA POMLAD: Arduini. POMLAD: Ghira, Kovacich (Hyelzkh), Renar, Jerman, Simeoni, Gre-gorat, Bolognani, Sanzin (Kerpan), Ca-selli, Arduini, Rebula; Carli, Stojkovič Po porazu v Miljah so si nogometaši Pomladi zapravili še zadnjo možnost, da bi se uvrstili na končno drugo mesto. Federacija je dejansko prisilila Pomlad, da so zaostalo tekmo odigrali med tednom v Miljah, čeprav bi jo bili morali igrati v Bazovici. Zmaga miljske ekipe je bila zaslužena, saj je prikazala lep nogomet, ima pa solidno in fizično močno ekipo (vsi so letnik 95). Srečanje je bilo zanimivo, saj sta si stali nasproti ekipa z najboljšo obrambo (Muggia) in ekipa z najboljšim napadom (Pomlad). Zadetka Miljčanov sta padla v prvem polčasu in oba po podobni akciji. Napadalci so izkoristili dve odbiti žogi Pomladinega vratarja, ki je vsekakor zelo dobro branil skozi celo tekmo. V drugem delu tekme so Žeželjevi fantje igrali dobro in zmanjšali zaostanek v 15. minuti z zadetkom kapetana Ar-duinija, po lepem prodoru iz leve s strani Rebule. Do konca tekme je Pomlad poskušala izenačiti. Številni napadi pa niso obrodili sadov. Nedeljsko tekmo pri Domju proti Esperii so zaradi burje preložili na kasnejši datum. Ostali izidi: Cgs B - S. Andrea 1:5, Montebello - Sistiana 2:13, Trieste Calcio B - Muggia 1:4, Olimpia - Cgs A prel., Domio je bil prost. Uradni vrstni red: Cgs A 33, Mug-gia 33, Sistiana 24, Pomlad 18, S. Andrea 13, Domio 10, Mont. 9, Esperia 8, Olimpia 0. NARAŠČAJNIKI - Izidi: Domio - S. Andrea 0:0, Esperia - S. Luigi B 2:2, Mont. Najmlajši Pomladi so v Miljah ostali praznih rok kroma - Ponziana 2:4, Sistiana - Cgs 1:2, Zaule - Opicina 1:2, Pomlad - Trieste Calcio B jutri ob 18. uri v Trstu, Ul. Petracco. ZAČETNIKI Pomlad A - San Giovanni A 0:1 (0:0, 0:0, 0:1, za federacijo 2:3) POMLAD A: Paoli, Žerjal, Paoluc- ci, Vidali, Kosovel, Vattovaz, Košuta, Ghersinich, Kocman, Orel, Glavina (Gre-gori, Suppani, Gruden). Trenerja: Pahor in Paolucci. Pomlad je igrala zelo dobro, na koncu pa so z zmago odšli domov gostje iz Svetega Ivana. Sodnik je Pomladi razveljavil Kocmanov gol. 22 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR alpsko smučanje - Od jutri v Garmisch-Partenkirchnu finale svetovnega pokala Raich in Vonnova iz najboljšega položaja Italijansko smučanje v senci, Tina Maze brani 5. mesto v skupnem seštevku KVITFJELL, CRANS MONTANA -Od jutri do nedelje bo v nemškem Gar-misch-Partenkirchnu sklepno dejanje svetovnega pokala v alpskem smučanju. Pravico do nastopa bodo v posameznih disciplinah imelo le 25 najboljših smučarjev, poleg njih pa še tisti, ki so doslej osvojili najmanj 400 točk term mladinski svetovni prvaki. Boj za veliki kristalni globus je med moškimi še odprt. Avstrijec Benjamin Raich (1019 točk) ima le 46 točk prednosti pred Švicarjem Carlom Janko in 173 pred drugim Švicarjem, Didierom Cuchejem. Za mesto na stopničkah se lahko poteguje še Norvežan Aksel Lund Svindal (801), ostali že precej zaostajajo, najboljši »azzurro« Manfred Moelgg (424 točk) je šele dvanajsti. Med ženskami je Američanka Lynd-sey Vonn po tekmah konca tedna v Crans Montani v skupnem seštevku pokala vodstvo pred drugouvrščeno Nemko Mario Riesch povečala na 245 točk. Tretja je Šve-dinja Anja Pärson (922), četrta Avstrijka Kathrin Zettel (829), Tina Maze pa je ostala na petem mestu (741 točk). Najboljša »azzur-ra Manuela Moelgg (318 točk) je šele 20. Finale se bo jutri začel s smukom (moški ob 9.15, ženske ob 11.15), v četrtek bo ženski veleslalom (ob 9.00 in 12.00) ter moški superveleslalom (ob 10.30), v petek bo moški veleslalom (9.00 in 12.00) ter ženski superveleslalom (ob 10.30), v soboto bosta slaloma (moški ob 8.45 in 12.00, ženske ob 9.45 in 13.00), nedelja pa je namenjena ekipnima paralelnima veleslaloma. Minulo nedeljo je Erik Guay Kanadi priboril prvo zmago na superveleslalomih v norveškem Kvitfjellu. Med ženskami v Crans Montani pa je zmagala Švicarka Dominique Gisin. Črnjanka Tina Maze pa je bila šesta (+0,67). Tina Maze pred finalom na skupnem 5. mestu ansa Na Trbižu in v Kranjski gori finale evropskega pokala Trbiž in Kranjska sta gostitelja finala evropskega pokala v alpskem smučanju. Tekmovalci so že na prizorišču, včeraj pa so se moški preizkusili v veleslalomu, na katerem je zmagal Avstrijec Philipp Schoerghofer. Najboljši Italijan Alexander Ploner je bil šesti, Slovenec Janez Jazbec pa osmi. Program je sledeč: Danes, ženski smuk (Trbiž) in moški slalom (Kranjska gora); jutri: ženski super-G (Trbiž); v četrtek: ženski super-G (Trbiž); v petek: ženski veleslalom (Kranjska gora); v soboto: moški smuk (Trbiž) in ženski slalom (Kranjska gora). V času tekem je proga Di Prampero na Trbižu nedostopna rekreativnim smučarjem. TENISKI DAVSIOV POKAL Znani četrtfinalisti Konec tega tedna so bili na sporedu dvoboji osmine finala svetovne skupine v Davisovem pokalu. Najbolj razburljivo je bilo v Beogradu, kjer je Srbija izločila ZDA, in Stockholmu, kjer je Argentina ukanila Švedsko s 3:2.Srbom je zmagovito tretjo točko priigral Novak Djokovič. Drugi igralec na lestvici ATP je po štirih urah in 16 minutah premagal Johna Is-nerja s 7:5, 3:6, 6:3, 6:7 (6) in 6:4. Izjemno vroče je bilo tudi v švedski prestolnici, kjer so slavili Argentinci. Južnoameriški teniški izbrani vrsti je odločilno tretjo točko v petem obračunu priigral David Nalbandian, ki je ukanil Andreasa Vinciguerra s 7:5, 6:3, 4:6 in 6:4. Francija je v Toulonu brez težav opravila z Nemčijo s 4:1, Španija pa je z enakim izidom v Logronu izločila Švico, ki je nastopila brez svojega najboljšega igralca Rogerja Fe-dererja. Hrvaška je v Varaždinu «odpihnila» Ekvador s 5:0, Češka pa je slavila v belgijskem Breeju s 4:1. Nekaj več negotovosti je bilo v Moskvi, kjer je Rusiji tretjo točko v četrtem dvoboju priigral Mihail Ju-žni.Obračun med Čilom in Izraelom se še ni končal, Čile pa vodi z 2:1 Znani so že trije četrtfinalni pari: Španija se bo pomerila s Francijo, Rusija z Argentino, Hrvaška s Srbijo, Češka pa z zmagovalcem dvoboja med Čilom in Izraelom. / t ALJAŽ PEGAN Slovenski telo- vadec je na prvi tekmi nove sezone svetovnega pokala v Montrealu na drogu prejel oceno 14,1 točke, kar je bilo dovolj za novo odličje v bogati zbirki - tokrat je osvojil srebro.«V finalnem nastopu prav nič ni šlo po načrtih, a pozna se, da gre za začetek sezone, tako da so številne napake delali tudi tekmeci,» je iz Kanade sporočil 35-letni gimnastični as. ♦ SEBASTIEN LOEB Svetovni prvak je zmagovalec relija po Mehiki, druge letošnje dirke svetovnega prvenstva. To je za francoskega dirkača že 55. zmaga v svetovnem prvenstvu, po letih 2006, 2007 in 2008 pa še četrta na reliju po Mehiki. t SIMON AMMANN Dvakratni olimpijski prvak iz Vancouvra odlično nadaljuje sezono svetovnega pokala v smučarski skokih. Švicar je prepričljivo dobil uvodno tekmo nordijske turneje v Lahtiju. Drugi je bil dvakratni podprvak z olimpijskih iger Poljak Adam Malysz. Najboljši Slovenec - 17.- je bil Peter Prevc. Včeraj Danes Igor Gombač Tina Maze pride vsakič mimo Na opoldanski oddih na bližnje smučišče gre kar peš. Avtomobila skoraj ne uporablja, saj živi v centru znanega letovišča in smučarskega centra Cortina d'Ampezzo, kjer z ženo upravlja trgovino. »Vsak dam bordam, predvsem za oddih. Ker imamo sezonsko delo, delam v prodajalni vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Prav zato je športni oddih potreben,« razlaga Igor Gom-bač, nekdanji odbojkar in trener Bora. V Cortini d'Ampezzo živi od maja leta 1997. Z ženo Prisco, ki jo je sicer spoznal v študentskih letih v Trstu, sta se v dolomitsko središče pred dvanajstimi leti preselila zaradi delovne ponudbe: »Žena je doma iz Cortine. Tu so starši upravljali dve prodajalni. Ko sta nama predlagala, da bi upravljala eno od dveh prodajaln, sva se odločila, da se preseliva tja,« pravi Igor, ki je bil pred odhodom zaposlen v špediterskem podjetju. »Odhod ni bil lahka izbira, saj sem domo-tožen tip. Niti za ženo ni bilo lahko, saj je v Trstu živela deset let in sva imela tam vse prijatelje. Kljub temu prihod v Cortino ni bil travmatičen, saj sem kraj že poznal. Nekaj let sem tam poleti delal v planinskih kočah, da sem z zaslužkom lahko plačal študij.« V Trstu je bil Igor odbojkar in trener. Svojo športno pot je sicer začel pri Borovi košarkarski ekipi, pri 14 letih pa se je izbral odbojko. »Zakaj sem zamenjal šport? Hm, ne vem. V košarki nisem bil uspešen. Fizični kontakt na igrišču mi ni ustrezal, bolj sproščen sem bil, če je bila vmes mreža. Mogoče je bil to razlog, da sem postal odbojkar,« ugotavlja danes Igor. Po igranju v vseh mladinskih kategorijah se je pridružil drugi Borovi ekipi, še pred maturo na višji srednji šoli pa je opravil trenerski izpit prve stopnje. Kot trener se je najprej preizkusil pri fantih: pri Boru je vodil mladince in 1. moško divizijo. Trenersko znanje je dopolnil na tečaju druge stopnje, nato pa se predal treniranju ženskih ekip. Izkušnje v D-ligi se še danes dobro spominja: »Sestavili smo ekipo starejših in mlajših igralk; ciljali smo na napredovanje, saj smo na papirju imeli konkurenčno ekipo. Zaradi konfliktov med igralkami, ki jih jaz nisem znal rešiti, smo potem izpadli.« Naslednjo sezono je z Markom Kalcem sodeloval v C-ligi v vlogi pomožnega trenerja. Svojo trenersko pot je nato nadaljeval še nekaj let pri Sokolu, vseskozi pa je tudi igral na nižji ravni. Po dokončanem univerzitetnem študiju (diplomiral je na fakulteti za geologijo) je leta 1994 opustil tudi trenersko delo, naslednji dve sezoni pred odhodom v Cortino pa je izključno igral v D-ligi pri ekipi Rozzol. V Cortini odbojke ni takoj odpisal: nekaj časa je rekreativno igral s prijatelji. »Nismo imeli več razpoložljivih ur v telovadnici, zato sem se potem pridružil košarkarski ekipi.« Športna aktivnost ga torej še danes stalno spremlja. Ob vsakodnevnem bordanju in dvakrat tedenskim igranjem košarke, v poletnih mesecih zelo rad pleza (v Trstu je bil tudi član SPDT), zdaj tudi s sinom Gregorjem in hčerko Nežo, 3-letna Uršula pa je še premajhna. Oče stalno spremlja tudi športno udejstvovanje svojih sinov: Gregor je več let treniral alpsko smučanje, zdaj pa se je odločil za tek na smučeh. Hčerka Neža pa je umetnostna drsalka. Življenje v Cortini, znanem letovišču visoke družbe, je dvolično, pravi Igor. »Kvaliteta življenja, narava in športne aktivnosti v naravi dajejo kraju dodano vrednost. Avtomobila sploh ne rabim, saj grem v službo in na smučišče peš, za hišo pa imam gozd. Cortina pa ima tudi senčne plati: malo je kulturnih dejavnosti. Če bi si rad ogledal odbojkar- «sko tekmo, je najbližja ekipa oddaljena približno dve uri od Cortine. Lahko si ogledam hokejsko ...« V ospredju so v Cortini seveda zimski športi, poleti pa gorski tek in kros. Ker Cortina že več let gosti tekme svetovnega pokala, ima Igor priložnost, da vsakič pokramlja tudi s tekmovalkami. Na trgu pred trgovino namreč dan pred tekmo poteka žrebanje startnih številk, po tekmi pa na odru nagradijo zmagovalke: »Spoznal sem več vrhunskih športnikov. Janica Kostelič, Mojca Suhodolc in še kak slovenski hokejist, so vedno prišli mimo trgovine. Zdaj pa me vsakič pride pozdravit Tina Maze, z njenim trenerjem Andreo Massijem pa sva se poznala že prej.« To je tudi priložnost, da se lahko Tržačan v Cortini pogovori v slovenskem jeziku, sicer pa slovenščino govori vedno doma: »Z otroki govorim izključno slovensko, žena pa v italijanščini. Tudi ona tekoče govori slovensko: naučila se je, ko je študirala v Trstu in me spoznala. Njena mati je Južnotirolka, tako da je poznala tudi manjšinsko problematiko. Pri meni doma pa smo govorili izključno slovensko ... « Gregor, Neža in Uršula se z očetom tako pogovarjajo v slovenščini: »Pogovarjajo se normalno tudi s prijatelji iz Slovenije, nekaj težav pa imajo pri branju.« Dogajanje v Trstu spremlja prek Primorskega dnevnika (je naročnik), dogodke v Sloveniji pa prek spleta. Domov pride približno štirikrat na leto. S prijatelji iz Trsta še vedno vzdržuje stike, v Trstu in Sloveniji pa ima tudi veliko sorodnikov. Veronika Sossa Torek, 9. marca 2010 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik 23 sovodnje - Velika prizadetost zaradi tragične smrti 40-letnega domačina Zdrs na Krnu usoden za Davida Fajta Izkušen planinec in vedrega značaja Zdrs na Krnu je bil v nedeljo usoden za Davida Fajta, izkušenega alpinista iz So-vodenj, ki bi aprila dopolnil 41 let. Včeraj so tolminski policisti sporočili, da so pri Gomiščkovem zavetišču na skoraj 2.200 metrih višine našli Davidov nahrbtnik, čelado in eno smučko; to po vsej verjetnosti potrjuje, da je do nesreče prišlo, medtem ko se je David pripravljal na turno smučanje po južni steni Krna. Njegova smrt je takoj odjeknila v Sovodnjah in vseh okoliških vaseh, saj je bil David zelo poznan in cenjen zaradi vedrega in družabnega značaja. Postopek za vrnitev trupla iz Slovenije v Italijo se je že začel, trajal pa bo nekaj dni. Zaradi tega datum pogreba še ni bil določen, po vsej verjetnosti pa bo potekal proti koncu tega tedna. David se je na Krn povzpel skupaj s 37-letnim prijateljem Massimom Caudijem iz Sovodenj in 30-letno Manuelo Cragno-lin iz Tržiča v soboto popoldne; nameravali so prenočiti v zimski sobi Gomiščko-vega zavetišča in se v nedeljo vrniti v dolino. David je s seboj vzel tudi turne smuči, Massimo in Manuela pa ne, saj sta nameravala tudi sestop z gore opraviti peš. »Med vzponom proti vrhu nismo imeli nobenih težav, čeprav je bila stena poledenela. Bili smo zavarovani z vrvjo in opremljeni s cepini in derezami, tako da smo se usmerili naravnost proti vrhu in ga dosegli okrog 21. ure,« nam je včeraj pojasnil Massimo Caudi, ki nas je obiskal v uredništvu, da bi nam prinesel fotografijo svojega pokojnega prijatelja, s katerim se je v preteklosti povzpel na Krn v zimskih razmerah in osvojil tudi številne druge vrhove. »Noč s sobote na nedeljo smo prespali v bivaku, ker je bilo mraz in je pihala močna burja, smo se zjutraj odločili, da takoj sestopimo v dolino. David nama je rekel, naj greva naprej, saj naju bo s smučmi dohitel. Vprašal sem ga, ali se čuti smučati po poledeneli steni. Odgovoril mi je, da je že opravil s Krnom v podobnih, če ne še slabših pogojih, tako da sva ga z Manuelo pustila pred bivakom in začela sestop. Po približno desetih minutah, ko sva bila kakšnih sto višinskih metrov pod kočo, sva zaslišala krik in zagledala, kako je le nekaj metrov stran od naju David po ravni in poledeneli krnski plošči drsel v dolino,« se tragičnega dogodka spominja Massimo, ki je skupaj z Manuelo lahko le nemočno opazoval usodni padec. »Po pobočju je David drsel izredno hitro, naenkrat pa ga nisva več videla. Razumela sva, da je bila nesreča zelo huda, zato sem takoj skušal klicati na pomoč. Zavrtel sem številko italijanskega oddelka prve pomoči 118, toda na tisti višini ni bilo signala. Potem ko sem sestopil še nekaj metrov, sem se uspel postaviti v stik s prijateljem iz slovenske gorske reševalne službe,« je pojasnil Massimo. David Fajt konec januarja na Levi grapi pod Mangartom foto m.caudi Tolminske reševalce je o nesreči skoraj istočasno - okrog 8.30 - obvestil tudi planinec, ki je naključno naletel na truplo. Do njega je zatem prispelo deset reševalcev iz tolminske gorske reševalne službe, ki so ga nato prepeljali do parkirišča na planini Kuhinja. Massimo je o nesreči takoj obvestil tudi Davidovega očeta Vilka. »Poklical sem domov svojo mamo, ki mi je poiskala številko Davidovih staršev. Zatem sem očetu sporočil tragično novico,« nam je s solzami v očeh razložil Massimo in povedal, da sta Davidova starša takoj prispela v vas Krn. Njunega sina so zatem prepeljali z mrliškim avtomobilom v vežico tolminskega pokopališča, kjer je ležal še včeraj. Postopek za vrnitev trupla v Italijo se je sicer že začel; priprava dokumentacije bo trajala nekaj časa, vsekakor pa naj bi pogreb potekal še pred koncem tega tedna. Tolminski policisti so včeraj pojasnili, da so pred zimskim bivakom Gomišč-kovega zavetišča našli Davidov nahrbtnik, čelado in eno smučko. »Pred bivakom je manjša ploščad, na kateri poleti postrežejo s hrano. Pozimi je seveda prekrita snegom in je poledenela, sploh pa v zimskih razmerah do bivaka pridejo le izkušenejši alpinisti. Ko smo mi dospeli do njega, smo morali očisti njegov vhod, ker je bil prekrit s snegom. Ko smo vstopili in se vpisali v vpisno knjigo, smo opazili, da so bili v bivaku zadnji obiskovalci decembra,« je še povedal Massimo Caudi in pojasnil, da ploščad pred bivakom meri par kvadratnih metrov. Na njej se je David v nedeljo dopoldne pripravljal na spust v dolino, ko je iz še nepojasnjenih razlogov zdrsnil po poledenelem pobočju. Tolminski reševalci in policisti sumijo, da je David izgubil ravnotežje zaradi nenadnega sunka vetra. Morda si je skušal nadeti smuči, ko je zdrsnil in padel po strmem pobočju. Na Krnskem pogorju se je v preteklih let že pripetilo več smrtnih nesreč. Decembra pred dvema letoma se je med vzpenjanjem proti Srednjemu vrhu, med Ma-slenikom in Batognico pod Krnom, ponesrečil 46-letni Novogoričan Radoslav Do-minko, julija leta 2007 pa je nedaleč od koče pri Krnskih jezerih umrl 60-letni Mau-rizio Rosini iz Moša. Obležal je pod plazom skalovja, ki ga je sprožil takratni potresni sunek. Zadnje dni decembra pred štirinajstimi leti je Krn vzel štiri življenja; umrli so alpinist iz Kobarida in trije italijanski državljani. (cl, dr) david fajt - Rad je smučal in kolesaril Pri devetih letih prvič na Triglavu »David je ljubil gore. Prvič je bil na Triglavu pri devetih letih starosti, potem pa je osvojil še nešteto drugih vrhov. Rad je tudi smučal in kolesaril, poleg tega je preplezal številne zelo zahtevne stene. Izkušenj mu ni manjkalo, predrznost pa nedvomno ni bila vzrok za njegov usodni padec, saj ga je povzročilo nesrečno naključje, do katerega lahko v gorah vedno pride.« Vilko Fajt nam je včeraj pojasnil, da je imel njegov sin David gore resnično v srcu, saj je vanje zahajal že od mladih let. »Ko sta bila otroka, sem se s sinom in hčerko skoraj vsako leto povzpel na Triglav,« pravi Vilko Fajt in razlaga, da je njegov sin kot otrok nekaj časa igral nogomet s Sovodnjami. Brcanja žoge se je kmalu naveličal, po drugi strani pa je z obiskovanjem gor nadaljeval, tako da je postal zelo dober alpinist in smučar. David je bil član SPDG, po besedah očeta je še pred dvema tednoma obnovil člansko izkaznico. V Sovodnjah je bil pokojnik ze- lo poznan, saj je bil veselega in družabnega značaja. Marsikoga je zvabil s sabo v gore in ga »okužil« z ljubeznijo do pohodništva. Skupaj s prijatelji iz Sovodenj je konec lanskega leta sodeloval pri pripravi koledarja v spomin na prerano umrlega Daniela Bo-škina. Dvanajst obrtnikov se je takrat fotografiralo v Adamovi obleki, izkupiček prodaje koledarja pa so izročili svojcem pokojnega Boškina. David Fajt je živel s starši v So-vodnjah, točneje v Škrljah, zaposlen pa je bil v goriškem podjetju Friulmatic, ki se ukvarja s prodajo avtomatičnih naprav za pripravo kave. David je bil odgovoren za skladišče in je skrbel za naročila in dostavo blaga. V imenu občinske uprave in celotne vaške skupnosti je včeraj izrazila sožalje družini županja Alenka Florenin. Vest o smrti je še toliko bolj žalostna, ker je pred slabima dvema letoma v tragičnih okoliščinah umrla tudi Davidova sestra Nadja. (dr) Krn z oznako usodnega padca; tik pod vrhom se nahaja Gomiščkovo zavetišče, spodaj pa planina Kuhinja (levo); najdba in prenos ponesrečenčevega trupla v dolino (desno) foto carmen leban Včeraj pred Gomiščkovim zavetiščem našli njegov nahrbtnik, čelado in smučko - Ponesrečil se je med pripravami na spust v dolino 24 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Zaradi vstaje občanov župani predlagali korekcijo cen Zbirajo podpise za nižje cene oskrbe s pitno vodo Mestni svetnik Slovenske nacionalne stranke se spotika ob prodajo vode sosedom v Italiji Podpisovanje peticije v avli novogoriške mestne občine foto n.n. tržič - Deželna manifestacija Za demokracijo in proti objestni vladi Kljub burji in ostremu mrazu se je več sto ljudi sinoči zbralo na Trgu Republike, na deželnem protestu proti odloku, s katerim je vlada rešila volilne liste desne sredine v Laciju in Lombardiji. Vihteli so zastave Demokratske stranke (DS), SKP, Levice in svobode in Italije vrednot, ki se jim je pridružilo nekaj vijoličnih zastav. Med udeleženci so izstopali parlamentarca Tamara Blažina in Ivano Strizzolo, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, pa še župani in krajevni upravitelji leve sredine. Deželna tajnica DS in evroposlan-ka Debora Serracchiani je pozvala k enotnosti proti objestnosti vlade, »ki misli, da bo poravnala svojo nemarnost in nesposobnost tako, da bo sprevrnila teme- lje pravne države. Pravila morajo veljati za vse!«. Dodala je, da se jim mora postaviti po robu tista Italija, ki ni pripravljena pohlevno sprejemati jedrskih central, privatizacije vode, napadov na sodnike, izkrivljanja ustave in brisanja pravic delavstva. Napovedala je še, da bodo parlamentarci z današnjim dnem začeli obstrukcijo. Deželni tajnik SIK Stojan Spetič je citiral Orwella, ki je v Živalski farmi zapisal, da so vse živali enake, nekatere pa so bolj enake kot druge: »Ljudstvo svobode zahteva pravico do nespoštovanja zakonov in pravil, pa saj ima vodjo, ki to počenja že vsa ta leta z zakoni "ad personam". Sedaj so uzakonili še to, da je mogoče obiti zakon, če gre za pomembno stranko.« Na tržiškem trgu se je zbralo več sto manifestantov altran »Bojim se, da Novi Gorici vlada vodna mafija in da je to čisto izkoriščanje ljudi,« je o spremembi tarifnega sistema za obračunavanje vodarine, omrežnine in vzdrževalnine ter tarifnega sistema za odvajanje in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode včeraj izjavil mestni svetnik Miran Mullner iz vrst Slovenske nacionalne stranke. Pojasnil je, da se je po februarski seji, na kateri so svetniki potrdili spremenjene tarife, nanj obrnilo večje število ljudi, zato so začeli zbirati podpise proti omenjenim spremembam. V treh dneh so jih zbrali okrog tisoč, Mullner pa je dejal, da jih lahko brez težav zberejo tudi deset tisoč, če bo to potrebno, in dodal, da bo mogoče peticijo do naslednje seje mestnega sveta podpisati tudi v avli mestne občine. »Ta dva tarifna sistema sta neustavna in nezakonita, zato pričakujem, da bo župan to ustavil. Treba je povedati, da mi vodo prodajamo tudi v sosednjo Italijo po bistveno nižji ceni. Pameten gospodar tega ne bi delal. To lahko dela le nekdo, ki ima od tega postranske koristi,« je še povedal Mullner, ki se mu zdi poleg sporne vzdrževalnine previsoka tudi omrežnina, saj bi jo lahko občina sofinancirala v višini 50 odstotkov. Včeraj so se na novinarski konferenci zbrali tudi župani šempetrske, briške, mi-renske in renške občine ter novogoriška podžupanja in direktor javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija, Miran Lovrič. Glavna tema je bilo uvajanje nove metodologije obračuna storitev oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, vključno z možnimi ukrepi za naprej. »Župani smo se pred dnevi sestali, analizirali situacijo in se pogovorili, kaj lahko naredimo, da nevtraliziramo revolt ljudi,« je uvodoma pojasnil župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valenčič, tudi predsednik nadzornega sveta javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija. V nadaljevanju je pojasnil, da prvi predlog predvideva spremenjen način obračunavanja vzdrževalnine v stanovanjskih blokih, kjer naj bi si vsi stanovalci delili znesek vzdrževalnine. Drugi ukrep je tudi siceršnje znižanje vzdrževalnine za 50 odstotkov, pa tudi to, da naj bi začel novi sistem veljati s 1. marcem, kar pomeni, da se bodo v januarju in februarju preveč obračunani zneski gospodinjstvom poračunali. »To delamo zato, ker je prišlo do revolta, saj je bil za marsikoga ta skok cen glede na trenutne razmere previsok,« je še pojasnil in dodal, da gredo v rizik, in da bodo preko leta spremljali, kako se bo črpal fond za vzdrževalnino. Na vprašanje o tem, zakaj se niso odločili tudi za 50-odstotno sofinanciranje omrežnine, pa je Valenčič pojasnil, da znaša omrežnina le dva evra in da en evro manj občanom ne bi veliko pomenil, kar pa za tiste, ki so ostali brez službe, vendarle ne drži. O uvajanju novega obračunavanja je Valenčič povedal še, da se leta in leta pri porabi vode ni obračunavalo amortizacije. »Iz naslova amortizacije je podjetje Vodovodi in kanalizacija vsa leta poslovalo z izgubo. Osiromašili smo podjetje in javno infrastrukturo, s 1. januarjem letošnjega leta pa je tega konec,« je še navedel in dodal, da do teh izgub ne bo več prihajalo. Direktor podjetja Vodovodi in kanalizacija, Miran Lovrič, je natančneje predstavil posamezne nove postavke na položnicah. Glede poceni prodaje vode preko meje, ki jo je očital Müllner, je dejal, da je podlaga za tudi polovico cenejšo vodo že vrsto let meddržavni sporazum med državama, na katerega kot »lokalci« nimajo vpliva. V zvezi z nižjimi cenami vode v Gorici pa je pojasnil, da je temu tako tudi zato, ker prejemajo onkraj meje subvencijo za vodo iz Rima. Glede na to, da nam je dober poznavalec razmer v obeh Goricah zagotovil, da so vsi bivalni stroški od vode, elektrike, plina ipd. v Gorici od 15 do 20 odstotkov nižji kot v Novi Gorici, kjer se na tihem napovedujejo tudi višje cene za komunalne storitve, centralno ogrevanje ipd., smo pod-županjo Kozinčevo povprašali, ali jih na občini, glede na to, da se večkrat postavljajo v vlogo branika zahodne meje, ne skrbi, da bi se v prihodnje zaradi tega še več mladih no-vogoriških družin preselilo čez mejo. »Gorica je bila vedno tudi slovenska,« je odgovorila in izrazila prepričanje, da so danes neki drugi časi, ko vsakodnevno iz Gorice in njene bližine preko meje na delo hodi okrog 600 ljudi. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, koliko od teh šeststotih je dejansko Italijanov in koliko Novogoričanov, ki so se preselili onkraj meje zaradi ugodnejših pogojev bivanja. Nace Novak gorica Billy Kustrin mrtev na domu Na njegovem domu v Ulici Brigata Casale v Gorici so v nedeljo okrog 22.30 našli mrtvega 63-letnega Billyja Kustrina, upokojenega delavca podgorske tekstilne tovarne. Umrl je naravne smrti, domnevajo zaradi notranje krvavitve, saj so ga našli na tleh, v madežu krvi, v spalni sobi njegovega stanovanja v pritličju trinadstropne hiše. Kustrin je živel sam, v mestu pa živijo tudi njegovi trije sinovi - Mauri-zio, Massimo in Laura , ki so sprožili alarm, potem ko so ves dan zaman skušali stopiti v stik z očetom. Hči je tudi prišla v Ulico Brigata Casale in opazila očetov avtomobil, a nihče ni odprl vrat, telefon pa je zvonil v prazno. Nemudoma je poklicala reševalce. Gasilci so razbili okno in vstopili v stanovanje ter našli truplo. Sodni zdravnik je ocenil, da je bil mrtev že 24 ur. Slabost ga je obšla v soboto zvečer - luč je bila prižgana , skušal naj bi doseči mobilni telefon v spalnici, a zgrudil se je na tla mrtev. 51 glob zaradi odpadkov Od začetka leta sta oddelek za okoljski nadzor in tržiška gozdna straža izdala že 51 glob, ki so povezane s prekrški na področju ravnanja z odpadki. Skupno 7.000 evrov denarne kazni so naložili goriškim obrtniškim in industrijskim podjetjem, ki niso razpolagala z vso predvideno dokumentacijo. Iščejo upravitelja za bar Jutri bo zapadel rok za vložitev prošenj, ki jih goriška pokrajina zbira za določitev novega upravitelja bara Museo v grajskem naselju v Gorici; razpis je objavljen na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. Film Aleksandrija v Gabrjah V dvorani društva Skala v Gabrjah bo v petek projekcija filma Aleksandrija, ki odhaja. Film, ki sta ga zrežirala Vesna Humar in Ivan Saksida, bo na ogled ob 20.30. V Vitovljah pogorela hiša V nedeljo malo pred 4. uro zjutraj je zagorela starejša stanovanjska hiša v vasi Vito-vlje pri Novi Gorici. Vzrok požara naj bi bila električna napeljava, škoda znaša okoli 100 tisoč evrov. (nn) sovodnje - Ribiči in ljubitelji narave čistili okolje Z bregov Soče odpeljali celo gume tovornjakov Soča je na breg naplavila gume med decembrskim rekordnim poplavnim valom foto w. princi Ob Soči in Vipavi ter še v nekaterih točkah sovodenjske občine so v nedeljo nabrali za dva tovornjaka odpadkov. Čistilno akcijo so priredili ribiško društvo Vipava, goriški okoliš ribiškega zavoda Ente tutela pesca (ETP), sovodenjska občinska uprava in civilna zaščita, njihovemu vabilu pa se je odzvalo okrog trideset ljubiteljev čiste narave. Med udeleženci je bila tudi sovodenjska županja Alenka Florenin, na čiščenje pa je poleg domačinov prišlo tudi nekaj članov Vipave iz sosednjih vasi na slovenski strani meje. Največ odpadkov so nabrali na vedno istih točkah, ki jih očitno marsikdo uporablja za odlagališče. Veliko smeti je bilo kot »običajno« na sotočju Soče in Vipave, ob makadamski cesti pri mirenskem letališču in ob parkirišču nasproti restavracija pri Tomažu v Gabrjah, kjer so pobrali za pol tovornjaka odpadkov. Med grmičevjem na bregovih Soče in Vipave so med drugim našli tudi televizor, hladilnik in umivalnik, po drugi strani pa so iz struge Soče odnesli več gum avtomobilov in tudi tovornjakov. Na breg jih je nedvomno naplavila visoka voda, saj so bile v tako nedostopnem kraju, da so do njih s težavo prišli celo s terenskim vozilom na štirikolesni pogon. Od kod so gume prišle ni mogoče ugotoviti, mogoče tudi od zelo daleč, saj je bil božični poplavni val rekordno močan. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 9. marca 2010 25 gorica - V konferenčnem centru mednarodno posvetovanje International desk Italijanska vlada podpira EZTS, »zgled dobrih praks« Za ministra Frattinija je Gorica idealen sedež za permanentni sekretariat foruma o Balkanu international desk - Frattini o EU, Sloveniji in Balkanu Interes za Krško »Če in kdaj bo do tega prišlo, bo odvisno od Slovenije, o tem bo govor na prihodnjem bilateralnem vrhu« Italijanska vlada z zanimanjem gleda na možnost sodelovanja s Slovenijo pri potenciranju jedrske centrale v Krškem, velik pomen pa pripisuje tudi projektu električne proge Trst-Divača. Po besedah italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je včeraj posegel na mednarodnem forumu International desk v Gorici, bodo projekti na področju energije in infrastruktur tudi med temami prihodnjega italijansko-sloven-skega vrha, ki bo letos potekal v Italiji. »Jedrska centrala v Krškem je potrebna obnove, Italija pa je že pokazala zanimanje za sodelovanje pri njeni posodobitvi. Če in kdaj bo do tega prišlo, bo odvisno od Slovenije, prav gotovo pa bomo o tem razpravljali na prihodnjem slovensko-ita-lijanskem vrhu, ki bo tokrat potekal v Italiji,« je povedal Frattini, zanimanje italijanske družbe Enel za takšno sodelovanje pa je izrazil predstavnik njenega mednarodnega oddelka Carlo Tamburi, ki je včeraj v Gorici posegel na okrogli mizi o di-verzifikaciji energetskih virov na območju Jadrana in Balkana. Frattini se je v uvodu dvodnevnega simpozija osredotočil na pomen gospodarskih odnosov med Italijo in državami bivše Jugoslavije, podčrtal pa je tudi posebno vlogo, ki jo pri teh odigrava dežela FJK, in potrebo po postopnem vključevanju držav Balkana v EU. »Pred koncem leta se morajo zaključiti pristopna pogajanja s Hrvaško, ki bo lahko leta 2011 postala članica. Pri tem je treba izpostaviti prizadevanja slovenske in hrvaške vlade za rešitev problematik med državama,« je povedal Frat- tini in dodal: »Pred koncem leta se morajo začeti pogajanja z Makedonijo, do poletja pa upam, da bo ratificiran okvirni sporazum s Srbijo. Odprto ostaja tudi vprašanje Kosova, za katerega pa menim, da je tudi zanj Evropa prihodnost.« Frattini je poudaril, da je v Bosni in Hercegovini treba preiti iz »dayton-ske« logike k »bruseljski«, in napovedal, da bo junija v Sarajevu potekal mednarodni miting o politiki na Balkanu, pri katerem bodo sodelovale tudi ZDA in Rusija. Simpozija se je udeležil predsednik FJK Renzo Tondo, ki je v svojem posegu poudaril, da želi FJK okrepiti kooperacijo z državami jadranskega in balkanskega območja. Tondo je spomnil, da je goriški mednarodni forum International desk sledil pobudi International desk Saouth East Europe, ki jo je dežela priredila leta 2007. »Takrat se je začelo soočanje o kooperaciji z Jugovzhodno Evropo, danes pa ciljamo na izboljšanje sodelovanja v luči principa "better together", bolje skupaj,« je povedal Tondo. Predsednik FJK in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler sta včerajšnji simpozij izkoristila tudi zato, da sta Frattiniju predstavila skupne projekte za snovanje evroregije, kandidaturo za organizacijo zimske olimpijade in pomen projekta baltsko-jadranskega koridorja. International desk se bo v konferenčnem centru nadaljeval danes ob 9.30, ko bo na vrsti srečanje o zavarovalništvu in financah, med 11.50 in 13.35 pa bo potekala zaključna okrogla miza, na kateri bo govor o prihodnjih izvedbah mednarodnega foruma. (Ale) Rimska vlada odločno podpira Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki ga - prvič na občinski oziroma medmestni ravni - skupaj snujejo Gorica, Nova Gorica in Šempeter Vrtojba. Da je goriška čezmejna pobuda zgled za Italijo in Evropo, je včeraj dejal italijanski zunanji minister Franco Frattini, ki se je v konferenčnem centru v Ulici Alviano v Gorici udeležil mednarodnega foruma International desk. Simpozij o razvoju jadranskega in balkanskega območja, ki je priklical dvesto delegatov iz dvanajstih držav, se bo zaključil danes, Frattini pa je izrazil prepričanje, da bi morala Gorica s svojo edinstveno geografsko lego postati permanenten sedež foruma za Balkan, na katerega gleda Italija z velikim interesom. Nad Frattinijevo podporo projektu EZTS-ja in ustanovitvi permanentnega sekretariata foruma International desk v goriškem konferenčnem centru je bil zelo zadovoljen župan Ettore Romoli, ki je komentiral, da so ministrove besede mestu v ponos. Romoli je predstavnika rimske vlade, predsednika dežele FJK Renza Tonda, poslanca in predstavnika ustanove INCE Roberta Antonioneja ter druge goste najprej sprejel na županstvu, nato pa jih je pospremil v Ulico Alviano, kjer je Frattini pozdravil študente smeri za diplomatske vede Tržaške univerze. Minister je mlade slušatelje opozoril, da so bili z ustanovitvijo EZTS-ja med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom priča »zgodovinskemu trenutku« in »zgledu dobre prakse«, pohvalne besede pa je s tem v zvezi izrekel tudi na novinarski konferenci. »Naša vlada podpira pobudo EZTS-ja, kot dokazuje sprejetje zakonodaje, ki tovrstno povezovanje omogoča. Med drugim je EZTS velik rezultat tudi zato, ker gre v Evropi za prvi primer tovrstnega sodelovanja na medmestni ra- vni,« je povedal zunanji minister rimske vlade, ki se bo morala - tako kot slovenska - v prihodnjih mesecih izreči o konvenciji in statutu EZTS-ja, ki so ju pred nedavnim podpisale tri obmejne občine. Velik poudarek EZTS-ju in mednarodni vlogi Gorice je kot pričakovano dal goriški župan Romoli, ki je odprl prvi del foruma o Balkanu, na katerem je med drugimi posegel srbski energetski minister Petar Škundric. Romoli je ocenil, da je Go- rica, mesto »različnosti«, pravi kraj za organizacijo tovrstnega simpozija. Gorica je namreč bila med prvimi pričevalci konflikta, s katerim je prišlo do razpada Jugoslavije, življenje njenih prebivalcev pa je dolgo zaznamovala meja, ki je danes ni več. »Gorica lahko po zaslugi foruma ponovno pridobi svojo zgodovinsko funkcijo stične točke med kulturami, narodi in jeziki, pripravlja pa se tudi na to, da bo prevzela vlogo protagonistke v procesu internaciona- lizacije, ki bo vedno bolj zaznamoval naše območje,« je povedal Romoli in spomnil, da je pred nekaj tedni ravno v konferenčnem centru podpisal konvencijo EZTS-ja z županoma Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe. Goriški župan je še enkrat izrazil zadovoljstvo nad spodbudnimi besedami, ki so jih bile tri občine deležne s strani slovenskega predsednika republike Danila Turka, predsednika FJK Tonda pa je pozval, naj si tudi v bodoče pri- zadeva za prirejanje mednarodnih pobud v goriškem konferenčnem centru. Z Ro-molijevimi besedami je soglašal Frattini, ki je ocenil, da je konferenčni center v Ulici Alviano idealen sedež permanentnega foruma za Balkan. »Gorica ima imenitno geografsko lego, obenem pa je kraj srečevanja in sedež univerze. Romolijevo pobudo podpiram in upam, da bo to storila tudi dežela FJK,« je povedal Frattini. Aleksija Ambrosi Italijanski zunanji minister Frattini med svojim govorom (zgoraj), pri mizi s srbskim ministrom Škundričem, v ozadju župan Romoli, Antonione in Segantijeva (levo), delegati iz dvanajstih držav in drugi udeleženci foruma v dvorani konferenčnega centra (desno) bumbaca m HtVlHig (Tli in i.i mu Jfti rUTM 1UHLE IlirM j-T-rm ■ i JjLfci. " _ -Mi KAJ BO PADLO Z NEBA? ...V GORICI Kaj bo padlo 2 xie"ba? a.« ddV- Anton Pavlovič Čehov UH, LJUBEZEN V sredo, 17.marca ob 20.30 v Kulturnem domu Peter Quilter DUETI V ponedeljek, 17.maja ob 20.30 v Kulturnem domu Ivan Aleksandrovič Gončarov OBLOMOV V ponedeljek, 19.aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Franco Pero O »poročilu mešane zgodovinsko-kulturne Italijansko-Slovenske komisije« oziroma: dialog med Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: TJean-Baptjste Poquelin Molière TARTUFFE V ponedeljek, 26.aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena V torek, 25.maja ob 20.30 v Kulturnem domu X INFO IN REZERVACIJE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA GORICA Ulica I. Brass 20 - 34170 Gorica | Tel.: [+39] 0481.33288 /Fax: [+39] 0481.536014 | Urniki blagajne 9.00-13.00/15.00-18.00 (Ponedeljek/Petek) Programske knjižice so na razpolago na blagajni Kulturnega doma Gorica ¿tot JI js"'.* ai i- ur*/ uni 26 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Nagradili udeleženke literarnega natečaja Glas žensk Enake možnosti v ženskih očeh Med nagrajenimi tudi Gaia Mauri, Sara Passoni in Mateja Petejan, dijakinje licejskega pola Trubar-Gregorčič, kije prejel priznanje za najvišje število sodelujočih Publika med včerajšnjim nagrajevanjem bumbaca GORICA Alenka Rebula jutri v Kulturnem domu V okviru tradicionalnih »Srečanj z avtorji« bo jutri, 10. marca, z začetkom ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma predstavitev pesniške zbirke »V naročju« priznane tržaške besedne ustvarjalke Alenke Rebula; njeno najnovejšo knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska (ZTT). Z avtorico se bosta ob tej priložnosti pogovarjala Jurij Paljk in Aldo Rupel, njene poezije pa bo brala akademska igralka Barbara Cerar. Za glasbeni utrinek bo poskrbela akademska violinistka Maja Na-veršnik. Goriški večer z Alenko Rebula prirejata Založništvo tržaškega tiska iz Trsta in upravni odbor goriškega Kulturnega doma. Tudi letos je služba za enake možnosti pri goriški pokrajini s podporo Fundacije Goriške hranilnice organizirala literarni natečaj Glas žensk. Pri 12. izvedbi natečaja so kot v prejšnjih letih v sekciji A sodelovale dijakinje višjih srednjih šol iz goriške pokrajine in srednjih šol iz Slovenije, ter ženske, ki so dopolnile trideseto leto starosti, ki pa so sestavljale sekcijo B. Udeleženke so morale tokrat predstaviti svoja mnenja in vtise na temo enakih možnosti v obliki pisnih izdelkov. Natečaj se je zaključil včeraj, ko je v pokrajinski sejni dvorani potekalo nagrajevanje najboljših del. Predsednik pokrajine Enrico Gherghetta se je z začetnim govorom najprej zahvalil vsem prisotnim ženskam, ki so sodelovale na tekmovanju, potem pa je na kratko predstavil natečaj in njegov namen. Glede teme letošnjih spisov je še dokazal z različnimi primeri, da enakosti med spoli ne pridobimo z zakoni, ampak jo je treba začeti kon- kretno izvajati. Poleg njega sta spregovorila tudi Tomaž Vuga, svetnik občine Nova Gorica, ki že od vsega začetka sodeluje pri izvajanju projekta, in svetnica za enake možnosti Fulvia Raimo. Pred nagrajevanjem je žirija, ki so jo sestavljale Kenka Lekovich in Patrizia Artico za italijanske, Tatjana Rojc pa za slovenske izdelke, predstavila svoje vtise glede na prebrana dela. Zanimivost letošnje izvedbe so bili pisni izdelki treh dijakov iz klasičnega liceja Alighieri, ki pa jih žirija ni mogla nagraditi. Prvo nagrado sta prejeli Isabella Trani (pedagoški licej Slataper) in Tjaša Hvala (srednja šola Veno Pilon). Nagrado za najboljši prispevek šole so dobile Anna Fra-giacomo (znanstveni licej M. Buonarroti), Silvia Desse-nibus (znanstveni licej Duca degli Abruzzi), Chiara At-tura (klasični licej D. Alighieri) Gaia Mauri (družboslovni licej Gregorčič), Floriana Tiberio (IPSC- IPSIA), Linda Bernardel (ITAS Brignoli), Debora Parrinello (zavod za geometre N. Pacassi), Sara Passoni (klasični licej Trubar), Ana Gregorič (Škofijska gimnazija, Vipava), Tanja Faletič (Umetniška gimnazija Nova Gorica), Karmen Mi-lutinovič (Tehnični šolski center Nova Gorica), Mateja Petejan (znanstveno-tehnološki licej Gregorčič), Erika Premrn (Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica) in Špela Porok (Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina). Nagrado žirije so dodelili Franceschi Carbone (pedagoški licej Slataper). Za sekcijo B so bile nagrajene Ful-via Cristin (Turjak) in Vlasta Dolenc (Dobravlje), z nagrado žirije pa Neva Rešič (Nova Gorica). Priznanje za največje število udeležencev so dodelili klasičnemu liceju Alighieri in slovenskim licejem Gre-gorčič-Trubar. Posebnega priznanja sta bila deležna Varstveno delovni center iz Tolmina, ki je priznanje prejel že lani, in ženski gledališki laboratorij univerze za tretjo starostno obdobje iz Gradeža. gorica - ANMIL Delavke utrpele manj nesreč V goriški pokrajini se je v zadnjih letih nekoliko znižalo število žensk, ki so se ponesrečile na delovnem mestu. »Leta 2004 se je med delom poškodovalo 834 žensk, leta 2008 pa 779, kar pomeni, da se je število nesreč znižalo za 3,8 odstotkov,« je včeraj povedala direktorica urada zavoda INAIL za Gorico in Trst Angela Forlani, ki je podatke komentirala skupaj s pokrajinskim predsednikom združenja delovnih invalidov ANMIL Emilom Jelenom. »Ženske imajo dvojno vlogo, saj poleg službe skrbijo tudi za dom, zato pa so zaradi preobremenjenosti in utrujenosti pogosto žrtev nesreč na delovnem mestu,« je poudaril Jelen, Forlanijeva pa je izrazila zaskrbljenost nad podatkom, da je na državni ravni zaposlenih samo 40 odstotkov vseh žensk. »Na italijanskem severu je položaj nekoliko boljši, saj dela okrog 55 odstotkov žensk, na jugu pa bo treba še marsikaj postoriti,« je opozorila Forlanijeva in pojasnila, da so v goriški pokrajini leta 2008 našteli tudi 23 žensk, ki so zbolele za poklicnimi boleznimi. Forlanijeva in Jelen sta se dalje strinjala, da se ženske, ki se poškodujejo med delom, s težavo vrnejo na delovno mesto. Poleg tega ženske občutijo hujše psihološke posledice nesreč kot moški, tudi to pa bi morali po besedah Jelena bolj upoštevati. Med včerajšnjim srečanjem na pokrajini, ki ga združenje ANMIL prireja ob 8. marcu, so povedali, da je zmagovalec vsedržavnega glasbenega natečaja na temo pravic delavk pevec Domenico Imperatu s pesmijo »Mia madre era unoperaia«. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Alice in Wonderland«; 22.00 »Codice: Ge-nesi«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »A Single Man«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.30 »Shutter Island«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »An education«. fi Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ob svetovnem dnevu žena vabi na ogled razstave »Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrinke« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavo spremlja dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja, ki ga bodo predvajali v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v komorni dvorani. V KULTURNEM DOMU v Gorici je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Ru- tarja; do 14. marca od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med prireditvami. Koncerti KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 12. marca, ob 20.45 bo koncert Ciganskega orkestra iz Budimpešte; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. H Čestitke Včeraj je slavil 60-letnico naš dragi KARLO MUČIČ iz Tržiča. Iskrene čestitke mu izrekajo - in obenem kličejo še na mnoga in zdrava leta - Kulturni dom v Gorici, člani kulturne zadruge Maja in kulturnega društva Jadro iz Ronk ter številni prijatelji iz Gorice, Štandreža, Doberdoba in seveda iz Laškega. Danes je v Valovem taboru dvojni praznik, saj rojstni dan slavita IGOR FLORENIN in GREGOR BRISCO. Vse najboljše in še veliko športnih uspehov jima želijo soigralci, društveni odborniki in prijatelji. H Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org, info@slovik.org in tel. 0481-530412. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat poklicno-tehničnega in licejskega pola v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. @ Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Gi-glio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 048178398 (trgovina pri Mili) in tel. 3804203829 (Miloš) 15 Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 0481-78066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. □ Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je zaradi kriznega stanja ustanove odprta s skrajšanim urnikom, vsak delavnik od 9. do 17. ure. KD DANICA v sodelovanju s PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da na Vrhu poteka Športni mesec. Za sodelovanje na igrah se je treba prijaviti po tel. 338-1913771 (Luca) in 339-8667252 (Demitrij) za Gornji Vrh ter 333-6734565 (Zdenko) in 339-7484533 (Dolores) za Cotiče. PUSTNA LOTERIJA DRUŠTVA KARNI-VAL: 1. nagrada - srečka št. 6367 (enotedenske počitnice za dve osebi v leto-viščarskem kraju Hammamet v Tuniziji), št. 4915 (vikend za dve osebi v Termah Čatež), št. 8073 (konzola Nintendo Wii Sports Pack), št. 0368 (19 pal-čni LCD televizor), št. 8543 (večerja za dve osebi v priznani gostilni), št. 7148 (aparat za espresso kavo), št. 3810 (dvanajst programski aparat za peko kruha), št. 3574 (surovi domači pršut), št. 9355 (dekoder za digitalno zemeljsko TV omrežje) , št. 0798 (mobilni telefon), št. 3077 (košaro gastronomskih dobrot) in št. 1784, 2602, 9249 in 2637 (konfekcijo izbranih vin). SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje odbornike, da bo danes, 9. marca, ob 19. uri na sedežu v KB centru v Gorici zasedal glavni svet zveze. 10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah (revi-jalni del) in v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tekmovalni del). PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da bodo sprejemali prijavnice najkasneje do 10. marca po faksu 0481-882964 ali na naslov elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it; informacije po tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali pdvrhsvmihaela@yahoo.it. KRUT obvešča, da se v sredo, 10. marca, začne pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 ali 346-3693234 od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih med 9. in 13. uro. KD DANICA z Vrha vabi vse ženske in dekleta v soboto, 13. marca, ob 20. uri v prostore centra Danica na praznovanje Dneva žena. Ob bogatem jedilnem listu ne bo manjkalo glasbe in smeha, s sabo prinesite le dobro voljo in malo sreče. Vpisovanje do dneva prej po tel. 339-7484533 (Dolores). 16. POKRAJINSKI KONGRES CGIL GORICA bo v večnamenski dvorani na Trgu Cavour v Tržiču 15. marca od 14. ure do 17.45 in 16. marca od 9. do 18. ure, ko bodo volitve delegatov in pokrajinskega direktiva. Prireditve SKRD JADRO iz Ronk vabi na informativni sestanek o zdravju (za tečaj, ki bo potekal v prihodnosti) z naslovom Naravni in enostavni pripomočki za dobro in zdravo počutje: pravilno dihanje, av-tomasaža, vaje za sprostitev; v četrtek 11. marca, ob 20. uri na sedežu društva. DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ v sodelovanju z ZSKD in GM vabi v petek, 12. marca, ob 20.30 v dom A. Budala v Štandrežu na počastitev dneva slovenske kulture. Na glasbenem večeru bo nastopil kvintet UWCAD (Zavod združenega sveta v Devinu) s programom skladb od Handla do Bernsteina. ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v petek, 12. marca, ob 17.30 v sejni dvorani goriške pokrajine (Korzo Italia 55 v Gorici) predstavitev knjige »Na-ufraghi della pace. Il 1945 - i profughi e le memorie divise d'Europa«. Sodelovala bosta docenta Raoul Pupo in Marta Verginella. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo 15. marca Matjaž Klemše spregovoril o svojem knjižnem prvencu, 22. marca pa bodo z Jožetom Šušmeljem razmišljali o trpkem sosedstvu med Slovenci in Italijani. Srečanja se bosta pričela ob 18. uri. 0 Mali oglasi NA PUSTNI PONEDELJEK so mi v župnijski dvorani v Doberdobu zamenjali črno bundo znamke Marina yachting. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče na tel. 0481-419947. Pogrebi DANES V MARTINŠČINI: 14.00, Anita Vi-sintin vd. Cotic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 9. marca 2010 27 likovna umetnost - V nedeljo se je končala razstava Obdobje Couberta in Moneta V vili Manin našteli rekordnih 115 tisoč častilcev impresionizma Veliko obiskovalcev iz Slovenije - Lepo zastopani impresionisti iz Poljanske doline Med deli slovenskih impresionistov je bil razstavljen tudi portret pisatelja Ivana Tavčarja, delo Jurija Šubica V ledeno mrzlem, a sončnem dnevu se je v nedeljo v vili Manin vila nepregledno dolga vrsta obiskovalcev, ki so kljub čakalni dobi dve do tri ure, želeli ujeti zadnji dan razstave z naslovom Obdobje Couberta in Moneta - Realizem in impresionizem v Srednji in Vzhodni Evropi. Glede na zveneča imena v katalogu, ljubitelji umetnosti očitno niso želeli izgubiti te priložnosti in so množično navalili na zadnji dan odprtja rastave. V soboto se je celo razširil glas, da jo bodo podaljšali do 21. marca, a se to ni zgodilo, ker so bili razstavni eksponati že rezervirani in so nekatere odnesli celo pred koncem razstave. Našim bralcem smo dogodek sicer predstavili že lani jeseni, vendar spomnimo, da je bila postavljena kot prikaz odnosa med rojstvom t.i. barbizonske šole v Franciji in širitivijo realizma in impresionizma v prostoru srednje in vzhodne Evrope. Na ogled je bilo 120 del, ki so osvetlila vpliv francoske slikarske šole na Evropo. Razstava je bila razdeljena na pet enot s poudarkom na krajini, glavni nav-dihovalki umetnosti 19. stoletja (gozdovi in polja, mesta in vasi, vode, sneg, portreti in figure). Poleg del slavnih francoskih realistov in naturalistov, kot so Coubert, Courot, Daubigny, Millet in Rousseau, je bilo mogoče videti zgodnja dela Maneta, Moneta, Sisleya, Renoira, Pissarra in Degasa, impresionistični vrhunec pa je bil dosežen s štirimi van Goghovimi deli. Ugledno mesto so imeli tudi slovenski impresionisti z deli Groharja, Jame, bratov Šubic in Jakopiča, ki so bili predstavljeni predvsem s portreti, hranjenimi v ljubljanski Narodni galeriji. Škoda, da je bilo na spremnih besedilih, povzetih po katalogu, nekaj napak, kot npr. ta, da so slovaškega impresionista Jettla predstavili kot Slovenca (groba prevajalska napaka) in da so eno od Jakopičevih slik opremili z napisom Rihard Jacopič. Tukaj gre seveda za golo površnost, ki bi jo bili lahko v šestih mesecih razstave mirno odpravili. Toda napake, ki jih je najbrž še več, niti približno ne morejo zmanjšati uspeha razstave, ki si jo je prišlo tudi zadnji dan postavitve ogledat veliko obiskovalcev iz Slovenije, slišati pa je bilo tudi češčino, madžarščino in nemščino. Prireditelji so v času odprtja razstave našteli 115 tisoč obiskovalcev, danes pa bodo v Vidmu predstavili uradni obračun tega velikega dogodka in naslednjo razstavo treh slovitih furlanskih likovnikov Basaldella. (vb) trst - Produkcija gledališča Contrada Svevo, tokrat lahkotnejši Maurizio Zacchigna je režiral enodejanki Una commedia inedita (Neobjavljena komedija) in Prima del ballo (Pred plesom) Pisatelja Itala Sveva se drži sloves težkega, resnobnega pisca in to še posebno med Italijani; nasprotno pa je verjetno bil veder človek, s smislom za šalo in z ironičnim, celo porogljivim, gotovo kritičnim, a nikakor ne neprizanesljivim ali celo zlobnim pogledom na soljudi. Te značajske poteze potrjujejo razna pričevanja sodobnikov, poleg tega so razvidna v njegovih manjših delih, denimo v gledaliških eno-dejankah, kakršni sta Una commedia inedita (Neobjavljena komedija) in Prima del ballo (Pred plesom), ki sta bili od petka do nedelje na sporedu v tržaški Bobbiovi dvorani. Svevovi besedili je postavilo gledališče La Contrada za niz Gledališča v gledališču, ki ga v okviru poletne ponudbe pripravlja Pokrajina Trst; prve uprizoritve so bile namreč letos poleti na dvorišču miljskega grada, sedaj ju je skupina z manjšimi priredbami za tradicionalni oder uvrstila med neabonmajske predstave, redni abonenti pa so si ju lahko ogledali brezplačno. Sicer tržaško gledališče La Contrada posveča Italu Sve-vu posebno pozornost, in to ne samo kot avtorju, temveč tudi kot protagonistu svojih predstav, denimo pred leti z otvoritveno predstavo v narečju L'ultima sera di carnevale, katere osrednja tema se je navezovala na dogodke, ki naj bi pisatelju navdahnili roman Senilita; nato z monodramo Il ge- nero letterario, v katerem naj bi Svevova tašča spregovorila o svojem zetu pisatelju: obe deli je namenoma za Contrado spisal Tullio Kezich. Pa tudi veliko let prej je bil Svevo, marsikdaj v družbi s prijateljem Jamesom Joyceom glavni junak sprehajalnih predstav na Hortisovem trgu, ki jih je s Contrado pripravljala režiserka Elena Vitas. Vitasova je bila poleg tega leta 1998 začetnica projekta postavitve vseh Svevovih gledaliških besedil, od leta 1998 do leta 2006 v okviru poletnih Svevovskih večerov pred Mestno knjižnico, nato na drugih lokacijah s prispevkom raznih ustanov. Letos je izbira padla na krajši besedili, v režiji pa se je preizkusil Maurizio Zacchigna, ki tudi nastopa skupaj z Marzio Postogna, Paolo Sait-ta in Massimilianom Borghesijem. Una commedia inedita in Prima del ballo sta res kratki besedili, zlasti slednja, katerega protagonistka je dekle, ki čaka na tetino kočijo, s katero se bo peljala na drugi ples v svojem življenju. Med čakanjem razmišlja o fantih in dekletih, ki jih je srečala na prvem plesu, o maminih priporočilih, kako se mora vesti in o svojem prepričanju glede pravilnega ravnanja. V tem kratkem notranjem monologu je Italo Sve-vo uspešno prikazal mesto, ki ga je imela mlada ženska v tedanji družbi, a tudi pričakovanja in radoživo pričakovanje brihtnega dekleta, ki ga življenjske izkušnje še niso zamori- le. Režiser je dogajanje prestavil v prva petdeseta leta, ko je ples spet postal nekakšen iniciacijski obred pred vstopom v odrasla leta, izbira pa daje možnost Paoli Saitta za zelo razgibano in razposajeno izražanje svojih mimičnih in plesnih sposobnosti. Enodejanka Una commedia inedita prikazuje običajni meščanski trikotnik: moža, ženo in ženinega ljubimca. Neuspešni posrednik Pennini, ki sicer zanemarja ženo Eleno, ima končno možnost za dobro plačano službo, zaradi katere se mora z družino preseliti v Benetke. Žena se selitvi upira in navaja vrsto razlogov, v resnici pa se noče odpovedati dvorjenju mladega pisatelja. Pennini nekaj zasumi in se skrije v omaro, da bi odkril, v kolikšni meri se je žena zapletla s tekmecem, vendar ne odkrije ničesar, ker se pisateljeva strast-nost povsem ohladi, ko mu Elena prizna, da ji njegova komedija ni všeč. Zacchigna je dogajanje, ki ga opisuje Svevo, nekoliko razširil in v duhoviti pantomimi nakazal tudi neuspešno Penninijevo posredniško kariero; poleg tega je z rahlim karikiranjem gest in mimike poudaril celotno šaljivost besedila. V vlogi Penninija nastopa Maurizio Zacchinga, ženo igra Marzia Postogna, Massimiliano Borghesi je mladi zaljubljeni komediograf, Paola Saitta pa naivna služabnica. Duhovite kostume je ustvaril Saverio Calio. (bov) benetke Orne Lutski razstavlja v slovenski Galeriji A+A V slovenski Galeriji A+A v Benetkah so sinoči odprli razstavo izraelske umetnice Orne Lutski z naslovom Zastave. Umetnica zastave sosednih držav obravnava enakopravno. Simboli in barve, s katerimi ponazarja zastave, izražajo gonilno silo - moč žensk. Razstava je sestavljena iz treh osnovnih elementov: sredozemske kotline kot platforme in konceptualne osnove, zastave kot glavnega likovnega motiva in parafraze pristne podobe zastave kot odlične feministične interpretacije obstoječih simbolov, so ob razstavi zapisali v beneški galeriji. Potovanje projekta zastav med sredozemskimi državami je del širšega koncepta dela Lutskijeve, ki je povezan s temo mobilnosti. Tokrat ženska v teku prečka meje kot nosilka bakle, ki si prizadeva predstaviti svoje stališče. Zastava pod rokami Lutskije-ve začenja učinkovati mehkeje. V svojem ustvarjanju umetnica zastavo osvobodi moške nadvlade in jo konceptualno in likovno zaupa ženskim rokam. S kategorično uporabo fotografij ženskih rok jo združi z novo podobo, ki jo uprizarja in ureja za vsako ustvarjeno zastavo, kot nasprotje upodobitve moči, ki z drogov plapola kot trdnjava moškosti. Zaradi ženske razsežnosti, ki jo umetnica da zastavi, postane ta bolj človeška in manj uradna ali simbolična. Veliko ženskih rok, ki se pojavljajo na zastavah, je obvezanih ali ovitih. To govori o generacijah, ko so bile ženske roke zvezane in ženski glasovi neslišni. Postopno odpiranje rok pa ponazarja nadaljevanje ženskega boja, ki ima pred seboj še dolgo pot. Za umetničina dela ni značilno slepo kljubovanje, ki je poznano iz feministične umetnosti sedemdesetih let. Hkrati pa njeno feministično sporočilo ni popolnoma ločeno od političnega konteksta. Z uporabo ženske prefinjenosti, mehkih in barvitih tkanin ter muslina-stih trakov umetnica ponuja posebno alternativo še vedno prevladujoči patriarhalni kulturi in predlaga podobo druge prihodnosti, ko bodo ženske veliko bolj v ospredju, so še zapisali v galeriji. (STA) velenje - Društvo harfistov Slovenije Mlade harfistke Glasbene matice so se na tekmovanju odlično odrezale Oddelek za harfo na Glasbeni matici je lahko upravičeno ponosen nad velikim uspehom, ki ga je skupina učenk dosegla na drugem mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije. V Velenje se je prejšnji konec tedna odpravilo pet mladih harfistk, ki so osvojile tri zlate nagrade, srebrno in bronasto plaketo. Lep dosežek ima še večji pomen zaradi konteksta in konkurence številnih tekmovalcev, ki so prihajali tudi iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Črne Gore, Hrvaške, Makedonije, Slovenije, Srbije in Turčije. Mednarodno ocenjevalno komisijo so sestavljali priznani docenti in koncertanti: predsednica Marija Mlinar (Hrvaška), Sofia Ristic (Italija), Nikolaj Žličar (Slovenija) in Ivana Pejoska (Srbija). Nad 90 točk in zlato plaketo so prejele Tadeja Kralj, Eva Skabar in Lara Macri. Razen Kraljeve, ki študira s prof. Patrizio Tassini, so vse ostale nagrajenke učenke prof. Tatiane Donis. V njenem razredu študirata tudi Martina Ca-recci, ki je prejela bronasto plaketo, in Pao-la Gregoric, kateri je žirija podelila srebrno nagrado v kategoriji najmlajših. (ROP) Glasbena matica je upravičeno ponosna na uspeh mladih harfistk 28 Sobota, 6. marca 2010 ITALIJA / deželne volitve - Lista največje vladne stranke za zdaj še vedno izključena v rimski pokrajini Deželno upravno sodišče iz Lacija ni sprejelo pritožbe Ljudstva svobode Demokratska stranka napoveduje »totalno obstrukcijo« v parlamentu proti vladnemu odloku - V soboto shod v Rimu skupno z Di Pietrom RIM - Kljub spornemu vladnemu »pojasnjevalnemu« odloku, se bo desna sredina na skorajšnjih deželnih volitvah v Laciju po vsem sodeč predstavila z okrnjeno volilno navezo. Deželno upravno sodišče iz Lacija je namreč sinoči zavrnilo zahtevo, naj suspendira sklep, s katerim je rimsko prizivno sodišče (podobno kot že poprej rimski volilni urad) odklonilo sprejem liste Ljudstva svobode za rimsko pokrajino, ker ni bila predložena v predvidenem roku, se pravi do 27. februarja ob 12. uri. Deželno upravno sodišče je ob tem ugotovilo, da vladni odlok nima opraviti s primerom v obravnavi. Predložitev kandidatnih list za deželne volitve v La-ciju po njegovih navedbah namreč ureja deželni volilni zakon, medtem ko naj bi vladni ukrep »pojasnjeval« le izvajanje državne volilne zakonodaje. Sicer pa se bo po napovedi predsednika Edoarda Pu-glieseja sodišče zbralo 6. maja za meritorno obravnavo pritožbe Ljudstva svobode. Tedaj bo predvidoma tudi vzelo v pretres problem, ali je vladni dekret v skladu z ustavo. Pritožbe v tem smislu so namreč včeraj pri njem vložili deželni odbori Lacija, Piemonta in Toskane, po katerih je vladni zakonski ukrep proti ustavi, ker se vtika v deželne volilne zakone, ki so v pristojnosti posameznih dežel. A zgodba z listo Ljudstva svobode za rimsko pokrajino še ni povsem končana. Sklicujoč se prav na sporni vladni »pojasnjevalni« odlok, so namreč predstavniki Ljudstva svobode včeraj listo končno - z devetdnevno zamudo - predložili rimskemu volilnemu uradu, ki naj bi se o njenem sprejemu izrekel v teku današnjega dne. Logika bi narekovala, da bi bil odgovor spet negativen, na kar naj bi se smelo Ljudstvo svobode spet pritožiti ... Skratka, lahko bi se zgodilo, da bi naposled zaradi sodnih sporov prišlo do odložitve deželnih volitev v Laciju. Drugod teh problemov ni, niti v Lombardiji, kjer je deželno upravno sodišče naposled sprejelo Formigonijevo listo, in to mimo vladnega »pojasnjevalnega« odloka. Medtem se opozicija pripravlja na bitko proti odloku, ki ga je vlada sprejela, kot znano, v petek. Najprej v poslanski zbornici, kjer bo odlok v obravnavi. Demokratska stranka je napovedala, da bo nastopila z največjo odločnostjo, in sicer s »totalno obstrukcijo«. Tako je strankino vodstvo sklenilo na včerajšnjem zasedanju, na katerem so vsi udeleženci izrazili zaskrbljenost, češ da je vlada s tem svojim zakonskim ukrepom načela samo demokratično ureditev. Iz istega razloga je potrdilo protestni shod, ki ga je že sklicalo za soboto, 13. t. m. Shod bo na trgu Piazza del Popolo v Rimu z začetkom ob 14. uri. Na demonstraciji bo poleg drugih opozicijskih sil sodelovala tudi Italija vrednot Antonia Di Pietra, kateri je Demokratska stranka za pridružitev postavila jasen pogoj, in sicer naj na shodu ne napada predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je vladni odlok podpisal. Di Pietro je namreč v soboto celo zahteval, naj se sproži postopek za Napolitanovo odstavitev. »Odlok je sprejela vlada, ne pa predsednik republike; absurdno bi bilo, da bi klicali na odgovornost Napolitana,« je dejal podsekretar stranke Enrico Letta. Na sobotnem shodu ne bodo sodelovali sredinci UDC. Res je, da se ne strinjajo z vladnim odlokom, a po drugi strani v Laciju nastopajo v volilni navezi z desno sredino. Ta pa zdaj skuša prikazati, da je Demokratska stranka nasedla »ekstremistom Di Pietrovega kova«, in se taktično postavlja v bran predsednika Napolitana. Predsedniška kandidatka desne sredine v Laciju Renata Polverini razočarana ansa proces mediaset Prič ni bilo Prihodnja obravnava 12. aprila (a Berlusconi bo v ZDA) MILAN - Nova preložitev procesa o televizijskih pravicah družbe Mediaset, v katerem se mora zagovarjati tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki je obtožen davčne utaje. Včeraj bi morali sodniki zaslišati priče zagovornikov, ki pa se niso predstavile v sodni dvorani. Predsednik sodnega zbora Edoardo DAvossa je zato preložil nadaljevanje procesa na 12. april. Berlusconijev odvetnik, poslanec Niccolo Ghedini, je že napovedal, da bo tistega dne predsednik vlade na obisku v Washingtonu. Dodal je sicer, da ni znano, ali bo res odpotoval na obisk v Združene države. Včeraj bi se moral Berlusconi, na primer, muditi na obisku v Braziliji, a ni odšel na obisk. Obramba vsekakor ni bila v stanju predlagati datuma, ko bi Berlusconi zagotovo lahko prispel v sodno dvorano, da bi sledil sodni obravnavi. Sodnik D'Avossa je potožil, da »to ni sodelovanje, ki ga je s svojo razsodbo zaželelo ustavno sodišče«. Ghe-dini mu je odvrnil, da se je proces doslej razpredel na 83 obravnavah, le dvakrat pa se je Berlusconi poslužil pravice o odsotnosti zaradi drugih obveznosti. Sodniki so vsekakor določili datum naslednje obravnave. 12. aprila je predvideno zaslišanje drugih prič. Milansko sodišče je že med obravnavo 1. marca odredilo, da vladna seja sama po sebi ne more predstavljati »alibija« za Berlusconijevo odsotnost na procesu. kamora - Trije za zapahi Najstnik umorjen, ker se ni želel pridružiti kamoristični www.primorski.eu \ klikni in izrazi svoje mnenje Ali je predsednik republike Napolitano ravnal prav, ko je podpisal »pojasnjevalni« odlok o predložitvi kandidatnih list pred skorajšnjimi deželnimi volitvami v Italiji o da o ne o ne vem NEAPELJ - Sedem strelov, poslednjega še v glavo, da bi se le prepričali, ali je res umrl. Tako je 25. aprila lani v neapeljski ulici Lettieri umrl 17-letni Ciro Fontanarosa, samo zato, ker se ni želel pridružiti kamoristični združbi Contini. Ka-rabinjerji so aretirali tri osebe: 30-letnega Ettorreja Bostija (sina vodje neapeljskega zgodovinskega kamorističnega klana Contini), 34-letnega Vincenza Capozzolija in 22-letnega Cristiana Barbata. Prvi naj bi bil naročnik umora, drugi pa njegov dejanski izvajalec, medtem ko je tretji bratranec mlade žrtve, ki je umoru prisostvoval, iz strahu pred morebitnimi kamorističnimi nasilnimi represalijami pa je raje molčal. Umor je bil opozorilo kamoristične združbe: Če se boste upirali zahtevam in navodilom klana, boste tudi vi obležali kot Ciro. Združba Contini zahteva namreč popoln, predvsem pa neoporečen nadzor nad teritorijem. Ciro sicer nikoli ni imel opravka s pravico, sile javnega reda pa so vseeno takoj ubrale kamoristično pot. 5. januarja 1999 je bil namreč med poskusom kraje v poštnem uradu v kraju Secondigliano ubit njegov oče Antonio. Slednji je bil član skupine, ki je bila znana po načinu kraje - kopala je rove pod poslopji in nato vdrla vanje. Na dan smrti je Antonio vdrl v poštni urad, kjer pa ga je čakala zla usoda: znašel se je pred karabinjerjem in ker se ni vdal, je orožnik streljal nanj. Mladi Ciro si je očitno želel drugačno življenje in se raje združbi Contini ni približal. Svojo izbiro pa je plačal z življenjem. Vallanzasca iz zapora na delovno mesto MILAN - Renato Valanzasca, eden najbolj znanih in krutih milanskih zločincev, je po štiridesetih letih včeraj prvič zakonito zapustil zapor. Ob 9. uri je odšel na delovno mesto v milansko usnjarno Ecolab, ki jo upravlja socialna zadruga. Takoj je začel z delom, ostali kolegi, tudi oni zaporniki, so ga lepo sprejeli, je povedal odgovorni pri zadrugi Massimo DAngelo. Ob 19. uri pa se je moral vrniti v zapor. Tako bo lahko služboval vsak delovni dan. 60-letni Valanzasca (ali lepi Rene, kot so ga pimenovali zaradi mladeniške-ga obraza) je bil obsojen na štiri dosmrtne ječe zaradi številnih umorov in ugrabitev. Dvakrat mu je uspelo zbe-žati, a so mu obakrat prišli na sled. Kljub večkratni kazni na dosmrtno ječo pa mu je v zaporu uspelo poročiti se z Antonello DAgostino. smrt - V 84. letu starosti A ■ v I • v Odšel je časnikar in nekdanji minister Alberto Ronchey RIM-V petek, 5. t. m., je na svojem domu v Rimu v 84. letu starosti umrl časnikar Alberto Ronchey. Novico je po včerajšnjem pogrebu objavila njegova hčerka. Ronchey se je s časnikarstvom začel ukvarjati takoj po 2. svetovni vojni kot sodelavec glasila republikanske stranke La Voce Repubblicana. Potem je pisal za razne dnevnike, še zlasti za turinsko La Stampo, za katero je bil dolga leta dopisnik iz raznih svetovnih prestolnic, naposled pa je postal njen direktor. V zadnjih desetletjih se je uveljavil kot kolumnist milanskega Corriere della Sera in rimske La Repubblice. V letih 1992-1994 je bil tudi minister za kulturo v vladah Giuliana Amata in Carla Azeglia Ciampija. Ronchey je ljubil natančnost in je bil prodoren analitik, sicer pa je bil svobodomiselno usmerjen. Kritično je obravnaval ideologije, zlasti na marksizem. Vseskozi je bil zagovornik Zahoda. Ustvaril je tudi nekaj posrečenih neologizmov, kot sta »lotizaci-ja« (it. »lotizzazione«) za označevanje delitve oblasti med strankami in »faktor k« za označevanje dejavnika, ki naj bi preprečeval, da je italijanska komunistična levica postala vladna sila. kultura - Dražba arhiva je napovedana za 9. marec Župan Arezza pritiska na vlado, naj odkupi arhiv Giorgia Vasarija FIRENCE - Zupan Arezza Giuseppe Fanfani je v odprtem pismu pozval italijanskega ministra za kulturo Sandra Bondija, naj država odkupi arhiv italijanskega slikarja in arhitekta Giorgia Vasarija iz 16. stoletja. Omenjeni arhiv bo prihodnji teden ponujen na eni najtežje pričakovanih dražb v Toskani. Izklicna cena za arhiv bo 2,6 milijona evrov, kar je po Fanfanijevih besedah znesek, ki bi ga država lahko dosegla. »To je edinstvena priložnost, da ta kulturni zaklad zagotovimo prihodnjim generacijam, kar pa mesto Arezzo samo zaradi pomanjkanja sredstev ne more storiti,« je zapisal Fanfani. Dodal je, da je 2,6 milijona evrov sprejemljiva cena za Vasarijev arhiv, ki med drugim vsebuje umetnikovo korespondenco z Michelangelom, toskanskim vojvodom Co-simom I. iz družine Medici in številnimi papeži. »Zagotavljam vam, da z odločitvijo, da država odkupi arhiv, ne boste le ohranili italijanskega kulturnega zaklada, temveč si boste pridobili tudi spoštovanje in občudovanje prebivalcev Arezza,« je sklenil Fanfani. Vasarijev arhiv imajo trenutno v lasti potomci Giovannija Festa-rija. Hranijo ga v nekdanji Vasarije- vi hiši v Arezzu, danes preurejeni v muzej. Fanfani je glede arhiva že lani oktobra sprožil alarm, saj je tedaj v javnost prišla novica, da naj bi Festarijevi potomci tik pred njegovo smrtjo arhiv prodali ruskemu kupcu, in sicer družbi Ross Engineering za 150 milijonov evrov. Novica je pri mnogih poznavalcih zbudila dvom, saj so le stežka verjeli, da bi bil nekdo pripravljen plačati takšen znesek za nekaj, česar fizično nikoli ne bo mogel posedovati. Kar se tiče Va-sarijevega arhiva, je namreč s posebnim predpisom določeno, da mora ostati v Arezzu. Pravni zastopnik družbe Ross Engineering je tedaj pojasnil, da je družba sicer seznanjena s tem, da mora arhiv ostati v Arezzu, da pa ga želi kljub temu kupiti. Pozneje je ruski odvetnik, ki naj bi zastopal kupca, sporočil, da je njegov klient umrl v prometni nesreči, in da kupčija odpade. Ker do prodaje ni prišlo, so se v javnosti pojavila namigovanja, da je bila novica o prodaji le poskus, da se državo z zvijačo zvabi v kupčijo za znesek, ki daleč presega resnično vrednost arhiva. Med tistimi, ki so podvomili v verjetnost takšne kupčije, je bil tudi poznani umetnostni kritik Vittorio Sgarbi, ki je tedaj dejal, da arhiv v resnici vreden največ deset milijonov evrov. Giorgio Vasari (1511-1574) je poznan predvsem kot biograf umetnikov italijanske renesanse. Njegovo delo je postalo eno temeljnih za umetnostnozgodovinsko znanost na Zahodu in tako ob stran potisnilo pomen Vasarija kot slikarja in arhitekta. Vasa-ri, eden najbolj cenjenih slikarjev svojega časa, je med drugim izdelal načrte za znamenito ložo palače Uffizi v Firencah. Dražba Vasarjevega arhiva je napovedana za 9. marec. Giuseppe Fanfani / SVET Torek, 9. marca 2010 2 9 Volilna komisija spravlja glasovnice ansa bližnji vzhod - Tik pred obiskom iz ZDA Izrael odobril gradnjo novih spornih stanovanj irak - Nedeljskih parlamentarnih volitev se je udeležilo 62% upravičencev Na volitvah naj bi najbolje kazalo al Malikiju Vodil naj bi v 9 od 18 provinc - Dokončni rezultati bodo znani konec meseca BAGDAD - Iraški premier Nuri al Maliki bi lahko izšel kot zmagovalec nedeljskih parlamentarnih volitev v Iraku. Po navedbah lokalnih uradnikov naj bi namreč al Maliki vodil v devetih od 18 iraških provinc. Ključne projekcije z območja Bagdada, ki bi lahko spremenile volilni izid, sicer še niso na voljo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za glavnega tekmeca al Malikija in njegove Pravne države, šiit-ske, a hkrati sekularne koalicije, po prvih ocenah velja Ijad Alavi in njegova sekularna lista Irakija. Kot kažejo neuradne ocene, ki jih je zbrala AFP, naj bi Pravna država vodila v šiitskih regijah, medtem ko naj bi bila Irakija v vodstvu na sunitskih območjih. Na tretje mesto naj bi se glede na ocene uvrstilo Iraško narodno zavezništvo, v katerem imajo večino šiitske verske stranke, njen član pa je tudi Ahmed Čalabi, bivši namestnik premiera in nekdanji ljubljenec ZDA, ki pa se je v zadnjem času precej naslonil na Iran. Uradnih rezultatov nedeljskih volitev, ki jih je kljub poostrenim varnostnim ukrepom zaznamovalo nasilje, ni pričakovati pred koncem marca. Predstavniki iraške volilne komisije so včeraj tudi povedali, da za zdaj ni na voljo nobenih pravih rezultatov volitev, različnim projekcijam pa da ne gre pripisovati prevelike teže, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Iraška volilna komisija je sicer včeraj sporočila podatke o volilni udeležbi. Izmed 18,8 milijona volilnih upravičencev se jih je nedeljskih volitev udeležilo 62 odstotkov. Volilna udeležba je bila po poročanju AFP najvišja v Dohuku v avtonomni kurdski regiji na severu države, kjer je svoj glas oddalo 80 odstotkov volilnih upravičencev. (STA) TURČIJA - Na vzhodu države Potres zahteval več kot 50 mrtvih ANKARA - Vzhod Turčije je v ponedeljek stresel potres z močjo 6. stopnje po Richterjevi lestvici, ki je terjal najmanj 51 smrtnih žrtev, okoli 100 ljudi pa je ranjenih. Tamkajšnje oblasti se bojijo, da se bo število žrtev še povzpelo. EU je Turčiji po potresu že ponudila pomoč. Guverner province Elazig, ki jo je prizadel potres, Muammer Erol je sporočil, da je v potresu umrlo najmanj 51 ljudi, okoli 100 je bilo poškodovanih. Potres naj bi sejal smrt v več vaseh v bližini žarišča potresa. Žarišče potresa v provinci Ela-zig, ki se je zgodil ob 4.32 po lokalnem času, je bilo v bližini vasi Ba-syurt. Potresu je sledilo 20 popo-tresnih sunkov, od katerih je imel najmočnejši 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Kot so pred tem sporočili iz vladne centra za krizne razmere, so žrtve potresa iz manjših vasi Okcu-lar, Yukari Kanatli in Kayali, kjer so se zaradi potresa, ki je ljudi presenetil med spanjem, porušile številne hiše in minareti. Še posebej naj bi bila prizadeta vas Okcular, kjer so doslej našteli že 17 žrtev potresa. Med mrtvimi so tudi najmanj štirje otroci. V vaseh potekajo iskalne akcije za morebitnimi preživelimi med ruševinami. Tresenje tal so čutili tudi v sosednjih provincah Tunceli, Bingol, Diyarbakir, kjer so tamkajšnji prebivalci prestrašeni stekli na ulice in noč preživeli na prostem. Provinca Elazig je okoli 550 kilometrov vzhodno od Ankare. Potresi v Turčiji so pogosti. V dveh potresih na severozahodu Turčije leta 1999 je bilo ubitih okoli 18.000 ljudi. Evropska unija je po potresu Ankari že ponudila pomoč. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v izjavi med drugim zapisal, da je evropsko komisarko Kristalino Georgievo, pristojno za humanitarno pomoč, prosil, naj poskrbi za pomoč, če bo potrebna. "Globoko sem zaskrbljen nad novicami iz Turčije," je zapisal Barroso, ki je ob tem izrazil solidarnost Evropske komisije s turškimi oblastmi in turškim ljudstvom. "Misli in srca EU so z žrtvami in tistimi, ki so v tej hudi naravni katastrofi izgubili bližnje, domove in lastnino," pa je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek. (STA) Potresenci v mrazu ansa JERUZALEM - Izrael je prižgal zeleno luč gradnji 112 novih domov v judovski naselbini na okupiranem Zahodnem bregu. Naselbino blizu Betlehema bodo širili kljub delni zamrznitvi tovrstne gradnje, na katero je novembra lani po pritisku ZDA pristal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot je včeraj dejal izraelski minister za okolje Gilad Erdan, gre pri projektu v judovski naselbini Bejtar Ilit za izjemo, vključeno v odločitev o zamrznitvi gradnje, ko gre za vprašanje varnosti pri infrastruktur-nih projektih, ki so se začeli še pred zamrznitvijo. Odobritev gradnje novih naseljenskih stanovanj je Izrael sicer sprejel le dan potem, ko so Palestinci pristali na posredne pogovore z judovsko državo. Izvršni komite Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) je v nedeljo v Ramali sprejel odločitev, da da možnost posrednim pogovorom z Izraelci. Za to so si več mesecev prizadevale ZDA, Palestinci pa so na to pristali, potem ko so tovrstne pogovore minuli teden podprli ministri Arabske lige. V PLO so ob tem menili, da bi morali biti posredni po- govori omejeni na štiri mesecev in da bi se morali osredotočiti na vprašanje meja. Prav širitev judovskih naselbin je bila namreč že doslej glavna ovira za obnovitev mirovnih pogajanj, ki so kljub okrepljenim diplomatskim prizadevanjem ZDA že več kot leto dni v slepi ulici. Palestinci vztrajajo, da bi se bili k neposrednim pogajanjem z Izraelom pripravljeni vrniti šele, ko bo judovska država popolnoma zamrznila gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Odobritev gradnje novih naseljenskih stanovanj je judovska država sprejela tik pred prvim obiskom ameriškega podpredsednika Joea Bidena v regiji, kjer se sicer mudi tudi ameriški posrednik George Mitchell. Izraelska odločitev je medtem že razjezila palestinske oblasti, o tem pa je tekla beseda tudi na pogovorih palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in Mitchella. Bi-den je obisk v regiji začel v Izraelu, kjer se bo danes v Jeruzalemu med drugim sešel s premierom in predsednikom, Benjaminom Netanjahujem in Šimonom Peresom. (STA) V medverskem nasilju v Nigeriji več kot 500 ubitih LAGOS - V hudem sektaškem nasilju, ki je izbruhnilo v osrednji Nigeriji, je minuli konec tedna umrlo najmanj 500 ljudi. Toliko žrtev so našteli v zgolj treh vaseh, ki so jih napadli muslimanski nomadi in izvedli pokol med tamkajšnjimi prebivalci, ki so večinoma kristjani. Območje zdaj poskuša zaščititi vojska. Po navedbah prič na ulicah kraja Dogo Nahawa, ki se nahaja približno pet kilometrov južno od mesta Jos, kjer je pred meseci že divjalo nasilje med muslimani in kristjani, so bile žrtve ubite z mačetami. Območje je nato obkolila nigerijska vojska. Na območju z večinskim krščanskim prebivalstvom bi sicer še morala veljati policijska ura, uvedena januarja, ko je bilo v medverskem nasilju ubitih več kot 300 ljudi, večinoma muslimanov. Leta 2008 je bilo v spopadih v Josu ubitih nekaj sto ljudi, leta 2001 pa skoraj 1000. Glavni razlog za nasilje so revščina in spori glede zemlje. Islandci zavrnili dogovor o poplačilu dolgov REYKJAVIK - Islandci so v soboto na referendumu zavrnili dogovor o načinu poplačila dolgov propadle spletne banke Icesave Nizozemski in Veliki Britaniji. Proti predlogu je po neuradnih izidih glasovalo prek 90 odstotkov volivcev. Islandska premierka Johanna Sigud-darottir je v prvem odzivu dejala, da izid referenduma ni presenečenje niti za vlado ne predstavlja nobenega šoka. "Referendum je minil, zdaj je naša naloga nadaljevati pogajanja z Londonom in Haagom," je dejala za islandsko televizijo. General McChrystal: Nad Kandahar poleti KABUL - Vrhovni poveljnik zavezniških sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChrystal je včeraj napovedal, da bodo ofenzivo proti taliba-nom na pokrajino Kandahar - utrdbo talibanov - razširili šele poleti, ko naj bi bilo v Afganistanu dovolj okrepitev. Sicer pa bo ofenziva potekala podobno kot operacija v Mardži, je pojasnil. Do poletja naj bi v Afganistan prišlo vseh 30.000 dodatnih ameriških vojakov, ki jih je tja napotil ameriški predsednik Barack Obama. V državo so sicer začeli prihajati že decembra. Po ocenah McChrystala bi že v začetku poletja lahko sprožili ofenzivo za zavzetje Kandaharja, ki velja za utrdbo ta-libanov. Kandahar sicer ni pod nadzorom talibanov, vendar pa so prisotni v okoliških okrožjih, od koder jih nameravajo skupaj z afganistanskimi silami pregnati, je še pojasnil general McChrystal. (STA) 8. marec - Stališča ILO, EU, Sveta Evrope, WHO in Amnesty International Mednarodne organizacije opozarjajo na razkorak med spoloma zlasti na trgu dela ZENEVA/STRASBOURG - Mednarodna organizacija dela (Ilo) je ob včerajšnjem mednarodnem dnevu žensk opozorila, da kljub napredku na področju enakosti spolov v zadnjih 15 letih še vedno obstaja velik razkorak med ženskami in moškimi pri možnostih zaposlovanja in kakovosti zaposlitve. Evropska komisija pa je objavila akcijski načrt EU o enakosti spolov za obdobje 2010-2015. Poročilo z naslovom "Zenske na trgu dela: Merjenje napredka in identificiranje izzivov", ki ga je včeraj objavil Ilo, poudarja, da več kot desetletje po četrti svetovni konferenci ZN žensk v Pekingu leta 1995, na katerem so s Pekinško deklaracijo sprejeli ambiciozen akcijski program za enakost spolov, razkorak med spoloma v družbi in na trgu dela ostaja globoko zakoreninjen, so sporočili iz Zeneve. Poročilo kaže, da se je delež ženske delovne sile s 50.2 odstotka leta 1980 dvignil na 51,7 odstotka v letu 2008. V tem času je rahlo upadel delež moške delovne sile, in sicer z 82 na 77,7 odstotka, zaradi česar se je razkorak med spoloma v delovni sil zmanjšal z 32 na 26 odstotnih točk. A kot ob tem opozarja Ilo, skoraj polovica ženske populacije, starejše od 15 let, (48,4 odstotka) ostaja gospodarsko neaktivnih, medtem ko je ta delež pri moških 22.3 odstotka. Poleg tega ženske, ki želijo delati, težje najdejo delo kot moški. Takrat, ko delo dobijo, pa zanj prej- mejo nižje plačilo kot moški na podobnem delovnem mestu. Ilo še navaja, da je bilo prve učinke gospodarske krize čutiti v sektorjih, v katerih prevladujejo moški, kot so finance, trgovina in gradnja. A ta učinek se je medtem razširil tudi na druge sektorje, vključno s storitvenimi dejavnostmi, kjer velikokrat prevladujejo ženske. Evropska komisija je medtem včeraj objavila akcijski načrt Evropske unije o enakosti spolov in okrepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju za obdobje 2010-2015. Z akcijskim načrtom želi Evropska komisija pospešiti doseganje razvojnih ciljev tisočletja, zlasti na področju enakosti spolov in izboljšanja zdravja mater, ter prispevati k doseganju drugih mednarodnih razvojnih ciljev, povezanih z enakostjo spolov, so sporočili v Bruslju. Da bi izboljšali ozaveščenost pri mladih v državah v razvoju, Evropska komisija že četrtič zapored organizira mednarodni natečaj risanja na temo enakosti spolov. K sodelovanju in predstavitvi svoje vizije enakosti spolov so vabljeni otroci med 8. in 10. letom starosti, tema letošnjega natečaja pa je razmislek o tem, kako lahko deklice in dečki, ženske in moški skupaj izboljšajo svet. Evropski parlament je medtem na spletnem Državljanskem forumu odprl moderirano spletno posvetovanje z naslovom "Nasilje nad ženskami - do kdaj še?" (http://www.evropske-razprave.si/nasilje-nad-zenskami). Do 30. junija je mogoče na tem naslovu po- sredovati mnenja, stališča in predloge za izkoreninjenje nasilja nad ženskami na evropski ravni. V Svetu Evrope pa so ob 8. marcu pozvali k izboljšanju življenja žensk. Kot je ob tem navedel generalni sekretar SE Thorbjorn Jagland, morajo države in vsi socialni dejavniki z uvajanjem ustrezne zakonodaje in politik storiti vse za boj proti diskriminaciji žensk. Enakost moških in žensk pa mora postati realnost, so sporočili s SE. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je ob mednarodnem dnevu žensk opozorila, da so enake možnosti za ženske in deklice ključnega pomena za boljše zdravje v svetu. Socialna izključenost, uboji iz časti, pohabljanje ženskih spolnih organov, trgovina z ljudmi, omejena mobilnost in zgodnje poroke ženskam in deklicam odrekajo pravico do zdravja in povečujejo tveganje za bolezen in smrt, so med drugim opozorili v WHO. Organizacija za zašito človekovih pravic Amnesty International pa je ob mednarodnem dnevu žensk v poročilu okrcala Dansko, Finsko, Švedsko in Norveško. Kot je zapisal AI, se te države, ki naj bi na področju enakosti med spoloma veljala za zgled, ne borijo dovolj proti posilstvom in spolnemu nasilju. Še posebej kritičen je bil AI do Finske. Posebno poročilo je AI ob 8. marcu objavil tudi za Kambodžo, pri čemer je tamkajšnjo vlado kritiziral, ker se ne spopada s spolnim nasiljem na ženskami in deklicami. (STA) 30 Torek, 9. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / ljubljana - Drevi v Cankarjevem domu Shen Wei Dance Arts Nastopila bo skupina, ki jo je v ZDA ustanovil in jo še danes vodi kitajski koreograf Shen Wei Plesna skupina Shen Wei Dance Arts bo danes ob 19.30 prvič nastopila v Ljubljani v Gallusovi dvorani. Izvedli bodo dve koreografiji umetnika in soustvarjalca olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 She-na Weia. Predstava Skica (Map) je polna vrtinčaste energije, ki ji sledi poetičen odsev kitajske estetike v predstavi Zgibanje (Folding). V sedemdelni koreografiji Skica Wein raziskuje koncepte vrtenja, poskakovanja, notranje osamitve ter notranjega krožnega in individualnega gibanja. Vsaka izmed naštetih tehnik je ključ, po katerem se izriše zemljevid gibanja, pot ki jo uberejo posamezni plesalci. Zadnji del je kolaž ključev, ki vedno bolj povečuje zagon, hitrost in silovitost ter na koncu izriše celotno zgradbo zemljevida. Shen Wei je koreografijo Skica razdelil na pet delov, pet skic s simetričnim vzorcem ter jo uskladil z glasbeno podlago, ki zarisuje stopnjevalno postavitev ABC-BA. Gibi iz Skice vrtenja v prvem delu se kot vihravo in razširjeno zasnovana vrtinčasta energija ponovijo v petem delu. Avtor modularno zgrajene spremljave z naslovom Puščavska glasba (Desert Music) je pionir glasbenega minimal-izma, ameriški skladatelj Steve Reich. Kot so sporočili iz Cankarjevega doma, se koreograf Wei spominja, da so ga člani plesne skupine Guangdonga (Guangdong Modern Dance Company) leta 2000 povabili, naj zanje ustvari Zgibanje. Odkar je zapustil rodno Kitajsko leta 1995, je bilo to njegovo prvo delo zanje. Sam pravi, ga je takrat posebej zaposlovalo preprosto dejanje zgibanja ali pregibanja: papirja, tkanine, telesa - česar koli. Tako je tradicionalne tibetanskih molitve budistov mahakala spojil z električnimi melodijami Johna Tave-nerja, v ozadje pa je postavil velik zastor, ki ustvarja nadrealistično ozračje. Platno je ročno poslikana različica kitajskega akvarela iz 18. stoletja avtorja Ba Da San Rena. Koreograf, režiser, plesalec, slikar in oblikovalec Shen Wei se je uveljavil z izvirno vizijo medkulturnega in multimedijskega gibalnega gledališča. Kot sin umetnikov kitajske opere se je že pri devetih letih lotil študija te zvrsti. Pozneje je postal član državnega opernega ansambla province Hunan in tam pet let deloval kot glavni pevec. Leta 1991 je bil eden od ustanoviteljev sodobne plesne skupine Guangdonga, prvega tovrstnega sestava na Kitajskem. Leta 1995 se je preselil v New York, kjer je na prelomu tisočletja ustanovil skupino Shen Wei Dance Arts, s katero je do sedaj ustvaril deset novih del. Za vsako plesno ali operno delo skupine Shen Wei zasnuje tudi scenografijo, masko in kostumografijo. Za svoje umetniško delo je Wei prejel številna priznanja in nagrade, med drugimi leta 2004 nagrada Nižinskega za najbolj obetavnega koreografa, leto za tem avstralsko Helpmannovo nagrado za najboljše baletno ali plesno delo in leta 2006 priznanje za baletne zvezde, ki ga podeljuje Festivalska palača v Cannesu. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Jutri, 10. marca ob 20.30 / »Dixplay«. Nastopa: Gioele Dix. Režija: Gian-carlo Bozzo. V četrtek, 11. marca ob 20.30 / Robert Lopez in Jeff Marx: »Avenue Q«. Režija: Stefano Genovese. / Ponovitve: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 9. marca ob 21.00 / »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. Nastopata: Davide Calabrese in Lorenzo Scu-da. Ponovitve: od srede, 10. do sobote, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. marca ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Con- trada V petek, 12. marca ob 20.30 / Renato Simoni: »Tramonto«. Režija: Damiano Michieletto. Natopa Gledališka skupina Teatro Stabile del Veneto C. Goldoni. / Ponovitve: V soboto, 13. ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 16. marca ob 20.45 / Luigi Pirandello: »I giganti della monta-gna«. Režija: Enzo vetrano. Nastopajo: Enzo Vetrano, Stefano Randisi, Ester Cucinotti, Maria Cucinotti in Giovanni Moschella. / Ponovitve: v sredo, 17. marca ob 20.45. V petek, 12. marca ob 20.45 / Daniele Timpano: »Ecce Robot, cronaca di un'invasione«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 15. marca ob 20.00 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 12. marca ob 21.40 / Bernard Marie Koltès: »Roberto Zucco«. / Ponovitve: v soboto, 13. marca ob 19.30 in ob 21.40. Danes, 9. marca ob 19.30 in ob 21.45 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. / Ponovitve: v sredo, 10 in v četrtek, 11. marca ob 19.30 in ob 21.45. V torek, 16. marca ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. / Ponovitve: V sredo 17 in v četrtek, 18. marca ob 19.30 in ob 22.35. V petek, 19. marca ob 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Mala drama V četrtek, 11. marca ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v soboto, 13., v ponede- ljek, 15., od ponedeljka, 22. do srede, 24. marca ob 20.00. V torek, 16. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: od srede, 17. do petka, 19. ter v četrtek, 25. marca ob 20.00 in ob 21.30. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 9. marca ob 19.30 / Ivor Mar-tinic: »Drama o Mirjani in tisti okrog nje«. / Ponovitve: v četrtek 11. in v ponedeljek, 15. marca ob 19.30. V soboto, 13. marca ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v nedeljo, 14. marca ob 19.30. Jutri, 10. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 12. marca ob 19.30. V petek, 12. marca ob 20.00 in ob 22.20 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve:V petek, 19. marca ob 16.00 in ob 19.30. V četrtek, 18. marca ob 19.30 / Ivo Martinic: »Drama o mirjani in tistih okrog nje«. V soboto, 20. marca ob 19.30 / Woody Allen: »Zaigraj še enkrat sam«. Mala scena Jutri, 10. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. Danes, 9. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V soboto, 13. marca ob 20.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G2«. / Ponovitve: v soboto, 20. marca ob 20.00. V četrtek, 18. marca ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V petek, 19. marca ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Groba«. Cankarjev dom V torek, 16. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V sredo, 17. marca ob 20.00 / EricEmmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 13. marca ob 20.30 / »L'elisir d'amore«. Galsba: G. Donizetti. / Ponovitve: v nedeljo, 14. ob 16.00, v torek, 16., v sredo, 17. in v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00 in v nedeljo, 20. marca ob 17.00. Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 9. marca ob 20.30 / Koncert Allessandre Amoroso. TRZIC Tržiška katedrala V ponedeljek, 15. marca ob 20.45 / »Officum cnsort«. Dirigent: Danilo Zeni. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom Danes, 9. marca ob 20.30 / Nastopa: Rene Lacaille. Danes, 9. marca ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine / »Zvoki šestih strun«: nastopa Tilman Hoppstock -kitara. Danes, 9. marca ob 19.30 Gallusova dvorana / »Shen Wei dance arts«. režija in koreografija: Shen Wei; glasba: Steve Reich, John Tavener. Danes, 9. marca ob 20.00 Dvorana Duše Počkaj / »Takt«. Koreografija: Uršula Teržan; dramaturgija: Klavdija Zupan; plesalke in oblikovalke giba: Alena Medich, Marinka Ribič, Lane Stranič. / Ponovitve: v sredo, 10. in v četrtek, 11. marca ob 20.00. Jutri, 10. marca ob 20.00 Gallusova dvorana / »Kremerata Baltica«. Solista: Gabriela Montero - klavir; Andrej Puškarev - vibrafon. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. V četrtek, 11. marca ob 9.00, 10.00 Kosovelova dvorana / »Janko in Metka«. Glasba: Engelbert Humperdinck, režija: Katja Konvalinka, scenografija: Ksenija Konvalinka. Kino Šiška (Center urbane kulture) Danes, 9. marca ob 20.00 / Nastopa skupina Fiddler in the Loop. Luca Ciarla - violina in looper ter Keziat -vizualne umetnosti. RAZ STAV E FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pe-peu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc - harmonika. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulptu-re«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.Kul-turni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): do 31. marca je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricordi«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Kulturnem dom: do 14. marca je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): V četrek, 11. marca ob 18.00 bo otvoritev razstaveMegi Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. O razstavi bo govorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. V kulturnem programu bo nastopila Skupina za izrazbi ples »Mehki čevlji Sežana«. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artu-kovic, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovači-ča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primor-ski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 11. marca 2010 6 9 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Glasbeni utrinek: Tam gori na gori 6 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktulno: Bontà sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredità (v. C. Conti) 19.50 Resničnostni show: L'isola e poi... 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri 3 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Variete: Scanzonatissima 6.10 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 6.20 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.25 19.00 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 0.50 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Game show: Cuore di mamma 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.50 Resničnostni show: L'isola e poi... 20.00 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Justice - Nel nome della leg-ge 23.25 Šport: 90° Minuto Champions 1.10 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 16.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 23.20 Aktualno: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 7.05 7.35 8.05 9.00 10.10 10.20 11.30 12.00 12.25 14.05 15.10 16.15 16.30 18.55 19.35 20.30 21.10 21.50 23.50 Nad.: Bianca Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Carabinieri 3 17.10 Dnevnik in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nad.: Sentieri Film: Hombre (western, ZDA, '66, r. M. Ritt, i. P. Newman) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Nemiche amiche (dram., ZDA, '98, r. C. Columbus, i. S. Sa-randon, J. Roberts) 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Sliver (krim., ZDA, '93, i. S. Stone, W. Baldwin) Canale S 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Zelig (v. C. Bisio in V. In-contrada) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.25 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del- la Tv, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) 22.05 Nan.: Fringe 23.50 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Dok.: Borghi d'Italia 13.15 Aktualno: Dai nostri archivi, 13.25 Aktualno: Si fas par di 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazin 15.30 Dok. odd.: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Expo Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Perche??? 21.50 Dok. odd.: La grande storia 22.45 Videomotori 23.40 Dnevnik - Montecitorio 23.45 Šport: Košarka, Basket Sassari - Basket Snaidero Ud La 7 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska LAs 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: Solo quando rido (kom., V.B., '68, i. D. Hemmings) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Dok.: La Gaia scienza 23.30 Variete: Victor Victoria - Niente e come sembra 0.35 Nočni dnevnik, sledi La 25" ora - Il cinema espanso Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.25 18.40 Risanke 10.40 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.05 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.25 Nan.: Linus in prijatelji 11.55 Intervju: Drago Kos (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Podoba podobe (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.50 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Kratki igrani film: Na cilju 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.35 Dok. serija: Naši vrtovi 18.00 Dok. odd.: Turjak 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. odd.: Boris Pahor - Trmasti spomin 22.05 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Dok. odd.: Nezaželena priča 1.10 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 09.03.1992 (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 Dober dan, Koroška (pon.) 9.30 Na lepše (pon.) 9.55 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 10.50 Razvedrilna odd.: NLP s Tjašo Že-leznik 13.50 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 14.20 Studio City (pon). 15.15 Pozdrav Afriki (pon.) 15.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 09.03.1992 15.50 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) 16.55 Kuopio: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, prenos 18.55 Intervju: Boris Pahor (pon.) 20.00 Globus 20.30 Muzikajeto: harmonika, 2. del 21.30 Film: Dediščina Evrope: Dnevnik Ane Frank 23.10 Film: V živo iz Bagdada Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 14.45 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.35 21.15 22.20 23.15 23.45 0.30 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Levant Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione Meridiani Izostritev Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Športne vesti Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Srečanje z... Istra skozi čas Trendovska oddaja »Q« Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Baiker explorer Istra in... Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Hrana in vino Videofronta Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Sodobna umetnost Mura Raba Tv Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kražem po Primorski; 18.45 Postni govori, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 9. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež veter megla vremenska slika V naslednjih dneh se bo nad Italijo razširil ciklon ob katerem bodo v višinah dotekali zelo vlažni jugovzhodni tokovi, ob prizemlju pa bo ozračje zelo mrzlo zaradi severnovzhodnih n vetrov. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 Dolžina dneva 11.33 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.11 in zatone ob 11.46 Nad zahodno in osrednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, v Sredozemlju pa se je poglobilo ci-klonsko območje. S severovzhodnimi vetrovi bo nad naše kraje pritekal hladen in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, ki se bodo kazale v obliki okrepljenih bolezenskih znakov. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je močno razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.30 najnižje -1 cm, ob 6.38 najvišje 19 cm, ob 13.36 najnižje -45, ob 20.33 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.07 najnižje -9 cm, ob 7.27 najvišje 28 cm, ob 14.07 najnižje -50, ob 20.53 najvišje 37 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................400 Vogel.................200 Kranjska Gora.........60 Krvavec..............160 Cerkno...............130 Rogla.................130 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............160 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........120 Zoncolan............105 Trbiž..................130 Na Žlebeh ...........320 Mokrine..............190 Podklošter...........100 Bad Kleinkirchheim .100 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O gradec m. sobota O -4/-1 zagreb -3/0 O NAPOVED ZA DANES' Zjutraj bo po vsej deželi nebo jasno ali pretežno jasno. Čez dan bo spremenljivo, oblačnost bo postopoma naraščala, zvečer bo možno rahlo sneženje po Krasu in v Karnijskih Alpah. Po dolinah in ob obali bo pihala močna in zelo mrzla burja, ki bo zvečer v Trstu lahko tudi zelo močna. Pretežno oblačno bo. Na Primorskem bo suho, pihala bo zmerna do močna burja. Drugod bo občasno rahlo snežilo, pogosteje v južni in jugovzhodni Sloveniji. Količina padavin bo majhna. Pihal bo severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah do -11, najvišje dnevne od -4 do 1, na Primorskem do 5 stopinj C. Ob tolmeč o -4/-1 celovec O -6/-2 trbiž o -8/-4 o -8/-2 kranjska g. O , gradec -4/-1 o -5/-1 s. gradec maribor O-3/0 m. sobota O-3/0 črmb /v videm o ÜT -3/0 o pordenon -2/-1 čedad o -2/-1 O tržič -2/-1 O kranj celje -3/-1 O O fMjiii-O cr-co.^ ljubljana gorica r> ° n- gorica /4 -2/-1 n. mesto -2/-1 0/1 °___2/4 £yp>S4}02JNA ° kočevje ¡¿^sj trst o o hibs f- -1/2 N M 4464 tj „N. q portorož o --^ - črnomelj 2/4 , umag opatija reka 1/4 zagreb -2/0 O pazin o (NAPOVED ZAJUTRI ^Vreme se bo poslabšalo, oblačno bo, pihala bo zelo močna Jutri bo oblačno, sneženje se bo okrepilo. Sprva bo snežilo burja, snežilo bo po vsej deželi. tudi na obali. Mrzlo bo in vetrovno, na Primorskem bo pihala zelo močna burja. Last Minute Center {00386 5 730 12 10 Sežana • 00386 5 333 24 16 Nova Gorica 1 • www.lastminutecenter.si NOVA GORICA SONDON PARIZ BARCELONA BJII^H PRAG A BERCIN BRUSELJ 1 .4.-5.4. H 13651 1 Ponujamo tudi: -ETALSKJZI™ M1F1B ZA: KONCERTE, TEKME, GLEDALIŠKE PREDSTAVE. Gradnikove brigade 7, tel.: 00386 5 333 24 16 SEŽANA Kosovelova ulica 4b, tel.: 00386 5 730 12 10 KOPER Pristaniška ulica 17, tel.: 00386 5 663 05 81 oskar - 82. podelitev nagrad Ameriške akademije filmskih znanosti in umetnosti v Hollywoodu Režiserka Kathryn Bigelow je postala prva ženska režiserka v zgodovini, ki je osvojila oskarja LOS ANGELES - Kathryn Bigelow je v nedeljo zvečer na 82. podelitvi nagrad Ameriške akademije filmskih znanosti in umetnosti v Hollywoodu postala prva ženska režiserka v zgodovini, ki je osvojila oskarja. Njen film Bombna misija (The Hurt Locker) pa je postal film leta in pobral skupaj šest oskarjev, med drugim tudi za izvirni scenarij, montažo in montažo zvoka. Svoji nekdanji soprogi je med prvimi glasno zaploskal James Cameron, režiser filma Avatar, ki je prišel do podelitve oskarjev z devetimi nominacijami, tako kot Bombna misija. Toda njegova znanstveno fantastična pravljica, ki je doslej na blagajnah ameriških kinematografov pobrala že več kot 700 milijonov dolarjev, se je morala zadovoljiti le s tremi oskarji. In sicer za umetniško režijo, kinematografijo in vizualne učinke. Oskarja za najboljšo glavno moško vlogo je po pričakovanjih osvojil Jeff Bridges (Crazy Heart), za žensko pa Sandra Bullock (The Blind Side). Za oba je to prvi oskar v njuni karieri. Presenečenj ni bilo niti pri oskarjih za stransko moško in žensko vlogo. Slavila sta Avstrijec Christopher Waltz (Neslavne barabe) in Monique (Precious). Dva oskarja je osvojil animirani film V višave (Up), in sicer za najboljšo celovečerno risanko in za izvirno glasbo. Poleg Monique pa je drugega oskarja za film "Precious" prinesel Geoffrey Fletcher, in sicer za priredbo scenarija. Letošnja podelitev oskarjev je bila zgodovinska, saj je Bombna misija z oskarjem za režijo in najboljši film ter še štirimi nagradami gladko premagala film, ki je zaslužil največ denarja v vsej zgodovini Hollywooda. Režiser Avatarja James Cameron je namreč ugnal samega sebe in svoj film Titanik, ki je bil doslej na vrhu glede zaslužka od prodaje. Producentu Nicholasu Chartier-ju se je kampanja proti Avatarju v prid Bombne misije na koncu splačala, čeprav ni dobil vstopnice za podelitev. Člani akademije so se odločili tako, kot jih je pozival, namreč da namesto za najbogatejši film glasujejo za njegovo Bombno misijo. Kathryn Bigelow je po prejemu nagrade za najboljši film dejala, da ga posveča vojakom in vojakinjam, že pri prejemu oskarja za režijo, s katerim se je za vedno zapisala v zgodovino Hol-lywooda, pa je povedala, da ni kaj drugega reči, kot da gre za edinstveni trenutek v življenju. Jeff Bridges, ki se je doslej v 38-letni karieri ponašal s štirimi nominacijami, se je zahvalil staršema, ki sta ga navdušila za igralski poklic, Sandra Bullock, ki je večer pred oskarji dobila malino za najslabšo igralko (All About Steve), pa je člane akademije šaljivo vprašala, če se je želijo s tem znebiti. Velika poraženka je bila po ducatu let spet Meryl Streep, ki je ostala praznih rok kljub ponovno izvrstni vlogi v filmu Julie & Julia. Temnopolta Monique, ki v filmu "Precious" igra zlobno mater zlorabljenega dekleta, ki jo posiljuje lastni oče, je ob prejemu nagrade poudarila, da gre za dokaz, da pri oskarjih ne gre le za politiko, ampak resnično tudi za igranje. Posebej se je zahvalila prvi temnopolti dobitnici oskarja Hat-tie McDaniel, ki ga je dobila za stransko vlogo v filmu V vrtincu leta 1939. Po lastnih besedah je bil najbolj vesel Christopher Waltz (Neslavne barabe), ki je nagrado prejel iz rok lanskoletne dobitnice, Španke Penelope Cruz in dejal, da se mu zdi to kot dvojna tombola. Waltz je prinesel edinega oskarja filmu režiserja Quentina Tarantina in se mu je za priložnost izredno zahvalil. Preostale oskarje so podelili dokaj enakopravno. Nagrado za kostumogra-fijo je dobila Sand Powell (The Young Victoria), ki si je z arogantno samohvalo, da ima doma že dva podobna kipa, verjetno pokvarila možnosti za četrtega. Med celovečernimi dokumentarci je slavila zgodba o preiskavi japonskega lova na delfine z naslovom "The Cove", oskarja za kratki dokumentarec pa sta nesla domov Roger Ross Williams in Elinor Burkett za "Music by Prudence". Med tujejezičnimi filmi je morda malce presenetljivo slavil argentinski film "El secreto de sus ojos" režiserja Juana Joseja Campanelle, ki je ugnal favorizirana filma iz Nemčije Beli trak, ki je osvojil tudi zlati globus in lanskoletni festival v Cannesu, ter francoski film "Un Prophete". Oskarja za masko je bolj ali manj po pričakovanju osvojil film Zvezdne steze (Star Treck), ki je pri tem ugnal Avatarja, nagrado za kratki animirani film pa je prejel Nicolas Schmerkin (Lo-gorama). Joachim Back in Tivi Ma-gnusson pa sta odnesla domov oskarja za kratki igrani film (The New Tenants). Podelili so tudi posebne nagrade za življenjske dosežke in prispevek k filmski umetnosti. Pol stoletja prepozno so se spomnili igralke Lauren Ba-call, ki je navduševala v času druge svetovne vojne in po njej v filmih s Humphreyjem Bogartom, s katerim se je tudi poročila. Bacallova je nominacijo za oskarja dobila šele za stransko vlogo v filmu Barbre Streisand iz leta 1996 Ogledalo ima dva obraza (The Mirror Has Two Faces). Akademiji ni bilo v čast, da nagrade niso podelili v času prenosa prireditve. Nagrajena sta tudi producenta John Calley in Roger Corman ter filmar Gordon Willis. Letošnjo 82. podelitev oskarjev sta vodila igralca Alec Baldwin in Steve Martin, ki sta se potrudila s kon-vencionalnim humorjem, potem ko so organizatorji preprečili nastop Sache Barona Cohena s točko, ki bi menda razjezila Jamesa Camerona. Slavni Borat oziroma Bruno je skupaj z Benom Stillerjem pripravil točko, v kateri bi Cohen, pobarvan v modro barvo in izjemno pomanjkljivo oblečen, igral nosečo junakinjo iz Avatarja Ni'Me, ki bi razkrila, da je noseča s Cameronom. Stiller je potem ostal in pobarvan v modro podelil eno izmed nagrad. (STA)