List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaia vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na doia za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijake dwáe'e 0 K Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovanskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol. dakoVceca društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
K	cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije.
„. jj.serat6 g« plačuje od enostopne peutvrste za enkrat 15 yin., za dvakrat 25 via., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj*-- do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Občni zbor
Slovenske kmečke zveze
se vrši
na velikonočni torek, dne 29. marca 1910 v Mariboru.
Dnevni ped:
1.	Naša politika, govori dr. Ivan Susteršič, voditelj Vseslovenske Ljudske Stranke.
2.	Davek na vino, govori Ivan Roškar, načelnik Slovenske kmečke zveze.
3.	Porodilo o delovanju S. K. Z , govori dr. lBton larešee.
4.	Volitev načelništva.
•C Začetek ob 7«1L ari predpoldan. *3C
+ Dr. Kari Lueger.
Veliki voditelj nemških katoličanov v Avstriji, prvoboritelj krščansko-socialne organizacije v naši državi, podjetni večletni župan prestolnega mesta Dunaja, dr. Karol Lueger, je mrtev. Izdahnil je svojo dušo zadnji četrtek, dne 10. marca zjutraj ob 8. uri 5 minut.
Cel Dunaj je zajokal, ko je izvedel za smrt svojega največjega župana. Ogromna množica pred mestno hišo je začela na glas ihteti. sivi možje, mladeniči, žene in dekleta — vse je plakalo. Bili so pretresljivi prizori.
Smrt je stoprav pokazala, kako priljubljen je bil dr. Lueger pri ogromnih množicah ljudstva. In ta priljubljenost ni bila samo v krogu ožjih znancev ali pa v vrstah enega stanu, ampak vsi sloji ljudstva, ubogi in bogati, visoki in nizki, so s svojim odkritim so-žaljem pokazali, kako so čislali in spoštovali svojega župana in voditelja.
Veliko je storil dr. Lueger v gospodarskem ozi-ru za svoje mesto Dunaj, in mnogo je delal in dosegel na političnem polju za svojo krščansko-socialno stranko pri avstrijskih Nemcih. Ampak ni to, kar mu je priborilo splošno, neoporekano priljubljenost in spoštovanje pred vsem ljudstvom in vsem svetom. Tudi drugi so veliko delali in se trudili za enake cilje, to-
da širji krogi ljudstva so beležili smrt s hladno krvjo, brez ganutja. Kar je dr. Luegerja tako visoko dvignilo, tudi nad visočino velikih mož, je bilo sicer neumorno, naporno delo za blagor ljudstva, toda zvezano z najčistejšo, z najnežnejšo nesebičnostjo. Dr. Lueger je delal res veliko, a delal je samo za druge, za svoje načrte., za svoje ljudstvo,, nikdar pa za svoj žep. In to ga je priljubilo pri vsem ljudstvu ter izsililo tudi pri njegovih najhujših političnih nasprotnikih neomejeno spoštovanje. Velikansko, a popolnoma nesebično delo za ljudstvo, to je ona slava, katera obdaja s tako čudovito silo dr. Luegerjevo ime pred celim svetom.	|
Dr. Lueger je ljubil svoje ljudstvo, in zato je od vsega začetka svojega delovanja nastopil proti dvema najhujšima sovražnikoma krščanskega ljudstva, proti judom in liberalcem. Čeprav sta judovstvo in liberalizem bila najtesnejše zvezana, in najmočnejše zvezana ravno na Dunaju, vendar se ni ustrašil velikega dela, ampak ravno tukaj je začel in izvojeval svoj boj proti obema. Krščanska misel je zopet zavladala v javnem življenju na Dunaju, ter se polagoma začela^.širiti v vse pokrajine naše države.
Boj proti izkoriščevalcem ljudstva je bil načrt za vse njegovo delovanje, zato so šli za njim vsi stanovi, ki so bili tlačeni, delavstvo, obrtniki, kmetje. Dr. Lueger je dvignil te stanove do politične veljave, ter stri moč meščanskih kapitalistov, bodisi da so bili krščeni ali nekrščeni.
Ker se je boril proti krivici, ni mogel biti, in tudi ni bU neprijatelj tlačenih narodov. Dr. Lueger sam ui bil nikdar slepostrasten v svojem narodnem naziranju, ki bi smatral vse druge narode za manj vredne v državi. Nam Jugoslovanom je bil celo srčno naklonjen in je govoril rad z veliko prisrčnostjo o južnih Slovanih. Ves čas svojega življenja je grajal krivico, ki se godi nemažarskim narodom nai Ogrskem, kjor jim krati pod judovskim vplivom stoječe madžar-stvo najpotrebnejše narodne pravice. Se na smrtni postelji je opozoril svojo stranko, naj* v tem smislu u-ravnava svojo politiko nasproti ogrski državni polovici.
Sedaj je ta plemeniti mož mrtev. Njegovo truplo so položili v ponedeljek, dne 13. marca v hladni grob. Pokopali so ga med ogromno udeležbo, kakor kneza, katerega je poknežila ljudska ljubav. Z Luegerjem je legel v grob največji mož sedanje dobe. Z njim je umrl eden največjih krščansko-socialnih organizatorjev na svetu. Pokoj njegovi duši, slava njegovemu imenu!
Luegerjeva rodbina je kmečka. Njegov oče je kot kmečki sin prišel k vojakom na Dunaj in ondi o-stal. Bil je sluga na državni tehniški delavnici. Mati je imela po smrti moževi trafiko. Karol Lueger je bil rojen dne 24. oktobra 1844. Z 22. letom je napravil doktorat za pravo. Posvetil se je odvetništvu, katero je opustil, ko je postal župan dunajskega mesta. Ože-
njen ni bil nikdar, zapušča dve neomoženi sestri.
*
t • »
Ko so v čeirlek zdravniki, ki so čuli ob Lue-gerjevi postelji, spoznali, da se bliža neizprosna smrt, so obvestili njegove ožje prijatelje in občinske svetnike. Na sredi bolniške sobe se je postavila podoba Kri-žanega, tista podoba, ob kateri je Lueger prisegal kot dunajski župan.
Bolj ko se je bližalo jutro, tem manj življenja je bilo v bolniku. Ob uri zjutraj so zdravniki kon-štatirali, da udarja srce bolniku 120krat na minuto. Smrt se je bližala z vsako sekundo. . . .
Bilo je krasno jutro: veličastni solnčni žarki so prisjali skozi okna dunajske mestne hiše, v kateri je umiral župan dunajski — dr. Lueger.
Malo pred osmo uro je zdravnik dr. Kapsamer naznanil zunaj bolniške sobe čakajočim, da bela žena končuje svoje delo . . .
Prijatelji, zdravniki in vsi, ki so bili v sobi, pokleknejo okrog postelje, in v vroči molitvi prosijo za srečno smrt svojega ljubljenca.
5 minut po 8. uri v jutro je zdravnik dr. Pupo-vac konštatiral, da je dr. Lueger izdihnil svojo plemenito dušo. Okoli klečeči so ihteč nadaljevali molitve za rajnega. Nad dunajsko mestno hišo so zaplapola-le črne zastave. Mrtvaški zvonec votivne cerkve pa je naznanjal cesarskemu Dunaju, da Luegerja ni več med živimi.
* *
Ko sta predzadnji torek vstopila v. bolnikovo sobo dva njegova prijatelja, ter sta ga pozdravila s „Hvaljen bodi Jezus Kristus", slišal se je zelo tih in zamolkel odgovor: „Na veke! amen." To so bile baje zadnje Luegerjeve besede.
Za dr. Luegerja se je opravljalo mnogo molitev in pobožnosti. Vse dunajske cerkve so bile polne vernikov, ki so prosili Vsemogočnega za svojega ljubljenega župana.
Pred dunajskim rotovžem se je pa vedno trlo tisoče ljudi, ki so nestrpno in trepetajočega srca pričakovali novih vesti.
PODLISTEK.
Droženka.
Humoreska, Spisal Star ogorek i.
V našem uradu je bilo včasi prav živahno. In ta živahnost je bila periodična, namreč vračala bo je vsakega prvega v meseu. Bilo je to Bioer kaj čudao, zakaj proti Konec meseca so bili vsi nekako redkobesedni in čmerni, kak« bi delala nedolžna luna s svojim širokim obrazom in astmi res kak poseben utis na našo voljo. Delalo seje včari pozno v noč, niti minuta uradnih ur se ni zamudila. A v začetku meseca .. . Tedaj pa še med uradnimi urami ni Irilo nikogar, kateri bi držal pero za rep. Vse je bilo prazno in akti in kupi papirjev so se pogovarjali nemoteno med seboj.
Bilo je tudi nekega dne. V mojem koledarju sem ravno počrtal 2. sušoa, zakaj bili smo v 3. dnevu tega ■«-aeea. Pa sem pomislil. Številka tri, to je nesreča, dasi moja nekaka obletnica. In ravno zato hočem biti vs^j enkrat f svojem življenju pameten, če že prej nisem bil.
In res sem se spravil v urad prav pošteno. Zajutrakova] sem kislo juho pri „Pošti", ker smo zvečer poprej dolgo ostali v Narodnem domu*, nekako do 2 popolnoči ia nas je morala gostilničarka vreči na cesto Grlo mi je bilo raskavo, pa kaj to, saj sem delal z rokami ii možgani,
dan to mi ti tudi pravili, da jim je nekako smefao.....
Ki, nič zato, delal sem.
Kar prinese, menda j« ie kila deset ura, domek um-jega tovariša in mi pravi:
,Ti".
Jas ga gledam.
,Kjy".
On pa sopot: „Ti«.
„Nu, ne bodi govedina", mi pravi, „ti delaš?4 „I, kaj pa, eaj vidiS." Zmajal je z glavo in djal potihoma. „Nekaj ti bom povedal. — Veš, tudi jaz sem delal. In veš, kaj sem zaslužil?" Jaz ga gledam. „Koga?«
„Steklenico žganjiee."
Ne pijem žganjiee", sem rekel precej slabe volje, a sem bil že pripravljen, da grem z njim pit. PokuSal sem pijačo. „Ni slaba "
„Prava droženka, kolega, le potegni." „In zopet sem pil."
„Ampak to ti rečem", pravi kolega, „če poved to Ludviku, potem te nabijem."
„Ne bodi vendar ... Sig še niti tukaj ni". „Če bi slučajno prišel... Gotovo je, da še pride danes v urad, čeprav pijan."
„Ne povem mu, bodi brez bkrbi." Se en požtrek slastne žganjiee in Sel sem delat .... Ni bilo do'go, kar pride nekdo nagi h korakov. Pogledam. A, Ludvik. Ampak kislega obraza, kakor bi jedel kisle kuoiare.
Delam ae, kakor bi ga ne videl, vglobljen v nekak
akt
,Nd ali se me ne vidi, kaj?" je rekel jezno. Vedel sem tako, da je ie sah. ,A kolega Ludvik, Bog vas živil* «T ho bodite no . . . kaj vas briga." 8ed»j p« res ni*em vedel, kako naj amejem ta od-goror. Ujezil m« je pa nekako.
Ludvik pride k meni. Gledam ga, on pa mene.
„Vi ste pili žganjico. Morala je biti kaj dobra droženka."
Čudil sem se v resnici njegovemu finemu nosu. Bi bi kfg dober za policijskega p«, škoda da ni.
„Kaj pa", mu odgovorim. „Mislite, da bom pil špirit?!"
„Kje se pa dobi tako blago."
Nisem si mogel kaj, da bi mu ne rekeL, čeprav mi jo obljubil oni drug tovariš, da me nabije, če koma povem.
„To je privatno blago!"
„A, a, darilo kaj?"
„Seve, darilo ..."
„Dajte no poskusit."
„Idite h kolegu Herkolu. On je dobil."
Ludvik je naredil kiael obraz.
„Ta ne da."
Meni pa šine še zlobnejša misel v glavo.
„Veste kaj ? . .. Le idite in če poreče, da nima več. pa sežite v papirni korb med papirje. Tam je steklenica."
Ludvik je bil zadovoljen, vzel nekak akt in šel k njemu Kako sta se imela, ne vem, le to vem, da ee je »a kakih deset minut vrnil dobre volje ter me hotel objemati, kakor bi bil njegova babica.
Kmalu sa mim pa pride tudi tovariš. Videl sem, da je silno jezen. Pa sem pomislil. „Sedaj le me nabije." Ia skesano sem čakal najhujšega.
Ta pa ae poetavi pred mene in začne.
„Ti".
„Nd, kaj "
„Govedo."
„Prosim, pogledi bolj«."
„Kaj sem ti rekel?"
Po bliskovo se je po Dunaju raznesla tužna vest. . . Cesarska prestolica se je preoblekla v žalno obleko. Vse je pobito, vse žaluje. Od vseh strani prihajajo brzojavna sožalja, Cesar in več članov cesarske hiše je izrazilo svoje sočutje in sožalje.
Takoj po smrti so se zbrali k seji občinski svetniki, vodstvo krščansko-socialne stranke in razne druge korporacije, da izrazijo svoje globoko sožalje, ter da določijo vse potrebno glede pogreba.
Mrliča so položili v dragoceno rakev, okinčano z belim damastom. Mrliški oder pa so postavili v veliki ljudski dvorani dunajske mestne hiše. Tam, kjer je toli in tolikokrat navduševal v ognjevitih govorih zbrano dunajsko ljudstvo, tam je ležal sedaj na parah, največji mož današnjih dni — dr. Lueger.
•
» »
Povodom smrti dr. Luegerja so Njih ekscelenca premiIostljivi knez in škof odposlali nastopno brzojavko :
„Veleslavno mestno svetovalstvo
Dunaj.
Žalostna vest o smrti mnogozaslužnega župana in velikega patriota dr. Luegerja, me je globoko pretresla, in prosim, kot dvakraten gost v mestni hiši sprejet od dr. Luegerja kot hišnega očeta mesta Dunaja, da sprejmete izraz mojega prisrčnega sožalja vsled smrti prepričanega in značajnega katoliškega moža, za čigar ozdravljenje sem doslej prosil Boga, in za katerega večno vzveličanje hočem odslej moliti.
Dr. MIHAEL NAPOTNIK, knezoškof."
V ponedeljek, dne 14. marca t. 1., na dan pogreba, so premilostljivi nadpastir v stolni cerkvi ob 10.
uri služili zadušnico za rajnega.
*
Kako prisrčno so ljubili Dunajčani rajnega svojega, župana, se najbolj spozna iz globoke žalosti, ki je zavladala ob smrti LuegerjevJ' na cesarskem Dunaju. Z vseh hiš plapolajo črne zastave.
Ogromne množice ljudstva hitijo v veliko dunajsko mestno ljudsko dvorano,; kjer leži na parah dr. Lueger. Močna vciaška straža komaj ¡vzdržuje mir in red. Pritisk po ulicah krog mestne h'-Še je velikansk. Sleherni Dunajčan bi rad šel kropit svojega župana. Matere čakajo s svojimi otroci po cele ure, predno pridejo do krste, da bi svojim malim pokarale onega moža, ki je bil tako prisrčen prijatelj mladine. Ljudstvo z dežele hiti neprestano v cesarsko prestolnico, da bi videlo svojega političnega voditelja vsaj mrtvega. Po vseh dunajskih cerkvah se glasijo neprestano otožni glasovi vernikov, ki v pobožnih mo • litvah prosijo Boga za dušni dobrobit dr. Luegerja.
Vse v krščanskem duhu pisano avstrijsko ¡časopisje, pa tudi drugi zmernejši listi vseh strank pišejo obširno o vseh podrobnostih Luegerjevega življenja in delovanja ter hvalijo njegove zasluge.
•
« *
Avstrijsko judovsko časopisje pa v teh resnih dneh, ko je ležalo mrtvo telo Luegerjevo na parah, ne more brzdati svoje nesramne židovske strasti in z loparjem laži in zavijanja udarja po umrlem. Izmišljajo različne dogodljaje iz Luegerjevega življenja, samo da bi zmanjšali sloves njegovega' dobrega imenar
• •
Z naravnost kraljevskim sijajem se je vršil v ponedeljek, dne 14. t. m. pogreb dr. Luegerja. Ob tej priliki se je pokazala vsa ljubezen in spoštovanje, ki ga je gojilo dunajsko prebivalstvo do svojega rajnega župana. Nikoli Še ni Dunaj tako žaloval, kakor ta
„Govedo", pravim mirno. Skoro bi jeze počil. „Ti, ne imej me za norca. Ta pijan zlodej mi spije vso droženko."
„Kaj morem jaz za to?" „Zakaj si ma rekel?" „Lagati se ne sme. Zakaj nisi skril!" „Kaj pomaga. Ta človek najde itak." „Petem se pa znosi nad njim." Vendar tovariš tega ni naredil. Odšel je silno jezen, trdeč, da mi nikdar več ničesar ne da.
To mi pa ni bilo posebno po godu. Tuhtal sem, kako bi ga spravil v dobro voljo. Pa sem si domislil. Šel sem k njemu. Skoraj bi me vrgel čez stopn:ce. „Kolega, oprosti. Nekaj sem si zmialil." Pogledal me je čez ramo. „Nu . . .«
„Ladvika bova potegnila." Takoj je b i prijaznejši. „Kako?"*
„Le poslušaj. Še imaš kaj droženke?" „Menda je prešteješ na kaplje. Drngo je vse izpila ta mrha. Pa z enim duškom .. ."
Tovariš se je pripravljal, da bi se zopet razjezil. „Nič ne de. Jaz kupim špirita. Orta fk droženke in špirit pomešava z vodo. In s to pog< stiva Ludvika. Njegovemu kosmatemu grlu je to vse eno, da le „vreže". Bil je zadovoljen.
„Ampak", pravim, „tudi midva bodičva morala piti." „Seveda."
„KaKo to narediti."
Nekaj časa sva tuhtala, pa si zmisli tovariš. „Tako bo. Tri polliterske, črne steklenice si morava
dan. Že na vse zgodaj se je začelo ljudstvo zbirati v onih ulicah, po katerih se je imel pomikati sprevod. Pogreb se je otvoril ob poll2. uri dopoldne. Potem ko je župnik votivne cerkve prelat Mord blagoslovil mrliča, so med zvonenjem vseh dunajskih zvonov dvignili težko krsto na gala-voz.
Predno se je začel pogreb pomikati, je izgovoril dunajski podžupan dr. Neumayer nekaj besedi rajniku v slovo. Mogočni izprevod se je začel nato premikati. Pogreb so otvorili ognjegasci, sledila so od-poslaništva uslužbencev mestnih podjetij z v črno tkanino zavitimi zastavami, veliko pevskih društev, deputacije društev, korporacij, strokovnih društev, katoliške dijaške zveze v žalobnih oblekah, duhovni redovi in dunajske fare, 18 voz z venci, veliko vencev so že odpeljali ponoči na pokopališče. Nato se je pripeljal galavoz. Stražili so ga z bakljami v rokah: 16 uradnikov predsedstvenega urada, 16 katoliških dijakov, 8 meščanskih strelcev, 8 strelcev Deutschmeistro-vega polka in 16 slug v gali. Uslužbenci mestnega pokopališkega zavoda so nosili župansko zlato verigo in rajnikove redove. V šestih kočijah so se nato peljale rajnikove sestre, soproge treh dunajskih podžupanov, magistratnega podravnatelja in sestre strežnice, trije mestni sluge v gali, mestno uradništvo, okrajna zastopstva, predsednika gosposke in poslaniške zbornice z gosposkozborničnimi člani in s poslanci, namestnik deželnega maršala, deželni odbor in deželni poslanci, vsi nižjeavstrijski župani, deputacije mest, častniške deputacije, člani dunajskih okrajnih in niž-jeavstrijskih okrajnih šolskih svetov, deputacije vodstev mestnih šol, ubožnih očetov in zadrug, mestni sluge, ognjegasni oddelki.
Pogreb se je pomikal čez Ring. Pred državno-zborskim poslopjem je pogreb obstal. Od rajnika sta se tu poslovila zbornični predsednik dr. Pattai, in namestnik deželnega maršala, baron pl. Freudenthal.
Po Pattai-ovem in Freudenthalovem govoru pred državnozborsko palačo, se je pomikal pogreb naprej po Ringu in skozi Koroško cesto v cerkev sv. Štefana, kamor je došol pogreb ob 1. uri popoldne. Pred glavnim vhodom je čakal cesar na pogreb. Velikanska cerkev je bila vsa prevlečena v črno. Prižgane so bile vse sveče. Na evangelijski strani pred velikim oltarjem je bil pripravljen klečnik za cesarja, za cesarjem so stali nadvojvode, nasproti cesarju pa zastopniki tujih vladarjev. Za posebnimi odposlaniki so stali člani stolnega kapitela., na epistelski strani so pa stali kardinal nadškof dr, Gruscha, zastopnik sv. Očeta papeža Pija X. nuncij Granito di Belmonte. V spodnjih klopeh so sedeli na levi najvišji dvorjani, na desni pri dunajskem dvoru poslaniki, skupni ministri, ministrski predsednik Bienerth z ministri, zbornični predsednik, i namestnik nižjeavstrijskega deželnega maršala, generali, načelniki uradov. Cerkev je bila natlačeno polna. Špalir so tvorili ognjegasci. Nadvoj-vodinje so prisostvovale cerkveni slavnosti v cesarskem oratoriju. V spodnjem presbiteriju so sedele rajnikove sestre, podžupani in mestni ter občinski svet. Ko so dvignili krsto z galavoza, je blagoslovil rajnika pred velikimi vrati nadškof koadjutor dr. Nagi. Med petjem „Miserere" so nesli rajnika, za katerim je korakal cesar, v veliki presbiterij, kjer je sledil drugi blagoslov. Cesar je nato zapustil presbiterij in se podal skozi mali žagrad v svoj voz. Krsto so med tem dvignili in jo nesli med zvoki velikih sv. štefan-skih orgelj nazaj skozi velika vrata na galavoz. Pogreb je nato korakal po RothenthurmstraBe, Franz Josefs Kai, Aspernski trg, kjer so zasedli pogrebci pripravljene kočije in se odpeljali na centralno pokopališče. Začasno so položili Luegerjevo truplo v grob njegove matere. Ob odprti gomili so govorili podžupan dr. Porzer in dr. Gessmann; prvi v imenu občinskega sveta, drugi v, imenu vodstva krščansko-socialne stranke, mestni svetnik Wessely za meščanski klub,
preskrbeti. V eni naj bo špirit naaiešan z vodo, v ostalih dveh, in ti bodeta za naju, pa vino, da ne bova pijana.^
Jaz sem bil s tem predlogom prav zadovoljen, posebno, ker je tovariš rekel, da to vae on preskrbi na svoje stroške.
Dogovorila sva se še, da ne bo kake pomote, kako naj najini steklenici zaznamuje, in on se je spravil na delo.
Jaz bi gotovo storil bolje, če bi to stvar, če že ne pustil pri miru, vsaj sam preskrbel.
Za eno uro, bilo je poldvanajstih, pride tovariš in naju z Ludvikom povabi, naj greva, dobil je zopet tri steklenice droženke. Ludvik je bil ves vzradoščen, še od prej nekoliko „prosvitl^en", jaz pa sem se smejal, kako bo pil ta kosmati špirit.
Tovariš da vsikemu steklenico, češ, naj paz;mo, če bi kdo prišel, da brzo skrijemo. Nato trčimo, da je zamolklo zadonelo po usadu in pijemo. Tovaiiš je pil krepko, istotako Ludvik. Ta sploh ni nič čutil in še je pohvalil, da je dobra kapljica, dasi ni takšna, kakor mu jo je dal pred drema urama. Jaz pa sem moral imeti posebno kisel obraz, zakaj tovariš se je krohotal na vse grlo.
„Nu, ali tebi ne ugaja?"
In namignil mi je z očmi, naj pritrdim.
„O zelo ', sem se delal p« gnmnega, dasi mi je vleklo čeljusti vkup „Vendar je bila pred dvema urama boljia."
„Nu saj ta tudi ni slaba", meni Ludvik. „Pijmo, jaz imam p^ecj dela."
In zopet *mo pili-
Gledal sem z obupanim obrazom steklenico in tovariša. Oba sta imela jaaen obraz. Čudil sem se in mislil, kako morata b ti taka, posebno moj tovariš, ko pa pije vendar tako kiselco, kakor jaz, pa se zna tako premagovati.
magistratni ravnatelj Appel za mestno uradništvo, prof. Avrel Popovič za Rumunce. Pevsko društvo avstrijskih železniških uradnikov je zapelo Goethejevo „Wanderers Nachtlied", nakar so izročili dr. Lueger-jeve zemeljske ostanke materi zemlji.
Pogreb je bil ob 544. uri popoldne končan. Množice ljudstva so staie v gostem špalirju do centralnega pokopališča. V sprevodu in ob straneh je bilo najmanj 154 milijona ljudi. Za krsto je stopalo najmanj 50.000 oseb, med njimi 800 nižjeavstrijskih županov. Tirolci in Rumunci so odposlali odposlanstvo v narodnih nošah. Pred krsto so vozili na 15 vozeh vence. večino vencev so pa morali pustiti na rotovžu.
Mal* poMIčna naznanila.
Dne 11. suše a: Vojni sporazum med Rusijo in Bolgarijo je gotova stvar. Rusija se je zavezala, da bo branila Bolgarijo v slučaju njene vojne s Turčijo. — Turčija je dovolila Srbiji zgradbo Adrij-ske železnice. — iz Harbina se poroča, da proglasi japonski cesar priklopljenje Koreje.
D n e 12. s u š c a: Iz Aten se poroča: Sedaj, ko se je smatral položaj kot izboljšan, so se razmere nenadoma zopet tako izpremenile, da se ne ve, ali bodo odstopili zopet nekateri ministri, aji se zgodilo kaj po-* polnoma nepričakovanega. — Berolinske vesti potrjujejo, da pojde srbski Kralj Peter v Carigrad. Tozadevno sporazumljenje se je po berolinskih vestek doseglo na ta način, da bo Srbija v slučaju vojne med Bolgarijo in Turčijo vsaj nevtralna, Turčija pa da Srbiji za to zažeijene trgovinske olajšave. — Ruski zunanji minister Izvolski namerava v dumi poročati o pogajanjih z Avstro-Ogrsko, da nastanejo zopet normalne diplomatične zveze med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Dne 13. suš ca: Bolgarski kralj Ferdinand utegne tekom tega tedna obiskati turškega sultana. — Dne 16. t. m. sprejme papež nemškega državnega kancelarja Bethmann-Hollwega. — V Saragosi v Španiji se je vršil shod katoličanov, naperjen proti posvetnim šolam. Po shodu je prišlo do spopada med u-deleženci shoda in njih nasprotniki. Policija je morala potegniti sablje.
Dne 14. suše a: Francoski listi so mnenja, da se bo skoro gotovo izvršilo sporazumljenje med Bolgarijo irt Turčijo z ozirom na to, ker bolgarski kralj potuje na nasvet Rusije v Carigrad. Pride do zveze balkanskih držav s sporazumljenjem Turčije.,"" — V Atene prihajajo iz cele Grčije odposlanstva kmetov, ki zahtevajo parcelacijo in razdelitev zemlje. Po celi deželi narašča gibanje med kmeti. — V parlamentarnih krogih se trdi, da bo češki deželni zbor v drugem tednu meseca aprila zopet sklican.
D n e 15. s u š c a: Cesar je danes sprejel v dijenci ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen-Hedervaryja ter pritrdil njegovemu načrtu o razpustu ogrskega državnega zbora, ki bo razpuščea. dne 22. sušca. — Danes je bil princ Liechtensteia soglasno izvoljen za političnega voditelja nemške kršč.-*
socialne stranke.
___ _ ' « "f
Razne novice.
*	imenovanje. Naučni minister je imenoval g. dr. Avgusta žigona za amanuensisa na licealni knjižnici v Ljubljani.
*	Deželni šolski svet je v svoji seji dne 10. t. m. sklenil, da se razširi petrazredna ljudska Šola pri Sv. Tomažu pri Ormožu v 6razredno.
*	Iz pošte. Poštna ekspedientinja Frančiška Zi-nauer v Grižah pri Celju je dobila mesto poštne eks-pedientinje pri poštnem uradu v Rečici
Tovariš se je neprestano smejal in mi kazal z očmi Ludvika, ki se je počutil kaj dobro pri svojem špirita. Vendar se je meni jelo dozdevati, da se smeje meni.
Pravim mu potihem.
„Za Boga, kakega zlodeja si pa kupil?"
„Pravega ljntomeržana . . ."
„Kaj blazniš ? ... Ta jesih, ljntomeržan . . ."
Tovariš se je še boij smejal.
„Gotovo. Le pokušaj."
In podal mi je svojo steklenico, kjer pa že ni bilo več mnogo v nji.
Pokušam.
„Nebeška kapljica . .. Pokušaj pa ti mojo vino, boš pa videl, da te je nekdo ociganil."
„Misliš . .
Ko bi kdo videl njegov obraz, ko mi je rekel ta „misliš . . ."
„Pa vendar nisi . .." sem ga vprašal jezno.
„Ksj pa . .. jesih sem ti kupil, da boš vedel držati jezik drugekrati."
„In ta?"
Pokazal sem Da Ludvika.
„P je špiritus z vodo, on se počuti dobro. Le ti si tako izbirčen."
Bil sem užaljen. Da me je tovariš tako opeharil in jaz bil taki bedak, da sem v veri, da se žrtvujeva oba s kislico, samo da Ludvik pije špirit in ga hvali, me je po-panlo. Pol steklenice, to je četrt litra, izpiti jesiha, naj poskusi kdo Šel sem jezen v svoj urad in še do tja sem slišal, kako se je tovariš krohotal . ..
„Nti le počakaj", si misam, „tudi moja glava ni vz-raatla na zeln.ka. Posvetim ti že še . . ."

lx finančne službe, prestavljeni so: davčni ofieijal Otokar Horvat iz Grobminga -v Celje, provi-zorični davčni asistent Walter Haditscli od davčnega referata v Celju v Feldbacb, davčni ofieijal J. Vod-lak iz Celja kot davčni kontrolor k Sv. Lenartu v Slov. gor., davčni asistent Kari Jazbec iz Laškega trga v Wildon. Imenovan je višji gimnazijec Anton Mesarič z Ljubljane kot davčni praktikant pri davkariji v Ormožu.
*	Iz šole. Za nadučitelja na ljudski šoli v Bočni je imenovan stami učitelj na Vranskem. Jožef Bizjak. Na ljudski šoli v Novicerkvi je postal stalen tamošnji učiteljski suplent Rudolf Zupauek, na deški ljudski šoli v Slovenski Bistrici tamošnji začasni učitelj Robert Zrnko, na ljudski šoli v Liboji stalna učiteljica v Zibiki, Roza Vidali, na ljudski šoli pri Sv. Martinu pri Gornjemgradu tamošnji učiteljski suplent Alojz Krajnc, na ljudski šoli v Dobrni tamošnja učiteljska suplentinja Helena Levstik, na ljudski šoli v Bočni stalna učiteljica v Polzeli, Jožefa Koderman, na ljiKlski šoli v Dramljab tamošnji učiteljski suplent Julij Sevnik. Delavska učiteljica v Trbovljah, Ljudmila Arzenšek. je imenovana za delavsko učiteljico v Bučah.
*	Razpisana učiteljska mesta. Na petrazredni deški ljudski šoli s tremi paralelkami v Celju (okolica) je razpisano mesto učitelja, na 2razredni ljudski šoli pri St. Lenartu nad Laškim mesto nadučitelja. Prošnje do 10. aprila. — Na 6razredni ljudski šoli v Poljčanah je razpisano mesto stalnega učitelja. Prošnje do 15. aprila.
Promocija. Sodni praktikant v Gradcu gospod A. Rakun ' je bil dne 12. marca na graški univerzi promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
*	t Anton Medved. V soboto je zadela Slovence zopet velika nesreča. Izgubili smo najboljšega slovenskega pesnika sedanjih dni. Na Turjaku je izdahnil namVeč v soboto ob 7. uri zvečer svojo plemenito dušo slovenski pesnik in tamošnji župnik preč. g. Anton Medved po kratki, a mučni bolezni. Pesnik je namreč umrl na akutnem napadu na čreva. Zamotala so se mu namreč čreva, in vsaka bolniška pomoč je bila brezuspešna. Anton Medved je bil rojen v Kamniku dne 19. maja 1869, v mašnika posvečen 23.ijjulija 1892. Bil je v različnih župnijah kaplan, dokler ni dobil župnije Turjak, na katero je bil nameščen v aprilu 1908. Pogreb se je vršil 15. t. m. Njegovo truplo prepeljejo v Kamnik, kjer bo umrli pesnik pokopan. Medved je bil pesnik „Doni in Sveta". Ko je pokojni dr. Franc Lampe ustanovil „Dom in Svet", mu; je bil Medved med prvimi sotrudniki, njegova opora, njegov ponos, njegova nada. Z moško zvestobo je ostal Medved pri tem listu, ki ga je obogatil z neštetimi biseri svoje poezije. Medvedovih poezij sta izšla dva zvezka, v »osebnih knjigah tudi tragediji „Kacijanar" in „Za pravdo in srce". Mnogo poezij pa je še, ki niso zbrane v teh publikacijah. Svetila mu večna luč!
*	Srce Jezusovo in hrvaška mladina. Dne 22. februarja je predstojnik za nauk in bogočastje na Hrvaškem izdal sledečo razveseljivo naredbo: Pred 10. leti se je posvetila hrvatska katoliška mladina božanskemu srcu Jezusovemu in poslala ob tej priliki svetemu očetu papežu album s 60.000 podpisi in zlato srce, ki je bilo izročeno svetemu očetu ob priliki romanja v Rim. Povodom desete obletnice posvetitve hrvatske mladine božanstvenemu srcu Jezusovemu, se je v Zagrebu sestavil odbor, pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Posiloviča. v svrho, da med katoliško mladino dostojno proslavi dan 3. junija kot praznik presvete-ga srca Jezusovega kot dar sv. očetu papežu. Z ozi-rom na to smatram za potrebno, da ukazujem: Na dan 3. junija 1910 ima vsa katoliška mladina na vseh učnih zavodih kraljevine Hrvatske in, Slavonije praznik. Po sv. maši naj učitelj šolski mladini raztolmači znamenitost in svrho tega praznika.
*	Proti sprejemnim skušnjam se je začelo zadnji čas po Avstriji precejšnje gibanje. Odločno je sedaj nastopila „Učiteljska Zora", glasilo u--čiteljskega društva v Mostaru med bosanskimi Hrva
ti. To je bilo do sedaj res malo čudno, da so moral) vsi dečki, ki so hoteli vstopiti v srednje šole, na gimnazijo ali na realko, tudi če so prinesli seboj dobro spričevalo, vendar-le delati še posebno izkušnjo, da se jih je sprejelo. To izgleda približno tako, kakor če "bi zahtevali na vseučilišču sprejemni izpit od onih dijakov, ki imajo zrelostno izpričevalo. Marsikateri nadarjeni deček lahko propade pri taki izkušnji, ker ga je malce strah, ali pa ker se ne zna v tujem učnem jeziku dobro izraziti. Upamo, da na naših slovenskih srednjih šolah ne bo več te cokle.
*	Spisovateljem slovenskih učnih knjig na znanje. Da se prepreči nepotrebna konkurenca pri spi-sovanju slovenskih učnih knjig, je deželni odbor kranjski sklenil, da bo odslej podpiral izdajo samo tistih učnih knjig, katerih pisatelji naznanijo spisova-nje takoj, ko prevzemo delo, deželnemu odboru.
*	Gg. organlstoin!; Odbor Podpornega društva organistov tem potom prosi, da tisti udje, kateri še niso prejeli knjižic, potrpijo tako dolgo, da nam tiskarna nove izgotovi, ker so stare pošle. Istotako naj udje, v slučaju, da so knjižico izgubili, ali se je kako drugače pokvarila, to naznanijo tajnikul Francu Klančniku, organism v Smartnem na Paki, da mu izgotovi novo knjižico. Za novo knjižico je povrniti toliko, kolikor stane knjižica.
Sentiljski dom. V pondeljek dne 14. marca se Je zopet nadaljevalo delo pri stavbi Šentiljskega toma. V jeseni 1909 se je stavbo toliko dogotovila, da
je prišla pod streho. ^Sedaj se bode izvršilo ostalo delo. Ce gre po sreči naprej, bode „dom" do sred poletja gotov. Keclaj se bode izvršila otvoritev, bomo še pravočasno objavili. Samo za surovo stavbo in nakup ^tavbišča smo dosedaj izdali blizo 20.000 K. (Nabranega denarja pa je samo 12.500 K. Da zamoremo torej z veseljem započeto delo izvršiti in ? ga izročiti njegovemu vzvišenemu namenu, se zopet obračamo na slovensko rodoljubje, do slehernega Slovenca >n Slovenke, do naših denarnih zavodov in društev, da nas podpirajo. Poglejte, koliko žrtvuje nemški narod za ponemčenje Št. llja! — Dajmo skrbeti, da bo šentiljsko slovenstvo čim prej imelo svoje zavetišče in zbirališče, ki ga tako krvavo potrebuje! Spominjajte so Sentiljskega doma pri igrah, spomnite se Šentilj-škili Slovencev posebno ob letošnji Veliki noči, ter darujte „pirihe" za Sentiljski dom. Darovi se n?,j blagovolijo poslati na: Bralno društvo pri Sv. Ilju v Slov. gor. — Za Sentiljski dom so darovali:- Mo-horjani pri Sv. Petru na Medvedovem selu 4 K, Marija Skorc nabrala na gostiji Jožefa in Marije Oto-repec ravnotam 4.44 K. mariborski bogoslovci 8.20 kron. Živeli posnemovalci!
Občinske volitve v Petrovčah. — Liberalni listi radi častikraje zopet toženi. Radi grdih in neresničnih napadov „Narodnega Dnevnika" iu „Narodnega Lista" na gg. Fridriha in Korena v Petrovčah, ki sta liberalcem trn v peli, se je zoper odgovornega urednika vložila ovadba.
*	Liberalci — Masarykovi častilci. Liberalno dijaško društvo „Prosveta" hoče tudi na deželi med počitnicami osrečevati naše ljudstvo s „poučnimi" predavanji in knjižnicami. Kak duh vlada'v tem društvu, priča dejstvo, da priredi „Prosveta" v proslavo češkega profesorja Masaryka v Ljubljani v Mestnem domu predavanje. Kdo pa je ta Masaryk? Rojen katoličan, ki pa je odpadel od katoliške cerkve in prestopil k protestantizmu. V duhu svojega „spreobrnenja" tudi širi med dijaštvo svoje svobodomiselne nazore. Ce gre „Prosveta" za njim. tedaj je pokazala, kak duh vlada v njej.
Poslanec llagenhofer je priobčil v „Grazer Volksblattu" z dne 10. marca zanimiv članek, kjer brani svojo stranko pred napadi poslancev Erberja in Franza zaradi zadržanja napram slovenski ob-strukciji v deželni zbornici. Zanimivo za nas je dvoje: 1. da voditelj štajerske krščansko-socialne stranke lojalno priznava, da je bila slovenska delegacija v-sled postopanja nemške večine provocirana, in da je vsled tega njena obstrukcija razumljiva; 2. da je nemško-nacionalna stranka hotela sama obstruirati, ako bi se tudi samo v enem slučaju dalo Slovencem zadoščenje. S tem je tudi vse ogorčenje nemških in nemškutarskih listov radi obstrukcije potisnjeno naenkrat v drugo luč. Njih jeza se je vzdignila torej res samo zaradi odločnega nastopa Slovencev, ne pa morda z ozirom na posledice obstrukcije, kakor sedaj farbajo svoje volilce. Stvar se razvija za nas vedno bolj zanimivo.
*	Tečaj za župane in občinske tajnike v Mariboru. Dne 14. in 15. t. m. se je vršil v Mariboru tečaj za župane in občinske tajnike, katerega se je udeležilo okrog 40 županov, občinskih tajnikov in odbornikov. Krasno vreme, katero je pospešilo delo na polju, je bilo vzrok, da se polovica priglašencev ni udeležila tečaja. Največ udeležencev je bilo iz Murskega polja in Slovenskih goric, pa tudi drugi okraji so bili častno zastopani. Pri tečaju so predavali sledeči gospodje: državni poslanec Pišek o delokrogu in poslovanju občin, odvetnik dr. Leskovar o občinskem volilnem redu in občinskem redu, državni poslanec dr. Korošec o socialnih nalogah občin, nadrevizor Vlad. Pušenjak o lovskem zakonu in o novem kužnem zakonu, tajnik okr., glavarstva, Koudelka, o vojaških zadevah, tajnik okrajnega zastopa, Krambergar, o razmerju občine do okrajnega zastopa, o delokrogu okr. zastopa in o sestavi občinskih računov, deželni poslanec dr. Verstovšek o narodno-obrambnem delu občin. Predavanja so bila zanimiva in so udeleženci prav živahno posegali v debato, katera se je razvila po vsakem predavanju. Velik utis na udeležence je napravilo predavanje o narodno-obrambnem delu, iz katerega so posneli, kako veliko lahko stori občina, o-ziroma njeni funkcionarji, za obrambo na vseh poljih. Ta prvi tečaj za župane in občinske tajnike je pokazal, kako potrebni so taki tečaji, in se je splošno izrazila želja, da bi se večkrat priredili taki tečaji, in dala županom in občinskim tajnikom prilika, se o vsem poučiti, kar je za njihovo delovanje v občini potrebno.
*	Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Na gostijrMici-ke Mihelič-Kukenberger nabral Veselič, brivec, 6 K; na gostiji Amalije Sirk pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 26 K; Maks Robič, trgovec v Središču, 10 K; na gostiji Franca Kavelerja na Spodnji Polskavi, 18 K 20 vin.; na gostiji Frančiška in Marjete Sušeč v Orehovi vasi 7 K 20 vin.; slovenski gimnazijci namesto venca na grob g. prol. Mateka 20 K 90 vin.; Voglič Leopold 10 K; Maršič Karol, nadučitelj, 5K; Vogrin, župnik, 20 K; dr. Ant. Korošec, 10 K; Petelinšek, stolni kapi., 5 K; hranilno i ni posojilno d r u š t v o v P t u j u , 100 K; hranilnica in posojil-nioa v Središču, 20 K. Vsem dobrotnikom in dobrotni-cam stotero Bog plati!
V tajništvo Slovenske kmečke zveze in S. K. S. Z. v Mariboru je vstopil dne 15. marca gospod Ognjeslav Simono/
Vinska postava.
(Govor poal. dr. Korošca v drž zbora dne 8. m&rr; 1610 )
Največjo skrb je pri nas povzročila ona predloga finančnega načrta, ki je bila zadnje dni položena na mizo zbornice, namreč predloga glede obdače-nja vina. Obdačenje vina, kakor se namerava upelja-ti. bi pomenilo veliko nesrečo za vse dežele, ki se pečajo s pridelovanjem vina. Vemo pač, da je sedanje obdačenje vina, ki izhaja, kakor jaz vem, iz leta 1820. že postarano in neracionalno. Da se pa naredi racionalno (umno), pač ni bilo treba, da postane splošno, in se uvede na vsako množino vina. Oni gospodje, ki niso iz takih krajev, kjer se peča ljudstvo z vinogradništvom, morajo vedeti, da se nahaja sedaj avstrijsko vinogradništvo v zelo luidem položaju. Nismo še prestali posledic bolezni, ki so jim bile trte zadnja leta podvržene. Radi trtne uši moramo vse vinograde obnoviti; prenovilo pa se jih je šele 20 odstotkov. Država je uvidela, da potrebujejo tisti, ki se pečajo z vinogradništvom, od države pomoči, ona — in tudi dežele — so torej dovolile neobrestovana posojila. In sedaj, ko še prenovljenje ni končano, ko ležijo neobrestovana posojila še zunaj, hoče vinogradnika še bolj tlačiti in mu hoče to, kar mu je na eni strani dala, na drugi strani zopet vzeti. Reče se, da bo davek manjši; da. to je res, zato bo pa splošen, namreč razširjen na vsako množino. Nadalje moramo tudi vedeti, da se bodo davki posebno tam, kjer sedaj vino ni bilo obdačeno, namreč v zasebni prodaji, gotovo na pridelovalca prevalili. 'Organizacija vinogradnikov gle-do trštva je še danes tako \slaba, da niso v stanu davke na povžitnike, trgovce, sploh na one zavaliti, ki vino kupijo. Vinogradnik je navezan samo nase. On mora dati vino za tisto ceno, za katero ga drugi hočejo, on mora posebno radi sedanjega, splošno slabega gospodarskega položaja dati vino tudi ceneje, kakor ga je stalo pridelovanje vina. Posebno letošnje loto je za vinogradnike tako slabo, cene so tako nizko, da res ne dobimo povrnjenih niti lastnih stroškov.
Gospodje pa tudi ne smejo pozabiti, da naraščajo stroški pridelovanja radi delavcev od leta do leta. Ce bi se upeljal novi vinski davek, potem je gotovo, da bodo morali mnogi kmetje svoje vinograde o-pustiti, ker se vinogradništvo ne bo izplačalo. Menim, da bo potem država mnogo tega davka izgubila, ki ga sedaj pričakuje.
Moram pa tudi gospode na nekaj opozoriti, česar vlada gotovo ne pozna, kakor se mora sploh reči, da o stvari strašno malo razume. Predloženi postavni načrt je, nočem reči, idiota (nevedneža), vendar pa moža, ki o pridelovanju vina ne razume mnogo. Hočem torej tudi gospode na to opozoriti, da se bo v slučaju, da opustijo naši kmetje vinograde, tudi socialno vprašanje neugodno rešilo, in se bodo v socialnem življenju pokazali pojavi, ki bodo posebno pri nas v južnih deželah zelo občutni. Kakor stojijo razmere na Štajerskem, smo dobili delavce za obdelovanje vinogradov in njiv, sploh vseh kultur, iz takozvanih vi-ničarskih hiš. Tam je vzrastel naš delavski stan. A-ko moramo vinograde opustiti, potem se bo mnogo teh delavcev, ki stanujejo sedaj v viničarskih hišah, in imajo tam neko gotovo samostojno življenje, izselilo, si poiskalo druge kraje, in tako bo kmetijstvo v naših krajih, kjer se pečamo z vinogradništvom, trpelo veliko škodo.
Pri tej priložnosti si usojam opozoriti tudi na okolnost, ki je največjega pomena za vprašanje glede pomanjkanja delavcev na deželi. To je razmerje, v katerem živimo s takozvanimi viničarji, razmerje, ki nam kaže, kako bi se ravno na deželi dalo odpraviti pomanjkanje delavcev. Samoumevno je, da se človek pri vedno bolj napredujočem izobraževanju, ki najde svoj vhod v vsako kočo, čuti vedno bolj samostojnega, samostojno misli in hoče samostojno živeti. Zato noče tudi nihče drugemu služiti, vsak hoče biti sam svoj gospod. To se vidi predvsem v mestu, pa tudi na deželi. Vsak hoče, ker mu je omika povzdignila čut samostojnosti, samostojno gospodariti.
Toliko se misii o tem, zakaj delavci ravno iz dežele bežijo. Za to so različni vzroki. En vzrok pa je v tem, da delavec na deželi ne more nikoli postati samostojen, da mora vedno živeti kot hlapec, oziroma dekla, da si ne more nikoli ustanoviti samostojnega življenja. Pri nas se jo ravno to vprašanje v nekaterih krajih, ki se pečajo z vinogradništvom, deloma srečno rešilo. Pri nas so se lahko kmetijski delavci, med njimi posebno viničarji, potem ko so si s težkim delom prihranili par sto kron, ker je zemljišče ravno v krajih, kjer so vinogradi, radi velikih stroškov pridelovanja v male kose razdeljeno, 1, 2 ali 3 hektare zemljišča nakupili. V takih krajih so popolnoma zginile kmečke rodbine, njihova zemljišča so se razdelila, in dobile so jih viničarske rodbine, ki so postale na ta način samostojne. Radi tega smo lahko opazili, da se, med tem ko so se ljudje iz vseh krajev izseljevali v Ameriko ali kam drugam, izselitev v krajih, kjer so vinogradi, ni tako razširila.
Obljubil sem, da bom kratek. Ako se vpelje nov vinski davek, bi bil to hud udarec za ljudstvo, ki se peča z vinogradništvom, in tudi za celo vinsko kupčijo. Mi iz naših klopi nc bomo mnogo govorili, skupno pa bomo glasovali proti vinskemu davku.

Mariborski okraj.
m Fram. Naša nova hranilnica in posojilnica ima na cvetno nedeljo svoj prvi občni zbor. Deset mescev še le delnje, pa ima že nad 110.000 K (en sto desst tisoč) prometa. Pridobila si je veliko zaupanje v ljudstvu; saj so pa tudi v načelstvu in nadzorstvu najodličnejši možje naše fare in stroški pri posojilih so primeroma z drugimi posojilnicami jako mali. Le pomislimo: Pri naši hranilnici in posojilnici plača zadružnik t. j. oni, ki si denar izposodi, samo 2 K (dve kroni) deleža, pri posojilnicah pa, ki so pri Celjski liberalni zvezi, se mora plačati 20 K (dvajset kron). To je vendar velika razlika! Naša hranilnica in posojilnica je ustanovljena samo za framško župnijo, a ker se vedno oglašajo novi prosilci iz sosednih župnij, za to bo razširila svoj delokrog ter privzela tudi Slivnico, G. Pol-skavo in Šmartin.
m Fram. Na občnem zboru hranilnice in posojilnice v Framu na cvetno nedejjo opoldne bo predaval novi mariborski odvetnik dr. Leskovar. Uljudno vabimo framske farane, da Be vdeležijo tega predavanja.	->
m Jarenina. Huda rakrana preti našemu ljudstvn. Nekateri naši možje so se namreč zadnji čas slastno udali pogubonosnemn žganjepitjn. Milo se stori človeku, ko ob nedeljah opazuje, kako mnogi celo med pridigo hite v na stežaj odprte krčme, med tem ko se trndi duhovnik v na pol prazni cerkvi. Če že ¡naši gcstilničaiji nimajo toliko poguma, da bi vsaj med službo božjo izpraznili svoje lokale, naj se pa vsaj drugi merodajni činitelji zganejo ter zabra-nijo, da se ta nesrečna kuga dalje ne širi. Kjer satan s slabim tiskom ne more škodovati, pa si pomaga s smrad-ljivim špiritom.
m Jarenina. Novo življenje zavladalo je zadnji čas v našem bralnem društvu. Po prizadevanju veleč, gospoda kaplana Lasbacherja, se je društvena knjižica uredila po najnovejšem sistemu. K mnogim prejšnjim se je sedaj še naročilo za približno 150 K novih knjig, najboljše vsebine. Naše ljudstvo se skrbno poslužuje dobrega berila.
m Sp. Dnplek. Velik požar je v sredo, dne 16. t. m. ob %2. uri zjutraj upepelil hišno in gospodarsko poslopje posestnika Koserja in gospodarsko poslopje Vogrina. Vzrok požara neznan.
m Polička vas. Dovolite mi, g. urednik, malo prostora v listu, da pokažem, oziroma dokažem lažnji-ve trditve, katere sem na svoja ušesa slišal. — Ker se napada od gotove strani naš vrli župan s stvarmi, katerih on ni zakrivil, sem primoran pokazati na to,' kar mora videti vsak trezni, četudi samo napol bedeči davkoplačevalec. Ako velja kje znani izrek, velja gotovo tukaj, namreč: „Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce." Ker nasprotniki vidijo, da je vse njih bezljanje bob v steno, začeli so našince loviti z orožjem, katero so sami skovali; trdijo namreč, da so nekateri občinski mostovi čisto od zunaj in nepokriti vslecl nepazljivosti sedanje uprave. Je li to resnica? Resnica je, da stoje gornji robovi cementnih plošč 10 cm nad cestno površino, in da zaradi svoje okrogle objike ne ostane zemlja na plošči. — Sedaj pa na^-sprotnike vprašam: 1. Kdo je tiste cevi naročil, katere so za tretjino prevelike? Za tiste jarke zadostuje k večjemu do 75 cm premera, a ne kot so sedaj, 1 m visoke, radi česar stojijo čez višino ceste, mesto da bi bile vsaj 30 cm pod višino. 2. Pod katerim nadzorstvom so se plošče pokladale? Ce že niste naročili plošč, primernih svojemu namenu, katere bi bile primerno cenejše, pa bi jih bili položili nižje, da bi s tem zakrili vsaj eden nedostatek; sedaj pa se vsled vaše krivde vozi naravnost po ploščah. In zdaj dol-žite tiste, kateri tega niso zakrivili. Zato vprašam o-ne zaspance, kateri nočejo videti: v čegavih rokah je bila pač tisti čas, ko so se tisti mostovi s temi ne-dostatki delali, občinska uprava? Mislite vendar!
m Št. Lenart v Slov. gor. Podpisano vodstvo šole društva „Deutscher Schulverein" v sv. Lenartu si. gor. sklicuje se na par. 19 tiskovne postave, in zahteva ponatis sledčega popravka v številki 8 z dne 24. februarja 1910 v „Slovenskega Gospodarja" objavljenega članka z napisom „Sv. Lenart v slov. gor. Nemška šola":
Ni res, da nimajo zapeljani stariši samo te smole, da se otroci nemški šoli ničesar ne nauče. Res pa je, da se otroci v nemški šoli vsega nauče, kar je v učnem načrtu. — Ni res, da „otroci ne razumejo svojega učitelja." Res je pa, da šola posetujoči ottoci u-čitelje popolnoma razumejo. — Ni res, da „otroci vsled tega dobijo jako slaba šolska naznanila in ne bodejo vsled tega oproščeni čes poletje." Res je, da se ravnajo šolska naznanila po pridnosti in zmožnosti vsa cega posameznega učenca, da se je doseglo doslej do-vol le učne uspene in da bodejo šolarji nemške šole ravno tako deležni oprostilnih določb, kakor oni drugi šol. — Ni res, da bodejo „tudi nemški učitelji skrbeli, da ne bode noben otrok oproščnn, ker drugače bi imeli prazen tretji razred." Res je pa, da učitelji nemške šole bodejo skrbeli, da otroci napredujejo in-stem živajo oprostilna določila in res je tudi, da za-■ radi te oprostitve tretji razred ne bode prazen, ker je zadostno število učencev. Ni res, da „ko dokončajo 14. leto, ne dobijo odpustnice, ker ta nemška šola ne sme dajati takih spričeval." — Res je pa, da bodejo orto-ci vsa potrebna, postavno določena spričevala dobili. — — Za vodstvo šole društva „Deutscher Schulverein": Josef Mittig.
Dostave k uredništva. Zanimivo pri tem popravku je, da tudi gospodje pri „Schulvereinu" znajo slovenski. Naučili so se ta jezik, ker vedo, da vendar ni tako nepotreben, kakor nam v „Štajercu"
in pri agitacijah zatrjujejo. Sami se uče naš jezik, a otrokom našega ljudstva ga hočejo pridržati, in zato ustanavljajo nemške šole. Popravek sam pa je seveda jako jalov. Mi poznamo šulfereinske šole in vemo, da se slovenski otroci na njih nič ne nauče. Seveda šulfereinski učitelj nam mora nato odgovoriti: Ni res, saj se naučijo. Ampak skušnja nas uči, da imamo mi prav, ne pa nemški učitelji.
m Makole. Bela žena neizprosna smrt je zopet stegnila svojo koščeno roko in pobrala iz naše srede pridni deklico Lizo Krošl iz Stopnega. Da je bila rajna Liza poltena in pridna deklica, je dovolj jasno kazal njen pogreb v nedeljo 6. marca. Belo oblečena dekleta in velika množica ljudstva iz vseh stanov je šla za njo na pokopališče, da izkaže rajni Lizi zadnjo čast. N. v m. p.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Fantovska dražba se tukajšnjemu dobrosrčnemu zdravnika dr. AL Krajber za podeljene krasne knjig« najiskreneje zahvaljuje.	F. P., knj.
m Selnica ob Dravi. Na godovanjn veleč. g. župnika Gregorja Hrastel so zbrani veleč, gospodje darovali naži čitalnici 11 K. Odbor Čitalnice se jim prav prisrčno zahvaljuje in jim kliče vsem: Bog jih živi!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Na poŠti morajo imeti res grozovito veliko opraviti. Pisatelj teh vrstic je že večkrat bral o pritožbah na tej pošti in mislil, da mo<*da le ni tako, kakor se piše. A po naključbi pride sam v ta kraj dne 3. maroija. In glej, dne 4. maroija je prišla njegova dopisnica, ki jo je odposlal dne 27. februarja iz Gornjega Štajerskega. Potre bovala je torej namesto en dan pet dni. Smo čudno hitri.
p Trgovci,, pozor! Na odločen protest narodnih trgovcev, vložen dne 11. novembra 1909 na c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju zaradi volilne nerednosti in enostranskega postopanja od merodajne oblasti pri volitvah trgovske zadruge za okolico Ptuj, je višja deželna oblast ugodila rekurzu, ker so bili v istem navedeni vzroki nepobitno utemeljeni, ter je bil dosedanji načelnik gospod Franc Schoschteritsch nenadoma odstavljen, in so se sklicale nove volitve na dan 21. marca t. 1. v gostilni Weissensteina v Ptuju. Ker so bila pri prejšnjih volitvah vabila vsikdar tako neredno razposlana, da še za volitve razven nekoliko bližnjikov dosedanjega načelnika v obče skoraj nobeden niti prav ni znal, je umevno padla zadruga vedno v nemške in posiliuemške roke. Bodite torej opozorjeni vsi, kateri se zanimate za našo trgovsko zadrugo in za naš društveni denar ter obenem za našo narodno stvar. Ne bodite mlačni ter pridite vsi k vo-litvi dne 21. marca k AVeissensteinu v Ptuj ter prinesite seboj za legitimacije obrtne liste. Ptuj naj vidi, koliko nas je. Ce storimo svojo dolžnost, bo zmaga naša.
p Iz Ptnjskega polja. Bliža se velikonočni iac. Fantje pripravljajo si pištole za strel. Grda je in nevarna ta razvada. Tem bolj pa zna postati nevarnejša letos, ker so si celo mladi fantiči v Šmarjetski in Markovski, kakor tudi v klošterski fari nabavili revolverje in streljajo z ostrimi patronami od 9—11 mm kalibra. C. k. okrajno glavarstvo na Ptuju se tem potom opozarja, da daje najostrejše ukaze c. k. orožniškim postajam, da take nepoklicane strelce strogo zasleduje in strogi kazni izroči. Istotako naj k temu zasledovanju pri pomagajo vsi občinski uradi in druge oblasti.
p Sv. Marko niže Ptnja. Dolgo let že ne pomnijo naši ljudje, da bi tri odraščeni bih en in isti dan pokopani. In res dne 11. t. m. trije odprti grobovi čakali so svoje žrtve. V enega položili smo 67 let staro kmečko hčerko Nežo Zupanič iz Stojne, drugega 78 let starega prevžitkaija Janeza Horvat iz Nove vesi in tretjega 66 let starega kmeta Blaža Meznarič iz Nove vesi. Da se je nenavadnega pogreba dosti ljudstva udeležilo, je samoumevno. Naj v miru počivajo!
p Borovci pri Ptnja. Franc Lah, 301etni kmečki sin je predpreteklo nedeljo z nožem ranil v licu svojega svaka Blaža Veseliča. Ta človek je imel torej že zopet nož pri rokah, akoravno je že bil radi tega v zaporu. Ke-daj se bo ta ostudna navada z noži nehala? Ne prej, dokler ne bo sodnija take pogumneže bolje kaznovala. Ako kdo Pongračevega zajca ustreli, dobi 6 mescev zapora, ko pa je znani, komaj 18 let stari, Jožef Kristovič iz Stojne zaklal z 11 bodci z nožem Ivana Krajnoa, je dobil komaj 3 mesce zapora.
p Spnhtje Dne 6. marcija se je poslovila iz tega sveta v naši ?asi obče znana „Belšakova mati". Ko jo jo že 2. marcija popoldne zadela kap, imela je še toliko moči, da je bila tisti večer previdena s sv. zakramenti umirajo čib. Ko ie prišel drugi dan njen sin, ki je duhovnik kapucinskega reda, ni imel več sreče, da bi mogel še govoriti s svojo materjo in se od nje posloviti za vselej. Dne 8. marcija je bil pogreb, katerega se je vdeležila velika množica ljudij. Sin je spremljal svojo mrtvo mater na zadnji poti do sv. Ožholda; tam je biia peta maša zadnš-nica in od tam sprevod na pokopališče z dvima dnhovni koma. Bog povrni vsem, ki so spremljali vrlo mater k zadnjemu ^počitku. Ona pa naj v miru počiva!
p Šalov ci. Pri nas so 6e vrnile občinske volitve dne 11. t. m. Bili smo v dveh taborih, a zmagali smo zo pet stari. V odbor so bili izvolieni sledeči odborniki: Martin Pogorelec, Matjaž Kunst, Franc Špend ja, Leopold Si-inonič. F fine Medic, Krajnc Jakob, Mežnarič Ivan, Lsh Jakob, Plohn Ivan.
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Na shodu, ki se vrši na dan sv. Jožefa pri nas, govori tudi nadrevizor Vlad. Pušenjak o zadružništvu. Pričakuje se obilna udeležba.
p Grozna žaloigra dogodila se je v soboto, dne 12. marca ob 10. uri dopoldne v Ormožu. Ferdinand Kuharitsch, bivši mizar in steklar, sedaj hišni posestnik v Ormožu, začel je baranlati s hišami v Or-
možu. Kupil je od Hetzla nekdanjo Standekerjevo trgovino, in jo prodal nekdanjemu edinemu slovenskemu trgovcu v Ormožu, g. Ludoviku Kuliarič. Kmalu ga je zgrevalo, ker mu je trgovec Perko 4000 K več obljubil. Hotel je kupčijo razdreti, pa se ni dalo. Potem je kupil od podjetnika Tolazzi novopostavljeno vilo za 37.000 K, ko je izvedel, da je prejšnjemu kupcu Tolazzi pustil vito za 30.000 K, hotel je od pogodbe odstopiti. Slednjič sta se s Tolazzijem pobotala, da vzame Tolazzi vilo nazaj za 30.000 K. Ta izguba je spravila Kuharitscha ob pamet. Dogovorila sta se, da naredita dotično pogodbo pismeno v soboto ob 9. uri dopoldne pri Ferdinandu Kuharitschu. Ob M0. uri pride Tolazzi h Kuharitschu. Reče mu sesti, dokler on ne prinese popirja. Ko se Tolazzi vsede, potegne Kuharitsch železno kladivo in udari Tolazzija po glavi, da mu brizgne kri po obleki. Predno Kuharitsch drugič zamahne, skoči Tolazzi pokonci in mu izvije kladivo. V tem pa potegne Kuharitsch revolver. Tolazzi pa zbeži s kladvom iz sobe, pade dvakrat po stopnicah in hiti v župnišče. Ondi mu gospod župnik izmije in zaveže rano, mu posodi klobuk, ter ga skozi dvoriščna vrata izpusti na njegovi dom. Ko je videl Kuharitsch. da mu je Tolazzi ušel, planil je z revolverjem nad svojo ženo. Ta pa se mu je izvila ter ga sunila v sobo in vrata za seboj zaklenila. Nato se je Kuharitsch vsedel na divan in si je pognal iz revolverja kroglo\v desno sence. Cez nekaj minut je bil mrtev. Kuharitsch je bil slovenski odpadnik, bil je hud nasprotnik Slovencev; akoravno je od Slovencev prejel lepe tisočake, bil je strasten sovražnik cerkve in zagrizen pristaš ptujskega „Štajerca". Kuharitsch zapušča vdovo in pet nedoraslih otrok.
p Sv. Križ tik Slatine. Zadnjo nedeljo bi moralo imeti naše bralno društvo letni občni zbor, ali se je ta preložil na prihodnjo nedeljo, 20. sušca po ve-černicah, tokrat je zbor veljal samo spominu dr. Ka-rola Luegerja. G. društveni predsednik, ki je*na Dunaju občeval z Luegerjem 1894. in potem 1897., nam je naslikal pokojnika kot kristjana, kot prijatelja ljudstva in kot dunajskega župana. „Slava Luegerju! De-lujmo za naše ljudstvo po njegovem vzgledu!" S temi besedami je govornik končal, in mnogim bode žal, da tega govora niso slišali.
p Sv. Trojica pri Slatini. Pred Božičem je tu neka oseba, prodajala pozlačene stenske križe, ki so jih ljudje v svoji nevednosti trikrat preplačali, posebno pa so bili gotovo ogoljufani radi večnih sv. maš. Kdor nima škofijskega dovoljenja in se ne oglasi pri domačih dušnih pastirjih, takemu v teli rečeh nikoli več ne zaupajte! V noči od 11. do 12.'sušca pa so nas obiskali roparji. Pokradli so obleke in druge reči pri Vinku Žurmanu na Knežcu, pri Jož. Sketu na Cestah in drugod, na par krajih so jih pregnali. Govori se, da so roparji prišli ia HrvaŠke, pa kak domačin jim je bržčas pomagal.
Slovenjjraškl okraj.
s Skale pri Velenju. Nek nesramni; dopisnik dol-ži v „Narodnem Listu" duhovščino Šaleške doline nesramne obrekljivosti, ter se posebno zaganja v škal skega g. kaplana, ki je pri velikonočnem izpraševanju omenil, kako po mestih protestantje vabijo k odpadu celo z denarjem, ter rekel, da se je tudi nekdo š Plešivca dal zapeljati k takemu koraku. Poglejmo, kdo je „nesramno obrekoval"? Od vere je odpadel preteklo leto Jurij Verbič s Plešivca hiš. štev. 78, kakor uradno poroča mestni župni urad v Voitsbergu z dne 24. januarja 1909. Vidiš, dopisun, kje je torej „nesramna obrekljivost"! Te lahko dovolj najdemo pri liberalcih. Z nesramnim obrekovanjem so n. pr. hoteli škalski liberalci spraviti svojega g. kaplana v ječo, pa jim je c. kit državno pravdništvo vi Celju štreno zmešalo, ko je ustavilo sodno postopanje zoper g. kaplana kot neutemeljeno. Liberalci imajo res smolo: za karkoli primejo, povsod se opečejo; da bi jih le skoraj toliko pamet srečala, da bi se tam ne praskali, kjer jih ne srbi! Ako pa preganjajo duhovnike, se ne smemo čuditi, ko je Kristus sam napovedal: „Ako so mene preganjali, bodo tudi vas." Sram je lahko vsakega duhovnika, če ga liberalci hvalijo, in jim do-pada; saj pravi apostol Pavel: „Ce bi ljudem, to je slabim kristjanom dopadal, bi ne bil Kristusov služabnik." „Narodni List" naj pa le naprej laže in bla-ti duhovnike ter jim krade čast; tako bo najprej zgubil še tiste naročnike, ki jih še ima; ne verjame mu tako že skoraj nihče več.
Konjiški okraj.
k Konjice. Die 19. t. m. popoldne po večernicah ma politično društvo svoj občni zbor. Govoril bode tudi dri. posl. Pišek. Udeležite se shoda v obilnem številni
k Konjice. Pri nas napredujemo, se izobražujemo, pri Nemcih kupujemo, jim drago phčujeroo. se jim za prijaznost zahvaljujemo. Mize „pod vejo" pridno obiskujemo, vince do dna pokušujemo, kmeta rešojemo, krčmarjem kljubujemo, pijancem žepe spreznDjemo, nikomur nič ne dolgujemo. Tako se radujemo, po solzni dolini potojemo in mnogim — vest izprašujemo.
k Konjice. Mladeniči na plan! Čas je, da enkrat začnete. Vihar navdušenja, ki gib je ves slovenski mlade-niški cvet, do nas še ni prišel. Niti sapice ni. Fantje, kje je vaš pogum, vaša moč, kje bistrost razuma in plemeni-
tost srca? Žal! Naj stopi le vsaki deseti naprej, in imeli bomo krepko četo za procvit verske, izobraževalne in gospodarske organizacije! Tovariš, zavedaj se svoje mlade-aižke časti, pa tndi mladeniških dolžnosti. Mladost je dolžnost, krepost in modrost, pa ne prevelika prostoBt in norost. Kaj ne, težko se je odločiti: tu smrekova vejica, ki kaže, kje vlada vince, harmonika in nož — tam knjiga, ki ti mora usiljevati časni in večni blagor? Na dan torej, kar je plemenitega v naših mladeniških vrstah, v slogi je moč, ▼ skupnem dela najlepša zabava.
Zori jutro, sijaj dan, Brat, ne bodi več zaspan! Blažit srce, um in dlan, Fantje urno hajd na plan! k Konjice. Na praznik sv. Jožefa dne 19. t. m. bo imelo Katoliško politično društvo svoj občni zbor. Govori g. državni in deželni poslanec Pišek in drugi govorniki. Protestirali bomo proti nameravanemu novemu vinskemu davku, pogovorili se o političnem položaju — zato le vsi na shod. — Na velikonočni ponedeljek popoldan pa ima občni zbor naša Kmečka hranilnica in posojilnica. Vabljeni so vsi njeni prijatelji v obilnem številu, bodisi da so njeni člani ali ne, zlasti, ker bo znano vrli zadružni govornik g. nadre-vizor Vlado PuŠenjak imel poučni govor o nakupovanju gnojil, galice, kmetijskih strojev, ter dajal pojasnila o gospodarstva in kmetijstvu. Vspored poglej zadaj med inserati.
k Vrhovlje pri Konjicah. V nedeljo dne 6. t. m. je bil z vsemi glasovi odbornikov izvoljen za župana vnet pristaš kmečke zveze g. Jožef Skrbinšek. Že lansko leto so bile občinske volitve; potem so se vlagali rekurzi ali ■govori zoper volitev, katere je pa c. kr. glavarstvo zavrglo kot neutemeljene in neresnične. Tako so se zmešale štrene nekega, do sedaj skoro vsemogočnega „štajereijanca8. Sedaj je veselo upanje, da se bodo povrnile zdrave razmere v našo občino, da ne bode med zadnjimi, ampak med prvimi, takorekoč na vrhu, saj to pove že ime — Vrholje.
k Sv. Duh-Loče. Skoraj ni vredno odgovarjati na dopis v „Narodnem Listu" štev. 9. Pa da ne bi mislila g. župnik in g. organist, da je spisan od ia-ranov, kakor je bil podpisan, zato naj velja sledeče: Ni res, da je bil naš organist par mesecev v orglar-ski šoli izključen radi posluha. Res je, da je bil celo šolsko leto, in posluh ima desetkrat boljši, ko prosvit-ljeni Janezek. Piše, da ljudje zavoljo slabega igranja kar trumoma beže iz cerkve. Res je, da gredo, ko maša mine, vsi ljudje iz cerkve domov, ali pa tudi v gostilne na zajutrk, seveda vsak na svoj račun, ne pa na Janezov. Ni greh, če si ljudje privoščijo kapljico vina, najmanj župnikov greh, toda greh je lagati in obrekovati.
k Špltalič. Ko tako-le prebiram tebe, dragi „SI. Gospodar" in „Naš Dom", mi pride pogostokrat na misel, zakaj vendar nimamo pri nas Bralnega in izobraževalnega društva. Mož in fantov, žen in deklet je dovolj, ki bi se takoj navdušili za dobro slvar. Tako pa nikoli nimamo doma nikakega poučnega govora ne o gospodarskih in kmetijskih rečeh, ne o izobrazbi in napredku, ter moramo, če že hočemo kaj slišati, iti v Žiče ali Konjice, k nam pa nihče ne pride. Storilo bi se vse, a voditelja nam manjka, kateri bi začel in vodil. Upajmo, da se v doglednem času zgodi.
k Kebelj na Pahorja v nedeljo dne '¿0. marca prida k natn potovalni učiielj g G ričan razpravljat o umnem kmetijstvu, posebno pa še o izboljšanju travnikov. Kmetje pridite!
k Stranice. V nedeljo zvečer je neki fant zabodel doma 201etno Lenčko Dvoršek, ki je na mestu izdihnila. Kaj vse stori pohujšljivo življenje, alkohol in jeza. O Straničani, kedaj se bodete spametovali ter zapustili grdega „Štajerca".
Celjski okra).
o Slivnica pri Celju. Pri nas smo imeli občinsko revo Marijo Lah, ki so jo posestniki preživljali, ko je hodila od hiše do hiše. Prigodilo se je, da je hujše zbolela ravno, ko je gostovala v župnišču, ondi je bila sprevidena ter tudi umrla.
c Sv. Peter v Sav. dol. Strašen glavobol vlada pri gospodi okrog liberalnih listov v Celju. Kaj pa se je zgodilo, da je nastal tako hud nahod, me boste v-prašali bralci cenjenega „Slovenskega Gospodarja". Nič drugega, kot uvodni članek v predzadnji številki „Slovenskega Gospodarja", v katerem sem s kratkimi potezami opisal in s številkami dokazal, da ne preti našemu hmeljarstvu zaradi morebitnega davka na pivo prav nobena nevarnost. To je naše častite liberalce neprijetno dirnilo. Nikakor jim ne gre v njihove prosvitljene glave, da bi tudi tisti Terglav, kateri pred dobrim letom po njihovi trditvi še svojega imena ni znal podpisati, sedaj naenkrat pisal uvodne članke za političen list. Prav rad jim to verujem, ker oni pač vsakega človeka merijo po svoji meri, češ, a-ko smo mi v študiranju obtičali, ki smo vendar na-prednjaki, zakaj bi pa potem drugim ljudem kaj drugega privoščili. Da pa vas, liberalni gospodje, ne bode zgoraj omenjena bolezen predolgo mučila, vam iz golega človekoljubja tiho na uho povem, da sem pisal v časnike gospodarske in politične članke že takrat, ko ste še vi gospodje kot dijaki pohajkovali od farov-ža do farovža in od ene primicije do druge ter ste krožili tisto znano:
„Na farovškem pragu študentek stoji, Poželjivo obrača v klobaso oči, Putka, kopunček, mu močno diši. Po rački pečeni pa sline cedi.
Na primicijo šli, študenti smo mi,
Med potjo veselo smo vriskali,
Ker tam se vsega zadosti dobi,
Naš kmet pač za vse obilno skrbi — — —"
Da pa nisem svojih člankov tudi vedno podpisoval. je vzrok ta, ker nisem hotel nikjer siliti v 0-spredje, sedaj pa ine veže dolžnost. Zato/bom še tudi v prihodnje, kadar se mi bo zdelo potrebno, pisal v liste, ne cla bi hodil k vam po modrost na posodo. Vaša ostudna časnikarska gonja, katero boste najbrž nadaljevali zoper mene in moje stanovske tovariše, mi ne bode nič škodovala, ravno nasprotno. Zakaj, kakor hitro bi me vaše časopisje začelo hvaliti, takoj bi moji vrli Savinjčani mislili, da sem se jim izneveril. Naši vrli in značajni savinjski možje so že dvakrat zaporedoma pri deželnozborskih volitvah pokazali, da ne marajo na čel« nositi tistega grdega liberalnega madeža, katerega ste jim vi hoteli na sleparski način pritisniti na čelo. — Znana, je našim ljudem vaša popevka, v kateri se bahate: „Pa sem zapustil vašega Boga." Zato vsak pristen Savinjčan še z večjim studom izgovarja besedo; liberalec, kakor vsak pošten Grk nekdaj ime: Efijalt. — Ker ste zapustili „našega Boga", zato pa morebiti tembolj služite Ba-husu, ter preklečite bogzna koliko časa pred taber-nakeljem „vašega boga". — Ta pa je zopet duhovniška, boste rekli, in Terglav je naredil samo križ, in pri tem mu je organist vodil roko, mežnar ga je pa kadil, da ni omedlel pri tem težavnem poslu. Kaj ne ? S spoštovanjem se vam klanja ter vas pozdravlja
Alojzij Terglav, dež. poslanec.
c Drami je. Tožba „Štajerca" je končana. Zoper „Štajerca" je vložil župnik O. tožbo, ker ga je „Sta-jerc" v dopisu iz Vojnika-Crešnjk; v štev. 21. od 23. maja 1909 obdolžil, da je učitelja Adamiča ob službo in kruh spravil, in da ga ta terja za odškodnino oropane mu službe. S tožbo je hotel župnik doseči, naj se dožene v teku kazenske preiskave, da je to obdol-ženje krivično. To se je zgodilo. Verodostojne priče, zdravniki in sodni spisi so dokazali, da je „Stajer-čevo" obdolženje neresnično. Posebno to potrjujejo, da je prišel učitelj zavoljo umobolnosti ob službo, in da nima torej niti sence pravice, od župnika kaj tirjati. — Med preiskavo se je še zvedelo, da nima) zatoženi „Stajerčev" urednik nič premoženja; tedaj bi moral vse velike stroške za porotno razpravo trpeti župnik. Z ozirom na to, da je župnik svoj namen dosegel in krivdo obtoženega „Stajerčevega" urednika dokazal, in ker ne more sam nositi nepotrebnih nadaljnih stroškov, odstopa župnik od tožbe. To bodi za odgovor tudi „Narodnemu Listu" od 24. februarja na njegov sramotilni dopis iz Vojnika. Da ga ni sram, sprejemati dopise od človeka, ki je neštetokrat v „Štajercu" podpisan. Po trdem boju z učiteljem Adamičem in Štajercem" ter z veliko drugimi liberalnimi časniki so Crešnjičani in župnik Ogrizek lahko veseli. Borili so se za iskreno ljubljeni materni slovenski jezik, za rednost po šolski postavi in za pravice pri župnijski zemlji. Male ste Crešnjice, pa goreče za pravo dobro. Živio!
c Mozirje. Z ozirom na nečuveno škodo, katero nam je zopet letos napravil zajec, obračamo se iz-nova z gorečo prošnjo na gg. deželne poslance, da delujejo na to, da se proglasi zajec za škodljivca in da se sme vsikdar pokončati. Kajti samo v Savinjski dolini naredi zajec na tisoče kron škode, in kmetje bodo do sadjarstva izgubili vse veselje. Kaj pomaga, če se trudi gospodar po več let z drevesom, in z veseljem pričakuje lepega sadja, a čez zimo pride nesrečna žival, in mu konča vse upanje. Ako se zajec ne proglasi za škodljivca, bode sadjarstvo nazadovalo, mesto, da bi napredovalo. Torej proč z zajcem.
Savinjski kmet.
c Mozirje. Zopet je minula huda zima. a minula ni brez hudih posledic. Že lansko leto smo poročali, koliko škode je napravil zajec na naših sadonosni-kih; kolikor je ostalo lani, uničil je letos. S potrtim srcem gledam okrog Mozirja in po okolici, ko opažam neusmiljeno od zajčjih zobov obdelane jablane; ne samo mlada, ampak tudi že po 5 do 10 let stara drevesa so uničena. Ne vemo, komu bi pripisovali to hudo zlo, ali krivični lovski postavi, ali najemniku!lova? Da naš najemnik lova ni brez krivde, to je istina. Sprehaja se po hribih in bregovih, kjer zajca ni, 0-krog Mozirja pa se zajca pusti, to je pribito. Dokaz temu je, da je tik Mozirja popolnoma uničen jako lep sadonosnik, ter oglodan do zadnjega drevesa. Da pa so se imeli zajci bolj po domače, so priredili mozirski lovci v „Hotel zur Post'; svoj zimski klub (Schützen-Klub), in prav po naprednjaško strelne vaje. Tem bolj „nobl" je izgledala cela stvar, ker so si izbrali za predsednika pristnega — Nemca, in slišala se je pri teh vajah preblažena nemščina, venomer: Trülfer eins, Tröffer zwei. Zajec pa je v sadonosniku žrl brez državnega nemškega jezika. No, pa kaj si hočemo, saj so te vaje vse po naprednjaško, kaj ne? U-pamo pa, da bodo te vaje dosegle to, da se bodo mesto psov streljali zajci, in mesto voznikov pa lisjaki. Ako bodete to dosegli, potem bode bolj poceni za vas, in nam pa v korist.
c Šmartno ob Paki. Kaj je novega? Nek liberalec bode dobil „patent", ali pa še celo dva. Kdo? V zadnji številki „Slovenskega Gospodarja" je neki dopisnik poročal, kako je pešpot iz Smartna proti Pa-ški vasi Jerec imenitno posul. Ali ni to vredno „patenta"? Namesto, da bi se mož poboljšal, ter spravil
tisto tvarino kam drugam ali podoral, se jezi nad dopisnikom ter zaradi omenjenega dopisa zabavlja o-krog, češ: „Jaz bodem že pokazal, tem Črnosuknježem " Ali ni vredno to zopet „patenta" ? Kaj pa, ko bi mu županstvo iz zdravstvenih ozirov dobavo tega „patenta"-prepovedalo! Spioh ta mož strastno ubija „klerikalnega" zmaja, mi se mu pa le pomilovalno smejimo. Jerec, Jerec, poboljšaj se, dokler je še čas. — Drugi kmet iz okolice.
e Šmartno ob Paki. Dne 15. t. m. nas je v gostilni pri Pirtovšeku jako zabaval neki Marko, ki ima lo lastnost, da je bolj liberalen, in ne „klerikalen", sicer pa prav pohlevna in poštena duša. Med drugim nam je kazal, kako se na umeten način vihtijo in premetavajo stoli, ter uspešno mečejo proti, tem preklicanim klerikalcem. Tudi nam je razkazoval, kako se pri izgovarjanju psovk morajo usta pravilno odpirati, da so iste bolj blagodoneče. Vse to nam je sam praktično pokazoval. Ker pa siromak za takšne produkcije nima „Gevverbšeina", se bo baje moral zavoljo tega zagovarjati pred c. kr. sodnijo. Res, sama smola!: c Sv. Ema. Katoliško slovensko izobraževalno društvo pri Sv. Emi naznanja, da priredi Dekliška zveza velik dekliški poučni shod v nedeljo, dne 20. marca po večernicah v prostorih kaplanije pri Sveti Emi. Me šentemska dekleta smo že dolgo časa želele takšnega poučnega shoda, zato se ga bodemo v obilnem številu udeležile in želimo tudi sosednih tova-rišic, da bi se tudi pridružile našemu velepomenljive-mu shodu. Povabile smo tudi iz župnije Sv. Petra dve izobraženi govornici. Iz domače župnije nastopile bodo tudi nekatere z deklamacijami. Živele Slovenke!
c Sv. Ema. Poučni shod dne 6. marca, katerega je priredilo Kat. slov. izobraževalno društvo pri Sv. Emi, se je prav imenitno obnesel, in ostane pri mnogih poslušalcih v živem spominu. Predsednik izobraževalnega društva g. Janez Anderlič pozdravi v prav obilnem številu zbrane poslušalce, otvori shod, in odda besedo gosp. Gomilšeku. Za vse dobro vneti in iskreni govornik pozdravi prisrčno navzoče poslušalce, blagruje dobre ude in ožigosa vse farane, da naj se zanaprej še vedno vnemajo v organizacijah za naša načela, in da se naj nikar ne ustrašijo za naprej tistih pobijalcev društva, kateri hočejo le dobre ude izneveriti in jim škodovati v dušnem in gospodarskem oziru. Priporoča posebno tri dobre najboljše reči, namreč da branijo sv. vero, in v njej vedno zvesti ostanejo, da branijo in ohranijo mili naš materni slovenski jezik, da ne zametujejo božjega daru. Braniti nam je pa tudi naše pravice, naš dom, naše poštenje, kakor tudi braniti nam je naše šole. Na svoji domači zemlji pošteno živeti, ne v tujino siliti brez posebnih vzrokov, kjer se navadno izgubi poštenje in vera, ker ne morejo redno zahajati k službi božji, in se vsled tega med ljudstvom pokvarijo, dostikrat celo izgubijo časno in večno srečo. Po tem krasnem in pomenljivem govoru gospoda predavatelja, zapoje oerk-veni pevski zbor milo in ubrano krasne narodne pesmi. Vrlim pevkam moramo izreči zahvalo za trud, in se priporočamo v prihodnjič, da počastite zopet drugi shod s svojim lepim petjem, in kot članice Dekliške zveze vnemate vedno bolj svoje sotovarišice za izobrazbo. Nazadnje se še predsednik društva iskreno zahvali vrlemu govorniku, kateri se toliko trudi za blagor celega naroda.
c St. Vid pri Grobelnem. V zadnjem času se je koračnica ali marš „Mladi vojaki" z ozirom na šent-vidske razmere prenaredila tako:
Mi smo šentvidski naprednjaki, Kako nas gledajo ljudje, Pa pravijo, to so junaki, Rekurzi vsi jim spodletel
Velike delamo korake, Pa ne naprej, ampak nazaj, In liberalne naše čake Se nam podajo, da je kaj.
Ko mi vihtimo bridke meče, Udarci v nas lete nazaj, In vse smeji, ker uteče Nam vselej klerikalni zmaj.
Pri vseh volitvah smo propali, Naš glas nikjer nič ne velja, Zdaj še župana pokopali, To je pač najbolj žalostna.
Ko bomo pa kedaj dorasli, Nas tudi našla bo modrost,
Pustili bomo celjske jasli In liberalno njih norost.
Apostol Janez klerikalec, — So namreč rekli naš gospod —, Bil prvi je, a liberalec * Pa bil je Judež Iškarjot.
c Slivnica prt Celja G p. Suk-.va js podarila bralnemu društvu nekatere prav pcratne knjige z* katere ee ji iskreno iahv»ljuje-mo; zapuščina so njenega moža pokojnega g naduiitelj».
Zahajajte le v gostilne, kjer so na razpolago: Straža, Slov. Gospodar. Kolekujte vsako pismo z obmejnim kolkom!
Brežiški okraj.
b Pišece. V nedeljo je zdihnila svojo blago dušo mati naše učiteljice gospe Bohinčeve. Pokojnica je bili, vrla mati, ki je svoje otroke vzgajala res v krščanskem duhu. Tamkaj nad zvezdami naj ji ljubi Bog stoterno poplača! N. p. v m.
b Pilštanj. Dne 13. marca se je ponesrečil posest nik Mihael Jug. Šel je s puško v hosto. V hosti se je spodtakni!, puška se je sprožila in bil je pri priči mrtev. Prestrelil si je glavo. Rajni zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Naj bi bil ta slučaj drugim za svarilen vzgled, ki hodijo v nedeljo na lov. Tretja božja zapoved posvečuj praznike, še vedri« velja.
b Videm ob Savi. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi dne 19. t. m. 'igro „Sveta Neža."
b Brdo-Loke pri Planini. Dopisnik v zadnjem „Slovenskem Gospodarju" o zadevi volitve občinskega odbora dne 17. februarja t. 1. nam je le preveč znan. Najbolj pa vse poštene volilce razjari dejstvo, da se upa sploh svoje delo v našem listu zagovarjati in o-lepševati. Cemu potem njegovo letanje od hiše do hiše, lov na pooblastila, čemu nedeljo poprej sliod na Gračnici? Je-li bilo to vse „ljudska volja?" Noben izgovor ne pomaga, da se je volil v odbor štajercija-nec. Škoda zares, da nima urednik do Brda segajoče škarje, s katerimi bi nekatere jezike* pošteno pri-škrnil, ki so tako marljivo agitirali za planinskega „Štajercijanca", sovražnika slovenskega ljudstva, in ga tudi spravili v občinski odbor Brdo-Loke;. — „Ce njega ni v odboru, ne dobimo nič podpore," bil je vojni klic. Sedaj pa bodo gotovo ob vsakem deževju vse Brdo sami cekini po 20 K pokrivali. — Drugi vojni klic pa je bil: „Ako Jazbinšek še kot župan ostane, mu bo morala občina „penzijon plačati". Kakšen „pen-zijon" bodo morali še Planinci svojemu plačevati. — „Revni posestniki", se mi zares smilite, ker boste iz celega šolskega okoliša mastno za Planinski vodovod prispevali. — Žalibog, da se med Slovenci take stvari dogajajo.	Ločan X.
Književnost.
§ Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majnik; obenem molitvenik za romarje v Jeruzalem. — 8.% Strani 408. Cena vezano knjige 2 K; po pošti 2K 10 vin. — Pod tem-le naslovom je ravnokar izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru knjiga, katero je spisal 6;. g. F. S. Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli. Skoro vsako leto izidejo med Slovenci kake nove šmarnice, ki prinašajo govore, pridige in premišljevanja za mesec majnik. Obdelana je v njih že vsa obširna snov Marijinega češčenja. Med najlepše in najbolj zanimive slovenske šmarnice pa moramo prištevati Šegulove. Podajo nam čisto novo, izvirno snov, kakoršne še nobene slovenske Šmarnice niso razlagale. G. Šegula je bil o velikonočnih praznikih leta 1889. v Jeruzalemu. Na svojem dolgem potovanju si je začrtal posebno globoke vtise; vrnivši se v domovino, je naredil o njih premišljevanja, in sedaj jih je po\il v „šopek šmarnic". V njih kaj lepo opiše svete kraje in sploh vse, kar je na potu videl ali slišal, k temu pa doda kak lep nauk. Na primer: Pred vhodom v borno vas Šomeron (Samari-ja) je prvič slišal pozdrav „Salem aleikum — Mir z vami!" Razloži ga, opiše njegov pomen, potem pa dostavi ganljivo premišljevanje o zunanjem in notranjem miru pri ljudeh. Okrašena je knjiga tudi z mnogimi podobami iz jeruzalemskega potovanja. Kot dodatek slede še molitve in pesmi v majniku. Ker nameravajo Slovenci leta 1910. pod vodstvom vrlih duhovnikov prirediti jeruzalemsko romanje, je knjiga ravno sedaj še tem bolj dobrodošla. — Te Šmarnice pobožnim Slovencem res prav toplo priporočamo. — Knjiga se naroča v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
mladinske organizacije.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Mladeniški shod, ki se je vršil dne 13. sušca po poznem svetem opravilu, se je prav lepo obnesel. Bilo je čez 100 čvrstih mladeničev in lepo število drugih mož in prijateljev mladine. Zbrani so pazno poslušali izvajanja, g. dr. Hohnjeca, v katerih je krepko pokrtačil naše narodne in verske nasprotnike, in nam priporočal odločnost, odkritost, in prav potrebno družabno lastnost, odpuščanje. Zato se mu prav lepo zahvaljujemo in želimo, da bi nas še večkrat obiskal. Tudi od Sv. Tomaža se je udeležilo lepo število mladeničev, izmed katerih je mladenič Pučko v jedrnatih besedah izrazil svoje prepričanje do vere in naroda. Tudi mladenič Poplatnik je v svojih izbranih besedah omenil potrebno delovanje Mladeniških zvez. Nato je predsednik Mladeniške zveze, Stuhec, s primernimi besedami zaključil shod. Mladina, le tako naprej, in naši verski in narodni sovražniki bodo zmetali orožje od sebe!
Najnovejše novice.
Na shodn v Konjicah dne 19. t. m. govori tudi poslanec dr. Benkovič iz Celja.
Radi slabih učnih vspehov v nemščini na oelj-ski višji gimnaziji, posebno radi žalitev slovenskih
dijakov po profesorju Eisnerju, je interpeliral gospod poslanec dr. Benkovič v seji dne 15. t. m.
Radi napačnega tolmačenja predpisov o prosti kuhi žganja na Štajerskem interpelira poslanec dr. Benkovič finančnega ministra. Finančne oblasti smatrajo kot nedopustno prosto kuho žganja, če je kdo v istem letu, ko je žganje kuhal, preje ali pozneje kdaj točil domače vino, četudi le pod vejo ali le v omejenem času. To je protipostavno, ker je le istočasno kuhanje žganja in točenje vina prepovedano. 'Interpe-lant zahteva, da se finančnim oblastim na Štajerskem prepove tako samovoljno tolmačenje zakona.
Radi množečih se nesreč na progi Zidanimost-Litija južne železnice, posebno skrčenja števila že-, lezniških čuvajev, je interpeliral poslanec dr. Benkovič železniškega ministra, zahtevajoč, da se vzroki teh nesreč preiščejo in bolj skrbi za varnost prometa na tej progi.
Italijanski lesotržci v sevniškem okraju so že mnogo domačinov oškodovali. Družbi Baron Treves in Co. ter Societa anonima itd. pa sploh v Avstriji niste dopuščeni. Poslanec dr. Benkovič je interpeliral v trgovskem ministrstvu, ki se bode oprijelo zadeve, ter je stavil interpelacijo na celokupno ministrstvo, da se nepostavnostim konec napravi in oškodovanim povrne škoda. {Interesentje naj se obrnejo na poslanca dr. Benkoviča.
Središče. Prenavljanje povečane župne cerkve vrlo napreduje. Še pred prazniki bodeta dogotovljena oba stranska oltarja, delo mariborskega pozlatarja gospoda Zorattija.
Središče. Odličnemu rojaku središkemu, preč. gospodu Matiji Šinko, zlatomašniku, profesorju bogoslovja in župniku v pokoju, je skazal veliki mojster nemškega viteškega reda, nadvojvoda Evgen, odlikovanje. Podelil je zlatomašniku zaslužni Marijanski križec v priznanje za velike zasluge, ki si jih je pridobil za župno cerkev kot velikodušni dobrotnik in požrtvovalni' načelnik družbe za zidanje župnijske cerkve. Zaslužnemu odlikovancu naše najiskrenejše Čestitke!
1 Veteransko društvo v Ljutomera ima svoj redni občni zbor na Jožetovo dne 19. t. m. v Franc Jožefovi šoli t Ljutomera od 9. ure naprej po običajnem vsporedu.
1 Kmetijska podružnic» za Vnčjo ras in okolico ima v nedeljo dne 20. t m. popoldne ob 2. uri v Soli ustbnovni občni zbor po sledečem vsporedu : 1. Pozdrav. 2. Predavanje gda. Pirstingerja. 3. Vpisovanje še doslej nepriglašenih udov. 4. Volitev. 5. Predlogi in nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi vse prijatelje kmečkega napredka, zlasti ude	pripravljalni odbor.
Listnica uredništva.
Št. Jnr ob Tabora: Hvala lepa za poslano, bomo porabili. — Dobrna: V to številko ni bilo več mogoče. — Bočna: Takih stvari pač ne moremo objavljati v političnem listu. Oprostite! — Dramlje; Premalo prostora, preveč rokopisa, zato vse drugo v koš. — Veličaae: Preosebno in žaljivo.
Mesarskega učenca ZŽZec2'T R™m'Da'



25.000 posteljnih odej
se mora radi opustitve trgovine takoj prodati in sicer:
Domače odeje, zelo praktična barva, z barvano bordoro, okoli 180 cm dolge a K 1'80 komad. Tlgrove odeje, tkane kakor tigrova koža, s barvano borduro. okoli 200 em dolge, i K 2*10 kom.
Le milo časa! "30
Pošilja se po povzetju, pri odvzetju najmanj šest komadov franko.	229
Emil Wonka,: K6HifliBhot ob eim.


Jaz Marija Repič, posestnika hči na Polzeli h. št. 13, izjavljam, da nimam nobenega povoda očitati, gg. Cimper-manu in Dreščik-u, da bi bila ona pisca pred kratkim na Polzeli krožečih žaljivih pisem.
POLZELA, 15. marca 1910. 236	Marija Repič.
Nc 81/10
Prostovoli. sodna dražba nepremičnin.
Pri c. kr. okrajni sodniji v Konjicah je na prošnjo laMnika gda. Karla Stifi, zastopanega po gdu. Ivanu Rudolfu, odvetniku v Konjicah, na prodaj potom javne dražbe sledeča nepremičnina, brez pritiklin, za katero je določena pristavljena izklicna cena in sicer:
1.	za slučaj, da se oglasi kupec za celo zemljišče: vse vinogradno zemljišče vlož. štev. 114 kat. obč. Skalitz, ki meri 5 ha 92 a 88 m2, obstoježe iz gosposke hiše, vi-nicarije, vinogradov ter gozdov. Izklicna cena je 82.003 K;
2.	za slučaj, da se ne oglasi kupec ¡.a celo zemljišče, pa v 6 skupinah in sicer:
1.	skupina:
obstoječa in gosposke hiše, hleva, koče, gozda, 2 pašnikov, 2 vinogradov in sadnega vrta, v celotni meri 2 ha 68 a 53 m8 za izklicno ceno 13.200 K;
2.	skupina:
obstoječa iz 3 vinogradov, njive, pašnika in travnika, v meri 97 a 54 m2, za izklicno ceno po 3.000 K;
3.	skupina:
obstoječa iz gozda, njive in vinograda, v meri 1 ha 25 a 56 m" za izklicao ceno po 3.200 K;
4 skupina:
obstoječa iz gozda, njive in vinograda, v meri 96 a 79 m2, za izklicno ceno po 3 000 K;
5.	skupina:
obstoječa iz stsvišSa, gozda in vinograda ter travnika in sadnega vrta, v merilu 2 ha 20 a 15 m!, za izklicno ceno 9000 K;
6.	skupina:
obstoječa iz gozda, v merilu 84 a 31 za izklicno eeno po 600 K.
Dražba se vrši 30. marca 1910, ob 10. uri dopoldne v Skalcah na licu mesta.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo se vplača v roke gda. dra. Ivana Rudolfa, odvetnika v Konjicah tekom 14 dni po dražbenem dnevu.
Na račun dražbene največje ponudne cene mora vsak draiitelj po dovršenem domiku 10 odstotkov tega zneska takoj položiti.
Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri sodnem komisarju c. kr. notarju Wdlibaldu Swoboda v Konjicah.
C kr. okrajna sodnija v Konjicah.
asi	odd. I, dne 14. sušca 1910.

Velikonočne dopisnice
kakor tudi za godove a cvetlicami itd. — se dobivajo v velikanski izberi pri
Goricai* & Lesko&sek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem Na debelo in drobno!	220	Na debelo in drobno!
t X
Svojim prijateljem in znancem
v tujini ob Veliki noči gotovo radi pošljete pozdrave. — V to svrho so kaj pripravne
velikonočne dopisnice,
ki se dobijo na debelo in drobno v veliki izbiri v trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.

Pojasnila o inseratih daje
aprsvniStvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinaijev.
Loterijske številke.
Dne 12. marca 1910.
list 56 82 55 3 76 Line 78 46 49 14 87
I(Aočenje postelje!
•zdravljenje takoj. Starost in spol naznaniti. Pojasnila zastonj. Zavod Aeskulap št 523, Hegensberg na Bavarskem. 15
Slatina z zelo dobro vodo z gostilno s 5 sobami, kuhinjo, S kleti, goveji in živinski hlev, gumno m ¿kedenj, gozd, njive in travniki, okoli 6 oralov, ob cesti in ob že-(«zsiei na Koroškem ležeče se po ceni proda. Pojasnila daje Navratil v Upnici (Leibnrtz). 60
Želim vstopiti v službo kot gospodinja. »anostojna, vajena tudi gostilne, zmožna tudi nemškega je-zfca. Nastop takoj. Naslov v uprav-niStvu triov. Gosp.	128
Seme pravega Kašelskcga zelja prodaje Ig. Mrcina v Zg. Kailju pri D. M. v Polju, Kranjsko, po 20 gr. za K 1'10 poštnine prosto. Za pristnost in kaljivost se jamči. Predaje se samo lastni pridelek. Pošilja se z obratno pošto, proti gotovini ali povzetju.	145
V najem se želi vzeti dobroidoča gostilna, pozneje se morda tudi fenpi. V Mariboru ali v okolici. Pocndbe na poste restante štev. 100i) Lipnica (Leibnitz). 185
Učenet od poštene hiše, se takoj sprejme v trgovino i mešanim blagom in železom, Frane Korošec, Gornja Radgona.	118
Več lepili posestev ia mlin v prav dobrem stanu pri bv. Lenartu v Slov. gor. se proda. Več se izve pri Francu Schütz pri Sv. Trojici v Slov. gor.	157
Sedlarski pomočnik se hitro aprtjaie pri A. Hriberniku v Črni pri Prävaleb, Koroško.	163
Slotenei, požar! Dobičkanosno poeestvi, pol ure cd Maribora, se zaradi preobširnega posestva prod». Posestvo je vbb skupaj in meri 80 oralov, je velik sadonosnik, njive in lepi t.avniki, ki se lahko živina redi, nekaj vinograda in tudi lepi go?di, pač lepo kmetsko posestvo b kmetskim poslopjem! Lega v lepem kraja, proti solncu obrnjena* O lastniku posest?a, ki pove ceno, se naj izve pri upravništvu Slov. Gosp. v Mariboru. 162
Pošten, zanesli v \iaičar s 4 ali 5
o» b&mi se takoj spiejme pod selo ugodnimi pegoji. Vpraša &e pri Rih?rdn Ogriseg, Weinbaugasse 13, Maribor.	154
Trs}« na prodaj: Silvaner, gutedel, rji-vin», velšrizling. cepljena na RipPortalis in Stlonig, cena 100 komadov 12 bron. A. Turin, Globoko, pošta Stadenice via Poljčane.	146
aagr Puškarski nčenec
ed poštene hiše, ki zna tudi nekaj nemški, kc takoj spiejme pri K. Gutx, puikai v Mftriboru. Grajska ulica štef. 18.	168
Učenca, kaieri bi imel veselje do kovaškega dela in enega pcma-jafes, kateri zna cokire za drvarje delati, sprejme takoj Karol Krančan v Falu ob kor. žel. 182
Lepo posestvo
v mariborski okolici, z lepo eno-nadstropno vilo, obstoječo iz 7 sob, 2 kuhinji, 1 kuhinja za perilo, dimnica, jedilna shramba, lepe kleti, kompletna preša, gospodarsko poslopje, nadalje 20 oralov arondiranega zemljišča, z lepimi, velikimi sadnimi drevesi, ki primšajo lep dobiček, nekoliko na novo nasajen vinograd, njive, travniki in goadi, se radi družinskih razmer takoj po ceni proda. Naslov v «pravništru.	186
Pc zor! Proda Be dobičkanosno posestvo, 6 oralov Kemije, pol ure ed Maribor», pri glavni cesti, cerkvi in šoli; posest »o obstoji iz velikega polnega lesa, njive, travnik, sadonosnik, brajde, velik vrt, iz katerega ae lahko lep denar izkopi, lepi zidani hrami z gospodarskim poslopjem; proda se zaradi starosti; cena je 11.000 K, izplača se pa samo 5.000 K; izve se pri g. Jožefa Novak, Pohrež it 269 pri Mariboru.	180
Fant, zmožen slovenščine in nem' ščine, ki je dovršil S razr. meščanske šole, išče primerne primerne službe v kaki pisarnLNaslov: G. R. 18, poste restante Radein, Štajersko.	177
Službo išče popolnoma izurjena kuharica, v gospodinstvu skašena in vsakega dela vajena, k enemu ali drema gi spodoma ali v kako žu-pnišče. Pismene ponudbe se prosijo pod naslovom „kuharica" poste restante Ptuj do 1. aprila.
204
V	župnlflče se sprejme takoj hlapec, ki je priden, pošten in razume orati in sejati. — Več pove uredništvo Slov. Gosp.	211
V	najem vzeti ali tudi kupiti želi mlin na dobri vodi Filip Hržič, Mlinska ulica štr. 22 v Mariboru.
£07
Očenea, ki ima veselje do slikarske obiti, sprejme pod ugodnimi pogoji Simon Valentin, slikar in pleskar, p. Polgor«, Koroško. 181
Dveletnega m čnega ianteka odda za svojega pušten» uboga mati. Nailov v upravništvu.	176
Išče se priden, marljiv domači hlapec in izkušen, nekoliko stare j ,i kr. var. Ooa morata imeti debra spričevala in biti na d>. brem glasa. Plača. 14 K mesečno ia čez leto 24 K. Le deiavni, trezni l.iudje naj se javijo pri g. Koaradu Fdrat v Ptuju.	1H8
Ha prod»] je mslo posestvo, 10 minut cd železniške postaje Šmarje pri Jelšah, sestoječe iz vinograda z novim nasadom, njive in sado-nosnikem najp!eoienitejših j a bolj-čnih vrst in dragega 6: d a, kur vse ži redi, iz majhnega hleva, ia skoro nove hiše t k cerk e stoječe — pripravno za kakega vpokoje-ne?a č. g. duhovnika. Natančneje se isve pri lastnika Cojf Aagust, posestnik v Šmarji pri Jelš&h.
205
umetni m lit na zelo obi kanem kraju so takoj po ceni proda. Naslov v upravmštvu,	202
Delavnica za popravila!
£3
co O
«
S
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi na «krške! Ilhistr. cenik zastonj! Granofooe od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ara K 3' 50 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„ 4-—
Budiljka, niklasta „ 8'— Poročni prstani	„ 2.—
Srebrne verižice	„ 2'—
— Večletna jamstva. —
Nast. Dietinger
Theod. Feiirenbach
urar in očalar Maribor, Sosposfca g»«« ^
Kupujem zlatnino In srebro. JMI
blago, cefiri, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R» Stermecki, Celje.
Vzorci proti vrnitvi zastonj in po-šiljatve čez K 20— franko. Prepričajte Be o „Bomba" tkaaini, katera je preiskušena najboljša za žensko in moško obleko. — Kos 23 met. frsnko K 16-50. Cajgaati ostanki po 20 met. trpežni K 8-—, fini K 10—, zelo fiai K 12-—.
Štefan Kaufmann
trgovec i železom 23
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi.
Mizarja in hlapca za vole sprejmejo Marijini bratje na Zgornjem Avstrijskem. Mizar ima začttkom 16 K, hlapec 14 K na mesec, dobra postrežba, perilo prosto, voz-nina za vlak se vrne. Ponudbe se naj pošljejo na Jožefa Sterniša, oskrbnik, Marien-Institut, Kirchen-gaase št. 1, Gradec.	210
Jabolčnlk, dvoleten, iz najboljših jabolk, 25 polovsjakov, liter po 12 vinarjev, ima na prodaj farovž v Novicerkvi, pošta Vojnik. 208
Pošten nóanec, ki zna tudi nekoliko nemški, se takoj sprejme pri Karolu Robana, pekovski mojster na Dobrni pri Celju. 212
Večje posestvo (22 oralov) obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, lepih zaraščenih gozdov, stavbenih prostorov, njiv in travnikov v Ponikvi ot) juž. žel. se bede razprodajalo v soboto dne 19. t. m. na dan av. Jožefa ob 1. uri popoldne na licu mesta. Stavbeni prostori nahajajo se poleg farne cerkve in so zelo pripravni za gostilno, obrt ali trgovino.	217
Oprava grajščine Štakorovec pošta Božjakovina na Hrvaškem ima na prodaj 10- 15 vagonov travniškega semena od železniške postaje Dugocelo. Ako so odvzame cela množina, stane 100 kg K 7'SO, pri povzetju posameznih vagonov stane 100 kg K 8.	219
Lepo pisestvo z velikim vrtom, brajdami, s&donosnikcm, dobre njive in nekaj gozda, hišno in gospodarsko poslopje v dobrem stana, z opeko pokrito, pol ure od Maribora in 5 m nut od šole, sa proda. Spod Poberž št. 55 pri Mariboru.	227
Lepa vila, 11 let davka prost», 7 sob, 4 kuhinje, kuhinja za prati, in za kuh > za svinje, 3 sviDjski hlevi, 2 kleti, velik vri, velik stavbeni prostor, se proda za KiOOO K. 8 000 K je treba iz plačati. Na oiepec se dobi £0 K. Vpraša se v Studenc.h pri Mari-bo pu, WieseDganse.	228
Na prodaj jo lepo poaectro, ležeče pri veliki «Bti, z gospodarskim p slopjem, zraven mlin na dra tečaja, stanovanjem, tudi z go-spodirskim poslopjem; posestvo mer 26 oralov. Proda se skupaj ali na dvoje. Kje, pove g. Jakob Krambergcr, mesar pri Sv. Marjeti ob Pcsnici.	283
Odda se služba meinsrjs in organista pri Veliki N dol ji Na-stipiti je službo 1. maja. Cerkveno
prcJstonišUo Vel. Ned. 226
•M
VABILO
na
občni zbor
„Posojilnice v Ultanp",
reg. zadruge z neom zavezo,
v sredo, dne 30. marca 1910, ob eni mi popoldne v
lastni hiši.
Dnevni red:
1. Potrdilo nadzorstva in potrjenje računa za 1. 1909. 2 Razdelitev čistega dobička in privoljenje renmne-racije načel-tvu in sotrudnikom.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev rač pregledovalca in njeg,a namestnika.
5 Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze v Celji" in ukrepi vsled istega. 6. Slučajnosti.
Opomba: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. nri, se isti vrši ob 2 uri popoldne v smislu § 35. (alin. a) zadružnih pravil.
224	W3iel«f»0.
,Kmečka hranilnica In posojilnica' y Frama
reglst. zadrug«? z neomejeno zavezo,
uljndno vabi k
občnemu zboru,
ki se vrši na Cvetna nedeljo ob 1. uri popoldne v po-sojilniških prostorih. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstia.
2.	Odobrenje računskega zaključka.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Prememba pravil.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo navzočih zadosti udov, se bode vršil eno uro pozneje rsvnotam drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsaki udeležbi.
225
E obilni udeležbi uljudno vabi
aaeelstv«
Podpirajte trgovce, ki so prijatelji krščanske narodne stranke! Svoji k svojim!
kA
Serravallovo ff
železnato kina-vino
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescenta Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okns. Nad 6000 zdravniških spričeval.
i. Sev»v*avai!% o. h flvorni dobavitelj
Trieste-Barcola,
Kupi se T lekarnah v steklenicah po pol 1 a K 2*S0|in po 445	' 1 1 i K 4*80.
VABILO	T
rednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Šmartnn ob Paki registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bode vršil dne 28. su&ca, t. j. na Velikonočni pon-deljek ob 3. uri popoldne v tukajšnjem žnpnišču
Dnevni red:
1.	Rektifikacija revizijskega zapisnika.
2.	Poročilo načelniStva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1909.
4.	Razdelitev čistfga dobička.
5.	Volitev naielništva in nadzorstva.
6.	Predlogi in slučajnosti.
223	Načeiriišfvo.
VABILO
k
občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Šmarji,
registrovane sadiuge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v sredo, 23. marca t. 1. ob pol 2. uri popoldne v lastni hiši (Karti nov dom).
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Nasveti načelstva in slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob pol 2. uri, vrši se isti ob 2. uri popoldne v smislu § 40 alin. b zadružnih pravil.
232	NACELSTVO.
Razpis.
Za zgradbo novega gospodarskega poslopja za žup-nišče v Kapelah pri Brežicah, na okroglo 9100 K prora-čunjena deia in dobave se |bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene ia zapečetane ponudbe naj se z napovodbo popusta ali doplačila predložijo do 10. aprila t. 1. do 3. ure popoldne župnijskemu uradu istotam, na kar se otvorijo in delo odda proti vlogi 5% vadija od stavbenih stroškov.
Cerkv. skladb, odbor si pridrži izrecno pravico si izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene.
Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijskem uradu v Kapelah.
KAPELE, dne 13. marca 1910.
221
Hiha Sevnik, načelnik.
Oklic.
8. avgusta 1908 je pogorela sosedčka Pischelsdorf ob Leithi, Nižje Avstrijsko; skoro polovica vasi in žal tudi župnijska cerkev ste postali žrtev.
Oblastvena komisija je dognala, da je treba cerkev novosesidati. Obubožena mala občina Pischelsdorf ne more iz lastnih sredstev hiše božje postaviti. Poldrugo leto je preteklo od nesrečnega dneva, a ni se še nikdo dotaknil razvalin cerkve. V obupnem položaju je sklenil podpisani načelnik družbe sv. Štefana, Dunaj XVI., Wi ttgasse 16, z razprodajo nabožnih predmetov, križev, kapelic brez ali z godbo in uro, rožnih vence" itd., trkati na milodarnost javnosti.
Čisti dobiček se steka k cerkvenemu stavbenemu skladu Pischelsdorf in tako je nagromar'enih mnogo temeljnih kamenov od milosrčnih dobrotnikov; vendar se je v zadnjem času zgodila velika škoda, da 80 provincijalni listi ne poznajoč dejstvo ali na podlagi krivih poizvedovanj eelo podjetje kot sleparijo razkričaii in «gentom, ki se zamorejo vedno legitimirati, težkečj napravljali. Od teh bo tri zaprli pod neopravičenimi sumojami in se je poslalo 80 prelmetov nazaj — s čemur trpi podietje znatno škodo.
Podpisani potrdijo resnični, da so potnikom dana pooblastila in prisrčne prošnje prave in da ni v njih besedice neresnične. Konečno prosijo podpisani p. n. veleč&stite župnijske urade, naj podpišejo potnikom, ki Be mrrajo pri njih oglasiti, in žr.pljanom dobrchotno izreči, da v teh slučajih niso bili opeharjeni, da doseže ponesrečena občina kmalu župnijsko cerkev. Temu pomozi Beg!
Vnaprej smatramo sarao one popotnike ed;noprave, ki pokažejo pooblastilo, katero mora biti opremljeno najmanj z župnjiskim m občinskim peiatom Pischelsdorf in pod.isaso najmanj od treh oseb, ki so v oklicu z imenom in stanom ozn&čsae.
Jose! Pillitsch, Thomas Guggeuberger, Mihael Schullitz,
cerkv. oče. župnik in nač. družbe sv. Štefana. cerk. oče.
Cerkvenostavbeni komite Pischelsdorf na L., N. Avstr. Franz Cinkl Martin Wagner, Josef Fehrer,
župnik in predstojnik ramestnik, župan	blagajnik.
stavb, krmitojs. v Pischelsdorf ob L.
Johann Fohrer, Ferdinand Friedl, Mathias Hafeoscher,
član komiteja	tajnik. 231 član komiteja.
kŠB^^iBSm
Županstvo Teharje da na znanje, da v Teharjih letos ne bo živinski sejem 26. sušca kakor navadno, ampak 5. aprila kot prvi dan po Marijinem cznanenju.
Županstvo Teharje, dne 16. sušca 1910.	235
r.
o
& C
m
tovai'na zarezanih strešnikov
ponudi vsako poljubno množino
1F3
patent, dvojno zarezani strešnik=zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše krifjjS $freh SGdcinjOSH.
¡3&4HT Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.
K X X X X X K X M X X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
s__
X X X X X X X X X X
Hiša z vrtom
v lepem prijaznem trgu Sevnica je za K 6500"— na prodaj. Povpra-::	šati je pri lastniku	::
Kari Cimpes*šek,
trgovec, Sevnica.
218
Učenca,
zdravega fanta z dobrim šolskim spričevalom sprejmem takoj v mojo trgovino, istotako enega pridnega in solidnega, mladega |<omiJa.
Milan Hočevar,
tpgovina špecerijskega
CELJE, Glavni trg 10.
blaga
200
mmmmimmmm
VABILO
k
II. rednemu občnemu zboru
Kmečke hranilnice in posojilnice t KONJICAH,
registrirane zadruge z neomejene zavezo
ki se bode vršil na velikonočni pondeljek dne 28. sušca 1910 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1909.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
6.	Podučni govor g. nadrevizorja g. VI. Pnšenjaka.
Načetetvo,
NB. Uraduje se vsaki četrtek ali če je ta dan praznik v sredo poprej ia vsak sejmski dan od 9. do 12. ure dopoldne v lastni pisarni, ki se nahaja v stari šoli poleg cerkve. Hranilo« vlege se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo po 4Vs%- Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Posojila se dajejo na osebni kredit po 51/»*/», na vknjižbo po 5% Delokrog zadruge se razteza na župnije: Konjice, Sv. Jernej, Žiče, Špitaiič, Črešojice, Stranice, Zreče, Čadram in Prihova.	222
Njive, travnike in gozde
grajščine Bežigrad pri Celju
se bode dne 21. marca 1910 ob pol 9. uri v grajščini na drobno pod ugodnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, prodalo. Proda se tudi hiša štv. 31 in 34 v Slov. Bistrici.
Ved se izve pri oskrbniku v grajščini Bežigrad in Antonu Belee-u v Št. Vidu nad Ljubljano.	209
Prva tovarna finih švicarskih pletenin
išče v vseh ž'ajerskih mestih gospo, ki imajo mnogo znance», za prodajo njenih parilnib Tešil, vezenih oblet, bluz, žepnih robcev i. t. d. po vzorcih. Krasno novosti in špeoijalttete. Najnovejše pariška mode. Visoka provizija Blago s« pošlje s plačano carino v bito. Ponudbe se prosijo pod šifro Z 6. 698 Rndolf Mosse, St. Grallea, Sehwefz. 230
Našim rodbinam, priporočamo
čKolinsho ribarijo. »
■ ^cjmgm

Kaj je Eufon?
„Eufon" je najnovejši, naj-priprostejši, najglasnejši torej najboljši godbeni aparat, katerega lahko nese vsak fantič v majhnem kovčeku, kakor kaže poleg stoječa slika. Druga slika nam pred-oči „Eufon" po svoji zunanji o-bliki. Eufon nima trompete ali nobenega roga kakor navadni gramofoni, ki zaležejo vsled tega veliko prostora; vendar se lahko igrajo na „Eufon-u" vse raznovrstne gramofonske plošče kakor: n Odeon, Jumbo, Gramofonrekord, ■ Zonofon itd. Cena ploščam je od 2 do 6 K; cena „Eufona" od 75 do 200 K. Eufon se dobi v 5 velikostih št. 1 75 K, št. 2 100 K, št. 3 130 K, št 4 200 K, št. 5 eufonautomat 140 K. Aparati so 32 — 33 cm dolgi, 14 — 16 cm visoki in 7 — 772 kg težki. _ _ QQ Jako priporočljiv je Eufon št 2. Plačuje se tudi na obroke. QQ
Na razpolago so tudi vsako-	^^
vrstni gramofoni in orkestri-
joni. V plačilo oziroma v za-	rt^^-^^^^vV
meno se vzamejo vsi stari ^f^C"	\ t^Jl^ ^iO
raznovrstni godbeni aparati po najvišji ceni. Za vsako staro veliko ploščo damo 1 K, ako se vzame najmary šest novih plošč. 158
sedaj pijem, ko mi je zdravnik pojasnil, da je bobova kava škodljiva mojemu zdravju?
>0 Zinauer&Co.
V Sv. Jakob v SI. gor.f
QQ Štaierslco.	OO
oooooooooooooooooooo o oo
Odgovors
ŽKathreiner SKneipp - sladno kavof katera ima vsled posebnega pripravljalnega načina duh in okus bobove kave, je redilna in vrhtega poceni, boljšega zajutrka za mlado in staro.

Izdajatelj in «Jošnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni n redni k : Fran Hakorit.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,