rsa I, rtten »Obot. nadeli m prirnikov. fclly except Saturday«, ud Holidays PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in tipravniikt prostori: 2657 South Lawndale A vs. Office of Publication: 1657 South .TEA* XXXVIII Cana lista Je SS40 Entered s« ■t Chicago. matter January 11. IBM, at eta poat offlc« under the Act of Consraw o| March S. 117». CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 7. MAJA (MAY 7). 1946 Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 89 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Ad of Oct. 3, 1917, authorised on June 4. 191«. rnzije o plebiscitu Julijski Krajini K brit she bojne i rice v tržaški luki ^VDA NAPADLA BYRNESA i 6. maja.—Zunanji mi- itirih velesil se še niso tumeli glede začrtanja no-med Jugoslavijo in Ita-jo se bodo danes ponovno na svoji seji, bo razpra-»zpisu plebiscita v Julij-jjini, pri katerem naj bi vo odločilo, ali hoče spada-Italijo ali Jugoslavijo, ob-na. iis plebiscita v krajih med ko in rusko črto je pred-ameriški državni tajnik Ruski zunanji minister jv je dejal, da je sovjet-ada tudi za plebiscit, toda izki meji, kot je predlagal , temveč na vsem ozem-katerem živi čez milijon ilcev. Gotovo je, da bi plebiscita v prilog Jugo-ker Slovenci in Hrvati večino prebivalstva, rtov je v teku debate dal iu pouk o zgodovini. A-i državni tajnik je nam-, da je bil informiran bil prvi carter za Trst 1. lisan v italijanščini. "Me-luka sta od takrat itali-" je rekel Byrnes. "No-vzroka ne vidim, zakaj Trst, mesto, v katerem d tvorijo vfečino 'prebival-. 1472, prišel pod Jugo- ril Molotov, "Italija, ka-poznamo danes, sploh n» a. Zedinjena Italija je v devetnajstem stoletju da gospod Byrnes govori ki republiki iz petnajstega. Francoski cesar Naje v osemnajstem stolet-novil ilirsko državo, v kabli Trst. Napoleon je u-slovansko državo, dasi Slovan." •tov je z odgovorom osme-nškega državnega tajni- i em. ko so se zunanji mi-pričkali o začrtanju nove ned Jugoslavijo in Itali-prišla v Pariz vznemirlji-očila o premikanju ame-in britskih čet v Julijski Dve britski križarkl Peli v Trst. Topovi nr 0 obrnjeni proti luki. V dospelo tudi večje Stenskih rušilcev. fci list Libre Soir poroča >ritsko-ameriški armadn' Premljen s težkimi topo v tržaški okolici. Ve v»ce omenjajo gibanje a-lh in britskih čet v zale m mobilizacijo eno* »vanske armade v goriški ini JJ^ Kardelj, p.xlpredsed-Slovanske vlade, je na u s časnikarji izjavil, dp "<> Prelivanje krvi, če br ™l«n nove meje storje I*' J"Koslaviji. Prej je LrrnCi /unani'h mini-"da moja vlada nc 1 " rnosti za za- • la jugo- ljudstvu zaščite t" Jf da br v drugih zade v Praia rue Trsta za- Jrr o dru Dosežen bo R '' problemih •^"»Italijo. Mož-- znižala "... ".h repa- Italijanskih ko->, *no mnenje k Amenka in Ve-če bo Ru-da bo drža-Sredozemske ,rri da mora * 'v'i ja. •M ^Sovjetski n»r*dli ameri-' ^jmka Bvr- ]• pr. ilff^/,, Pfr< f| I1 J<8' * « . Francozi glasovali proti novi ustavi Voditelji levičarskih strank razočarani Paris, 6. maja.—Iz uradnih številk, katere je objavilo notranje ministrstvo danes zjutraj, je razvidno, da so_ Francozi pri volitvah odglasovali proti novi ustavi za četrto republiko. Proti ustavi je glasovalo 10,406,176, za ustavo pa 9,238,646 volilcev. Odobritev nove ustave so priporočali volilcem voditelji komunistične in socialistične stranke. Opozicijo je vodila republikanska (katoliška) stranka. Volile! v Parizu in okolici so se izrekli proti novi ustavi, kar je razočaralo voditelje levičarskih grup. Levičarji so demonstrirali največjo moč v provinci Somme, katere glavno mesto je Amiens, v Marseillesu in drugih krajih južne Francije. Poraz nove ustave pomeni, da bodo morali francoski državljani izvoliti novo ustavno, skupščino 2. junija. Ako bi se bila večina volilcev pri včerajšnjih volitvah izrekla za novo ustavo, bi bila formirana nova in stalna vlada. Voditelji republikanske stranke so trdili, d« bo Francija do-Mnajstem stoletju," je levičarskiMMktaturo, če bo nova ustava odobrena pri volitvah. Ta je'določala med drugim odpravo višje zbornice tretje republike in ustanovitev ene in plošne zbornice, katera naj bi imela 669 članov. Zbornica bi izvolila predsednika republike, predsednika vlade in večino sodnikov. Volilna kampanja je bila vroča, toda volitve so bile mirne. Incidentov ni bilo. Volilci so glasovali samo o enem vprašanju: "Ali odobravate ustavo, katero je sprejela ustavna skupščina?" ' Izid glasovanja pomeni, da je bilo rojstvo četrte francoske republike odloženo za najmanj sedem mesecev. Japonski lordi zanikajo krivdo Tokio, 6. maja.—Hideki Tojo, predsednik tokijske vlade v času zavratnega napada na Pearl Harbor, In 26 drugih japonskih vojnih lordov, je zanikalo očitek v obtožnici, da so pognali azij-iki svet v vojno. Vsi se morajo ogovarjati pred mednarodnim sodiščem kot vojni zločinci. Welles pozdravil priznanje Titove vlade Washington, D. C., 6. maja.— Sumner Welles, bivši državni podtajnik, je v svojem govoru oo radiu pozdravil in pohvalil tmeriško priznanje jugoslovsn-tke vlade, "čeprav ni demokratična v pravem pomenu besede." On je kritizirs! prejšnjo politiko državnega departmenta. ki je bila proti priznanju vlad tujih držav, s katerimi se Amerika ni strinjsla. Hillman napovedal boj reakciji Naslovil je apel članom svoje unije Atlantic City. N. J., 6. maja. —Sidney Hillman, načelnik odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij in predsednik krojaške unije Amalgamated Clothing Workers, je pozval člane svoje organizacije na boj proti reakciji v kongresu. Poziv uključuje poročilo ekse-kutivnega odbora, ki bo predloženo konvenciji unije. Hillman je podpisal poročilo. To pravi med drugim, "da je v kongresu nastala kombinacija nazadnjaških republikancev in demokratov iz južnih držav, ki dela proti volji in koristim ameriškega ljudstva." Poročilo pravi, da bo unija podpirala organizatorično kampanjo CIO v južnih državah v vseh ozirih in da je že prispevala $200,000 za financiranje kampanje. Na konvencijo bo prišlo čez tisoč delegatov. Eksekutivni odbor je naznanil, da ima unija 350,000 članov, 25,000 več kot pred enim letom. Kot govorniki bodo na kon-, venciji nastopili Philip Murray predsednik CIO, delavski tajnik Schwellenbach in Chester Bowles, direktor urada za ekonomsko stabilizacijo. Seja direktorjev svetovne banke Washington, D. C., 6. maja.— Direktorji nedavno ustanovljene svetovne banke se bodo sestali na svoj! šefi v Washisgtenu te teden. Predmet razprav ,bodo finančna in denarna vprašanja. Proslave osvoboditve Cehoslovakije Praga, Čehoslovskija, 6. maja. —To mesto je proslavljalo obletnico osvoboditve Cehoslovakije izpod nemške okupacije. Več tisoč ljudi se je udeležilo psra-de po ulicah tega mesta. Proslave so se vršile tudi v drugih mestih. VODITELJI BRATOVŠČIN PRETRGALI POGAJANJA Zapretili so z oklicem stavke na zelqznicah ODPOR PROTI ZVIŠANJU PLACE Chicago. 6. maja—Voditelji bratovščin strojevodij in kurja-čev ter železniških spremnikov so pretrgali pogajanja z repre-zentanti železniških kompanij in naznanili, da bo stavka oklicana 18. maja, če ne bodo kompanije pristale na zahteve glede zvišanja plače za 25 odstotkov in zboljšanje delovnih pogojev. Naglasih so tudi, da ne bodo delali za federalno vlado, ako bo prevzela železnice, kar je večkrat storila v prošloati. ko je pretila nevarnost stavke. Besednik bratovščin je dejal, da so bili storjeni že vsi koraki glede izravnave konflikta v smislu železniškega zakona, Edino predsednik Truman lahko prepreči izbruh stavke s pritiskom na železniške kompanije. Ko so se pogajanja razbila, sta Alvanley Johnston, predsednik bratovščine strojevodij in kurjačev, ter A, F. Whitney, predsednik bratovščine spremnikov, izdala skupno izjavo. "Železniške kompanije nam niso ponudile več kot Trumanov Študijski odbor," pravi izjava. "V bistvu ao nam ponudile manj kot odbor. Stavka se bo pričela ob štirih popoldne 18. maja. Ponovno je treba naglasiti, da zahteva za zvišanjf plače in zboljšanje delovnih »pogojev ne bo umaknjena, Podajali se ne bomo z reprezentanti železniških kompanij, dokler ne pokažejo volje za dosego sporazu-ma. Reprezentanti železniških kompanij so tudi podati izjavo. V tej pravijo med drugim, "da so se voditelji bratovščin odločili za oklic stavke. 4a izsilijo zvišanje plače. Železniške kompanije so storile vse za od vrnitev stavke. Zadostile s«) vsem provizijam železniškega zakona in odnrto povedale, da se bodo ravnale v smislu priporočila Tru- Poljski general govoril v Chicagu Apel za pomoč poljskemu ljudstvu Chicago. 6. maja. — General Tadej Komorowski (Bor), poveljnik podtalnih sil v Varšavi, ki so revoltirale proti nemškim okupatorjem in bile poražene, je govoril na shodu V parku Hum-boldtu v zvezi s proslavami 155-letnice sprejetja poljske ustave. General je zadnji teden prišel v Chicago iz Londona. Shoda se je udeležilo 150,000 Čikaških Poljakov. Predsedoval je Charles Rozmarek, načelnik Poljske zveze, ki je organizirala proslave. On je v svojem govoru udrihal po sovjetski Rusiji in obsojal komunistični terorizem na Poljskem. Komorowski je v svojem govoru dejal, da so Rusi prcvarlll poljsko rebelno armado v Varšavi.. Pustili so jo na cedilu, ko se je borila z Nemci, namesto da bi ji priskočili na pomoč. V svojem govoru je tudi apeliral za pomoč poljskemu ljudstvu. Govorila sta tudi governor Green in čikaški župan Kelly. Green je hvalil poljsko ustavo, Kelly pa je predlagal ameriško nadzorstvo bodočih volitev na Poljskem. Taylor se vrnil v Rim Rim, 6. maja,—Myron C. Taylor, posebno odposlanec predsednika Trumana v Vatikanu, se je vrnil v Rim s svojo ženo. V Vatikanu bo prevzel dolžnosti kot odposlancc. Porast trgovine med Jugoslavijo in Ameriko Belgrad, 6. maja,—Nikolaj Pe trovič, minister za zunanjo trgo vino v Titovi vladi, je poročal o porasti trgovine in izmenjave blaga med Jugoslavijo in Ameri ko na podlagi plačil. Petrovič je nedavno obiskal Ameriko. manovega študijskega odbora. Voditelji bratovščin so pretrgsli pogajanja in zapretili z oklicem stavke." nesa, ker je predlagal sklenitev 2S-letne pogodbe med štirimi ve* lesilsmi in rszoroiitev Nemčije Pravda, glasilo komunistične stranke, prsvi. "da je predlog le eden v seriji brezkončnih in puhlih proklamacij o dobrih namenih. Take zlohotne metode so uspavale pozornost in čuječ-nost ljudstev v dnevih stare Lige narodov v Ženevi. Švica." Ruski tisk je nspadel tudi a-meriške in britske časopis« in jih obdolžil, ds so pomagali so-vrsžniku v teku rojne." Rudarska stavka bo zavrla transportacijo Domače vesti — Is Minnesota Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary je dobro prestala operacijo žena Antona Zbašnika, gl. tajnika ABZ iz Elyja, kakor tudi Frank Skalar od istotam. Že več časa se zdravi v bolnišnici Paulina Grm iz Kitzvllla. Vsi trije so člani ABZ.—V bolnišnici v Hibbingu je umrl Martin Bozich iz Kitzvllla, star 71 let,— V Minnesoti je Že veliko turistov iz raznih krajev dežele. Ia Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je po petdnevni bolezni umrl Frank Champa, star 67 let, doma iz So-dražice, v Ameriki 48 let. Žena mu je umrla oktobra 1944. Bil je član društva 126 SNPJ. Tukaj zapušča tri hčere (dve poročeni), sestri Mary Levstik in Emo Florjančič, v starem kraju pa sestro.—V bolnišnici je umrl Ted Guadanovic, doma iz Budi njaka, Hrvatsks, v Ameriki od 1903. Bil je upravitelj gledališča Norwood in med Slovenci dobro poznan. Bil Je član WOW Tukaj zapušča aina in dva brata.—Po kratki bolezni je umrl v bolnišnici John Drsnik, gtar 66 let, doma iz Begunj pri Cerknici, v Ameriki 38 let. Tukaj sa-pušča lina, hčer Josephlno, poročeno Kosmerl, v atarem kraju pa ženo, dva sinova In hčer,— Po dolgi bolezni it umrla Urftu iS JakUč, rojena Papež, stara 69 leCdoma iz Šefa pri Hirflah, v Ameriki 50 let. BiU je članica KSKJ In SŽZ. Tukaj zapušča dve poročeni hčeri, dva ainovs, vnuke ih pravnuke, v West Vir ginljl pa brata Gabriela,—V bolnišnici St. Vincent ae nahaja Jennie Sternad, ki se je morala podvreči operaciji.—Iz bolnlšni ce se je vrnila na svoj dom v Colllnwood Rosic Matyazlch, Išče sorodnike Clevelsndv—Frsnk K s p e 1 j, 1093 E. 155 St., Cleveland 10, O., želi izvedeti za brata Sturm, do-ma iz vasi Kllovče pri Illrsk Bistrici, Svoječasno sta živela v Clevelandu. Naj se zglaslta na gornji naslov, ker Ima novice od njune sestre In nečakinje. Za svojega brata Josephs Me iteka želi izvedeti Terezija Mah nič, iz Grahovega št 68 pri Ha keku. Njegov zadnji naslov Je bil: Oregon City, Box 81, Ore. Piše nai na naslov: Frank 8vl-gel, 1204 E. 167 st„ Cleveland 10, O. • proti ljudskimi la pro t Ide lavaklml peelsncl )e treba obračunati na volilni dsa Ruske čete zapustile Perzijo Bojazen pred civilno vojno Teheran, Perslla, 6. maja — Zadnje ruske čete ao zapustile Tabarlz, glavno mesto province Azerbadžan, pikvl radijsko'tki ročilo. Evakuacija ruskih čet mora biti dovršena danes. Prejšnje radijsko poročilo Iz Tabriza omenja aklenltev vojaške In politične zveze med provinco Azerbsdžsn in kurdsko re. publiko. Pogajanja med centi al-no perzijsko vlado In vlado v ' Azerbadžanu so prišla v zastoj, Druga vest omenja zbil ari Je j perzijskih čet v krajih ob obtež-Ju Kaspiškega morja. Položaj je I napet in nekateri lzra>ajo boja-I /en pr»*d izbruhom civilne voj. ne, Ksdio Tabriz poroči, da m I prebivalci po/dravl)sli ruske vo-j Jake, ko »o odhajali iz mesta, "Kuska aimada nss je oevobodl-ls," prsvl poročilo "Ciloboks žslost nas je prevzele zaradi od; Truman bo morda odre-dil zasego premo-, govnikov OBNOVA POGAJANJ NAZNANJENA Waahlngton. D. C.. 6. maja.— Polkovnik J. M. Johnson, direktor urada obrambne tranaporta* olje, je napovedal resno krlso v železniški transportacljl zaradi stavke rudarjev na polju mehkega premoga. Čes 400,000 rudarjev članov unije UMWA, je zastavkalo 1. aprila, ko je potekla veljavnoat stare pogodbe med unijo In operatorji. "Železniška traniportacija ie 5utt posledice rudarake stavke," |e rekel Johnson. "Kriza bo trsjsla najmanj eno leto in mor-ia 18 meaecev, čeprav bo atsvka kmalu končana. Pomanjkanje premoga ovira program preureditve industrij. Jeklarska, avtna in druge industrije ao morale o-mejiti obrat in odsloviti več ti-ioč delavcev," Senator El lender, demokrat ls Louisiana, je ponovno udaril po tahnu L. Lewisu, predsedniku IJMWA. Dejsl ie, da ne pozna človeku v tej deželi, ki bi bil bolj nevaren kot je Lewia. Osna-511 ga je za Izdajalca, "ki ogra-ta mir In ideale ameriškega ljudstva, Cudlm s« Ameriški ielavakl federaciji, ki je sprejela taga človeka v svoje okrilje.1* Predsednik Truman Je dejal, da je rudaraka stavka nesreča ia deželo. Možnost je, da bo odredil zasego premogovnikov, ce nr bo kmalu prišlo do sporazuma med rudaralto unijo in operatorji. Lewis ni hotel komentirati Trumanove deklaracije, Izgleda, da bo vztrujal pri zahtevi, da morajo operatorji priapevatl deset centov od vaake tone pro-duel ranega premoga v posebni blaginjski sklad UMWA. Lewis ie namignil, da ne bo razpravljal o mezdnem in drugih vprašanjih z operatorji, dokler ne bo zadeva prispevkov v blaginjski sklad unije rešena. Pogajanja med rudarsko unijo in operatorji se bodo danes obnovila, Udeležila se Jih bosta Edward F. McGradv in Paul W, Fuller, vledna posredovalca, ki skušata izravnati konflikt Mihajlovič odklonil zagovornika General zaupa jugoslovanskim sodiščem Belgrad, 6 maja. — General I)iu>.a Mihajlovič, bivši poveljnik četnikov in vojni minister v ubežni' jugoalovanakl vladi v Londonu, je odklonil ponudbo Morriaa Ernests, ameriškega odvetnika i/ New Yorks, ds gs Jo pripravljen /ugovurjatl pred jugoslovanskim sodiščem. Mihajlovič je bil pred nekaj tedni ujet m aretiran v srbskih gorah, kjer m> je skrival eno leto. On je obtožen izdajstva In sodelovanja s sovražniki Jugoslavije v (uuu okupacije dežele. Reporlerjem je bila izročena kopija Mihajlovlčevega pisms, v katerem bivši poveljnik četnikov naglasa, da j« popolnoma uverjen, da bo dobil zagovornika v svoji de/eli, če ga bo poti elx»val. Iz tega razloga ne potrebuje obrambe s strani katere koli države, čeprav bi bila ta zavezniška. Pismo dalje pravi, da Mihajlovič popolnoma zaupa aedanjlm jug'tslovanakim svi, ki pa so se morali umakniti pod zemljo. Jau res, vodja francoskih socialistov, je bil zavratno ustreljen, Lleb-knecht in Roza Luxemburg vržena v ječo in po prevratu v Nem čiji ustreljena po junkerjih. Lenin je v Švici delal načrte za bolj ševiško revolucijo in jo tudi izvedel, obenem pa žigosal one, ki so se Čez noč spremenili v lojalne "narodne" socialiste in vsak na bi jaz moral vse potrditi, kar ima ena stran naših skreganih mož v načrtu. Se!m pa eden tistih, ki odobravam le to, kar se meni zdi pravilno. Sem tudi eden tistih, ki včasih poslušam radio. Najbolj se mi dopade leseni Charlie Mc: Carthy in njegov "oče" Edgar Bergen, ki ga znata tako imenitno lomiti, posebno kadar je z njima na programu zvezdnica Hedy Lamarr. Nekaj knjig, ki so mi jih prfporočali, sem prečita l*Se pred leti, ampak knjige so knjige, zanimajo pa me bolj najnovejše vesti in dogodki, kajti so se cez noc spremenili v lojaine naruunc »wisiww «» v»«»\ »•- - „ . j svoji strani pJdpirall vojno/namesto da bi jo skušali spremeniti £ je ^^"^Tnnl v-.revolucijo, ki naj bi strmoglavila stari kapitalistični red. Am-1 Ker mo kW Preve* ne /ani pak govoriti o revoluciji—ali pa o bratstvu!—je lahko, težko ali nemogoče pa izvesti Tako je od lenega in pomenljivega gesla: "Delavci vseh dežela, združite se!", ostala le legenda. Po veliki ruski revoluciji, ki je razklala vse razredno zavedno delavstvo v dva sovražna si tabora, so te besede postale velika Ironija in še večja tragedija. Namesto, da bi po vojni levičarsko orientirano delavstvo skušalo zaceliti svoje rane in se zopet oprijelo tega gesla, se je vrglo v bratomorni boj. ki v svoji razjarjenostl in fanatizmu skoraj ni poznal meje. Ta bratomorna vojna med komunisti in socialisti se lahko majo, je pa moja krivda, kajti nisem dober vernik, nisem hotel ponavljati Jegličevega novega katekizma in slovnice se nisem dobro učil. V moji prvi Šoli je nismo imeli in naš učitelj je menda sam nI znal. Tako sem večkrat kritiziran radi moje alovnice. dočim so jo vsi drugi naši dopisniki in "višji" mnogo bolj zmožni kot "neki" dopisnik rnejc, i« nrsuanunis vujh« n»«yv» nuiiminm. ... nwv .«..„». --------- Clevelanda primerja v svoji blazni zagrizenosti le z verskimi boji med krist- ^ ^ ^ ^ ^ pr}-jani v dobi reformacije. |m, da w njjmi yred u ži. Do te vojne je prišlo, ker je kominterna - voditelji ruske w-|vtio'nu- „drJnikf ampakl sem n tistih, ki ne veruje, da b 7 . . " . " ti \t . Ai „„ iw»ii 1 en sam človek odrešil svet, Se in dela kompromise s kap, Vse to rad itega to ne bolj ^ ^^ ^^ zmerni socialisti niso hoteli okleniti Leninove teorije o — dik- J J k ... t| kniijzi laturl proletariate", marveč so vztrajali in Izpovedovali svojo ve-lSaJ ,uhko f,lamo v hV)a so bile nadvse tragične. Koristi od tega nI imel nihče drugI kot Hitler in nemški kapitalisti r junkerji vred V tem 15-letnem tragičnem boju Je nemško delavstvo na eni strani toliko <• Ubelo, da V usodnih dneh ni imelo nobene sonanbnosti n*tl votle /a odločilen boj proti nacizmu, na drugi strani so pa tudi nemih i delavski voditelji izgubili vso cialistično perspektivo, se nagibali bolj fn bolj na desno in ni*> imeli ntkakšnega programa /a nrdiavitev gospodarsko in socialno bolne Nemčije In tako je ptiiel Hitler na krmilo skoraj brez vsakega odpora s strani organi/aeijakn močnega delavskega gibanja — Zakaj to pišemo, bomo povedali prihodnjič. da je bil tesarjev sin izbran, da odreši »vet česar pa ni moge storiti. Storil je le kot oni tlo-mobranski kaplan, ki je reši naše duše, ljudstvo je pa tam kjer je bilo prej. ^Tepe se, ker hoče biti tepeno. Kar se je dobrega storilo za Jugoslavijo, je bilo treba veliko ljudstva in to ljudstvo naj dobi kredit za vse. kar je dobrega, drugo ljudstvo pa naj bo deležno grajanja za svoje risbo deta - --------------— Dalje nae tudi učijo o errian-cipatorju. Ne'vem zakaj ga ne imenujejo osvoboditelja sužnjev. Čemu nam revnim šolarčkom servirajo tako mastne besede, ker nas je malo, da jih bi lahko prebavili. No, če pa misli moj učitelj, da je bila civilna vojna zato, da so bili črnci osvobojeni, se moti. Vojna je bila zato, ker se je hotel jug odtrgati od severa, vsaj tako nam je tolmačil zgodovinar. Če tega neverni Tomaži ne verjamejo, naj pa še oni vprašajo. Abraham Lincoln je bil menda socialist starega kova in je verjel, da v združenju je moč. Zato je.vprašal generala Granta, iz katerega soda rajši pije žganje, da se okrepi, tako da bo naklestil generala Leeja, ki je tudi bil za demokracijo. Sedanji prijatelji Jožeta Stalina bi se posmehovali, češ, da je starokopiten in da le v Stalinu je moč. Pa poglejmo malo kakšno moč ima Jože, odkar mu je podaril Churchill bridski meč tam v Teheranu. S tem je začaral naše emancipatorje na za-padu. V New Yorku pa so skušali dognati, zakaj je sovjetski zastopnik Gromiko tako tih. Pa smo srečali moža, ki se je naha-, al v sovjetski Rusiji kot vojni x>ročevalec 16 mesecev in 15 dni. Tako smo prišli do zaključka, da so ruski delegatje sramežljivi, celo nekam boječi. Mož, ki hoče biti samo feld-maršal Novosibirska, je odločen, ter ima polno torbo informacij, 'a pravi o Gromiku, da ni čudno, če je tako molčeč, ker si sani kuha v svoji hotelski sobi, se ogiblje časnikarjev, se drži oroč od bare (morda pije mleko) in se obnaša kakor hollywoodsk; zvezdnik, ako ga vprašaš zi av-tograf ali ppdpis imena. Zakaj je ta naš aastopn'k sovjetske Rusije tak? Feldmaršal je rekel, da je to pač vsakdanja zadeva. proraiko ne mara zgubiti svoje službe. Navodilo je. da ne sme biti prijazen z nikomer; Pravijo, da je svoboda pri ruskih uradnikih odmerjena, kakor je bil tukaj za časa vojne odmerjen gasolin in žganje pod Lavšetovo administracijo v Ohiju. Občevanje z drugimi je dovoljeno le toliko, kolikor ti dovc ljuje sovjetska "demokracija," ki jo tudi nam priporočajo, mi pa je nočemo sprejeti. Mi smo navajeni one, katero je Patrick Henry zahteval, rekoč: "Dajte mi svobodo ali pa mi dajte smrt!" In ko vpijejo "smrt fašizmu,1' se s tem hoče zadaviti tudi nam demokracijo, četudi n ta beseda ameriškega izvora, ampak je iz grškega besednjaka Da, Grki so se borili proti fašizmu, pa še kako, tako da je fašist pokleknil pred nacista in ga prosil, naj jim pomaga, ker papež jim ne more pomagati To se dogaja od takrat, ko je nastal puč, ker so se potovi prijatelji dobrikali prijateljem drugih držav, namreč leta 1938. Poglejte Litvinova in Majske ga! Oba sta se dobro razumela z inozemci. Sedaj je Litvinov le nekakšen ministrski zastopnik, vrag pa naj me vzame, če vem, kaj se je zgodilo t Majskim. Kar je povzročilo njuno ponižanje, je bilo samo to, da -sta bila družabna v družbi inozemcev. That's aH. Enkrat smo vprašali Ruse, ko smo se peljali na vlaku iz Har-kova s Simonovom, Tolstojem in Elijo Ehrenburgom — sovjetska literarna sekirca — da nas bi obiskali in bi jim pokazali film "Zakaj se bojujemo" — dokumentarni del, ki je imel o-pravka samo z zaključkom ruske vojne. Dobro, so rekli. Mi smo zložili za kazanje v poslaništvu. Ko smo jih poklicali, je dejal eden, da je že videl slike Ehrenburg pa se je izgovoril, da mora na fronto, tretji pa je rekel, da nima dovoljenja. In to ni restrikcija samo z inozemci Tudi doma je prepovedano, če pa ni, pazi, da* ga ne polomiš. Tudi doma v Moskvi obljubijo, da pridejo, potem pa bojazen pred zamero, nakar sledi oprostitev, češ ne morem priti, sem j ako zapo- ilfc— flWLa .a iMAMnAin citnA. sien. i oko se izognejo sitnostim, teži jih pa bojazen. V hotelski sobi kuhati ni greh ;je rekel feldmaršal. Jaz sem ku-lal v moji sobi v metropoli dva-erat na dan. To je pač navada Kje pa naj človek kupi krožnik dobrega boršta v New Yorku? Kaj hočemo, sramežljivi so, am-jak taka je njihova demokracija Rojak, ki ni zadovoljen s tem kar pišem o Rusih, ali pa o jugoslovanskem ministru, bo lahko Čital pismo iz Rusije, ki ga je poslal Rus—Barbiču, kajti Bar riči so poznani po vsem svetu Ampak to pismo bom prepisa drugi večer, kajti sedaj je ura 0:15 zvečer. Z bratskim demo kratičnim pozdravom! Frank Barbič. za vav prišlo. Lahko si misliš, kačo hudo je, ker so nam vse požgali in uničili. Obenem bi rada izvedela .mojega brata Ignaca čigar naslov je bil prej Irwin, a. Prosim, da mi sporočiš, če ; e še živ. H koncu Te vsi>*fcupaj "epo pozdravljamo! Marija in Jelka Grobin, Topolovo št. 18, pošta Pilštajn, Zagorje, Jugoslavija. Valentin Te tudi pozdrav-ja, tako tudi vsa družina. Tako mi piše moja sorodnica. Prosim rojake, ki kaj vedo o Ignacu Grobinu, da mi sporočijo na naslov: Anna Grobin, Box 17, Broughton, Pa. Ana Grobin. ima PISMO IZ TOPOLOVA, POŠTA PILŠTAJN Broughton. Pa^Prejela sem pismo od sorodniee iz stare domovine. Poslano je bilo 14. marca, dobila pa sem ga 12. aprila Ona piše:: : Draga sorodnica!—Nikakor ne morem verjeti, da še živite tam v svobodni Ameriki, ali vendar je resnica. Iz našega žalostnega kraja so Ti že pisali iz Prevorja, kakšno gorje smo prestali pri nas in po vsem Topolovem. Ta strašna vojna je pustila grozne posledice povsod. V Topolovem ni ostala nobena hiša. Vse je popolnoma uničeno in požgano. Vsled tega uničenja nam gre še sedaj težko, kajti vzelo bo precej časa, da si opomoremo. Najtežje je za obleko in obuvalo. Od Rdečega križa iz Amerike pride večkrat kakšna pomoč, ampak število potrebnih je mnogo večje, da bi zadostovalo za vse. Zato dobimo prav malo, nekateri pa sploh nič. Morda se boš čudila, ker to omenjam, ampak tako je. Draga Ančka, veliko lažje se mi zdi, ako malo potožim naše gorje. Saj vem, da v Ameriki niste bili pri^ zadeti vsled vojne. Zato bi zelr rada videla, če mi bi poslala nekaj stare obleke, nam bo vse GLAS IZ POINT MARIONA, Vkl Point Marion, Pa. — Mestece Point Marion šteje približno 6,000 prebivalčev in leži 06 ustju reke Monongahele in Cheat v zapadni Pennsylvaniji. Glavna industrija so premogokopi, katerih je mnogo, ki so bili povečini odprti v času vojne. Nekaj sto dolarjev in premogovnik je pričel obratovati, toda v majhnih premogovnikih je zaslužek na- in tam aem čuj k^ku je vadno manjši nego v velikih, ki jih lastujejo velike družbe, kajti majhni operatorji bi radi čez noč obogateli. V tem mestu je tudi velika steklarna, v kateri dela okrog 500 delavcev in delavk, ki pa so slabo plačani v primeru z delavci v drugih industrijah. Tukaj imamo tudi lejjo Število cerkva namreč nič manj kot pet, in nekatere so stale preko $100,000 medtem pa mnoge družine s številnimi otroci žive v kompanij-skih barakah s tremi ali štirimi sobami. Na društvenem polju smo pri-lično aktivni, če vzamemo' v po-štev število prebivalcev slovanskega pokolenja in število društev V tej okolici, seveda, nove člane pa je težko pridobiti. Na še društvo št. 101 SNPJ šteje 63 članov v odraslem oddelku in 24 v mladinskem. Rad čitam Prosveto in pisma iz stare domovine, toda človeka boli, ko vidi, kako strašno je trpel jugoslovanski narod v času vojne. Tudi jaz sem prejel pismo od brata iz vasi Sinac v Liki. Tudi on opisuje grozote, katere so povzročili v vasi Švab;i in Lahi. Mnogo ljudi so pobili in veliko hiš požgali. Hiša mojega brata še stoji, to pa vslec tega, ker je na samem, blizu reke Gacku. Vendar pa je družina s 84-letno materjo velikokrat vedrila v bližnjih luknjah, menda večkrat v hjih kot v hi šah, in nekoč so bili v takem skrivališču sedem dni brez hra- su al kdo g" V čikaAkom klavnlškem dtstrlktu so orgaalaftraal k lav n liki dola vet uprlsorUi veliko protestno demonetracilo proti "eodo^t stavki" klsvniškega trusta. ki Je na delu ss uničenje OPA. obenem p* s črnimi bor ti jani. Demonstracij so Je udeUiilo 154)00 članov unije CIO. dela roka v roki ne. Sedaj pa nsij spregovorim nekaj besed o sebi. V Nemčiji sem se nahajal od 1. 1905 do 1907. Bi sem na Bavarskem, Wuerttem-bergu, Badenu,. Rhinelandu, El-sasu, Lothringenu in drugih krajih. Dne 6. marca 1906 sem imel priliko videti mog^tu-^a n^nškega cesarja Wilhelnr, in sicer v gradu Metz, v prov n:i Lothringen. Todaj je bil nemški narod dober in prijazen, posebno kmetje, ki so bili kuhani in pečeni ^ cerkvi, zato ne mo rem razumeti, kako je mcgel ta pot« en rarod, ki ni /nai dru f, se nižje po Mo-ciniku. Voda teče v 7 »tr,>pa. s strani in po *»ku Delavci vrtajo z vV-J' in poglabljajo • i kolon v vodi iropa neprestano na-" !' vrtajo naprej, » 'avedajc, se, da je treba ®lk Poglobiti, da je treba ^ rude in s tem V, """Ijnje kopanje, r ' ' kakor tudi kruh ""M. >.ilc« dolini ' I« fftru-M,, sesalfce črpa-k, je 114 me. no reke Me-^ » ^tovo največ podtal-"SSte»opskih rudni- Ci 1*111, ■L. " dnevno izčrpali V htfov, bi podtalna ' n,/ja obzorja. Se-Preval j, ki leže od Midmka, proti po katerem se ' m pri tem gna-i< rto centralo. V '" ovršina in proizvodna moč naših gozdov bi pa nazadovala tako, da bi ne mogli kriti niti svojih potreb po lesu. Naša nova go/darsko gospodarska politika ne bo hodila po starih poteh. Slonela bo na načelu, da se morajo vsi obstoječi gozdovi ohraniti *in s pravilno nego izboljšati, gola gozdna zemljišča pa morajo biti zopet vrnjena gozdarski proizvodnji s pomočjo intenzivnega pogozdovanja. Na ta način se bo proizvajalna sila naših gozdov povečala tako, da bo lahko trajno krila vse potrebe naše države po lesu in drugih gozdnih proizvodih. Načrt pogozdovanja za letos se že uresničuje. Naša pomladna naloga pogozdovanja je naslednja: posaditev 15 milijonov sadik, ki so bile lani vzgojene v 245 obnovljenih gozdnih drevesnicah, Obdelava zemlje in setev semena gozdnega drevja v 25 gozdnih drevesnicah, v katerih bomo vzgojili 50 milijonov sadik, sposobnih za saditev na stalnih krajih v jeseni letos ali spomladi 1. 1947; letos moramo zbrati čim več raznih semen gozdnega drevja za prihodnjo seteV v drevesnicah, tako da se bo proizvodnja sadik 1. 1947 povzpela na 100 milijonov; zavarovati moramo Čim večje površine grmovja in izsekanih gozdov; pogozdene površine in tiste, ki so prepovedane za pašo in poseko, moramo varovati pred živalmi, poškodovanjem po ljudeh in po požaru; s smotrno propagando moramo pobijati ukoreninjeno zmoto, da so gozdovi neizčrpni, z neposrednim poukom pa moramo usmerjati ljudske množice, da bodo gozdove vurovale, gojile, pospeševale umno gozdarstvo in racionalno izkoriščale gozdove ter njihove proizvode. Da bi pogozdovanje naših goličav napredovalo pravilno in u-spešno, je potrebno, da vse naše delovno ljudstvo podpre to akcijo s svojo množično udeležbo pri pogozdovanju in krepitvi naših gozdov, naše gozdarstvo bo pa z institutom za znanstvena gozdarska raziskovanja in z vornimi pogozdenimi površinami iskalo in našlo najboljše metode ter tehniko dela in se posluževalo dognanj sodobne goz darske vede o pogozdovanju. 1, marca letos je bila v zvez nem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo širša konferenca zainteresiranih organizacij in u stanov, kjer je bilo sklenjeno, da monžice organizacije prostovoljno sodelujejo pri pogozdova nju pod strokovnim vodstvom gozdarskih organov pri ljudskih oblasteh. Da bi to sodelovanje rodilo lepe sadove že to pomlad in da bi se krepilo pri nadaljnjih delih za pogozdovanje, je konferenca med drugim predložila ustano-tive sveta za pogozdovanje pri zveznem ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se začasno ustanovi pri gozdarskih oddelkih ljudskih republik, avtonomnih pokrajin in oblasti, kakor tudi pri okrožnih ljudskih odborih. Glavna naloga teh svetov bi bila: mobilizacija in organiziranje prostovoljnih delovnih moči ljudskih množic za pogozdovanje in krepitev naših gozdov; propagiranje pogozdovanja in popularizacija racionalnega gospodarjenja in izkoriščanja naših gozdov. —- Ta koristni predlog je bil sprejet in zainteresirane ustanove ter množične organizacije ao bi- How Home Building Costs Jumped in U S. A Gornji zemljevid naaorao kal«, deftele. kako ae a# od »pomladi Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje t 2. Hranil misliti. Predsednik Truman je apeliral po radiu, naj državljani molijo in zahajajo v cerkev, češ, da se Je kriminalstvo povečalo po tej vojni, znižati zločine pa je zmožna sumo cerkev. Po mojem skromnem mnenju, v tej lekarni nimajo zdravil za kriminalce. Italijansko ljudstvo je golo In boso, medtem pu papež kuje zlate prstane In križe zu kardinale. V bibliji stoji zapisano, du smo vsi enaki pred Bogom, toda bolje bi bilo, da hi bili vsi enaki pred sv. očetom. llivši predsednik Združenih držav Hoover Je šel v Evrope, du pomaga rešiti lakoto, toda naj-prvo je obiskul sv. očeta. Pre-pričan sem, da sv. oče ne bo uvrstil Jugoslavije z drugimi držu* vami, da bi dobilu hrano in dru-j^e potrebščine. Sedaj smo rudarji že precrj časa na stavki, u še ni nobenega izgleda, du bo kuj kmulu končana, Sedaj počivamo in čakutno. Piketov nimamo nič, kajti linij, narji smo solidurni in se zavedamo, du so našo /.ah(eye upravičene. * Naj še omenim, du je finančni mugnut Bernard M. Humi h dejal,. da bi bilo najbolje, du bi vlada prepovedulu stavke /u eno leto. livulu /a tako demokracijo! Ivan Brajkovlč. Monarhija v Italiji najhrže propade Rim. - ONA. — Glasovanj* 1 j na kongresu kršeuriNko demokratične stianke Je |*>koj>ulo Savoj-sko dinastijo, ki je skozi 20 let ( | Jivelu od milosti Mussolinijevc j diktature. Ta stranka, ki J« M-1 la edina večja politična skupina, ki bi bila mogla rešiti, ali (H»sku- j siti rešiti kraljevsko hišo. se je odločila s 740,000 glasovi proti .lHi.mt /a republiko Prisotnih j ! je b'lo 2000 delegatov. i 1'iidsedhik stranke Je Alcide de Gasperi, s«*dunji mininloki |M edsednlk Poaamemim članom stranke le dovoljeno, da glasujejo kot Jim drago ker | pomeni, da stranka ne predpisu je svojim članom, ali morajo leta IUQ dvIfAili fradheml stroški širom' aaovatl za ali j»rott monarhiji, I ' toda jasno je le danes, da bo Ha- j Pri Loa Angeleau ao pred več maaecl pričali graditi naaelhino saallnlh hišic sa veterane, toda ao morali prenehati s delom, kar ni potrebnega materiala. Zakonakl načrti ss reševanje stanovanj-ska krlae ao v kongresu naleteli na veliko oposleljo, ker poslanci bolj poalušajo loblate "free enterpriaerjev" kot pa potraba Ijud-stva. * le pozvane, naj določijo svoje zastopnike za tu svet. V svetu za pogozdovanje bodo zastopani: nušu armada, prosve-tu, kmetijstvo. Ljudska fronts, sindikati, AFŽ, mladina, Združenje novinarjev Jugoslavije in kmetijsko gozdursku fakulteta v Belgradu. ^ Navodila za pomladno akcijo pogozdovanja goličav so bila «e poslana gozdarskim oddelkom republik s pozivom, naj se čim prej povežejo z množičnimi organizacijami in zainteresiranimi ustanovami svojega področja, da bi bil letošnji načrt uresničen racionalno ob množičnem sodelovanju ljudskih sil. Takšna navodila so izdale tudi množične organizacije in zainteresirane u-stanove ter bo sodelovanje pri tem ljudskem delu kmalu doseženo. —L. p, vojsko hišo podpiralo le nekaj posameznikov. Zadeva se bo odločila na dsn 2. junija, ko bodo v Ituliji splošne volitve in poseben plebiscit o vprašanju monarhije. X, s Turning USED TOREK, 7. PRPSVETA Razni mali oglati WANTED WOMAN FOR GENERAL HOUSEWORK Assist with children No heavy laundry Own room; good pay Call—ROGERS PARK 0079 ■vaznimali0glMi maid ~ ' Downstair, work and cook,, laundry. 4 in family. Salary $25 a week Phone collect _forest 2242 WANTED-EXPERii^| woman cook For breakfast only. from . . 9 AM. No Sundays LEV N. TOLSTOJ KAVKASKA POVEST Is ruščine prevel JOSIP KNAFL1Č WANTED GIRL or WOMAN Not over 45 years old for general housework References W Y M AN S CAFETERIA _721 n. Clarkst GIRLS—OPERATORS^ For pressing shirts, mangle 4 , packing shirts. No experience * essary. We teach you.' aZ work; good pay. STEVENS WET wash launm _3001 W. 51 Street typists FOR GENERAL office w0| Traffic experience preferred —--Apply- TRAFFIC bureau ALEXANDER golbus 1425 So. Racine can | WANTED TOMAfT" to care for invalid child and light housework. Stay.—Good salary Phone—JUNIPER 8699 To go or stAy COLUMBUS 0524 (Nadaljevanje) Njuni roki sta se zadeli. Olenin jo je prijel za roko, ona pa ga je smehljale pogledala. "Kaj, ti se kmalu omožiš?" je rekel on. Ona se je obrnila strani, ne da bi odgovorila, in ga samo ošinila s strogim pogledom. "Ali ljubiš Lukaško?" "Kaj te to briga?" "Jaz ga zavidam." "Kaj pa še!" . _ "Res, U si krasno dekle! -*— A takoj ga je bilo strašno sram tega, kar je rekel; tako prostaško se mu je zdelo, da so zvenele njegove besede. Postal j* rdeč ko škrlat, izgubil ves premislek in Jo prijel za obe roki. "Naj bom, kakršna hočem—zate nisem! Kaj se norčuješ iz mene!" Je odvrnila Marjanka, toda njen pogled Je govoril, kako dobro je vedela, da se ni norčeval. "Kako naj bi se norčeval iz tebe! Ko bi ti vedela, kako jaz .. ." Besede so zvenele še bolj prostaško, Še manj so soglašale s tem, kar je čutil; a nadaljeval je: "Ne vem, kaj vse sem pripravljen storiti zate .. ." "Pusti me na miru, smola!" Toda njen obraz, njene Westctfe of I, njene visoke prsi, vitke noge so govorile vse kaj drugega. Zdelo se mu je, da je zapopadla, kako prostaškp je bilo vse, kar ie govoril, a da je stala visokQ nad takimi razmišljevanji; zdelo se mu Je, da Je že davno vedela vse to, kar ji je hotel in ni znal povedati, da pa je hotela slišati, kako Ji bo povedal. "In kako bi ne vedela," si Je mislil, "saj sem ji hotel povedati le to, kar je ona sama. A ona ni hotela razumeti, ni hotela odgovoriti/' si je mislil. "Hej!" se je naenkrat razlegnil nedaleč v sosednjem vinogradu Ustjenkin glasek in njen tenki smeh. "Pridi sem, Mitri Andrejič, in pomagaj mi! Sama sem!" je zaklicala Oleninu in pomolela izza listja svoj okrogli, naivni obrazek. . Olenin ni odvrnil ničesar in se ni ganil z mesta. Marjanka je rezala dalje, a venomer je po-gledavala na gostača. On je hotel nekaj reči, a ni rekel; skomizgnil je z ramami, popravil puško na hrbtu in naglih korakov zapustil vino-grad. XXXII. Parkrat je obstal in prisluškaval zvonkemu smehu Marjanke in Ustjenke, ki sta si nekaj klicali. * Ves večer je bil Olenin v gozdu na lovu. Ne da bi kaj ustrelil, se je vrnil domov, ko je bil ie mrak. Ko je šel čez dvorišče, je zapazil, da so bila vrata v shrambo odprta in da je blestela tam modra srajca. Poklical je posebno glasno Vsnjušo, da bi opozoril na svoj prihod; potem se je usedel na stopnice na svoj navadni prostor. Gospodarjevi so se bili že vrnili iz vino-grsdov; prišli so zdaj iz shrambe, šli v svojo izbo, in ga niso povabili k sebi. Marjanka je šla dvakrat iz dvorišča na ulico. Enkrat se mu je zazdelo v poltemi, da se je ozrla nanj. Sledil je željno slehernemu njenemu gibljaju, a ni imel poguma se ji približati. Ko je izginila v hiši, je šel s stopnic in začel hoditi po dvorišču. A Marjanke ni blo več ven. BUFFERS and POLISHERS Experienced on light aluminum castings; GI's preferred. PROFESSIONAL MFG. CO. 1322 Monroe Experienced Fitter All Around work Ideal working conditions Phone 9 STATE 1245 GIRLS EXPERIENCED FOR HOUSEWORK Capable plain cooking-Stay $30 a week VILLAGE 2949 WOMEN MAIDS—2d WORK EXPERIENCE PREFERRED but not necessary Willing, cheerful. Pleasant home Bindery Work Steady Employment - Full Tm j 40 hours per week Tlmeelb 'ene nali over 40 Sj Paid vacation Sickness and Hospital Insurance nominal cost. International Tag & Salesbook Co. 319 N. Whipple St. MAN WANTED For watchman & light porter work. Living quarters furnished. Excel* lent opportunity for married man. No objection to children. PILSEN LUMBER CO. 2201 So. Laflin St. AU GLEDATE ZA D0B1< PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima Mb takih prilik ELEC. DRILLS Air compressors. Small tools. Grinding discs, motors. Sheet shelving. Parts bins. Valve refacer. 1,000 wood parts boxes, 10c ep. Magnet wire. Battery charger. 4632 N. Clark. ARDmore 3000, 9-6 p. m. BOYS 17 TO 21 PACKER BOYS IN OUR PRESSROOM Hours: 7:45 Morning to 4:15 Afternoon; 6:15 Evening to 2:45 Morning. v 4000 Diversey (JANITRE88ES) Takoj od sačetka olaia 7 J He i uro, po trah mesecih 77>/4c nt ui in po šestih mesacih po 12 H i ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSO DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 1 ure ponoči. Oglasita ta pri DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar plŠeie Proevetl ali v glavni urad SNPJ, ne posablte v naslovu napraviti poštne številke 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti vselej zapišite: Chicago 23, 111. To bo olajšalo delo na čikaški pošti, nam pa pospešilo dostavljanje pošte. Razni mali oglati 100 DEKLET v uposlovalnem uradu sa t pritličju 309 W. WASHINGTON Si V Prosvetl so dnevna tvt ne In delavska vesiL Ali čitate vssk dsn? __ (Dalje prihodnjič.) Obnova naše rudarske proizvodnje V stari Jugoslaviji so bili rud- i niki po večini v rokah inozem- i škrga kapitala, ki jih je izkoriščal predvsem z namenom, ds i zadovolji svoje potrebe. Zato se ' rudarstvo ni moglo razviti v takem obsegu, kakor bi to ustrezalo interesom Jugoslavije. Po podatkih, ki jih je objavila bel-gradska "Borba," je v proizvodnji kovinskih rud odpadlo na rudnike, ki so pripsdali tujemu kapitalu, 998 odstotkov proizvodnje, ostanek pa je odpadel na manjše rudnike s domačim .zaM'bnwn kupitalonu Država na tem področju rudarske proizvodnje npl«»h ni hodelovals. V proizvodnji premoga pa je znašala udele>ha inoremskegs kapitala 33.5 odstotkov, udeležba domačega rasebnrga kapitala 33.5 odstotkov in udeležbe države 31 odstotkov. Da so nsšs rudarska podjetju pod takimi pogoji v tehničnem pogledu hudo zaostajala v primeri z rszvojem rudsrske tehnike v inozemstvu je razumljivo. Pa tudi v državnih rudnikih ni bilo načrtnega dela. Tudi t>e niso upoštevale potrebe novih m< U)d dela in novih strojev V zasebnih rudnikih )e Šla skth samo za tem. da bi se rudnik čim bolj izkoristil in de bt bil taaluiek čim večji. Te zaslulek so omogočile ponekod strahotno nizke mezde rudarjev, ki bile celo manjše, nego mezde delavcev v afriških kolonijah, da ne govorimo o socialnih pogojih in stsnovanjskih razmerah, v kate- 'rlh so živeli rudarji. Veliki rudniki, kakor Trepče in Bor, so bili sicer tehnično dobro organizirani, vendar je bila tudi pri vodstvu teh rudnikov glavna skrb, da bo proizvodnja čim cenejša, ne upoštevajoč- potrebe samih rudnikov v bodočnosti. Ta tuja podjetja so za izkortščanic rudnikov zahtevala in dobila od države ve-like* ugodnosti, davčne, carinske, prevozne itd. Tako podjetja niso izkoriščala samo delavcev. I temveč tudi državo. Rudarska proizvodnja se v ; stari Jugoslaviji ni ravnala po |x>trebah naših narodov, temveč po potrebah inozemskega kapitala.. To dokazuje tudi pnmer naših ležišč nafte, kier so bili potiošeni veliki zneski, le da bi dokazali, da v Jugoslaviji ni nafte in da jo je treba uvo/iti iz innyermtva. Danes pa v Jugoslaviji že sami pridobivamo nafto. Podobno je btlo z nekaterimi rremngovnikt, kjer te šel ,! i*isv tako interes tujcev /a tem, da bi m* forsiral uvoz tujega pietiM»ga Iz inozemstva smo morali uvažati tudi take stroje , | in naprave, ki bi jih lahko Izde-• lata naša domača industrija, PROS VET A, BMVJ. 2S57 So. Lawndale Ave. Chicago M. I1L Priloieno pošiljam naročnino sa Ust Prosvate "<" 1. Ime___________________________ČLdruif.1 Ustavite tednik In ga pripišite k moji n« t ta nov moje d rutin* 2. ..............„......... ...........................ČL druMva i 3............__ ____________ČL dndtr* I 4. ___________________________'............. ČL dndtrt I L ................ ....................... . ČL drv** t Mesto .............. ..... ..........Dršsvs