Velja po pošti: tm Za oelo leta naprej . K M'— » 13--6-50 8-20 sa pol leta P1 sa četrt » sa en oeaeo » sa Hemčljo oeloletno » 29*— sa ostalo Inozemstvo • 35"— b V npravaištvn: a to oelo lato oapra) . K 22-40 sa pol leta » . » U-20 sa četrt » » . » B'60 sa en meseo » . » 1*90 Za poUlJanlc a« dom 30 v, na aaeaeb — Posamezne Stev. 10 v. SLOVENEC f Inserati: Enostolpna peUtvrsta (72 mm): .... sa enkrat sa dvakrat sa trikrat . . . sa več ko trikrat po IB T » 13 » » 10 » » 8 • V reklamnih noticah atana enoatolpna garmondvrsta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popaat 11 Izhaja: vrik dan, Izvzemši nedelje la praznike, ob 5. url popoldne. tm- Oredniitvo Je v Kopitarjevih alloali »tev. l/m. Bokoplal ae aa vračajo; nelranklrana pisma aa aa ■aa sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74, mm Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopltar/evlh olioah Stev. 8. -m Sprejema naročnino, inserate ln reklamaolje. Upravnlškega teleiona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 6 stran). Vsenemška komanda. Ljubljana, 17. nov. 1909. Včeraj so govorili Nemci. Wolf jih je komandiral, zato so seveda sklenili, kar je vsenemški Wolf zahteval. Nemški zvršilni odbor je razpravljal o Gtabinskijevih pogajanjih in o morebitni izpremembi vlade. Neki nemški vodilni politik je izjavil, da se vlada ne sme preosnovati na temelju malega programa, marveč da se mora tudi urediti narodno vprašanje na Češkem. Razpravljali so tudi o možnosti, da se vlada s § 14. Naročali so nemški javnosti, naj vso krivdo zvali na Cehe. Odobrili so tudi absolutizem s § 14. ali z brezpravnim stanjem in izjavili, naj ne odstopijo nemški ministri, če nastane absolutizem, ker je važno, da bodo nemški ministri delali pod vlado § 14. za nemške koristi. Ako se rekonstruira vlada, naj ne odstopijo zgolj nemški, marveč vsi parlamentarni ministri. O svoji seji so izdali obširen komunike, v katerem hočejo, naj »Slovanska Unija« predloži konkretne predloge Gla-binskemu, dasi znajo, da se »Slovanska Unija« ne more pogajati s sedanjo vlado. Seveda zagovarjajo sedanjo vlado, češ, da ni protislovanska. Povedali so tudi, da za izpremembo vlade ni povoda. Prihodnji teden se skliče shod vseh nemških poslancev. Pri seji je bil tudi nemški mini-ster-krajan Schreiner. Zvečer ob 6. so se podali krščansko-socialni in nemški svobodomiselni voditelji k Bienerthu, s katerim so dve uri konferirali. O tej konferenci se poroča, da so sklenili najostrejše se upirati zahtevam »Slovanske Unije«. Pozitivno niso sklepali, ker še nimajo poročila o formalnih zahtevah »Slovanske Unije«. V konferenci so govorili vsi navzoči in naglašali, da se mora pojasniti položaj. Bienerth je menil, naj bi se po kompromisu dosegel vsaj mali dnevni red, a Nemci so naglašali, da popustljivost zdaj ni umestna. Osobito Wolf je bil glasan in je nasprotoval vsakemu pogajanju s strankami »Slovanske Unije«. Priporočal je vladi, naj bo trda nasproti Slovanom. Chiari, Sylvester in Lueger so želeli, naj se zbornici predloži začasni proračun. Bienerth je izjavil, da predloži v prihodnji seji zbornici začasni proračun. Prihodnja zbornična seja sc skliče ne glede na »Slovansko Unijo«. Med konferenco je Bienerth sam izjavil, da se je prezgodaj sklicala. Udeležili so se je Lueger, Licchtenstein, Ebenhoch, Gessmann, Schraffl, Fuchs in Fink od krščansko-socialne stranke, poleg njih tudi zastopniki nemških svobodomiselnih strank. Konferenca pri Bienerthu položaja ne bo izboljšala, ker jasno kaže, da zdaj komandira vse nemške stranke in tudi krščanske socialce znani vsenemški kri-čač Wolf, ki se mu vsi v največji spoštlji-vosti in ponižnosti pokore. Zelo so poslanci tudi včeraj razpravljali o vladnem predlogu, naj bi se rekonstruirala vlada, ko zbornica reši začasni proračun. O tem načrtu so mnenja različna. Večina se javne zbornične seje boji, ker dobro zna, da nikakor ni gotovo, če »večina« tudi resnično razpolaga s tolikimi glasovi, da po številu prekaša opozicijo. Kljub vsem Woliovim naporom je še vedno na površju rekonštrukcija vlade, ki jo zahteva »Poljsko kolo« pod pritiskom vrlega načelnika Poljske Ljudske Stranke Stapinjskega, ki ga zato vladi-novci kruto napadajo. Ce človek tako motri, kako sc Nemci zvijajo in kar ne morejo razumeti dejstva, da so se Slovani zavedli svojih pravic in svoje naloge ter skušajo na vse načine se izogniti razvoju, ki mora priti, se spomni nehote na oni svetopisemski stavek: Žena pa, ki rodi, ima velike bolečine. Novi udarci in nove krivice. Celovec, 16. nov. 191)9. Večjih krivic, kakor se godijo koroškim Slovencem zlasti v teku zadnjih dni,.gotovo ne pomni svetovna zgodovina. Mimogrede omenjamo, da je vsled denun-cijanstva, ki je pri Nemcih doma, bil pred nekaterimi meseci prestavljen slovenski davčni uradnik Kolenc, ker se je potegoval za prevaljsko posojilnico, na nemško. Tako se je tudi zgodilo slovenskemu učitelju Pilgramu, ker je hotel ustanoviti slovensko učiteljsko društvo, da je moral v popolnoma nemški Volšperk. To je delo nemškega Vojksrata. Kdo bo pozabi! zadnje škandale? Nemški Volksrat ima svoje plačane rablje po slovenskem delu Koroške, ki denuncirajo uradnike in učitelje, ki ne trobijo v njegov krivični in izdaj-ski rog. Denuncijanti poročajo, Volksrat ukazuje in — nepristranska vlada deluje. Nastavljanje slovenskih učiteljskih abitu-rijentov na nemških postajah, prestavljanje slovenskih učiteljev in učiteljic iz slovenskih mest v koroško Sibirijo, iu narobe, nastavljanje in prestavljanje nemških jezikovnih revežev v slovenske kraje, to je ne le koroški, tudi ne avstrijski, ampak naravnost svetovni škandal. In na želez- nicah! Kdaj je še bil kak Nemec aretovan, če je kje na kaki popolnoma slovenski postaji na Kranjskem zahteval vozni listek v nemškem jeziku? Kaj, če bi se v Ljubljani tako godilo? Pri velikovškem okrajnem glavarstvu so nastavljeni tudi nekateri slovenski uradniki, ki so pravični (več se od njih tudi ne zahteva) tudi slovenski narodnosti. ; To nemškemu Volksratu ni po volji. Začeli so jih v svojih lutrovskiii in nemško- j nacijonalnih listih nesramno napadati. I Celo okrajni glavar, ki skuša biti pravičen Nemcem in Slovencem, jim ni več po volji, tudi njega so že denuncirali pri deželni vladi, da je klerikalec in da gre Slovencem na roko. Slovenski učitelj na šent- i rupertski šoli pri Velikovcu, dasi je šele štirinajst dni na Koroškem, je nemškim volkovom tudi že trn v peti. Pred enim tednom se je peljal na sprehod okrajni tajnik velikovški s kanonikom Dobrov- j cem v Grabinj in takoj so ga postavili na i pranger. j Slovenski in slovanski poslanci! Koroški Slovenci pričakujejo od vas nujno ' pomoči, kajti kar se na Koroškem godi, kriči proti nebesom. Postali smo drugi Poznanj, za nas ni postave. Povejte vladi, kako dela na Koroškem, kako kaže prav tu svojo nepristranost proti Slovanom! * * * Dobili smo danes sledečo brzojavko: Velikovec. 17. novembra. Vsled pritiska nemških nacijonalcev in vlade je velikovško okrajno glavarstvo zaprlo »Narodni Dom« v Grebinju. Slovenski poslanci, nov udarec po koroških Slovencih! * * * To so stvari, ki vse Slovane kličejo na najskrajnejši in brezobzirni boj zoper Bienerthovo vlado, ki je dejansko v rokah Volksratov! Občni zbor nemškega Volksvereina za Koroško se je vršil v ponedeljek pri Sand\virtu. Načelnik Honlinger je poklical v deželo s Češkega državnega poslanca J es se rja. Čudno! Sicer se nacijonalci na Koroškem vedno zgražajo, če kak kranjski Slovenec le pogleda, kaj počenjajo onstran Karavank. Imenujejo to takoj »kranjsko hujskanje«. Za Slovence morajo biti merodajne meje, Nemci so pa po celi državi bratci. Sicer je pa Jesser poslušavce razočaral, ker je bral alpskim Nemcem levite, da premalo skrbijo za delavce in kmete. Tožil je o nazadovanju Nemccv na Češkem in o prodiranju Če- hov. Bojkot je na Češkem Nemce zelo oškodoval, Čehe pa je okrepil. Zato je svaril pred bojkotom. To seveda za celovške hajlovce niso bili mkaki sirenski glasovi, ker tako radi pozivajo nemštvo na bojkot zoper Slovence, zlasti zoper pisarno g. dr. Brejca. Deželni odbornik Honlinger je grozil Slovencem, če bodo še zanaprej napadali slovenski Rož, češ, da je Rož že nemška posest. Znani Lack-ner, ki ne manjka pri nobeni hujskariji zoper Slovence, je slikal veliko nevarnost, ki preti alpskim Nemcem od Jugoslovanov. Boli ga najbolj, da se Slovenci čutijo Jugoslovane. Klical je na pomoč severne Nemce, češ, da so ti v manjših stiskah, in prosil Jesserja, da vpliva pri židovskih dunajskih listih, da zamolčijo vse češke priredbe in pritožbe, tako kakor koroški slovenske. »Deutsch bis zur Adria!« to mora biti deviza vsakega pravega Nemca, sicer preti Nemcem zlasti od Slovencev velika nevarnost. Izvoljen je bil stari odbor: Deželni odbornik Honlinger za načelnika; za odbornike: dr. J. Lemisch, zobozdravnik dr. Brugger, Huth iz Volš-perka, Schiller iz Blatograda, Pinterič iz Velikovca in še par drugih možiceljnov. Koroška tragedija. k Nov škandal na celovškem kolodvoru. Misijonarji celovškega župana Metnitza nadaljujejo započeto delo na celovškem kolodvoru. Dne H), t m. je redar aretiral g. A. Erata od Marije na Žili pri Beljaku, ker je zahteval vozni listek slovensko. Zaprli so ga v mrzlo luknjo, ne da bi ga bili zaslišali. Ker ga je zeblo, je začel rentačiti ob štirih zjutraj, da so ga vtaknili v malo boljšo luknjo. Zjutraj so ga zaslišali in mu pri obravnavi prisodili 24 ur zapora. Seveda je vložil g. Erat priziv zoper to obsodbo. Neverjetnosti se godijo na Koroškem. Slovenci so Nemcem. zlasti narodno nestrpnim uradnikom izročeni na milost in nemilost. Odkar je dežel ni predsednik Robert pl. Hcin, si sme uradništvo vse dovoliti. Teh škandalov mora biti enkrat konec! k Siidmarkino podružnico so ustanovili v Dobrlivasi na Spodnjem Koroškem. Klobasaril je na ustanovnem shodu urednik lista »Freie Stimmen« in povedal, da je izdala Siidmarka za Koroško y tekočem letu — 90.000 kron. Seveda se potem ni treba čuditi, da so nemškutarski učitelji in uradniki v bo.iu zoper Slovence tako agilni. k »Freie Stimmen < proti podržavljenju šol. »Freie Stimmen« napadajo nemške učitelje, ki so se izrekli za podržavljenje ljudskih šol. V podržavljenju šol sumijo za LISTEK. Slovensko gledališke. Brezdvoma se bodo našli ljudje, ki bodo uprizoritev Strindbergovega »O č e -t a« na našem odru razglašali za literaren dogodek prve vrste. Mi pa sodimo, da Strindberg ni za nas, najmenj pa »Oče« in dela te vrste. To so zablode, izrodki velike, a bolne nature, produkt tiste perverzne nordiške mistike, ki je njen najznačilnejši predstavnik vizionar Emanuel Svedenborg, modroslovec nemogočega. Kaj pa je konflikt »Očeta«? Ali se tu mož in žena zato ne skladata, ker jc on prostomislec, ona pa živi v tistih tradicijah. ki jih poosebuje tašča, katera prede v tej drami niti nevidna in tajin-stvena, zraven pa se še s spiritizmom bavi? Ne — spora ni v tem. Kar pisatelj vpleta religioznih motivov, to je le efekt, ustvarjanje »stimunge«, nima z dejanjem samim veliko organiške zveze. Saj so v resnici, neizvzemši »prostomisleca« rit-[nojstra, vsi po svoje religiozni, mistiki, fatalisti. Konflikt je v tem, da sta privezani druga na drugo dve popolnoma nasprotni naravi — žena, ki jo e sama volja, ^nita, brezobzirna, edinoie iz nagonov i/.-■"astla in po nagonih se ravnajoča volja. ki je onstran dobrega in slabega — nekak odsev tiste volje brez razuma, tiste moči, ki je le moč, ki je vesoljstvo ustvarila, kakor domneva odnekdaj germanska metafizika. Njej nasproti je mož, volja, ki je os!ab'jena po intelektu, nagon, ki se po-koruje spoznanju, moč, katero ravna čustvo, plemenitost in dobrota. Med obema se vname boj, ki konča z zmago žene, /. zmago tistega elementa, ki hoče. brez ozira, ali je dobro, ali je slabo, z zmago brutalnih instinktov, ki ne poznajo drugih zakonov kakor sebe. In to je, kar zdravega Človeka od te snovi odbija. Naša kultura je že preveč oplemenitena, da bi se mogla v to vmi-sliti in včutiti. Strindberg s svojo groteskno domišljijo pretirava, tendenca moli iz vsakega stavka in besede s prav vsiljivo robatostjo in sirovost, ki je v vsem konfliktu, ni po ničemer ublažena, je absolutna, bistvena, substanc'alna. Pisatelj je hotel utelesiti ono teorijo spolne metafizike. s katero nas e osrečil materializem v zadnjih desetletjih: boj med samcem in samico, v katerem se prvi ves .žrtvuje, druga pa samo pridobi; oni boj med spoloma. ki jc eno samo veliko živalsko sovraštvo. in v katerem je moč na strani ženskega. Kakor pa je ta domneva nezdrava, perverzna in plod izkvarjenega mišljenja, tako tudi Strindbergova drama in njegovo mizoginstvo. Žena ni taka kakor -jo hoče Strindberg — satan, ki satana celo prekaša, ker se ta svoje zlobe zaveda — žena pa jo dela igraje in nezavestno. Zato je v »Očetu« tudi na'vse strani vse polno ne-verojetnosti, ki se dajo z roko prijeti in so komaj prikrite po kričečih efektih. Gibalo konfliktu jc motiv dvomnega očetovstva, podprt z Ezehielom in Odisejo. Kar se prevoda tiče, omenjamo le, da je čisto napačno prevajati »Er« z »on«, ker se to ne prilega duhu našega jezika in naš »on« niti oddaleč ne izraža onega razmerja, ki ga Germa ui označujejo z »Er«. Prezbiterianka bi morala ritmojstra vikati; to je malodane prav tisto, kar tiči v »Er«. Med igralci gre seveda lavorika gosp. Borštniku, ki je včeraj pri nas gostoval. Njegova umetnost je še vedno na višku, boljšega »očeta« si sam Strindberg ne bi mogel želeti. Vredna sovrstnica mu je gospa I3orštnikova, zdela se nam je le nekoliko hladnejša. Ima nekaj stereotipnih gest. G. Danilo jc bil dober pastor, ga. Bušekova, sicer dobra, je bila nekoliko preveč »dostojanstvena«; zdi sc. da si naši igravci protestanške sekti-rarje nekoliko pretajinstveiio predstavljajo. Gdč. VVinterova jc v svoji mali vlogi bi a povsem na mestu, gosp. Skrbinšek je pač novinec, ki pa nc obeta malo. F. T. Mm Skender-Begova. Angleško spisal Benjamin Disraeli, EarI of Bcaconsfield. — Prevel I. M. (Dalje.) III. Trije tedni so pretekli, odkar sta se ločila Škenderbeg in Nicej. Škenderbeg je dospel prvi na čelu deset tisoč mož do gore Haeinus in sc bližal turškemu taboru, na prostrani in vzvišeni planoti, katero so na vseh straneh obdajali hribi, utrjeni in dobro zavarovani z janičarji. Epirci so se ustavili in pripravljali, da bi postavili svoje šotore, njihov poveljink pa se je v spremstvu nekaj svojih častnikov podal nemudoma v šotor Karambegov. Prihod Škendcrbegov je vzbudil veliko veselje med vojaki, in ko je korakal skozi tabor, so klici turških vojakov oznanjali, kako zelo so se veselili, da jih popelje v boj poveljnik, ki je vedno zmagoval. Nasproti ie prišla častna straža, ki jo je poslal Karambeg, da popelje Škenderbcga do njega, in grški princ je kmalu potem stopil v šotor turškega generala in ga pozdravil. Po formalnem pozdravu je Karambeg namignil z roko in šotor je bil kmalu prazen; ostal je samo glavni tajnik Musa, Karamov ljubljenec, »O pravem času si prišel, Škenderbeg, da pomagaš pri uničenju krščanskih Nemce veliko nevarnost. Razumemo! Potem bi koroški Slovenci n. pr. lažje dosegli v šolstvu pravic, za katere se sedaj že leta in leta zaman trudijo. Najlepše je pa priznanje glasila tiemško-nacijonalne stranke na Koroškem, da se dandanes posmeliujejo šolnikom, ki so pred sto leti postavljali otroke v popolnoma tuj svet in so jih v šoli silili govoriti latinski. Nemškonacijonalni pedagogi morajo biti silno kratkovidni, da nič ne čutijo, kako se bijejo sami po zobeh. Za slovenske otroke na Koroškem je prav dobra še metoda, ki je bila v veljavi pred — sto leti. Štajerske novice. š Oj sloga, sloga, sloga! Gotovo dandanes ni nobena beseda toliko v rabi, kot ravno ta-le beseda. Samo žal, da jo med mnogimi drugimi tudi mariborski gospodje tako malo vpoštevajo. V sobotni številki »Nar. Dnevnika« beremo, da ifkmeravajo ustanoviti v Studencih čitalnico. Nikdo bi nič ne imel zoper njihovo čitalnico, čeprav vemo, da so iste le podružnice liberalne stranke, toda v tej nameri ne vidimo ' izobraževalnega namena, ampak le nasprotje proti že obstoječemu slov. katol. izobraževalnemu društvu. Gospodje vedno tarnajo, da se ujeda v mariborski okolici nemštvo vedno bolj in bolj in dolžijo tega katoliške časnike in Kmečko zvezo, sami, pa mesto da bi kaj storili za okrepitev slovenstva v okolici, začnejo raz-por. Ali ne bi bilo tega treba kje drugie v okolici, recimo v Razvonju, kjer je po mnenju liberalnega Časopisja Kmečka zveza kriva napredka nemškega plemena. Ne, to je le zato, da te preklicane klerikalce malo razjezimo. Slavna »Sloga«, tako vneta sovražnica bratomornih prepirov, posebno ob meji. povej mariborskim liberalnim velkašem, da je bolje, če to pivka-nje zase ohranijo, kot pa da začnejo tudi na Studencih boj med brati. Pomagalo sicer ne bo nič, ker mariborski narodovci ne poznajo drugega kot — razpor. š Št. 11] v Slov. goricah. Bralno društvo je priredilo s pomočjo pevskega zbora »Zarje« Martinovo veselico ob lepi udeležbi, ki bi bila pa lahko tudi številnejša. Krivo je bilo tega pač slabo vreme. Domači fantje so igrali igro »Čevljar«, lepo in dovršeno, da bi lahko nastopili tudi na vsakem mestnem odru. Med dejanji so udarjali št. jakobski tamburaši. Po igri se tje pričela šaljiva trgatev, katera se je vkljub strogim postavam in številnim policajem hitro izvršila. Zatem se je razvila prijetna prosta zabava, katero je povečalo iepo petje gg. visokošolcev in razni govori. š Ljutomer. Pa je vendarle res. Ze večkrat smo povedali, da se Sokolu smodijo peruti, pa so oni vedno trdili le svojo, to namreč, da to ni res. Sedaj nas pa je o tem se bolj uverilo poročilo občnega zbora Slov. sokolske zveze, v katerem beremo, da se je ljutomerskemu Sokolu odpustilo vplačevanje društvenih prispevkov, ker je v slabem — financijelnern položaju. Ladija ljutomerskega liberalizma se pogreza, ne rešijo ga niti Judeževe krone »Siidmarke«. š Studenci pri Mariboru. Zadnjo soboto je priedilo naše slov. katol. izobraževalno društvo predavanje. Predaval je č. g. dr. Hohnjec iz Maribora o delu. Lepo število navzočih je jedrnate besede gosp. govornika pazno poslušalo. — Prihodnjo nedeljo popoldne se vrši v gostilni »Zur weiBen Faiine« družinski večer slov. kat. izobraž. društva z mnogovrstnim vspo-redom, na katerega že sedaj vabi prijatelje društva i^ Studencev, Maribora in okolice. Za zabavo bo dobro poskrbljeno. Koroike novice. k Tragična smrt dveh prijateljic. Iz Prevalj se nam piše: Vaše poročilo z dne 11. novembra o »tragični smrti dveh prijateljic« ne odgovarja resnici. Res je, da ste umrli tu isti dan, to je 5. novembra in ne 7. novembra, dve sestri, a ne samo prijateljici. Starejša, žena tukajšnjega pre-mogokopa Pilgrama je umrla po desetmesečni bolezni navadne smrti v svojem stanovanju; mlajša pa, k.i je bila prišla že pred tremi tedni iz Dravograda sem, da bi stregla svoji bolni sestri, je umrla nenadoma in res tragično. Šla je namreč v prodajalno, hoteč nakupiti potrebnih reči za mrtvaški oder svoje mrtve sestre, toda med potjo jo je zadela kap, da se je zgrudila in umrla na mestu. Toliko resnici na ljubo, da ne bo kakega vznemirjenja vsled »neznanih gospodičen«. k V Iko se je šel zdravit gosp. Franc Lasser, župnik v Št. Juriju pri Celovcu. Župnijo oskrbuje gospasvetski kanonik g. Franc Virnik. V začasni pokoj stopi bivši prevaljski kaplan gosp. Ivan Sekol vsled bolehnosti. Zdravi se tudi v Iki. Oba gospoda sta izborna narodna delavca in vzorna duhovnika. NOV VODJA POLICIJE V TRIDENTU. Trident, 17. novembra. Mesto dosedanjega načelnika policije, dvornega svetnika Erlerja, je imenovan za vodjo tri-dentske policije dosedanji tajnik notranjega ministrstva dr. Publio Rizzi, rojen v Tridcntu. ROPARJI V RUSIJI IN GALICIJI. Krakov, 17. novembra. V Mielecu pri Krakovu so udrli v ponedeljek ponoči roparji v gostilno Silberja in ranili z revol-verskimi streli gostilničarjevega sina. Ko so prihiteli orožniki, so roparji pobegnili. Streljali so z revolverji na orožnike, ki so | jih zasledovali, vendar niso nikogar zadeli. Tudi orožniki so streljali na begunce, a brez uspeha, ker so roparji ušli. — V Krupecu na Ruskem-Poljskem so napadli roparji župnišče, ubili župnika Czulickija, njegovega očeta, nekega učitelja in njegovo hčer ter težko ranili še tri druge osebe. Ko je policija prihitela na pomoč, so roparji pobegnili, ne da bi vzeli s seboj kak plen. ZASTRUPLJENJA PRI POJEDINI. Varšava, 17. novembra. V mestu Skvirce pri Kijevu se je zastrupilo več kot sto oseb pri nekem banketu. Kof so preiskave dognale, so nastala zastruplje-nja vsled zaužitja slabili rib. Trije izmed obolelih ljudi so že umrli, mnogo jih pa še umira. Proti trgovcu, ki je ribe prodal, je vpeljana sodnijska preiskava. Dnevne novice. + Z revolver - žurnalisti nas zmerja »Narodni dnevnik«, ker se zgražamo nad tem, da liberalci delajo kšeft s pohujše-vanjem, kar jim tudi »Rdeči Prapor«, ki gotovo ni klerikalen, očita. Da se uredniki, ko delajo svojo dolžnost, medseboj napadajo, je kaj grda navada, ki bi se je bil g. Spindler lahko že davnej odvadil. Če bi mi hoteli vračati enako z enakim, bi uredniku »Dnevnika« lahko še kaj drugega očitali kakor »revolveržurnalistiko«, ko je v svoji včerajšnji številki glede škofove brošure ponatisnil iz »Hrvatstva« stavke brez navodnih znamenj in pri drugih izpustil: »Recimo, da pokretaši imadu pravo«, ko očitajo škofu Jegliču to in*to... Na ta način je urednik »Dnevnika« zmisel izvajanj »Hrvatstva« ravno narobe re-produciral in postavil njihov pomen naravnost na glavo. Če branimo stvar, ki je bila z dobrini namenom storjena, a se je vsled ponesrečene oblike od nasprotnikov ne v interesu stvari in nravnosti, marveč vsled sovraštva do škofa in do tega, kar on reprezentira, kruto izrabila in sicer očito v škodo nravnosti — potem pač ni pošteno, če se nam očita, da »zagovarjamo svinjarijo«. Tisti, ki nam to očitajo, sami temu ne verjamejo in tak boj ni v čast naši žurnalistiki! -j- Shod v Soricl. Zadnjo nedeljo, 14. t. m., je državni in deželni poslanec Demšar poročal volivcem v Sorici o delu v državnem in deželnem zboru. Pojasnil je posebno nove postave, ki so se sklenile v prid kmetijstva in živinoreje, kakor državna postava o kužnih boleznih pri živini; deželne postave: lovska, o spremenjenem občinskem volivnem redu in prav posebno postava o zboljšanju planinskih in dolinskih pašnikov, kar je za naše kraje velikega pomena. Omenil je tudi cestni zakon, za katerega pa bo še boj v deželni zbornici. S zadovoljstvom so vzeli možje na znanje poročilo poslanca, ki je obljubil, da kmalu zopet pride. — Nato je inštruktor živinorejske zadruge V Selcih gosp. France Krištof predaval nekoliko o izboljšanju živinoreje. Ker pa je bilo tvarine preveč in ura že pozna. — nekaterj možje so imeli dve uri do doma. — sklenilo se je prirediti v zimskem času tridnevni tečaj za živinoreje. Ta tečaj bo v stari šoli poleg župne cerkve v Sorici, kjer je prostor za 50 do 60 poslušalcev, ki lahko složno sedijo. Predavali bodo: poslanec, župnik selški in inštruktor. Na svidenje! + »Velik del našega ljudstva je še strašno neveden«, — tako piše liberalro glasilo »Soča«. Ta velik del našega ljudstva pa je neveden šele od volitev, Lansko leto je bila — po »Soči« — cela Goriška najizobraženejša dežela Slovenije, ki stoji na veliko višji kulturni stopinji kakor Slovenci ostale Slovenije. Letošnje volitve pa so iztrgale vso kulturo in izobrazbo velikemu delu goriških Slovencev in nakrat so postali goriški Slovenci nevedni. Tako se mora sklepati iz »Sočine« pisave. Kako so nevedni goriški Slovenci, laj dokazuje ta-le slučaj: Ob lanskih volitvah je neki posestnik v goriški okolici agitiral pet dni od hiše do hiše za liberalce. Pil je vsaki dan, in sicer do tri litre vina na dan je popil. Od velikega tekanja in pijta je obolel. Ležati v postelji je moral 4 dni. Sicer premožen posestnik je vendar občutil na mošnjičku ta Spas. Ob 200 K je bil. Tako je mož zatrjeval. »Zraven pa sem agitiral za poslance, ki so iz deželne zbornice pobegnili in tako povzročili nove volitve«. Te so bile posest-nikove besede. — Letos pa je mož bil drugačnega mišljenja. Agitiral ni nič, pil ni nič, zgubil je le pol ure, ko je šel volit. Seveda je volil naše kandidate..— Ako so taki posestniki v »Sočinih« očeh nevedni, potem rečemo, da nima jasnih pojmov o nevednem in izobraženem človeku. Seveda, vsakdo je neveden, kdor ne trobi i v »Sočin« rog. . — Kindergarten — Deutsche Volks-schule. Čedno poslopje s tem napisom je najnovejša stavba ob cesti, ki vodi za go-riškim kolodvorom proti Solkanu, je pa tudi viden znak prodirajočega in napredujočega nemštva v Gorici. V to šolo pa se bodo lovili tudi otroci slovenskih in čeških železničarjev, in se bodo odtujevali svojemu rodu. Nujno potrebno je, da se nemške nakane preprečijo. Ze odkar stoji go- riška postaja, se naši liberalci v mestu hvalijo in širokoustijo, da ustanove na Blančah prepotrebni otroški vrtec, oni imajo za seboj Društvo sv. Cirila in Metoda, imajo v rokah obe njeni podružnici v Qorici in prav pridno izrabljajo izkoriščanje globoko narodno čustvovanje goriških Slovencev, to okolnost tudi v strankarske namene, a otroškega vrtca na Blančah še ni nikjer. Idealno misleča srednješolska mladina jim je izročila še znaten znesek v to svrho. »Gorica« jih je že ponovno pozvala, naj raje tekmu;'ejo s : »Šolskim domom« v delu za slovensko ! šolstvo v Gorici, namesto da »Šolski 1 Dom« napadajo in Ščujejo proti njemu, a liberalci se ne ganejo, ne store ničesar, pač pa se v gostilnah, kjer se »naprednjaki« zbirajo pri čaši vina, poleg zabavljanja na »klerikalce« že pet let govori in razpravlja o potrebi otroškega zavetišča v bližini državnega kolodvora. Sezidal se je v novejšem času »Mali dom«, sezidal se je »Gregorčičev dotn«, a ni se o tem toliko govorilo, kakor o ustanovitvi tega enega otroškega vrtca, ki ga še nikjer ni. Narodno čuteči gospodje pri podružnici »Družbe sv. Cirila in Metoda« naj vprašajo svoje voditelje, ali mislijo izvršiti, kar so nameravali, in ako ne, naj ti javno priznajo svojo nezmožnost za tako delo, da se vzame ta zadeva od kake druge strani v pretres. — Naročnik našega lista v cerkljanskem poštnem okolišu se pritožuje, da dobiva raztrgane in pomazane številke, da se mu včasih dostavljajo prepozno in več drugih nerednosti. Znano nam je, da se nekatere številke »Slovenca« preje pre-bero, predno jih odda pošta naprej. Ako ne bo reda, bomo drugače govorili. — Veselica novoustanovljenega Kat. - izobraževalnega društva v Dravljah se ne vrši v nedeljo 21. t. m., kakor se je prvotno poročalo, marveč se bo prestavila na poznejši čas. — Shod sodalitatis Ss. Cordls Jesu za ribniško dekanijo bode v sredo, dne 24. t. m., točno ob 10. dopoldne v Dobre-poljah. — Davek na vino. Z d e ž e 1 e, 12. novembra. Torej obeta se splošen davek na vino, in sicer po 4 K od hektolitra. — Finančni minister pričakuje, da se bo ta davek izborno obnesel. Verjamemo —- pa samo za ministra, ne pa za davkoplačevalce. Splošni davek na vino, dasi sam na sebi opravičen, bi v tej višini bil hud udarec za naše slovenske pokrajine. Koliko bi morala zopet plačati- naša Kranjska dežela? Najbrže blizu dva milijona kron. In kdo bi nosil to breme? Ne samo zasebniki, ampak tudi obrtniki, kmečki gospodarji, ki rabijo med letom več ali manj vina za svoje delavce. Udarjeni bi pa bili tudi vinogradniki, ki že sedaj po skrajno nizki ceni morajo prodajati svoj pridelek. Konsum vina bi se verjetno zmanjšal, konsum piva in žganja pa zvečal. Tako bi imeli fabrikantje dobiček, kmet pa izgubo. Če so Čehi tako znali braniti svoje pivo, je na dlani odgovor, da morajo vinorodne dežele braniti svoje vino. Sicer pa bi bil skrajni čas, da bi se tudi v državnem zboru začelo šparati. Vrline finančnih ministrov se meri po tem, koliko zna kateri bolj krepko privijati tudi v državnem zboru začelo hraniti, davčni vijak. Davek na davek. Na Dunaju imajo naši žepi preveč kredita. Nazadnje bo treba davek plačati, če bo čiovek — kihnil. — Prodaja konja. Oskrbovalna komisija c. in kr. trenske divizije št. 3 v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 18. novem- psov,« je rekel Karambeg. »Pijani svojih zmag so prišli predaleč. Ze dvakrat so poskusili prodreti preko gorovja in vsakokrat so bili z velikimi izgubami primorani se umakniti. Prehodi so dobro zadelani s hlodi in skalami. Psom je upadel pogum; in mraz in glad jih morita. Naši ogleduhi pripovedujejo, da se nameravajo umakniti. Kakor hitro se to zgodi, moramo planiti nanje in jih uničiti.« »Ali je Hunijad tudi pri armadi?« vpraša Škenderbeg. »On je tukaj,« je odgovoril Karambeg, »osebno, ta pes vseli psov! Njegova glava, Škenderbeg, bi bila Amuratu lepo darilo za ramadam. To je glava, ki je vredna tri repe, mislim.« Glavni tajnik Musa se je vzpričo tega dovtipa natihoma nasmejal, Škenderbeg se je nasmehnil. »Ako se umaknejo, jih moramo na vsak način napasti,« je rekel Škenderbeg zamišljeno. ^Prerokovalo se mi je, da se bova Hunijad In jaz kmalu srečala.« »Da bi bilo prerokovanje le resnično!« vzklikne Karambeg. »Prav nič ne dvomim o tem. Hunijad je prihranjen za tebe, beg. Še bomo nosili glave pokoncu na dvoru. Škenderbeg. Ali si prejel kaka pisma zadnie čase?'- »Nekoliko nevažnih poročil.« »Ne, razun nekoliko pohvalnih besedi o tvojem pogumu in previdnosti.« »Mi storimo, kar največ moremo. Naš presvitli oče ne pozabi svojih otrok in Isabeg je zelo hraber poveljnik.« »Ali nisi čul, da pride semkaj?« je vprašal Karam. »Ali si ti?« je odgovoril prev'dni Škenderbeg. »Samo govorica se čuje,« je odvrnil Karam. »Ali meniš, da je v Andrijanopo-lju?« »Morebiti; jaz prihajam iz Aten, kakor veš.« »Da, da. Porazili jih bomo, Škenderbeg, uničili jih bomo!« »Tudi jaz imam najboljše upanje,« odvrne knez in vstane, da bi odšel.« Sedaj pa moram k svojim vojakom. Poizvedeti moramo še več o gibanju kristjanov, predno se odločimo za napad. Najraje bi šel sam ogledovat. Kako daleč utegnejo biti?« »Ni dovolj prostora, da bi se mogli postaviti v bojni red med njimi in gorami,« odgovori Karam. »Dobro! Uspeh naj bo s pravover-niki! Ob jutranji zori bomo vedeli kaj več!« IV. Škenderberg so je povrnil k svojim vojakom. Noč ic bila zavladala in ognji so na vseli straneh goreli in se svetili. Bilo je jasno, a zelo mrzlo. Škenderbeg stopi v svoj šotor, se zavije v plašč iz sobolovine, zajezdi svojega konja, odkloni vsako spremstvo in odjezdi. Kmalu je na planem iz okrožja tabora. Nato obrne svojega konja proti najbolj divji soteski in oddirja z največjo hitrostjo. Pot je postala strma in skalovita. Kamenje je oviralo njegovo ježo, toda njegov anatolski dirjavec ga je v presledkih še vedno urno nesel dalje in tekom treh ur je dospel do vrha gore Hae-mus. Krasen mesec je razlival svojo svit-lobo preko širnih bulgarskih planjav. Ob vznožju gorskega grebena so rdeči stražni ognji kazali lego krščanskega tabora. Škenderbeg je z drzno hitrostjo jezdil navzdol proti taboru, njegov čas je bil dragocen. Pred polnočjo je dospel do sprednjih sovražnikovih straž, ki so ga ustavile. »Kedo prihaja?« »Prijatelj kristjanov.« »Geslo?« »Ga ne poznam; le mirno. Sam sem, vendar ne oborožen. Prihajam od daleč in prinašam velikemu Munijadiju važnih novic; popelji me k poveljniku.« »V tla naj se iidcrem, ako to storim.■< je odgovoril stražnik, »predno ne vem, kedo in kaj si. Stoj na mestu, ako nočeš okusiti moči poljske bulice,« je nadaljeval vojak.« »Prijatelj, ti si bedak,« jc rekel Šken- derbeg, »toda čas je predrag, da bi se še dalje razgovarjal s teboj.« S temi besedami je turški poveljnik razjahaj, prijel močnega vojaka in ga z največjo lahkoto vrgel preko svoje rame, mu zagrozil, da ga takoj ubije, ako bi se ustavljal, ter ga pokril s svojim plaščem in stopil v tabor. Obrnil se je proti nekemu stražnemu ognju, okolu katerega se je grelo nekoliko vojakov. »Kdo prihaja?« je vprašala druga straža. »Prijatelj kristjanov,« je odgovoril Škenderbeg. »Geslo?« Škenderbeg se je obotavljal. »Geslo, sicer sprožim,« je rekel vojak in vzdignil svoj samostrel. »Most v Budi,« je hitro odgovoril prestrašeni jetnik pod Škenderbegovim plaščem. »Zakaj nisi prej odgovoril,« je rekel eden izmed stražnikov. In zakaj nas varaš s spremenjenim glasom?« je rekel zopet drugi. »Le dalje in pusti šale na strani!« Škenderberg je korakal skozi vrsto šotorov; nekateri so bili razsvitljcni, v vseh pa je vladal mir. Naposled je srečal oprodo nekega poljskega viteza, ki se je vračal precej dobre volje iz vesele druščine. »Kdo si?« vpraša Škenderbeg. bra t I., ob 10. uri dopoldne prodala na konjskem semnju (Schlachthaus) v Gradcu po licitaciji enega odbranega konja proti plačilu cene v gotovini in kolkovne pristojbine. >— Ponesrečil pri vajah vojak-plani-nec. V petek so imeli goriški vojaki-pla-ninci vežbanje. To je obstajalo v tem, da so morali vojaki z vso opravo na sebi in puško v roki skakati čez plot. Nesreča je hotela, da je neki vojak slabo skočil in pri skoku si je zasadil puško v telo kakih 30 cm globoko. Nesrečnež se je zgrudil na tla ves krvaveč in je še v zavesti naprosil blizu stoječega vojaka, naj mu iz-dere puško. Potem se ni zavedel več. Štabni zdravnik je spoznal, da je položaj nesrečneža jako opasen in odredil, da se ga mora peljati takoj v garnizijsko bolnišnico v Trst. Med potom je nesrečnež v :groznih mukah izdihnil. — Razglas poštnega ravnateljstva. :ysled odredbe c. kr. trgovinskega ministrstva odslej in sicer začasno za dobo dveh let je dopustno sklepati naročila na •telefonske pogovore, ki se imajo vršiti ob gotovih v naprej določenih nočnih urah tudi za splošni notranji promet, pod sledečimi pogoji: 1. Pogovori se smejo vršiti le med 9. uro zvečer in 6. uro zjutraj z naročninskih postaj, in se smejo nanašati edinole na osebne zadeve naročnika ali one njegovega podjetja. 2. Naročninska doba se razteza na cel nedeljivi mesec. Naročilo se podaljšuje od meseca do meseca, ako ne odstopi ne eden ne drugi del osem dni pred pretekom naročninskega roka. 3. Najkrajša doba naročenega pogovora obsega dve, najdaljša štiri govorilne jednote. Razširjenje pogovora čez naročeno dobo je možno le proti vplačilu polne govorilne pristojbine za nadaljne jednote in le tedaj, ako v tem času ni prijavljen nikak drug pogovor. 4. Naročilo zamore pričeti s poljubnim dnevom; naročilni mesec pa se računi vedno le od prvega ali šestnajstega vsakega meseca. Naročnino za prvo mesečno perijodo se poviša v danem slučaju za oni del naročnine, ki odpada na čas med dnevom pričetka naročila in dnevom pričetka mesečne perijode. 5. Naročnino se računa za povprečno dobo 30 dni in se jo mora vnaprej plačevati. 6. Naročena zveza se izvrši ob določenem času uradno, ako sc morda ravno ne razvija kak pogovor med kakima drugima osebama, ali ni morda prijavljen kak državni ali nujni službeni pogovor. 7. Tekom enega pogovora neizrabljenega časa ni možno prenesti na druge pogovore. Ako pa so povzročile nevporabo prometne zapreke, oziroma državni ali nujni službeni pogovori, dovoliti jc naročniku pogovora, ako možno, še tekom iste noči nadomestni pogovor enake dobe. Ako se pa po preteku tega časa ni nudilo nadomestnega pogovora, povrne se naročniku na zahtevo 'trideseti del mesečne naročnine v razmerju z vsako izgubljeno jednoto. 8. O naročilu pogovora skleneta uprava in naročnik poseben pismen dogovor. 9. Naročniških postaj z družbenim priklopom ni možno pripustiti k naročilu pogovorov. 10. Pristojbina za naročene pogovore ob nočnih urah znaša polovico pristojbine dnevnih pogovorov enake dobe. — Ustrelila se ie vPulju soproga mornariškega inženirja pl. Gruberja. Bo-lehala je na živčni 'bolezni. S. K. S. E. + Sestanek voditeljev slovenskih izobraževalnih društev se je vršil danes ob nepričakovano veliki udeležbi. Nihče ni mislil, da bo udeležba tolika. S svojim prihodom so voditelji naših izobraževalnih društev pokazali, da jim je resno za stvar in da hočejo krepko poživiti delo po naših izobraževalnih društvih. Udeležniki so vztrajali pri razpravah od 9. ure dopoldne do 1. 'rč popoldne. Sestanek je otvo-ril podpre sednik S. K. S. Z. Luka Smolnikar, ki nagtaša, da je sestanek voditeljev s. k. izobr. društev nujna potreba. Potrebno je, da se porazgovorimo o organizaciji predavanj, o društvenih odsekih, o dekanijskih odborih in o razširjanju dobrih knjig in časopisov. Za predsednika sestanku se izvoli župnik Peter Hauptman, za podpredsednika župnik Marčič, za zapisnikarja Moškerc. O dekanijskih odborih je poročal nato tajnik S. K. S. Z. Traven. Debate so se udeležili kaplan Vov-ko, L. Smolnikar, župnik Franc Traven, dr. V. Rožič, Iv. Štefe, župnik Kocijančič. O predavanjih v društvih je obširno poročal'deželni odbornik prof. Evgen Jarc. ki ie podal mnogo novih praktičnih misli. Razprava jc bila zelo živahna in so se je udeležili kaplan Vovko, župnik Dobršek iz Štajerske, župnik Marčič, P. Teodor, dr. Prešeren, dr. Rožič, kaplan Perko. O kol-Portaži in časnikarstvu sta poročala L. Smolnikar, Iv. Štefe, o odsekih v naših društvih župnik Janez Kalan. Na posamezne referate in na zanimivo debato se še povrnemo. Ta sestanek je po svoji vsebini in po veliki udeležbi pomenjal novo dobo v razvoju »Slovenske krščausko-;'vezc«. TURŠKI PARLAMENT. V ponedeljek se je otvorilo drugo zasedanje turškega parlamenta, kateremu je prisostvoval sultan, princi in ostali državni dostojanstveniki, poslaniki tujih držav in mnogobrojno občinstva. Sultan je stal pred prestolom, ko je vel. vezir čital pre-stolni govor, v katerem se obljubuje cela vrsta zakonskih predlog, ki se bodo predložile parlamentu v razmotrivanje. — V prcstolnem govoru stoji tudi, da so odnošaji turškega cesarstva z vsemi državami prijateljski. Turška simpatično pozdravlja nastop velevlasti za vzdrža-vanje miru, ki bo našel vedno v Turški iskrenega in odločnega zagovornika. Po teh besedah je pozdravil sultan tuje diplomate in je med glasnim odobravanjem odšel v svojo palačo. Nato je parlament takoj prešel na volitev predsednika. Manjšina je zahtevala, da se volitev od-godi, a se ni te zahteve upoštevalo. Za predsednika je bil izvoljen Ahmed Riza. Proračun za prihodnje leto znaša vsoto 30,526.886 funtov, torej za 35 tisoč višji kot prejšnje leto. Dohodki se računajo na 25,850.000 funtov. Deficit bo torej znašal 4 in pol milijona funtov. Proračun vojnega ministrstva znaša 8,280.452, a proračun mornarice čez 1 milijon funtov ali četrt milijona manj kot preteklo leto. Znanost in umetnost. * Seznamek vseh knjig, leposlovnih, ljudskih povesti, romanov, zgodovinskih, nabožnih, molitvenikov, pesmi, muzikalij, ljudskih iger, znanstvenih itd., katere so dozdaj izšle v domači zalogi »Katoliške B u k v a r n e« v Ljubljani, je ravnokar izšel in se brezplačno oddaja. Ta seznam je za naše ljudstvo ter za naša društva in knjižnice nujno potreben, in zato vreden, da sc shrani, kajti šele po njem bo mogoče seznaniti se z mnogimi koristnimi in lepimi knjigami, ki so sicer neznane in pozabljene. Na podlagi tega seznama bo marsikomu mogoče si nabaviti potrebnih knjig, društvom pa knjižnice, ki so tako velikega Ijudsko-izobra-ževalnega pomena. V tem seznamu so seveda le priporočljive knjige naših najboljših pisateljev, in marsikatera je pravi zaklad našega slovstva. Veliko bo pripomogel za svoj in drugih dušni napredek, kdor bo seznam shranil, ga razširjal in se ga posluževal. Ce kdo želi več izvodov tega se-znamka, da ga razdeli med znance, društ-venike. šolarje, župljane itd., naj se obrne do »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki mu pošlje brezplačno, kolikor izvodov želi. * Missa in Hon. S. Stanlslai Kostkae (brevis et facilis) za mešani zbor in orgije, zložil dr. Anton C h 1 o n d o w s k i. Založila »Katoliška B u k v a r n a« v Ljubljani. Cena partituri 2 K 80 vin., glasovi a 40 vin. Skladatelj je pridno hodil v šolo harmonije in kontrapunkta in je jako marljiv. Skladba kaže lepo fakturo, v Kyrie naravnost lapidarne stavke, prinaša marsikaj izvirnega, a tudi znane postope. Skladatelj se že-precej poslužuje imitacije, vpo-rablja fugirane stavke, menja v »Čredo« alla-breve stavke s koralnimi, sklene »Čredo« s posebno srečnim stopnjevanjem v Amen. Maša je cerkve dostojna in priporočljiva. Pri vstrajnih študijah klasikov in dobrih modernih skladateljev (Mitterer, Goller, Griesbacher) bo harmonija vedno čistejša, struktura enotnejša, bas mirnejši, motivi duhovitejši, zveza med njimi na-ravnejša in gladkejša. Str an 4, prvi takt manjka v spretnlje-vanju polovična nota f v prvem glasu. Alt mora dobiti na drugi udarec v »Et inear-natus« dve četrtinki »a«, ne pa fis. P. Hugolin. Ljubljanske novice. lj Sijajna priredba v proslavo bitke pod Grunvvaldom. Včeraj je »Slovenska krščanskosocialna zveza« ob proslavi 500-letnega spomina na Gruinvaldsko bitko skoro popolnoma napolnila veliko »Unio-novo« dvorano. V dvorani je stal mož po-ieg moža, na galeriji somišljenica poleg somišljenice. Naša ljubljanska organizacija je s to priredbo tudi sama sebe počastila. Otvoril je večer moški zbor »Ljubljane« pod vodstvom g. Ant. Svetka z zanosita poljsko cerkveno narodno himno, nakar je v daljšem govoru, pojašnjeva-netn s krasnimi skioptičnimi slikami, g. dr. Lenart narisal poljsko zgodovino ter sc obširno, temeljito bavil z dogodki, ki so povzročili bitko pod Grun\valdom iu poljsko zmago. V »Slovencu« smo se že obširno bavili s tem predmetom, zato danes ne ponavljamo, povdarjamo le. da je občinstvo z velikim zanimanjem in navdušenjem sledilo govorniku. Po predavanju je zagromela iz grl pevcev »Ljubljane« poljska narodna himna »Še Poljska ni propadla«, ki jo je občinstvo burno aklamiralo. Spomin na veliki slovanski dan, ko je sio-vanstvo porazilo prešerno nemStvo jc S. K. S. Z. dostojno proslavila. Spomin na ta veliki dan naj nam daje novih moči! Slike se odpošljejo sedaj v Gorico, kjer bo predavanje v sredo 24. t. m. Ij Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ima danes zvečer ob pol 8. uri jako zanimivo predavanje v svoji društveni sobi. sv. Petra cesta št. 101. Vabimo Vas na obilno udeležbo. Naznanja se tudi, da je društvena knjižnica odprta vselej po predavanju ter ob sobotah od pol 8. do 9. ure zvečer in ob nedeljah od 10. do 11. ure dopoldne. Sezite po knjigah in poslužujte se pridno društvene knjižnice, katera ima precej jako zabavnih knjig na izbiro. Natančneje se izve pri knjižničarki ob zgoraj navedenih urah. Odbor. lj Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Selu bo jutri, v četrtek, dne 18. novembra, zvečer ob 8. uri priredilo predavanje v prostorih pri Oražnu. Predaval bo g. profesor dr. Jos. Jerše. — Zadnji četrtek je že tudi g. profesor predaval v prostorih pri Kebru. Pred mnogoštevilnim občinstvom je v vznesenih besedah slikal boj zoper križ. Kazal je, kako se združujejo nasprotniki krščanstva in se vojskujejo zoper križ. Vnemal jc z veliko navdušenostjo za združevanje vseh dobromislečih in razlagal potrebo združevanja v sedanjem boju. lj Katoliško slovensko Izobraževalno društvo na Selu bo prihodnjo nedeljo popoldne ob pol 5. uri napravilo veliko predstavo, pri kateri se bo igrala velekrasna igra »Elizabeta, grofinja turinška«. Prostori za to so popolnoma novi in izven gostilne. Prijazni g. Jož. Oražen na Selu je naredil lep salon, ki je dolg 25 metrov, ne vštevši prostore za oder. Nemoteno se bo tu lahko vršila predstava v najlepšem redu in bo imelo prostora tudi velikansko število občinstva. Uljudno vabimo k obilni udeležbi. lj Gosp. Tribuč, ki je bil na shodu liberalnih obrtnikov na Viču. ni notarski kandidat in sploh ni v pisarni g. dr. Voka, kakor slednji sam prosi, da popravimo. lj Kolo ukradla. Dne 7. t. m. zvečer je bilo v veži Baljeve gostilne v Rožni dolini ukradeno poštnemu slugi Juriju Erženu, rdeče pleskano kolo. Policija je dognala, da imata razdrto kolo skrito v neki baraki nek 17 let stari hlapec in 16 let stari sodarski vajenec, katera dva je stražnik privedel k uradu in so ju dali po priznanju v zapor. V baraki sta imela poleg razdrtega kolesa tudi nekaj delov drugih koles in kolesnih napihač. Aretovanca sta priznala. da sta kolo ukradla v Baljevi gostilni in ga potem odpeljala k hlapčevim starišem v Dobrunje, kjer sta ga razdrla in črno prepleskala. Ko sta čula, da se jih sumi tatvine sta svoj plen prenesla v navedeno barako. Sta li ukradla samo to kolo dosedaj še ni jasno in bode to dognalo c. kr. deželno sodišče, kamor sta bila izročena v preiskovalni zapor. lj Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena odnosno najdena. dva dežnika, steklenica lizola, ro-koviee, 4 kg riža in moder ženski klobuk. Dne 15. t. m. je v Cešnovarjevi gostilni na Dolenjski cesti nekdo pomotoma vzel zavitek v katerem je bilo štiri metre rdečega blaga. Kontoristinja gdč. Frančiška Anžičeva je izgubila črno ročno torbico v kateri je imela več važnih računov. Ga. Marija Strletova je našla črno palico s srebrnim držajem. Kočijaž Dorčc Pezdir je našel zlato ovratno iglo. ilj Izredna bolezen. Včeraj so v bolnišnico pripeljali iz ribniške okolice nekega mladega dekleta, ki že tri dni in tri noči neprestano spi. Prebudila se tudi ni, ko so jo na kolodvoru prenesli iz kupeja v izvoščeka. lj Prislljenec pobegnil. Predvčerajšnjim je od dela pobegnil prisiljenec Ivan Schatl. ij Zaradi igre. Sinoči jc v neki gostilni na Radeckega ccsti igral hlapec Franc Kepa v svojimi tovariši »marjaš«. K mizi pristopi nato tudi Jožef Pregelj in zahteva, da bi z njim igrali siepo igro 21, ker se mu pa tega ni dovolilo, je bil silno razžaljen. Ko je pozneje šel Kepa iz gostilne, ga je začel Pregelj tako zmerjati, da ga je Kepa radi tega udaril. Pozneje je Pregelj izvabil Kepo iz lastnega stanovanja na ulico in ga zmerjal ter vpil nad njim na vse grlo. Kepa na to zgrabi razgrajača in ga vrže ob tla. Pregelj pa potegne nož in ga sune v desno roko in mu zada 1 in pol centimetra globoko rano. Pobotala se bo-deta pred sodiščem. lj Aretovan je bil predvčerajšnjim leta 1852. v Sošici pri Jaški na Hrvatskem rojeni Jožef Gergovič ker je hotel spraviti dva izseljenca tajnim potom v Ameriko. Policija ga je prijela kot subagenta in ga izročila sodišču. Ij Stavka pri g. Bonaču ie končana. Danes popoldne se prične zopet z delom, ker se j e doseglo obojestransko spo-razumljenje. Ij Zatekla se je v nedeljo zvečer na , Posavju mala. rjava, zelo debela psica, ki čujc na ime »Diana« /. mestno znamko | 714. Lastnik, za katerega se poizve pri I policiji, da onemu, ki mu jo privede nazaj, primerno nagrado. lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih. V četrtek, dne 18. t. m. vrši se ob pol šesti uri zvečer v knjižnični dvorani c. kr. deželne vlade odborova seja, v kateri se bo sklepalo o izdaji »Modrega Jankota«, krasne ilustrovane knjige za mladino. Ij Pasja Ljubljana. Kakor se je popred govorilo o pasjem Carigradu, tako se lahko sedaj z vso opravičenostjo govori. o pasii Ljubljani, kajti v malokaterem mestu je videti toliko psov prosto okoli se loviti kot ravno v našem mestu. V celih trumah se vsakovrstni psi love in pode po ulicah in javnih sprehajališčih ter vohajo po vežah, da je že grdo. Ker so vsi psi brez nagobčnikov in ker se jih ne pelje na vrvici, se veliki psi na ulici večkrat tako spopadejo, da so vsi krvavi in da jih ni mogoče ukrotiti. Zategadelj pa tudi postajajo vedno bolj divji in pasantom, zlasti otrokom, vedno bolj nevarni. Naravnost graje vredno pa jc, — že iz zdravstvenega ozira, — da se dovoli držati celo po več psov skupaj v stanovanjih. Tako je n. pr. v neki novi hiši na Dunajski cesti cela menažerija psov. Nckaterc-rodbine imajo po enega, druge po dva, a ena celo kar pet velikih psov v svojem stanovanju. Sedaj naj si razsoden človek predstavi, kakšen smrad in nesnaga morata vladati v takšnem tesnem stanovanju, koliko raznega mrčesa se mora tam gojiti in kako prijetno mora biti drugim strankam, če taki lakelni cel dan tulijo in bevskajo v hiši in če se po stopnicah kakor lačni volkovi v ljudi zaganjajo. Hišnim posestnikom in tudi slavnemu magistratu bi toplo priporočali, da si o priliki ogledajo stanovanja onih strank, ki redijo toliko psov, kakor v omenjeni hiši in da potrebno ukrenejo, da sc psom odkažejo prostori, ki so res za pse in ne za ljudi namenjeni. Umestno bi bilo, da bi se na pse naložil večji davek, kajti kdor si lahko privošči iov, rejo več luksurijoznih psov ter druge enake drage športe, lahko tudi plača več davka za svoje živali. Ij Cegava so kolesa? Pri tukajšnjem garnizijskem sodišču se nahajajo tri kolesa, katera so se dobila pri znamenitih tatovih Karolu in Juliju Premru. Ogleda sc jih lahko v pisarni v vojašnici sv. Petra. Kolesa so črno barvana in prostega teka. Dva sta tvrdkc »Puh«, že obrabljena, tretji pa je »Styria« in ima tovarniško št. 72.216. Lastniki naj se zglase v omenjeni pisarni. lj Tatinska vajenca. V začetku meseca jc pri neki starinarici na sv. Jakoba nabrežju vprašal nek 15-lctni deček, če bi hotela kupiti nekaj žime. Preteklo soboto pa je dotični deček prinesel prodati 72 modrocovih peres. Ker je starinarica zahtevala od dečka potrdilo lastnika, je deček peresa pustil iu sc ni več vrnil. Na to je starinarica; fcadevo naznanila policaji. Dognalo se je, da sta to tapetniška vajenca Bernard Cigler, roj. 1895. v Ljubljani in Avgust Košiček, roj. 1894 v Ljubljani in semkaj pristojen, skupno ukradla svojemu mojstru g. Ivanu Mathianu peresa in žimo. Policija je obadva prijela in dobila pod streho še 16 kg žime. Obadva vajenca so izročili deželnemu sodišču. Razne stvari. Strašna družinska nesreča. Iz Londona se poroča, da je preteklo nedeljo v Castle Eden žena odvetnika Dodd naravnost zaklada svoje štiri male otročiče. Sama se je skušala utopiti v kopelTEi. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 17. novembra. Pšenica za april 1. 1910.....14-08 Pšenica za oktober 1. 1909 . . . 10 20 Rž za april ......... 7'55 Koruza za tnaj 1. 1910.....6 73 Efektiv:--- l^pd stanovanje celo prvo nadstropje »Vila Minka« Rožna dolina I. ulica, št. 237 se takoj ali pa s 1. februarjem odda. Cena 400 kron na leto. 3188 4—1 se posestoo iz proste roke, blizu cerkve. Plačilo po dogovoru. Vec se izve do 25. novembra pri M. Božiču, Druše, 3203 pošta Radna, Dolenjsko. 1—1 Sprejme se takoj učene© za ključavničarsko obrt. Ivan Peterca, ključavničarski mojster, Ljubljana, Dolenjska 3204 cesta štev. 21. 6-1 ezonska oreslaiai prBV-e,ikezf,0s Mbvuiiiiii oblek,površnikov, zimskih sukenj, kratkih kožuhov in damske konfekcije pod lastno ceno. .....Išfe oblek" .Mestni trg5. Zastopnik se išče za dobičkanosen in večji konsum-ski predmet za mesto in okolico. Oglase na] se le taki gospodje, ki so uvedeni pri stavbinskih tvrdkah. -Dopise pod „Lep zaslužek" na upravo »Slovenca". Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete Ii pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. ^ si. V. V '!«" 5.? 1, V. Tovarniška zamaha. »Katoliška Bukvama« v Ljubljani priporoča cerkvenim pevskim zborom sledeče »Božične pesmi«: 14 božičnih pesmi za mešani zbor. P. Angelik Hribar — P. Hugolin Sattner. Part.. K 2-—, glasovi po K —50. Z v e 1 i č a r nam je rojen za ženske glasove in Offertorium in festo Kpi-phaniae Domini za mešani zbor. Fran Kimovec. Part. K —"40. Rihar renatus. Fran Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. P 3-—, glasovi po K —'40. Ta krasna zbirka obsega poleg raznih drugih za Gospodove praznike zloženih pesmi tudi 2 božični, 4 postne. 2. velikonočni itd. Neprecenljive so zasluge Rihar-jeve, ki je položil temelj slovenski cerkveni glasbi; njegove pesmi so pri nas ljubke znanke. G. Kimovec jih je mojstersko preuredil tako, da odgovarjajo današnjim zahtevam in pokazal, kako zamore dobra harmonija povzdigniti še tako preprost napev. Cerkvena pesmarica za Marijino družbo, I del za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. 2 kroni. — Ta bogata zbirka obsega poleg raznih udomačenih mašnih ali za cerkveno leto prirejenih pesmi tudi 2 adventni, 4 božične, 1 za Novo leto, 2 za Sv. Tri kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 velikonočne in mnoge druge pesmi. Slovenski ABC v podobah za otroke. 80 vin., vez. 1 K 20 vin. Za Miklavževo darilo pridnim otrokom priporočamo sledeče knjige iz zaloge »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, ki bodo služile naši deci v pouk, pa jej pripravile tudi mnogo veselja in prijetne zabave: Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. 1 K 60 vin. Kdor hoče svojim otrokom napraviti veselje, obenem pa jih igraje naučiti brati, naj jim kupi te dve knjigi, ki imata lepe, večbarvne podobe, poleg njih pa kratke pesmice, ki se sliki prilegajo in so prirejene za otroški razum in domišljijo. »KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI. se kol naravna r lamiznavoda prvemle in kot zdravilna voda zoper feikoče organskega dihanja in zoper bolesfi želodca in mehurja najbolje priporoča. Ženitna ponudba! IB SS IS K K IS IS IBIBIBISlEISISISSSSi Mladenič, star 29 let se želi v svrho ženitve seznaniti z deklico, staro od 20 do 28 let Ista mora biti kuharica ali pa imeti malo posestvo z obrtom. Samo resne ponudbe s sliko, kise takoj vrne, naj se pošljejo najkasneje do 25. t. m. pod šifro „Sreča" na upravo »Slovenca". 3137 3-1 poslovodja za špecerijsko trgovino, izvežban v občevanju s strankami, z dobrimi priporočili, se išče za takoj ali ob novem letu. Ponudbe, ako mogoče s sliko, prevzame uprava tega lista pod napisom »Poslovodja v mestu.« 3151 t_j POZOR! Sprejme se takoj v trajno delo več dobrih čevljarskih pomočnikov. Kje pove iz prijaznosti upravništvo tega lista._g,65 3_t Odda se Sepo »raeiilgBisaEia mesečna soba za enega aH dna gospoda s 7 posebnim uhoions, razgledi na « cesto, na Elizabet cesta ši. 3, : 18. naisiropje leuo. : ~ Gospodarsko iišff « Beram. pašta Pazin, (isira), posreduje brezplačno pri prodaji Vlflfl svo'ih Ufiov- Cena )'e nizka. Vino VlllO. jc t)Gie, rudeče in črne boje; kakovost izborila. io »PRI PANJU" no Bledu 1 m se takoj odda. ■ i 3187 Povpraša naj se pri 3_i gospej Ani Magerjevi v Kranju. Ravnokar so Izšle mm dvo-« stranske slovenske plošče! Cena krone in po 2 K 50 v Velika zaloga Dobi se tudi na mesečne obroke, iigjjj Zato zahtevajte takoj brezplačno iMSK cele salonov in raznih plošč. Fr.P. .•. urar in optik .% Ljubljana, Star! trg 26 i mm na ima fisS prodaj tisoč Si3 našizbornej: & Ia „PKCŽSEKBRM. - Ha željo se sSnži z vzorci. Dež. lekarna pri,,Mariji pomagaj'1 IVI. Leustek Ljubljana, Resljeva c. I zraven cesarja Franc Jožeforega jobil. mostu priporoča ob sedanjem času za jetranje najbol; pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje .TkUS: Ijivo. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano Taono = chinin tinktura za lase, katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklcnici z rabiinim na-vodom I K. 2700 Slovita Melusine ustna in zobna Vnd/I deluie izborno Pr°ti zobobolu in gnji-TUUa lobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje (neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K. Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, ka- Sfera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Nlalaga, puma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. nasaHBJHBBHDaaBHBBDGHaBavaiaasunoGBBRBfleaaBBHBBB,, : : S Domača elektrotehnična obrt : ■ ■ elektrotehnik ; Gradišče štev. 17 \ priporoča svojo elektroinštalacijsko obrt S slav. občinstvu v mestu in na deželi za uva- ; janje vsakovrstnih signalnih ln varnost- nih električnih naprav, kot hišnih zvon- 2 cev, budilk, telefonov i. t. d. Upeljujem in J preskušujem strelovode na njihovo odvodno ■ zmožnost na znanstveni podlagi. Izvršujem S tudi inštalacij o jakih tokov za moč in 1 luč. — Postregel bodem vestno in točno. £ Pokličite m e, ako je Vaš električni obrat moten! ■ 2139 FR. Velespoštovanjem (1) . domača elektrotehnična o&rt Ljubljana Gradišče štev. 17. .BBaSaBBiaSBBSBIBSSUBBIiBBCSaiaiiaBlISBBBBBBBIBB Slopenci, pozor! pri nakupovanju vencev. £jubljana5 jfostni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih in trakov z naoisi. Eunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: - Gene brez konkurence! - C. kr. 27. domobranski pešpolk v Ljubljani oddaja za leto 1910 zakupnim potom dobavo kruha in ovsa. Ponudbena razprava se vrši dne 2H. llstopada ob S. uri zjutraj v provijantni nišami • stara f rS^v^oSSS. pisarnL ^ StCV" M" ~ P«*««" itŽe^aS o i y i J— i T S? v hs/s Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sera svoj brivski in frizerski oM preselil :: v hišo na Sv, Wra cesti št. 32 :: poleg kavarne »Avstrija". Salon za dame s jioseluiiui vhodom ln sc-parlianimš oddelki. E^le« umivanja giav, vsako-vrslno Srlzfranje in barvanje las,, priporočam svoj gorki In mrzli zdravniški priporočeni su- sJInt aparai. Izvršujejo sc vsa lasna del«. Vplclkc (kite) striženlh in zmešanih las v veliki izbšri. Z vsem spoštovanjem sc priporoča M. Fodkrajšek frizer za gospode in dame. Sv. Petra cesta 32, 5SC f?* S ""'tri n ftm r enna *nm«mm___________ pr Preselitev! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo PooRuznico iz Sv. Petra ceste št. 26 premestil v ter se priporočam slav. občinstvu za dosedanje zaupanje in obilni obisk. Dobi se trikrat na dan svež kruh, raznovrstne slaščice, likerji itd. Na razpolago je lepa posebna soba. Z odličnim spoštovanjem Jakob Zalaznife, slaščičar. Takoj se sprejme dobro izurj izurjena prodajalka ki govori oba deželna jezika. - Ponudbe s sliko na upravo tega lista pod šifro „Meža". 3160 6-1 Kupijo se že rabljeni, dobro ohranjeni mizarski stroji 3010 in ene zimske d) enoupreine sani Ponudbe in popis z navedbo cene na upravo „Slovenca". Zlale svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. TTojbolj. kosm. Zobo eis tri. sredstvo Izdelovatelj &. Soijdl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul 7 ¥ Smariji na Dolenjskem se bo na kose razprodajalo nekdanje Rozmanovo posestvo. hiša in drugo gospodarsko poslopje, poleg župne cerkve. Prodaja sc vrši v četrtek 18. t. m. ob 9. uri dopoldne. — Skedenj in kozolec se moreta prestaviti. — Kupci se vabite! Proda se iz proste roke v Hradeckega vasi z gospodarskim poslopjem, obstoječa iz 3 sob, kuhinje, veže, 2 kletij, hleva ter poda z nekaj travnika - ležeča ob glavni cesti proti Štefani vasi. Nalančneja pojasnila daje gosp. Bricelj, pleskar Dunajska c. št. 16 lia dvorišču. 3170 2—1 z hrastovega lesa, nekoliko rabljene, zdrave, močne od litrov 56/65 100/120 200/220 .. 600/800 nadalje 8 Komadov prav močnih, zdravili hrastovih sodov z vraticami v obsegu hit. 36, 36, 59 39 40 46, 42 m 50 ima naprodaj po primerno nizki cen 295 119—1 tvrdka al. Bosner & Co, Ljubljana, poleg Koslcrjevc pivovarne. 01756836 e Izvršuje vse : bančne : posle. : Nc. I. 311/9 1 . C. Mager, Ljubljana, Stritarjeve ulice. Banka in menjalnica. Manufakturna trgovina na debelo in drobno. Razglas. HNOHcszamnHunu 3194 2-1 V četrtek, dne 25. novembra 1909 ob 11. uri dopoldne vrši se vsled prošnje lastnika gospoda Martina Lesjaka prostovoljna sodna dražba hiše štev 60 v Krškem s sadnim vrtom pri podpisanem sodišču soba št. 1. Izklicna cena je 6000 K. C. kr. okrajno sodišče Krško 15. novembra 1909. v. a■ >g.'jVt„ J "v'/'1 f^ A '.'V \f:-'. • vV S* POZOR! 5» •3* "»S a-S o^Ž 2 S t« 1 a SM m mm 1 l! Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst kakor tudi damskih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožu-hovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajoči!) predmetov. Izdeluje se vse po najnižjih cenah. JB UHIEK. Sv. Petra cesta štev. 21 St. 16.405/09. 31% 3-1 Podpisani deželni odbor razpisuje službo inega zdravnika w Idriji. S to službo jc združena plača 1400 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 1. decembra 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 3. novembra 1909. Pozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: ..Speci j al" Puch-kolesa .......K 150'— „Curier" kolesa ........... U5'— Najboljše pneumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527 šivalni stroji od K 66-— naprej. (i) Za prekapovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brez potnikov, vsled tega vse blago veliko ooaeje. Ceniki zastonj ln poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v Ljubljani. Zaloga : vseh vrst sukna, platna ter manu~ fakturnega blaga. 3027 3127 2-1 Ponudbeni razpis da se vzemo v zakup nepremična posestva za napravo re-montarnice c. kr. deželne brambe. C. kr. ministrstvo za deželno bran namerava, kakor je bilo že razglašeno v ponudbenem razpisu, objavljenem v št. 219 Časopisa „Wiener Zeitung' z dne 23. septembra 190S., napraviti deželnobransko remontarnico za 400 triletnih žrebet ter v ta namen pašnike in poslopja vzeti v zakup. Po dozdanjlh namenih deželnobranske uprave se ima remontarnica kar najhitreje napraviti In zanjo pridejo upravna ozemlja v Galiciji, Bukovinl, eventualno v Zgornji Avstriji, na Koroškem In Kranjskem v poštev. Interesenti se s tem poživljajo, da vlože svoje ponudbe najkasneje do 15. decembra 1909. pri krajno pristojnem političnem deželnem oblastvu, ki jih predloži ministrstvu za deželno bran v nadaljnjo presojo In končni sklep Po tem roku dospele ponudbe se ne morejo več vzeti v razpravo. Ponudbe je nasloviti na ministrstvo za deželno bran ter vsako polo kolkovatl z eno krono, njih priloge pa s kolki po trideset vinarjev V ponudbah se je izjaviti, da ponudnik do 15. oktobra 1910. ostane pri svoji ponudbi. Ponudbam je, ako treba, priložiti pooblastila, ki so potrebna, da se sklene zakupna pogodba. Ponudbam je tudi priložiti z datumom izdanja podpisane uradne, zadnji stan zemljiške knjige izra-zujoče zemljiškoknjižne izpiske in izpise iz katrastra (zemljiško posestne pole), daije legopisne obrise z merilom o ponujanih pašnikih in poslopjih; U obrisi morajo obsezati parcelnc številke pašnikov in opis poslopij. Ko bi svoj čas ministrstvo za deželno bran zahtevalo, morajo vrhutega ponudniki pozneje šc predložiti talne načrte in povprečne proreze poslopij. Dalje se mora iz ponudtb dati posneti: 1. Natančnejše oznamenilo nepremičnega posestva, politični in sodni okraj, h kateremu posestvo spada, najbližja železnična, poštna in brzojavna postaja in oddaljenost od njih, značaj terena (je II ravan, hribovit aii gorati, svojstva sve-.a (je li ilovnat, peščen ali prsten), lastninske in posestne razmere ln napoved, je II nepremično posestvo ali en del, oziroma kateri njega dej zdaj morebiti v zakupu, oziroma kdaj poteko dotične zakupne pogodbe; 2. mera zemljiškega posestva ln natančna podrobna napoved, h kateri kulturni vrsti spada, to je koliko je njiv, travnikov, pašnikov, stavbnega sveta, vrta, gozda itd. Mere je v ponudbah navesti v oralih in hektarih; 3. katera poslopja (poslopja za bivališče in za gospodarstvo, hlevi za konje in drugo živino, skladišča itd.) so na posestvu, koliko prostora obsegajo, koliko imajo oken in vrat, iz kakšnega gradiva so, kako so pokrita in v kakšnem stavbenem stanju se nahajajo. Pri konjskih hlevih je šteti devet kvadratnih metrov notranje talne ploskve kot prostor za eno žreb«; 4. vodne razmere v obče In zlasti, kako se dobiva potrebna pitna in porabna voda za ljudi in živino, in napoved, če in v koliko preti ponujanim nepremičninam povodenj; 5. izjava, da se ponudnik za slučaj, ko bi deželnobranska uprava resnično vzela njemu ponujano nepremično posestvo v zakup, zaveže: a) da sklene zakupno pogodbo na dobo petindvajset let, docela poplača kolke In pristojbine za pogodbo ter med zakupno dobo iz svojega poplača davke s prikladaml, doklade in druge javne davščine, k( jih je plačevati od zakupnega objekta; b) da zemljiške ploskve, ki še niso pašniki, po zemljedelskih pravilih na svoje stroške izpremenl v pašnike; c) da vse potrebne nove stavbe, prizldave in prezidave, vštevši ograje za pašnike, ki morebiti niso ograjeni z naravnimi mejami in napravo gonj izvrši samo na svoje stroške proti obrestovanju stavbne glavnice po načrtih, ki mu jih naredi erar; d) da brezplačno izvrši vzdržavanje pašnikov s pritiklinami, v kolikor vrednost teb del ne presega vsoto, o kateri se je šele dogovoriti; e) da na zahtevo erara prevzame tudi takšna dela, ki presezajo zgoraj (pod točko d) navedeno mero, proti plačilu po cenah, v tistem kraju navadnih; f) da med pogodbeno dobo na svoje stroške zavaruje proti požarni škodi vsa v zakup dana poslopja na korist eraru, da zopet samo na svoj račun sezida, oziroma nanovo postavi po požaru poškodovane objekte proti izročitvi zavarovalne vsote po načrtih, ki mu jih izroči erar; g) proti kateri zakupnini in pod katerimi plačilnimi pogoji bi bil ponudnik voljan sklenili ponujano zakupno pogodbo na dobo, omenjeno zgoraj v točki 5. lit. a. 6. Omenja se, da bi se morale zaradi pretiranih zahtev dotične ponudbe že naprej izključiti od nadaljnjega vpoštevanja. Ni potrebno, da bi svet za remontarnico brezpogojno obstal iz enega skupaj se držečega obsega. Dopustno je tudi ponuditi v zakup sosednja — vendar ne več nego štiri do pet kilometrov narazen ležeča — posestva, ki obsegajo po 200 zaokroženih oral. Zakupni pogodbi se vzamejo za podstavo, v kolikor se iz zgoraj navedenih točk ne pokažejo izjeme, določila 25. poglavja občnega državljanskega zakonika. Deželnobranska uprava mora zahtevati, da se zakupne pravice do v zakup vzetih objektov, ki nastanejo eraru iz zakupne pogodbe, vpišejo v zemljiško knjigo, ravno tako da se pupllarnovarno zavarujejo pravice do povračila, ki bi morebiti nastale eraru iz zakupne pogodbe. V kateri visokosti in v kakšni obliki (zemljeknjižno zavarovanje, poroštveno pismo denarnega zavoda, eventualno poleg vrednostnih papirjev kot varščina) se ima to zavarovanje zgoditi, to se določi po posebnih okolščinah. Končno se omenja, da deželnobranska uprava potrebne krme ne bo proizvajala v svoji režiji. Nastopni pregled kaže približno potrebščine za remontarnico z nameravanim prostorom za 400 žrebet, da se ponudniki pouče, kakšni morajo biti dotični zakupni objekti: Stan: 1 nadporočnlk, 1 poročnik-računovodja, 1 živinski zdravnik, 2 stražna mojstra, 5 korporalov. 1 pod-kovni mojster, 24 konjskih strežnikov (z vštetimi jezdeci), 2 častniška služabnika, 2 vprežna konja, 8 konj za ježo in 400 žrebet. Potrebščine za stanovanje in postranske prostore t 15 sob, 7 izb, 2 pisarni, 1 bolniška soba. 1 delarna, kuhinje, drvarnice, 1 prostor za zapor, 1 prostor za skladišče, 1 kovačnica, 1 kolnica, 1 shramba za gasilno orodje, klet, ledenica, skladišča za krmo. Hlevi: Remonti se morajo nastaniti v ograjenih hlevih (ograjah), da se žrebeta v njih prosto gibljejo; ti ne smejo biti prirejeni za manj nego 50 in nikakor ne za več nego 100 konj. Vsak hlev za 50 remontov mora imeti 450 kvadratmetrov talne ploskve (pri devet metrov notranje širine In 50 metrov notranje dolžine) ter štiri metre višine. Skupaj je potrebnih hlevov za 4C0 žrebet, infekcijski hlev za 10 žrebet s stojišči In če se pašniki drže skupaj eden, če se pa nedrže skupaj, več hlevov za bolno živino, vsega skupaj za 30 žrebet s stojišči, potem 1 hlev za 2 vprežna konja in za 8 konj za ježo. V bližini vsakega hleva dajaj izdaten vodnjak ali vodovod potrebno vodo v napajalno korito; vodnjak mora imeti sesaljko. Voda mora biti čista in zdrava. Eventualno sme tudi en vodnjak dajati vodo za dva blizu skupaj stoječa hleva. Pašniki: K neobhodno potrebnim potrebščinam remontarnice spada, kar se tiče kakovosti sveta, hribovit, teren, srednje težka, propustna, suha zemlja potem redilni, tedaj s fino plemenito travo obrastli, če le mogoče nekoliko više ležeči pašniki, ki jim brez dvombe ne preti nobena povodenj. Ploskve, po katerih rasto trave in zelišča, ki za pašo niso primerne (plevel) so že naprej brezpogojno izključene. Napajališč mor« biti na pašnikih v obilni meri; najboljši za to so bajerji in potoki. Razmerno po obilnosti trave in po re-dilnosti paše se potrebuje za vsako žrebe približno 1 oralo, tedaj za 400 žrebet 400 oral. Ponudbe, ki izkažejo že zdaj obstoječ skupni obseg pašnikov, ki meri 400 oral imajo ob drugače enaki kakovosti posestva prednost pred drugimi ponudbami. izteki, ki se narede stično s hlevi, in gonje morajo obsezati približno 50 oral sveta. Pritikllne: Želi se, da bi bili v neposrednji bližini remontarnice tudi nekateri vrti in nekatera zemljišča v priboljšek, da bi osobje remontarnice materialno lažje izhajalo, zlasti v samotno ležečih krajih. Duna|, dne 13. oktobra 1909. C. kr. ministrstvo za deželno bran. Podružnice Spljet, Celovcc in Trsft - Delniška glavnica - K 3,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritare?e ulice 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun, ter je obrestuje po čistih ft*r Kupuje in predaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. Podružnice Spljet, Cclovec in Trst - Rezervni lond K 300.000.