J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 20 PIRNAT Jernej , univ. dipl. zgod., SI-1131 Ljubljana, Gorjan čeva ulica 2, jernej_pirnat@ hotmail.com Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru Zgodovinski časopis , Ljubljana 73/2019 (159), št. 1-2, str. 20–63, cit. 211 1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (De., Sn., De.) Urbarji predstavljajo enega izmed osrednjih virov za raziskovanje srednjega veka. Kljub dolgi tradiciji obravnave urbarjev je bilo do sedaj relativno malo časa posve čenega razisko- vanju motivov za nastanek zgodnjih urbarjev. V prispevku je na podlagi analiz treh urbarjev in drugih primerov pokazano, da oblika, vsebina ter okoliš čine nastanka zgodnjih urbarjev (do srede 14. stoletja) izkazujejo predvsem željo po zavarovanju posesti. Urbarji so se skozi čas spremenili tako po obliki kot po vsebini, poleg tega pa se pojavijo tudi drugi administrativni viri, kar nakazuje ve čjo gospodarsko-upravno vlogo urbarjev od konca 14. stoletja naprej. Klju čne besede: urbarji, pragmati čno pismenst- vo, srednji vek PIRNAT Jernej , Dipl.-Hist. Univ., SI-1131 Ljubljana, Gorjan čeva ulica 2, jernej_pirnat@ hotmail.com Motive für die Entstehung der frühen Urbare im Ostalpenraum Zgodovinski časopis (Historical Review) , Ljubljana 73/2019 (159), No. 1-2, pp. 20–63, 211 notes Language Sn. (De., Sn., De.) Urbare stellen eine der Zentralquellen für die Mittelalterforschung dar. Trotzt der langen Tradition der Urbarforschung wurde bis dato relativ wenig Zeit der Erforschung von Mo- tiven für die Entstehung der frühen Urbare gewidmet. Anhand der Analyse von drei Ur- baren und anderen Beispielen wird gezeigt, dass die Form, der Inhalt und die Umstände der Entstehung von frühen Urbaren (bis zur Mitte des 14. Jahrhunderts) vor allem den Wunsch nach Sicherung des Besitzes bezeugen. Urbare änderten sich im Laufe der Zeit sowohl in der Form als auch im Inhalt, außerdem kommen auch andere administrative Quellen vor, was auf eine größere wirtschaftliche und verwal- tungsmäßige Rolle der Urbare ab dem Ende des 14. Jahrhunderts hinweist. Schlüsselwörter: Urbar, pragmatische Schrift- lichkeit, Mittelalter Jernej Pirnat Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru Uvod Urbarji predstavljajo enega izmed osrednjih virov za raziskovanje srednjega veka. Zaradi podatkov, ki jih prinašajo o posesti in organizaciji gospostev, kakor tudi zaradi dejstva, da vsebujejo podatke o nižjih slojih, za katere je sicer zelo težko najti vire, jim je bilo posve čeno veliko pozornosti. Raziskovanje urbarjev ima tako že relativno dolgo tradicijo. Prve poskuse analiziranja urbarjev lahko zasledimo že v 18. stoletju. 1 Moderno raziskovanje urbarjev se je za čelo v 19. stoletju. Najve č so z nekaterimi še danes aktualnimi ugotovitvami prispevali Karl Theodor von Inama- Sternegg, 2 Karl Lamprecht 3 in Josef Šusta. 4 Kmalu se je pojavila želja izdati urbarje po vzoru objav v Monumenta Germaniae Historica. Zasnovo za takšne objave je na zboru nemških zgodovinarjev v Salzburgu leta 1904 predstavil Alfons Dopsch, 5 ki je tudi za čel objavljati urbarje za avstrijske dežele (Österreichische Urbare). 6 Do enotne serije, ki bi vsebovala objave urbarjev za celotno nemško govore če podro čje, ni prišlo nikoli. S predstavljenimi na čeli Dopscha se ni strinjal Karl Lamprecht, pod vplivom katerega je nastala serija edicij renskih urbarjev. 7 Obe seriji sta spodbudili edicije nekaterih urbarjev za Frankovsko in Bavarsko, 8 a vseeno veliko manj, kot je bilo sprva zamišljeno. Za slovensko ozemlje v srednjem veku je nalogo v 20. stoletju prevzel Milko Kos, 9 nadaljevala pa sta jo Pavle Blaznik 10 in Matjaž Bizjak. 11 Kljub dolgi tradiciji raziskovanja in dobro analizirani vsebini urbarjev je bilo relativno malo pozornosti posve čene motivom, ki so jih pri ustvarjanju urbarjev imeli njihovi zapisovalci. Po mnenju Milka Kosa moramo motiv za nastanek urbarjev iskati v »ob či tendenci velikih zemljiških gospodov te dobe sestaviti popise svoje zemljiške 1 Ott, Probleme und Stand, str. 159–163. 2 Inama-Sternegg , Ueber die Quellen , str. 131–210; Inama-Sternegg, Ueber Urbarien, str. 26–52. 3 Lamprecht, Deutsches Wirtschaftsleben. Bd. 2 , str. 623–675. 4 Šusta, Zur Geschichte , str. 1–72. 5 Dopsch, Die Herausgabe, str. 145–167. 6 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare. 7 Rheinische Urbare Band 1, (ur.) Benno Hilliger. 8 Frankovska – Das Handlungsbuch, (ur.) Anton Chroust, Hans Proesler; Bavarska – Monumenta Boica 47, Neue Folge Band 1 . 9 Kos, Srednjeveški urbarji; Kos, Srednjeveški urbarji. Zv. 2; Kos, Srednjeveški urbarji. Zv. 3. 10 Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4. 11 Bizjak, Srednjeveški urbarji. Zv. 5. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) | 20–63 21 J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 22 posesti v obliki urbarjev« . 12 Pri tem ni bolj natan čno opredeljeno, kakšnemu namenu so lahko služili takšni popisi zemljiške posesti oz. s kakšnimi razlogi so se takratni ljudje odlo čili za zapisovanje urbarjev. V nadaljnji obravnavi najstarejših ohranjenih salzburških urbarjev navaja Kos politi čne in gospodarske okoliš čine, ki so vplivale na zapis urbarjev. 13 Med politi čnimi razlogi opisuje razmerje med nadško fi jo in Habsburžani ter na kratko omeni, da bi najstarejši urbar salzburške nadško fi je iz za četka 14. stoletja lahko nastal kot obramba pred Habsburžani, ki so se hoteli pola- stiti tamkajšnje posesti nadško fi je. 14 Kot gospodarske okoliš čine omenja neuspešno izvedeno kolonizacijo. 15 Čeprav se slednja gotovo zrcali v urbarju, pa Kos ne razloži, na kakšen na čin bi pregled posesti in njihovih dajatev lahko pripomogel k izboljšanju gospodarskega stanja gospostva. Tudi Blaznik kot razloge za nastanek urbarjev ško fi je v Freisingu navaja predvsem splošen pregled nad posestjo ter kolonizacijske razloge. 16 V ediciji urbarjev ško fi je v Briksnu pri analizi okoliš čin nastanka Bizjak le na kratko omeni, da bi najstarejši urbarji ško fi je lahko nastali zaradi gospodarskih prizadevanj. 17 Tudi v nedavnem preglednem prispevku o srednjeveških urbarjih najdemo navedene pretežno gospodarske in kolonizacijske razloge. 18 Cilj pri čujo če razprave je s pomo čjo analiz treh urbarjev pokazati, da so bili zgodnji urbarji v obravnavanem prostoru ustvarjeni predvsem v želji po zavaro- vanju posesti pred odtujevanjem. Kot zgodnji urbarji so razumljeni urbarji druge in tretje faze, kot jih je razdelil Bizjak, 19 torej urbarji, ki so nastali nekako do srede 14. stoletja. V kasnejšem obdobju lahko opazujemo spremenjeno vlogo urbarjev in njihov vedno ve čji gospodarski pomen za zemljiška gospostva. Za četki urbarjev Raznovrstni zapisi o posesti in dajatvah so ohranjeni že iz zgodnjega srednjega veka. Inventarji, poliptihi in drugi raznovrstni seznami so navajali podatke o pose- sti oz. prihodkih od posesti. V primerjavi z zgodnjim srednjim vekom, iz katerega je ohranjenih približno 30 virov, smo v poznem srednjem veku soo čeni s povsem druga čno podobo. Za časovno obdobje 1270–1430 je npr. le za podro čje srednje in južne Nem čije ter Švice ohranjenih približno tiso č urbarjev. 20 Iz visokega srednjega veka je ohranjenih (verjetno pa je bilo tudi dejansko zapisanih) zelo malo urbarjev. Josef Šusta kot razloge za takšno stanje v visokem srednjem veku vidi propad pi- smenstva iz karolinškega obdobja, probleme pri nadaljevanju urbarjev zaradi ve čajo če 12 Kos, Srednjeveški urbarji , str. 61. 13 Prav tam , str. 61–68. 14 Prav tam , str. 61–64. 15 Prav tam , str. 64–68. 16 Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4., str. 15–19. 17 Bizjak, Srednjeveški urbarji. Zv. 5, str. 37–39. 18 Bizjak, Urbarji srednjega veka , str. 21–28. 19 Prav tam. 20 Gre za podro čje zgornjega Rena, Švabske, Švice, stare Bavarske ter v pore čju Rena in Maine. Bünz, Probleme , str. 32. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 23 se posesti velikih zemljiških gospostev ter razširjeno uporabo tradicijskih knjig (ki so lahko imele podobno funkcijo). 21 Enno Bünz se pri tem sprašuje, ali pripisujemo prevelik pomen zgodnjesrednjeveškim zapisom. Za ve čino cerkvenih institucij namre č ni ohranjen noben zapis iz zgodnjega srednjega veka, kar pa se pogosto nadaljuje tudi v visoki srednji vek. 22 Wolfgang Metz meni, da lahko v zgodnjih srednjeveških urbarjih vidimo speci fi čen na čin vodenja kraljestva in da lahko njihovo zapisovanje razumemo kot odraz kraljeve želje, 23 s čimer pa se sicer ne strinja Dieter Hägermann. 24 Neodvisno od zgodnjesrednjeveških zapisov postavlja Bünz za četke urbarjev v 12. stoletje. Čeprav moramo gotovo ra čunati z možnostjo izgube nekaterih virov, meni, da takšna razlaga ni dovolj za tako o čitno pove čanje urbarjev v 12. in 13. stoletju. Kot razlog za manjše število zapisanih urbarjev v visokem srednjem veku vidi druge vire, ki so lahko nudili pregled nad posestjo dolo čene institucije. Od 8. stoletja naprej so bile v južnonemškem in vzhodnoalpskem prostoru razširjene tradicijske knjige. Vanje so kronološko zapisovali daritve in privilegije, ki jih je pridobila ško fi ja, samostan oz. katera druga enota. V kratkih opisih pravnega dejanja so obi čajno poleg predmeta darovanja in darovalca navedene tudi pri če, ki so bile prisotne pri dejanju. Zapise so lahko vnesli neposredno po aktu darovanja ali pa so jih zapisali kasneje na podlagi kratkega zapisa – notice. Poleg pravnega zava- rovanja so tradicijske knjige lahko služile tudi grobemu pregledu nad posestjo in dohodki ter spominjanju na dobrotnike, ki so podarili posest ustanovi, in spominu na ustanovitev in zgodovino ustanove. 25 Zanimivo je, da je podobno mnenje, da lahko drugi viri nudijo pregled nad posestjo, leta 941 zapisal menih iz opatije Sv. Petra v Gentu. Pravi, da če nekdo želi kaj izvedeti o posesti, naj si prebere listine, saj tam izveš vse. 26 Listine v kartularjih ali v podobnih oblikah so torej lahko nudile delni pregled nad posestjo, kakor tudi tradicijske knjige. A zdi se, da so v zgodnjem srednjem veku le redko zapisovali tradicijske knjige po dolo čenih skupinah, v nasprotju s čimer Bünz meni, da je v tradicijskih knjigah 12. in 13. stoletja to bolj pogost pojav. 27 Da lahko tradicijske knjige razumemo kot predstadij urbarjem, nakazujejo dolo čeni rokopisi, v katerih se mešajo poimenovanja, kot so tradicijske knjige, urbarji in inventarji. V nekaterih primerih so bili skupaj povezani v kodeks tradicijske knjige in urbarji oz. so obstajali nekakšni mešani primeri tradicijske knjige in urbarja. 28 K potencialnim zapisom, ki so lahko nadomeš čali urbarje, lahko štejemo tudi raznovrstne zvitke (rotuluse). Alfons Schäfer je na podlagi južnonemških virov pokazal, da so dejansko obsežni urbarji za predhodnike imeli pogosto zvitke, ki so jih nato preurejali in prepisovali. 29 21 Šusta, Zur Geschichte , str. 44. 22 Bünz, Probleme , str. 42. 23 Metz, Zur Geschichte , str. 189–193. 24 Hägermann, Quellenkritische Bemerkungen , str. 47. 25 Bünz, Probleme , str. 32–68. 26 Si vis scire de precaris aut de terras censales, lege cartas; ibi invenies omnia. Ku- chenbuch, Grundherrschaft, str. 190 in 193. 27 Bünz, Probleme , str. 64. Gl. tudi Bizjak, Urbarji srednjega veka , str. 22. 28 Bünz, Probleme , str. 63–66. 29 Schäfer, Die ältesten Zinsrödel, str. 297–372. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 24 Kot najstarejši bavarski urbar in hkrati najstarejši urbar na obravnavanem obmo čju velja urbarialni zapis benediktinskega samostana Sv. Emmerama v Regensburgu. Urbar sicer ni ohranjen v originalu. Do konca 19. stoletja se je v obliki dveh zvitkov ohranil kot prepis iz 12. stoletja. Prvega ni bilo mo č najti že ob popisu leta 1921, drugi pa je bil uni čen med drugo svetovno vojno. 30 Urbar je ohranjen tudi v kopialni knjigi iz 11. stoletja, v katero ga je na prazne liste v prvi polovici 12. stoletja zapisala ena roka. 31 Okoli leta 1100 je nastal najstarejši ohranjeni urbar na obravnavanem podro čju. 32 Urbar benediktinskega samostana Oberalteich je zapisan v kodeksu skupaj s tradicijsko knjigo samostana. Iz druge polovice 12. stoletja je v kopialni in urbarialni knjigi (BayHStA HL Freising 4, fol. 49–58) ohranjen zapis freisinške ško fi je. 33 Iz konca 12. stoletja pa sta v tradicijskih knjigah ohranjena tudi delna urbarja stolnega kapitlja v Passauu 34 in cistercijanskega samostana Raitenhaslach. 35 Iz 13. stoletja je ohranjenih veliko ve č urbarjev. Iz prve polovice stoletja je ohranjenih ve č delnih urbarjev stolnega kapitlja v Passauu. 36 Iz sredine 13. stoletja sta ohranjena tudi dva delna urbarja ško fi je v Passauu 37 in fragmenti urbarja ško fi je v Regensburgu. 38 V leto 1253 je datiran delno ohranjen splošen urbar za ško fi jo Briksen. 39 Iz druge polovice 13. stoletja je ohranjen urbar ško fi je v Krki. 40 Za salzburško nadškofi jo lahko najdemo fragmente urbarja iz leta 1285. 41 Leta 1291 je bil zasnovan nov urbar freisinške ško fi je za gospostvo Škofja Loka, 42 leta 1295 pa je nastal urbar sekavske ško fi je. 43 30 Wetzel, Die Urbare, str. 31. Vsebino je objavil Hardo-Paul Mai – Mai, Der St. Emme- ramer Rotulus , str. 87–101. 31 Wetzel, Die Urbare, str. 32. 32 Prav tam , str. 62–63. 33 BayHStA HL Freising 4, fol. 49–58, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale- sammlungen.de/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&groesser=& fi p=193.174.98.30 &no=&seite=111. 34 Prav tam , str. 71–72. 35 Prav tam, str. 80–81. 36 Wetzel, Die Urbare, str. 71–72. 37 Prav tam, str. 69–70. 38 Prav tam, str. 83. 39 BayHStA HL Brixen 1, fol. 153–175. 40 AT-KLA 118-A-4/1-20 St Urbar des Gurker Domkapitels, v digitalni obliki dostopno na: http://www.landesarchiv.ktn.gv.at/klais/at/jr/iis/imdas/web/loadMask/view-mask-felder.jsf? objectId=2727303& maskId=null&maskName=null. Mell je urbar datiral okoli leta 1290. Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 21 sl. 41 Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 11 in 21. 42 Incipit liber predialis hofmarchie in Lok conscriptus ex mandato domini Emchonis venerabilis Frisengensis Episcopi. Anno domini Millesimo CC o LXXXX o primo… BayHStA HL Freising 541, pag. 1, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale-sammlungen.de/ bsb00009710/images/index.html?id=00009710&groesser=& fi p=eayaewqsdaseayaxsfsdrxdsyd sdaswqrseaya&no=1&seite=3. Blaznik meni, da je bil urbar sicer zapisan po letu 1300, a da v jedru vsebuje podatke iz leta 1291. Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4., str. 17. 43 Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 22. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 25 Iz istega obdobja poznamo tudi urbarje samostanov. Ohranjeni so npr. urbarji za benediktinski samostan v Možacu v Furlaniji, 1270, 44 benediktinski samostan Sv. Petra v Salzburgu, 1272, 45 ter za benediktinski samostan Sv. Pavla v Labotski dolini na Koroškem, 1289. 46 V splošnem urbarju samostana benediktink v Gös- su iz leta 1459 je omenjen starejši urbar iz 1280. 47 V požaru leta 1865 naj bi bil uni čen urbar benediktinskega samostana v Admontu iz 13. stoletja, ohranila pa sta se dva druga fragmenta urbarjev iz Admonta iz istega stoletja. 48 Zelo zgodaj lahko najdemo urbarje samostanov na Bavarskem. 49 Iz prve polovice 13. stoletja so ohranjeni urbarji benediktinskega samostana Asbach, samostana avguštinskih kanonikov Baumburg, benediktinskega samostana Scheyern, premonstratenskega samostana Neustift pri Freisingu, samostana avguštinskih kanonikov Au na Innu ter ve č urbarjev benediktinskega samostana Gars. Iz druge polovice 13. stoletja je ohranjen urbar benediktinskega samostana Altomünster, urbar benediktinskega samostana Tegernsee in nov urbar benediktinskega samostana Sv. Emmerama v Regensburgu (1281), kakor tudi ve č urbarjev benediktinskih samostanov Benedikt- beuern in Weihenstephan ter samostana benediktink Geisenfeld. V Spodnji Avstriji so iz 13. stoletja ohranjeni urbarji velikega števila samosta- nov – samostana avguštinskih kanonikov Klosterneuburg (1258), cistercijanskega samostana Heiligenkreuz, cistercijanskega samostana Zwettl, benediktinskega samostana Melk, benediktinskega samostana Seitenstetten ter benediktinskega samostana Niederaltaich – v Zgornji Avstriji pa so ohranjeni urbarji benediktinske- ga samostana Kremsmünster, cistercijanskega samostana Wilhering, samostana avguštinskih kanonikov Ranshofen ter cistercijanskega samostana Baumgartenberg. 50 Dopsch sicer meni, da moramo biti previdni pri dolo čanju 13. stoletja kot za četka obdobja zapisovanja urbarjev, saj lahko namre č tako v Kremsmünstru kakor tudi v Mondseeju zasledimo omembe starejših urbarjev, ki se niso ohranili. 51 V 14. in 15. stoletju lahko nato najdemo že celo kopico ohranjenih urbarjev cerkvenih institucij. 52 Zapisovanja urbarjev pa se niso posluževale le cerkvene ustanove. Tudi deželni knezi so dali že zelo zgodaj sestaviti urbarialne zapise. Za Spodnjo in Zgornjo Avstrijo sta poznana dva urbarja iz prve polovice 13. stoletja. Prvi je bil napisan do leta 1230, drugi pa v času vojvode Friderika II. Bojevitega (1230–1246). Nekateri zapisi v obeh ohranjenih prepisih omenjenih urbarjev nakazujejo možnost, da bi lahko obstajal še starejši urbar, napisan v času vojvode Leopolda V. (1177–1194). 53 44 Kos, Srednjeveški urbarji , str. X. 45 Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 20. 46 Prav tam, str. 21. 47 Prav tam, str. 20 sl. 48 Gl. Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 22–23, prim. Kos, Srednjeveški urbarji , str. XII. 49 Wetzel, Die Urbare, str. 104–112. 50 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCIX-CCX. 51 Prav tam , str. CCX-CCXII. 52 Gl. npr. Kos, Srednjeveški urbarji , str. IX-XXIV; Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 17–84; Wetzel, Die Urbare, str. 104–119. 53 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. LIV-LV. Gl. tudi spodaj, str. 38–39. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 26 Za Štajersko so prav tako ohranjeni deželnoknežji urbarji iz druge polovice 13. stoletja. 54 Najstarejši bavarski deželnoknežji urbar je datiran v trideseta leta 13. stoletja, ohranjenih pa je še ve č drugih deželnoknežjih urbarjev za Bavarsko iz 13. stoletja. 55 Na tirolskem lahko prve deželnoknežje urbarje najdemo za časa Majnharda II. 56 Ohranjeni so tudi urbarji nižjih svetnih gospodov. Na Štajerskem je ohranjen najstarejši urbar iz vrst nižjega plemstva s konca 14. stoletja – gospodov iz Sta- decka – nato pa nekaj urbarjev iz 15. stoletja. 57 Na Kranjskem so iz druge polovice 15. stoletja ohranjeni urbarji Turjaških. 58 Že nekoliko prej lahko zasledimo urbarje posvetnih gospodov v Avstriji. Iz Spodnje Avstrije je ohranjen urbar gospodov Schaunberških (1371), iz listine iz leta 1356 pa izhaja, da so že v prvi polovici 14. stoletja gospodje Walseejski imeli vrbarpuch. V Zgornji Avstriji so v 14. stoletju urbar imeli gospodje Meissauski, ohranjen pa je tudi urbar za gospostvo Litschau (1369), ki je bilo od leta 1348 v lasti gospodov Puchheimskih. 59 Zdi se, da je nižje plemstvo pri zapisovanju urbarjev zaostajalo za višjim plemstvom in cerkvenimi gospodi za približno 100 let, ali nekaj manj. To pa seveda ni splošen pojav – na Bavarskem je ohranjen urbar grofov Falkensteinskih iz leta 1180, 60 zelo zgodaj, iz zadnje tretjine 13. stoletja, pa je ohranjen tudi urbar čedajske rodbine Longo, ki je imela posest na Tolminskem, v Goriških brdih in v Beneški Sloveniji. 61 Čeprav obstaja možnost, da se je ohranilo manj urbarjev svetnih gospodov, saj so bili arhivi cerkvenih institucij boljši in so bili dokumenti v njih bolj skrbno varovani ter lahko torej na tem podro čju ra čunamo z ve čjimi izgubami (v primerjavi s cerkvenimi institucijami), 62 je mnenje avtorja prispevka, da je nižje plemstvo za čelo urbarje zapisovati kasneje. Razlogov za zapoznelo zapisovanje verjetno ne bi bilo smiselno iskati v pomanjkanju ustrezno izobraženih ljudi ali v vztrajanju plemstva pri govorjeni besedi. Verjetno je dolo čeno vlogo imela velikost posesti – manjša posest je bolj pregledna in se lažje nadzira, zato se zapisovanje posesti morda ni zdelo nujno potrebno – veliko bolj pomembno pa se zdi, da nižje plemstvo sprva ni zapisovalo posesti, saj je želelo pridobiti posest na ra čun drugih (prav pred njimi so se z zapisovanjem urbarjev namre č želeli zavarovati deželni knezi in cerkveni go- spodje). Relativna stati čnost zapisov v zgodnjih urbarjih z relativno malo kasnejšimi pripisi, ki bi nakazovali posodabljanje stanja, daje slutiti, da takšni zapisi niso bili najbolj prikladni za potrebe nižjega plemstva, ki je želelo spremeniti svoje gmotno 54 Kos, Srednjeveški urbarji , str. X–XI. Dopsch, Die landesfürstlichen Gesamturbare. 55 Wetzel, Die Urbare, str. 113–114. 56 Bünz, Probleme , str. 49. 57 Mell, Die mittelalterlichen Urbare , str. 78–83. 58 ARS, SI AS 1074/190; ARS, SI AS 1074/48; Poleg teh dveh v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju hranijo še urbarje za gospostvo Turjak za leta 1464, 1482, 1483, 1492, 1499 ter šumberške veje Turjaških za leta 1463 in 1498. Bizjak, Urbarji srednjega veka , str. 32 ter Bizjak, Trije urbarji , str. 122–123. 59 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXII, op. 6. 60 Bünz, Probleme , str. 50. 61 Bizjak, Urbarji srednjega veka , str. 32; Kos, Srednjeveški urbarji. Zv. 3., str. 267–281. 62 Esch, Überlieferungs-Chance , str. 536–538. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 27 stanje. Sprotno dopisovanje posameznih posesti, ki bi jo potencialno lahko pridobilo nižje plemstvo od dinasti čnega plemstva ali cerkvenih institucij, o čitno ni bilo eden izmed ustaljenih na činov uporabe urbarjev. Zdi se, da so bili urbarji bolj uporabljeni za ohranjevanje statusa quo, kot za aktivno pridobivanje nove posesti. V dejstvu, da zgodnji urbarji niso bili najbolj prikladni za doseganje ciljev, ki jih je imelo nižje plemstvo, ter v relativno manjši posesti, ki jo je bilo lažje obvladovati brez pisave, lahko verjetno iš čemo razloge, da se zapisovanje posesti nižjemu plemstvu ni zdelo tako nujno kot nekaterim deželnim gospodom in cerkvenim institucijam. Slednje bi tudi razložilo približno stoleten zamik med ohranjenimi urbarji cerkvenih institucij in deželnih knezov ter urbarji nižjega plemstva. Pragmati čno pismenstvo Tudi nekateri tuji raziskovalci so razloge za nastanek srednjeveških urbarjev iskali na gospodarskem podro čju. Werner Rösener razloge za pove čano zapisovanje iš če v gospodarskem razvoju ter strukturnih spremembah zemljiških gospostev. Po njegovem mnenju lahko razloge za pove čano zapisovanje urbarjev o čitno povežemo »mit dem Strukturwandel der Grundherrschaften, der Au fl ösung der Villikationen und dem Übergang zu einem überwiegend Zinsgütersystem«. 63 Werner nadaljuje, da so predaja dominikalne zemlje v zameno za pla čilo, vedno ve čja samostojnost kmetij in nevarnost odtujitve posesti zahtevale bolj natan čen nadzor prihodkov in so tako povzro čile nastanek zelo detajliranih urbarjev. 64 Bünz opozarja, da gospodarski razlogi gotovo niso bili edini razlog za na- stanek urbarjev. 65 Pri tem navaja primer benediktinskega samostana v Chemnitzu. Tamkajšnji urbar je paleografsko datiran v čas okoli leta 1200. Po mnenju Walterja Schlesingerja bi urbar lahko nastal ob obisku cesarja Friderika II. v Chemnitzu leta 1216. Ob tej priložnosti je bila samostanu potrjena posest, prav tako pa mu je bila vrnjena tista posest, ki jo je samostan izgubil v teku boja za prestol. V tem primeru je imel torej urbar funkcijo zavarovanja posesti, kar nakazuje, da so bili morda tudi drugi urbarji zapisani s podobnimi razlogi. 66 Dopsch meni, da so želja po zavarovanju posesti in spremembe v strukturi posesti le posledice globljih sprememb v družbi. 67 Meni, da je bil z razpadom 63 Rösener, Grundherrschaft im Wandel, str. 62 sl. 64 Prav tam , str. 62 sl. 65 Bünz, Probleme , str. 57. 66 Prav tam, str. 57. 67 »Gewiß wurde die Anlegung von Urbaren auch in Österreich – wie sonst in Deutschland – vielfach durch das Bestreben veranlaßt, sich mit Verzeichnung des Besitzes gegen äußere und innere Bedrohung desselben zu schützen, durch Fixierung der Zinse anderseits einer Minderung des Einkommens vorzubeugen. Aber das waren nur Bedürfnisse, wie sie sich als Folge eines großen Umschwunges der sozialen und wirtschaftlichen Entwicklung Deutschlands im 12. Jahrhundert herausgestellt hatten. Der Aufschwung der Ministerialität und der Rückgang der Eigen- (Saalland) Wirtschaft haben, wie bekannt, dazu geführt.« Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXI. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 28 pridvornega gospostva in razdelitvijo posesti na manjše dele, ki je bila predana v zameno za pla čilo dajatev, težji pregled nad bolj števil čno posestjo, dajatve pa so bile zelo raznolike glede na velikost in rodovitnost posameznih delov. Prav tako je bila lažja odtujitev posesti, kar naj bi zahtevalo zapis knjig posesti in knjig da- jatev – torej urbarjev. 68 Bünz se v povezavi s tem sprašuje, ali lahko v urbarjih že vidimo ra čunski duh in prera čunljivo razumevanje ekonomije ter izpostavi, da bi bilo treba za raziskovanje tega vprašanja analizirati postavitev in na čin pisanja, ki bi olajšala ra čunanje oz. kvanti fi ciranje dohodkov. 69 Gotovo je k razvoju urbarjev pripomogla tudi pove čana uporaba pisave, ki se je prav v tem času širila po Evropi. Spremenjen odnos do pisave razli čni avtorji postavljajo v obdobje med 11. in 13. stoletjem. 70 Pojav je med leti 1986–1999 na univerzi v Münstru preu čevala raziskovalna skupina Sonderforschungsbereich 231 Träger, Felder, Formen pragmatischer Schriftlichkeit im Mittelalter , ki je v zgodovinopisje vpeljala pojem pragmati čnega pismenstva. 71 Hagen Keller, vodja raziskovalne skupine, pojem pragmati čno pismenstvo razume kot »vse oblike uporabe pisave in tekstov, ki služijo neposredno ciljno usmerjenemu delovanju, ali pa tistih, ki želijo s podajanjem znanja usmerjati delovanje drugih«. 72 Neposredno ciljno usmerjeno delovanje je širok pojem, ki ga lahko razumemo kot vse po četje, ki je del vsakodnevnega življenja in ima neki cilj – najve čkrat je to zbiranje infor- macij za lažje upravne ali poslovne odlo čitve. Mednje štejemo raznovrstne zapise, ki so nastali kot posledica uprave, ra čunske knjige, notarske knjige, vicedomske knjige, fevdne knjige idr. Med tekste, ki želijo usmerjati delovanje drugih, pa lahko štejemo razne pravne knjige, statute, predpise, pravila redov kakor tudi dela, ki želijo izobraziti mladeni ča v dobrega plemi ča ipd. Pragmati čno pismenstvo je koncept, ki je zasnovan zelo široko in ni omejen na speci fi čne vrste besedil, temve č je povezovalni element predvsem funkcija, ki jo opravlja dolo čeno bese- dilo, oz. nameni, ki jih je imel avtor v mislih, ko se je odlo čil za zapis dolo čenega besedila. Čeprav lahko opazujemo uporabo pisave v celotnem srednjem veku, se pragmati čno pismenstvo v razmerju do predhodnih oblik uporabe pisave lo či na tri na čine – pisava izgubi sve čan pomen in postane preprosto orodje, s katerim človek sedaj obvladuje svoje okolje, uporaba pisave se razširi na prakti čno vsa podro čja človeškega življenja, prisotna pa je tudi kvalitetna sprememba, pisava je sedaj namenjena urejanju profanih, tuzemskih zadev, kot so pobiranje davkov, zapisovanje človeških zakonov, popisovanje posesti itd. in ni ve č namenjena le bogu in doseganju posmrtnega življenja. 68 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXIII. 69 Bünz, Probleme , str. 68. 70 Keller, Vom heiligen Buch‚ str. 3–4; Stock, The Implications, str. 3–87 passim; Clanchy, From Memory, passim. Clanchy v celotnem delu predstavi spreminjajo č se odnos do pisave in zapisanega v Angliji med leti 1066 in 1307 ter na ve č mestih poda mnenje, da je za časa vladanja Edvarda I. (1271–1307) pisna komunikacija postala standarden in sprejemljiv na čin delovanja. 71 Nemško – pragmatische Schriftlichkeit. 72 Keller, Pragmatische Schriftlichkeit , str. 1. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 29 Relativno enoten za četek zapisovanja urbarjev v razli čnih institucijah na obravnavanem podro čju – najzgodnejši primerki v 11. in 12. stoletju, velika ve čina urbarjev v ostalih institucijah pa v 13. stoletju –, vsebina ter nameni, ki so jih pri zapisovanju urbarjev imeli takratni ljudje, nakazujejo, da jih lahko razumemo kot pojavno obliko pragmati čnega pismenstva na obravnavanem podro čju. Najstarejši urbar freisinške ško fi je Željo po zavarovanju posesti lahko opazujemo tudi v naslednjih urbarjih. Kot prvi primer si lahko pogledamo najstarejši urbar freisinške ško fi je. Urbar iz druge polovice 12. stoletja se je ohranil v kopialni in urbarialni knjigi freisinške ško fi je (BayHStA HL Freising 4) in obsega deset folijev. Josef Zahn je leta 1861 naredil pregled kopialnih in urbarialnih knjig freisinške ško fi je, v katerega je vklju čil tudi doti čni urbar. 73 Deset let kasneje je besedilo, ki se je nanašalo na takratno avstro- ogrsko posest, objavil v Fontes rerum Austriacarum. 74 Zahn je mnenja, da bi lahko nastanek prvega dela urbarja postavili v težavno obdobje za freisinško ško fi jo. Meni, da obstoj urbarja nakazuje potrebo, ki jo je lahko izpolnjeval. Fragmentarni zna čaj, ki naj bi ga nakazovala že vpetost urbarja v kopialno knjigo, kateri prav tako kot urbarju pripisuje zasnovo, ki ni naravnana v prihodnost ter ni urejena glede na pomembnost zapisov, je po njegovem mnenju indic o nastanku urbarja in njegovem namenu. Glede na dejstvo, da je prvi del, ki se nanaša na freisinško posest v današnji Avstriji in Sloveniji, veliko krajši in manj iz črpen kot drugi, bavarski del, zaklju či Zahn, da bi ta popis lahko služil kot podlaga za kasnejše raziskave. 75 Povzemajo č Zahna se temu mnenju pridružuje tudi Blaznik. 76 Okoliš čine nastanka so v veliki meri povezane s problemi, ki jih je freisinška ško fi ja imela s posestmi v današnji Avstriji. Iz virov je mo č razbrati, da se je približno v času zapisa urbarja freisinški škof Albert nahajal v novo povzdignjeni vojvodini Avstriji, kjer ne le, da nekateri freisinški vazali niso ve č izpolnjevali svojih fevdalnih obveznosti, ampak je tudi vojvoda, verjetno zaradi novo pridobljenega privilegiuma minus, ki mu je podeljeval oblast nad sodstvom v vojvodini Avstriji, 77 bremenil freisinške posesti. 78 V nedatiranem pismu svojemu kapitlju škof Albert opisuje uspešnost svojega po četja. 79 Z veseljem sporo ča, da je bil pri vojvodi lepo 73 Josef Zahn, Die Freisingische , str. 230–235. 74 FRA II 36, str. 12–20. Besedilo o posesti okoli Škofje Loke sta izdala tudi Blaznik in Kos. Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4, str. 127–128; Kos, Gradivo za zgodovino, št. 410, str. 206–208. 75 Zahn, Die Freisingische , str. 230–232. 76 Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4, str. 15. 77 Statuimus quoque, ut nulla magna vel parva persona in eiusdem ducatus regimine sine ducis consensu vel permissione aliquam iusticiam presumat exercere. MGH DD F I, 1, št. 151, str. 259, v. 27–29. 78 Zahn, Die Freisingische , str. 232 79 Meichelbeck, Historia frisingensis 1,1, str. 372, gl. tudi Meiller, Regesten zur Geschichte, str. 46, št. 64. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 30 sprejet, da je ta sprejel vse njegove želje, tako da se jim ni ve č treba bati, ter da je bil pri ve čini nepokornih vazalov uspešen, le en se še trdovratno upira. V pismu navaja, da je vojvodi predal majhen davek, ki ga obi čajno letno pobirajo od svojih podložnikov, a jim ga sedaj ni ve č uspelo pridobiti, 80 ter sporo ča, da so uredili stanje na podro čju sodstva 81 in pridobili nazaj odtujena posestva. 82 Andreas von Meiller je pismo datiral v leto 1164, 83 kar vzpostavi naslednje zaporedje dogodkov. Henrik II. je leta 1156 prejel privilegium minus in za čel uveljavljati svoje nove pravice. Leta 1158 je freisinški škof postal Albert I. in se hitro odlo čil aktivno urejati aktualne probleme. Že v času škofovanja svojega predhodnika je kot kapiteljski prošt pri izvajanju dolžnosti pogosto nadomeš čal škofa in tako gotovo dodobra spoznal stanje ško fi je. 84 Da bi dobil pregled nad posestmi svoje ško fi je, se je odlo čil za izdelavo popisa posesti – najstarejšega urbarja freisinške ško fi je. V naslednjih letih je nato, morda s pomo čjo novega urbarja, vsekakor pa v pogovorih in pogajanjih, uspešno pridobil pravice in izgubljeno posest od novega avstrijskega vojvode. Urbar je sestavljen iz kvaternija in septernija, ki sta skupaj zvezana na precej nenavaden na čin. Namesto zaporedne vezave je bil kvaternij 85 vezan v septernij. Kvaternij, ki se za čenja s popisom posesti okoli Škofje Loke ( Noticia bonorum de Lonka), v takem zaporedju preseka naštevanje posesti okoli kraja Oberhummel ( Humblin superius ). Do takšne vezave je prišlo že v 12. stoletju. Na to nakazujejo nekatera imena na spodnjem robu fol. 49. Gre za pri če tradicije, zapisane na spodnjem delu fol. 48’, za katere je o čitno zmanjkalo prostora na fol. 48’ in so jih preprosto dopisali v prazen prostor na naslednji strani. 86 Oba dela se po svoji strukturi kar precej razlikujeta. Kvaternij, ki vsebuje ve čji del posesti avstrijskega dela urbarja, je veliko bolj sumaren kot preostali – septernij – »bavarski« del. V prvem delu ni mo č zaslediti enotne zasnove, saj se zdi, kot da bi na vsakem podro čju oskrbnik na svoj na čin povedal, kaj ško fi ja poseduje na njegovem obmo čju. V grobem bi sisteme popisovanja lahko razdelili na tri na čine: 1.) pri ve čjem kraju/centru posestva je toliko in toliko dvorov/hub/mlinov, ki pla čujejo toliko in toliko dajatev, kot npr. posest okoli Škofje Loke, 87 2.) naštevanje razli čnih prejemkov v enem stavku, v obliki de decem hobis quattuor talenta , kot npr. pri kraju Niwenhoven , 88 3.) sistem 80 Nos verò parvum ei de praedictis bonis nostris obtulimus censum, quem annuatim de hominibus nostris et nihil amplius accipiendum impetravimus . Meichelbeck, Historia frisingensis 1,1, str. 372. 81 … et si inventi fuerint ibi fures, soli illi tradantur judicibus, reliqua foris facta of fi ciales nostri judicabunt. Meichelbeck, Historia frisingensis 1,1, str. 372. 82 Praeterea alia ecclesiae nostrae bona, que longo tempore nobis alienata fuerunt, per ipsum ducem rehabere meruimus, … Meichelbeck, Historia frisingensis 1,1, str. 372. 83 Meiller, Regesten zur Geschichte, str. 46, št. 64. 84 Neue deutsche Biographie , Bd.: 1, Aachen – Behaim , str. 127. 85 BayHStA HL Freising 4, fol. 53–56’, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale- sammlungen.de/~db/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&nativeno=53. 86 BayHStA HL Freising 4, fol. 49, gl. tudi Zahn, Die Freisingische , str. 231; BayHStA HL Freising 4, fol. C. Prim. Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4, str. 15. Septernij naj bi originalno imel še prvo stran, ki pa je bila odrezana. 87 BayHStA HL Freising 4, fol. 53–fol.53’. 88 Prav tam , fol. 54. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 31 Slika 1: Najstarejši urbar freisinške ško fi je, fol. 53 (BayHStA HL Freising 4, fol. 53). Abb. 1: Das älteste Urbar des Hochstifts Freising, fol. 53 (BayHStA HL Freising 4, fol. 53). v kraju je toliko kmetij, vsaka pla ča toliko in toliko, kot na primer drugi del prvega dela (kvaternij – »avstrijski del«), ki ga je napisala druga roka. 89 Ob časno lahko 89 BayHStA HL Freising 4, fol. 55’–fol. 56’, v digitalni obliki dostopno na: http://daten. digitale-sammlungen.de/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&groesser=& fi p=eaya xsqrsxdsydenewqeayasdassdasxdsydeayaw&no=&seite=124. Bolj podrobno o razli čnih rokah, gl. spodaj op. 103, str. 34. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 32 zasledimo seštevke, ki pa so velikokrat napa čni, obi čajno pa se tudi ne nanašajo na celotno posest, ki jo opisuje. Posamezne odstavke, ki so ob časno lo čeni s spuš čeno vrstico, vpelje poseben znak. Le na enem mestu v prvem delu je ta sistem spre- menjen – v drugem odstavku na fol. 54 90 je mo č najti znak za odstavek tudi znotraj odstavka, kar je bolj pogosto v drugem (»bavarskem«) delu. Omeniti je treba tudi, da so informacije na delu, ki se nanaša na posest okoli Škofje Loke, podvojene in nekoliko spremenjene, kar je opazil že Kos. 91 Za drugi del, ki se nanaša na pretežno bavarski del posesti, se zdi, da ima nekoliko druga čen sistem. V drugem delu zasledimo sistem, ki na prvi pogled deluje bolj dosledno, saj posami čno našteva posest v razli čnih krajih. Sistem bi lahko podali slede če – v vasi je dvor, ki pla čuje toliko in toliko. Tam je prav tako mans, ki pla čuje prav toliko. Obi čajno lahko najdemo tudi »postavke«, ki imajo podoben sistem kot v prvem delu, s to razliko, da se vedno nanašajo le na en tip posesti, prav tako pa ni nikoli možno zaslediti seštevka vseh dajatev. Za razliko od prvega dela lahko v tem delu zasledimo veliko bolj števil čno uporabo znaka za odstavke. Zaznamuje namre č posamezno »postavko«, velikokrat pa se pojavijo tudi na za četku odstavka in nekoliko štrlijo izven levega robu poravnave. Na prvi pogled se zdi, kot da bi lahko vpeljali novi odstavek, a se odstavek preprosto nadaljuje v naslednjo vrstico in tudi tukaj predstavlja le novo »postavko«. Le ob časno dejansko zaznamuje povsem nov odstavek. Že omenjeno nesistemati čnost poudarja dejstvo, da pri naštevanju pisec po- gosto preskakuje iz enega kraja do drugega in nazaj. Na fol. 49 tako najprej omeni, da so v Ellbachu ( Elchpach) trije fevdi pastirjev, ki ima vsak 5 krav. Nato našteva posest v Schlierseeju ( Slirse) in Maxlrainu ( Machsilreine). Šele nato se vrne nazaj v Ellbach in omeni, da tamkajšnji dvor pla čuje v polovi čnem obsegu in enega rejenega praši ča. 92 Ellbach je nato ponovno omenjen na fol. 50’, kjer piše, da sta v Ellbachu dva dvora, ki pla čujeta v naturalijah. 93 Pisec se k Schlierseeju vrne na fol. 49’, kjer je omenjeno, da imata dva ribi ča tam fevd. 94 Zanimiva je tudi posest okoli Isena ( Isene ), ki je omenjena na fol. 50, saj lahko tukaj najdemo najve čje število razli čnih »postavk«, ki se nanašajo na en kraj, v drugem delu urbarja. V kraju Isen so se nahajale štiri cerkve, trije fevdi in pet mans, ki so vsaka napisana lo čeno s svojo »postavko«. Izjema so tri manse, ki so združene v eno. 95 Isen je nato omenjen še enkrat na fol. 50’, kjer je omenjeno, da so tam tri aree (podro čje, ki je namenjeno majhni kmetiji), ki pla čujejo 15 denarjev. 96 90 BayHStA HL Freising 4, fol. 54. 91 Blaznik, Kolonizacija Poljanske doline , str. 71, op. 29. Gl. tudi Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4, str. 15. 92 BayHStA HL Freising 4, fol. 49. 93 Prav tam , fol. 50’. 94 Prav tam, fol. 49’. 95 BayHStA HL Freising 4, fol. 50, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale- sammlungen.de/~db/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&nativeno=50. 96 Prav tam , fol. 50’. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 33 Slika 2: Najstarejši urbar freisinške ško fi je, fol. 50 (BayHStA HL Freising 4, fol. 50). Abb. 2 Das älteste Urbar des Hochstifts Freising, fol. 50 (BayHStA HL Freising 4, fol. 50). Zahn je menil, da skopi in sumarni podatki prvega dela gotovo niso bili kon čni rezultat teh prizadevanj, temve č so bili po njegovem mnenju le osnova za nadaljnje raziskovanje. V nasprotju pa naj bi bolj obsežen in natan čnejši del predstavljal kasnejše delo, ki je bilo opravljeno bolj umirjeno in sproš čeno. Meni, da »die Abfassung der ersteren eine gelegentliche gewesen [ist], an welche sich der zweite in bequemerer J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 34 Ausführlichkeit später, und um doch ein Ganzes zu haben, anschloss.« 97 Albert bi torej lahko na hitro pridobil sumarne podatke o svojih posestvih, ki jih je nameraval uporabiti v pogajanjih z avstrijskim vojvodo. Po uspešnih pogajanjih pa je morda spoznal uporabno vrednost takšnega pregleda in se odlo čil za izpopolnjen pregled celotne posesti. Domnevo o kasnejšem nastanku »bavarskega« dela urbarja je po- trdil Johann Boegl. 98 V urbarju se namre č omenja Felix puer, 99 ki ga v virih lahko zasledimo med leti 1180–1212. Zaradi tega Boegl nastanek drugega dela urbarja postavlja okoli leta 1180, torej dobrih 20 let kasneje kot prvi del. Dvakratno popisovanje posesti bi razložilo dejstvo, da je posest okoli Škofje Loke zapisana kar dvakrat, z razli čnimi podatki, saj bi lahko kasnejše raziskovanje ugotovilo druga čno stanje (morda zaradi predhodnih napak ali pa že spremenje- nega stanja). Zato se postavlja vprašanje, zakaj so zapisali obe stanji, in ne le bolj natan čne. Ker se zdi, da je tekst zapisala ena roka, bi razloge morda lahko iskali v nepoznavanju lokalnih razmer s strani pisarja in v relativni tujosti po četja, tj. uporabe pisave na tak na čin. Ker pisar ni imel izkušenj na podro čju izdelovanja urbarjev, se mu dvojno zapisovanje dajatev ni zdelo čudno. Če gledamo na zapis iz današnje perspektive, se zdi nenavadno dvojno zapisovanje, pisarju v takratnem času pa se je morda zdela vsebina, ki jo je moral prepisati v kodeks, kljub temu pomembna. Prav tako je zanimivo, da je dvojni zapis mogo če najti le pri posesti okoli Škofje Loke. Morda je bilo le tukaj ugotovljeno in sporo čeno spremenjeno stanje, drugod pa do ve čjih odstopanj ni prihajalo. Blaznik omeni, da se zapis o posestih okoli Škofje Loke ne nanaša na kakršnokoli pisno podlago, temve č da je verjetno nastal po spominu oskrbnika. 100 Na urbar moramo po vsej verjetnosti gledati kot na nov pojav v takratnem okolju. Res je, da se po vsej verjetnosti ni nanašal na kakšne starejše predloge. V kodeksu s signaturo BayHStA HL Freising 6 pa je ohranjen majhen listi č, katerega vsebina se ujema z delom urbarja. 101 Ohranjen listi č lahko razumemo kot osnutek, ki je bil podlaga za kon čni zapis urbarja. 102 Urbar so namre č zapisale tri roke, ki pa so pisale v zelo kratkem časovnem razmiku. 103 Predvidevamo lahko, da so torej posebne vizitacije lokalno zbirale podatke, jih zapisale na manjše listi če, ki so bili kasneje 97 Zahn, Die Freisingische , str. 232–233. 98 Boegl, Das älteste Urbar , str. 85. 99 Apud Hublin acervus siliginis et acervus avene cedit preposito pro manso Marcelingin, quem habet Felix puer et Heinrico inbene fi ciavit. BayHStA HL Freising 4, fol. 57. 100 Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4, str. 15. 101 BayHStA HL Freising 6, fol. 46–fol. 46’, v digitalni obliki dostopno na: http://daten. digitale-sammlungen.de/bsb00003040/images/index.html?id=00003040&groesser=& fi p=eaya ewqsdaseayaxsfsdrxdsydsdaswqrseaya&no=1&seite=97. 102 Bitterauf, Die Traditionen, str. 547, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale- sammlungen.de/bsb00004629/images/index.html?id=00004629&groesser=& fi p=eayaewqsdaseay axsfsdrxdsydsdaswqrseaya&no=1&seite=613; BayHStA HL Freising 4, fol. 56–fol. 56’, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00009708/images/index.html?id=000 09708&groesser=& fi p=eayaewqsd aseayaxsfsdrxdsydsdaswqrseaya&no=3&seite=125. 103 Zahn, Die Freisingische , str. 231. Prva roka je zapisala posest okoli Škofje Loke (fol. 53) ter vse do fol. 55’, druga roka fol. 55’–56’, tretja roka pa drugi »bavarski« del (fol. 49–52’, fol. 57–58). Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 35 uporabljeni pri zapisu urbarja. Neurejeno zaporedje krajev, saj zapisovalec pri po- pisovanju posesti v drugem delu kar veliko preskakuje iz enega kraja v drugega, 104 nakazuje, da pred zapisovanjem ni prišlo do posebne redakcije. Gledano z današnje perspektive, bi se tako po četje zdelo pri čakovano, ljudem v tistem času pa se o čitno ni zdelo nujno potrebno. Če upoštevamo predpostavko, da je bil urbar zapisan na podlagi notic, kakršna je bila najdena v Liber censualis (BayHStA HL Freising 6), takšno po četje ne bi bilo posebej naporno. Redakcija pridobljenih podatkov o čitno ni bila ena izmed nalog ljudi, ki so bili zadolženi za takšno po četje. Urbar je svojo vlogo lahko izpolnjeval tudi brez sistemati čno urejenega pregleda posesti. Glede na dejstvo, da pa kljub temu lahko najdemo veliko dolo čil, kot so: pla čuje prav toliko, v enakem obsegu, ponekod celo samo item, se zdi, da je do manjših popravkov le prihajalo. Ne glede na to je čudno, da posamezne vizitacije niso ob vizitiranju kraja zapisale vse posesti, ki je pripadala ško fi ji v enem kraju. Zdi se, da moramo v najstarejšem ohranjenem freisinškem urbarju videti predvsem prvi poskus popi- sa posesti s strani freisinške ško fi je, omenjene nenavadne razporeditve in zapise pa razumeti kot pojavne oblike reševanja problemov s strani uradnikov, ki jim je bila naro čena izdelava urbarja in kateri se niso mogli posluževati ustaljenih praks. Kako so urbar razumeli takratni zapisovalci, lahko razberemo tudi iz kodikološkega konteksta samega urbarja. Vpet je v kodeks skupaj s kopialno knjigo, v kateri so pre- pisane tradicije freisinške ško fi je od za četka 9. stoletja naprej. 105 Za takratne ljudi je imel takšen popis verjetno vsaj podobno funkcijo, kot jo je imela kopialna knjiga, da so ju skupaj zvezali v kodeks. Mnenje, da je urbar namenjen bolj dokazovanju posedo- vanja posesti kakor pobiranju dajatev, podpira tudi dejstvo, da se tistih nekaj kasnejših pripisov, ki jih je mo č zaslediti v zapisu, bolj nanaša na spremembe posesti, ki so bile izvedene na tem podro čju, oz. na pravice, ki se nanašajo na to podro čje. 106 Med njimi lahko najdemo sporazum freisinškega škofa s palatinskim grofom o izpustitvi ujet- nikov, ki je imel za posledico predajo nekaj posesti, 107 kratko notico, da škofu pripadajo kmetije okoli kraja Rudenich, 108 kakor tudi nekaj zapisov o dolo čenih podložnikih. 109 Zdi se torej, da je bilo bolj važno zapisati spremembe oz. stanje posesti, kot pa na tej stopnji uporabljati urbarje za pobiranje raznovrstnih dajatev. Prav tako lahko tudi na koncu popisa posesti okoli Enzersdorfa ( Encinesdorf ) zasledimo povzetek vseh kmetij, dvorov, fevdov idr., ki se nahajajo na tem gospostvu. Sporadi čno lahko tudi v drugem delu urbarja zasledimo zapise o posesti, ki ne navajajo nikakršnih dajatev ali dolžnosti. Nekateri se nanašajo na predhodno postavko, tako da moramo razumeti zapis v smislu, da enako pla čuje tudi naslednja enota, za veliko izmed njih pa tega ne moremo trditi. 110 104 Gl. zgoraj, str. 32. 105 Vsi ohranjeni urbarji iz 12. stoletja na obravnavanem podro čju so bili vpeti ali zapisani v tradicijske knjige. Gl. zgoraj str. 24 in Wetzel, Die Urbare, str. 31–32, 62–63, 71–74, 80–81. 106 Gl. BayHStA HL Freising 4, fol. 51, 51’, 56’, 57, 58, v digitalni obliki dostopno na: http:// daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&nativeno=51. 107 Prav tam , fol. 56’–57. 108 Prav tam , fol. 58. 109 Prav tam , fol. 51, 58. 110 Prav tam , fol. 49 – Apud Elchpach tria bene fi tia sunt armentaria singula cum V vaccis ; fol. 49’ – Slierse sunt duo piscatores quorum bene fi cium ibidem est; Alchkisingin bene fi cia VI J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 36 V urbarju lahko najdemo tudi nekaj zanimivih dolo čil, ki niso to čno vezana na prejemke doti čnih posesti. Med drugim dolo čilo, da morajo pla čevati denar za pobiranje konjskih fi g, 111 da morajo nekatera posestva pla čevati za uporabo gozdu, 112 kakor tudi nekatera druga raznovrstna dolo čila oz. pravice. 113 Kaj lahko na podlagi tega povemo o sami uporabi urbarja? Že na prvi pogled se zdi, da sam urbar ni bil najbolj primeren za uporabo v vsakodnevne namene, saj bi bilo iskanje po kodeksu, ki nima ne naslovov ne posebej izoblikovanih odstavkov oz. kakršnihkoli drugih pripomo čkov, precej težko. Dejstvo, da, predvsem v drugem, vendar tudi v prvem delu, pisec precej ska če z enega konca na drugega, gotovo otežuje kakršnokoli uporabo v redne namene. Zaradi tega lahko razumemo najstarejši urbar bolj kot popis posesti, ki je morda imel namen zavarovanja posesti, kakor pripomo ček pri pobiranju dajatev. Zanimiv vpogled v razmišljanje in miselno stanje škofa Alberta je tudi eden izmed zadnjih stavkov v njegovem pismu kapitlju po pogajanjih z avstrijskim vojvodo – Hec ideo vobis scripsimus, ut in exemplum successoribus nostris relinquatur, ut et ipsi eandem gratiam impetrare non negligant. 114 Zdi se mu torej pomembno, da pisno sporo či svojemu kapitlju svoje uspehe in jih tako ohrani kot zgled za svoje nasled- nike. Pisava je torej gotovo bila razumljena kot poseben medij, ki lahko ovekove či dejanja, medij, s pomo čjo katerega se ustvarja tradicija, medija torej, kamor so bile zapisane pomembne, in ne kar vsakodnevne stvari. Prav to razmišljanje nam morda lahko dodatno osvetli razlog za zapis najstarejšega urbarja na podro čju vzhodnih Alp. Če je zapisana celotna posest freisinške ško fi je, je veliko težje, tudi nenamerno, kar tako izgubiti posest, saj je bila zabeležena s pomo čjo pravega medija. Prav tako jo lahko človek v prihodnje poiš če, če želi najti morebitno izgubljeno posest. Takšnemu pregledu nad posestjo je služil najstarejši urbar freisinške ško fi je. Da se je škof Albert dodobra zavedal še kako resne nevarnosti odvzemanja posesti s strani plemstva in odvetnikov, kaže tudi sporazum med škofom Albertom in Henrikom Priškim mlajšim, ki je bil prav tako zapisan v urbar. 115 V njem se je Henrik Priški zavezal, da ne bo odvetništva nad gospostvom Katsch nikoli predal naprej kot fevd oz. da ne bo nikoli nastavil pododvetnikov brez škofove odobritve. V primeru, da bi storil kaj v nasprotju s tem razglasom, pa pripade odvetništvo sunt; Turfchirchin parrochi ; fol. 51 – Tria benefi cia sunt ibidem armentaria; Sex bene fi cia sunt ibi ad VI nautas ; fol. 51’ – pastoralitas item est ibidem; Pastorale bene fi cium est ibi; Item aliud armentum est ibidem; fol. 52 – Sagena est Asinhusin cum duobus piscatoribus; Duo bene fi cia piscatoribus sunt ibi; In palude bene fi cium; fol. 52’ – Bene fi cium pastorale; Bene fi cium praeco- nis; fol. 57 – Duo quoque piscatores ibi ; fol. 57’ – Bene fi cium frunitarii ibidem; Item bene fi cium trium piscatorum; Bene fi cium praeconis; Duo benefi cia ad farbos lignorum; Bene fi cium custodi silve; Benefi cium custodis segetum . 111 BayHStA HL Freising 4, fol. 55. 112 Prav tam , fol. 50. 113 Npr. BayHStA HL Freising 4, fol. 55; BayHStA HL Freising 4, fol. 55’. 114 Meichelbeck, Historia frisingensis 1,1, str. 372, gl. tudi Meiller, Regesten zur Geschichte, str. 46, št. 64. 115 BayHStA HL Freising 4, fol. 56’, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale- sammlungen.de/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&groesser=& fi p=eayaewqsdas eayaxsfsdrxdsydsdaswqrseaya&no=2&seite=126. Brunner, Die steierische Herrschaft , str. 342. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 37 nazaj v roke škofa. Poskus je bil sicer neuspešen, saj je njihovim naslednikom Stubenberškim uspelo vzpostaviti samostojno in lo čeno gospostvo Katsch, 116 ne glede na to pa nam prikaže izjemno skrb za posest škofa Alberta. 116 Brunner, Die steierische Herrschaft , str. 342–343 Slika 3: Najstarejši urbar freisinške ško fi je, fol. 56 (BayHStA HL Freising, fol. 56). Abb. 3: Das älteste Urbar des Hochstifts Freising, fol. 56 (BayHStA HL Freising, fol. 56). J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 38 Dodatna motivacija za zapis bi bil lahko tudi požar, ki je izbruhnil 5. aprila 1159 in je zajel poslopja ško fi je. 117 V virih sicer razumljivo ni mo č najti podatkov o izgubljenih dokumentih, Rahewin in Konrad zakristan pa poro čata o obsežni škodi predvsem na zgradbah. Joachim Wild meni, da bi ta dogodek ter seveda tudi uni čujo či madžarski vpadi lahko bili vzrok za izgubo nekaterih najstarejših listin freisinške ško fi je in kapitlja. 118 Izguba oz. le grožnja izgube dragocenih dokumentov bi gotovo lahko pripomogla k odlo čitvi škofa o zapisu posesti ško fi je. Najstarejši urbar freisinške ško fi je ni le najstarejši ohranjeni urbar ško fi je, temve č lahko iz vsebine zapisa sklepamo, da je šlo za novo obliko dokumenta. Uradniki, ki jim je bila zaupana naloga, se niso mogli nasloniti na kakršnokoli predlogo, tako da so probleme, s katerimi so bili soo čeni, reševali po svojih najboljših mo čeh. Razlogi za zapis prvega urbarja ško fi je so bili nekoliko druga čni, kot jih lahko zasledimo pri zapisu kasnejših urbarjev. Namembnost urbarja se lepo odraža v obliki in vsebini, ki se iz današnje perspektive morda zdita nesistemati čna. Na čin zapisa, ki ne omogo ča hitrega iskanja, raztresenost zapisov iz enega kraja ter podvojeni zapisi nekaterih podatkov nakazujejo, da urbar ni bil najboljši pripomo ček za administrativno uporabo. Kot razlog za zapis se zato ponuja predvsem zavaro- vanje posesti. Nevarnost so predstavljali tako višje plemstvo v obliki avstrijskega vojvode, kakor tudi ministeriali, ki so se želeli polastiti posesti, ter naravne nesre če, ki bi lahko uni čile dokaze o lastništvu. Škof se je reševanja problemov, s katerimi je bil soo čen, lotil na nove in inovativne na čine. Nastal je urbar, zapis katerega lahko razumemo kot poskus reševanja ogroženosti ško fi jske posesti. Deželnoknežji urbarji za Spodnjo in Zgornjo Avstrijo Do danes so se ohranili trije rokopisi, ki vsebujejo deželnoknežje urbarje za Zgornjo in Spodnjo Avstrijo: rokopis O, 119 rokopis H 120 in rokopis W. 121 Prvega lahko datiramo v drugo polovico 13. stoletja, 122 drugega v konec 13. stoletja, 123 zadnjega pa v prvo polovico 14. stoletja, 124 torej v obdobje vladavine prvih Habsburžanov na omenjenem podro čju. Dopsch meni, da sta starejša dva urbarja v ve čji meri prepisa še starejših urbarjev, ki se niso ohranili, ter na podlagi primerjave rokopisov ugotavlja, da sta konec 13. stoletja, torej v času zapisa najstarejših ohranjenih dveh rokopisov, 117 Wild, Zur Geschichte , str. 116. 118 Prav tam , str. 116–117. 119 AT-OESTA/HHStA HS R 242, v digitalni obliki dostopno na: http://www.archivinfor- mationssystem. at/ bild.aspx?VEID=12222&DEID=10&SQNZNR=1; Za opis gl. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. XI–XVI. 120 ÖNB, Cod. 543 Han. Za opis gl. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. XVI–XXXI. 121 ÖNB, Cod. 2712 Han. Za opis gl. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. XXXI– XXXIV. 122 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. XXII. 123 Prav tam , str. XVII–XVIII 124 Prav tam , str. XXII. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 39 obstajala dva urbarja, ki sta nastala še v času zadnjih Babenberžanov. 125 Prvi je bil dokon čan do leta 1230, drugi pa je bil dopolnjevan še v času vojvode Friderika II. Bojevitega (1230–1246) in Otokarja II. P řemysla; rokopis O predstavlja vesten prepis slednjega. Zapisovalec rokopisa H pa je imel na voljo oba starejša urbarja, torej predlogo rokopisa O kakor tudi drug, starejši, neohranjen urbar. Kot predlo- ga za rokopis H je bil za ve čji del uporabljen starejši urbar iz časa Leopolda VI. (1198–1230). Poleg tega je bila ponekod uporabljena tudi predloga rokopisa O; na nekaterih mestih celo prepisana v celoti. V rokopisu je zaznati tudi kasnejšo redakcijo, ki prikazuje stanje posesti iz časa Habsburžanov. Le-ta pa je omejena ve činoma le na manjši del, in sicer na podro čje severno od Donave. 126 Dopsch na podlagi nekaterih zapisov v obeh rokopisih poda previdno mnenje, da obstaja možnost, da bi lahko obstajal še starejši urbar, napisan v času vojvode Leopolda V. (1177–1194). 127 Če je njegova domneva pravilna, bi urbar veljal kot zelo zgodnji urbar svetnega zemljiškega gospoda. Za primerjavo lahko navedemo urbar grofov Falkensteinskih, ki je datiran v leto 1180, 128 in velja za zelo zgoden primer urbarja svetnih zemljiških gospodov. Verjetno je zgolj naklju čje, da bi tako zgoden urbar dal zapisati sin Henrika II., h kateremu se je odpravil freisinški škof Albert za obnovitev pravic njegove ško fi je, pred tem pa je dal zapisati najstarejši urbar freisinške ško fi je. 129 V sedmem desetletju 12. stoletja je bil Leopold V. še otrok, star le nekaj let, tako da dogodek verjetno ni imel ve čjega vpliva. Obstaja pa drug dogodek, ki bi ga lahko razumeli kot povod za zapis. Leta 1192 je v skla- du z Georgenberškim privilegijem po smrti Otokarja IV. iz dinastije Traungaucev vojvodina Štajerska pripadla Babenberžanom – vojvodi Leopoldu V. in njegovemu sinu Frideriku I. (1194–1198). 130 Teritorij vojvodine Štajerske je takrat obsegal tudi podro čja, ki so kasneje prešla v Spodnjo in Zgornjo Avstrijo. Predpostavljamo lahko, da se je vojvodi zdelo smiselno sestaviti pregled nad novo pridobljenimi posesti. Tudi tukaj lahko vidimo nenavaden dogodek, ki je bil povod za zapis urbarja. Želel je utrditi svojo oblast, pri tem pa je kot orodje uporabil pisavo. Naro čil je izdelavo urbarja, ki je tudi simboli čno dokazovala njegovo oblast na tem podro čju. Tudi za zapis urbarjev zadnjih Babenberžanov lahko najdemo politi čni razlog. Kot enega izmed možnih razlogov za nastanek popisa deželnoknežjega posestva v Avstriji navaja Dopsch mnenje, da »... die umfassende Verzeichnung des landesherrlichen Besitzes war guten Teils […] durch das Bestreben mitbestimmt, dieses Gut vor äußerer Bedrohung zu wahren, Besitzentziehungen und widerrechtliche Inanspruchnahme hintanzuhalten.« 131 V času zadnjih let vojvode Leopolda VI. ter v času vladanja voj- vode Friderika II. Bojevitega, v tridesetih letih 13. stoletja, v času torej, v katerem so bile zapisane zgoraj omenjene predloge za ohranjene rokopise, je namre č potekala 125 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. XXXV–LIV. 126 Prav tam , str. LIV. 127 Prav tam , str. LIV–LV. 128 Bünz, Probleme , str. 50. Gl. tudi Noichl, Codex Falkensteinensis. 129 Gl. zgoraj, str. 29–30. 130 Spreitzhofer , Georgenberger Handfeste , str. 22–36 in 81–83. 131 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVII. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 40 revindikacija izgubljene posesti. 132 Na to nakazujejo nekateri zapisi v samem roko- pisu O, ki jih lahko postavimo v čas vojvode Friderika II. Bojevitega, 133 v urbarju pa lahko najdemo tudi seznam protipravno odvzetih posesti. 134 Nekatere manj direktne opise lahko postavimo tudi v čas vojvode Leopolda VI. 135 Vsem opisom je skupno, da kot akterji nastopajo ministeriali, ki so se polastili deželnoknežje posesti oz. pravic, ki se nanašajo na to posest – v veliko primerih so si prilastili tudi odvetniške pravice, ki so pripadale deželnemu knezu, že za časa voj- vode Leopolda VI. pa so se protipravno polastili tudi cerkvene posesti. O čitno se je torej zgodila ciljna revindikacija posesti, ki je bila uperjena proti ministerialom. Tako Leopold VI. kakor Friderik II. Bojeviti sta namre č vodila speci fi čno politiko, v kateri sta se oprla na viteze in meš čanstvo, uperjena pa je bila prav proti ministerialom. Njen namen je bila utrditev deželnoknežje oblasti. Na čin in energija, s katero sta zadnja dva Babenberžana zasledovala svoje cilje, sta pripeljala do sporov z ministeriali. Že ob nastopu oblasti je moral Friderik II. Bojeviti zatreti upor pod vodstvom Kuene- ringov, predvsem pa leta 1236, ko so ministeriali izkoristili težak položaj, v katerem se je znašel vojvoda Friderik II. Bojeviti, za utrditev svojega položaja. Ena izmed to čk obtožbe, s katero je cesar Friderik II. avstrijskega vojvodo izklju čil iz pravnega reda, so bile prav pritožbe ministerialov glede ravnanja deželnega kneza proti njim. V središ ču tega spora sta bila o čitno izoblikovanje in pove čevanje deželnoknežje oblasti. Nastale urbarje lahko tako vidimo kot eno izmed orodij v tem boju. 136 Dopsch meni, da ni naklju čno, da so se prav vsi najve čji tvorci in pospeševalci deželnoknežje oblasti odlo čili za uporabo urbarjev (Friderik II. Bojeviti je ustvaril nov urbar, Otokar II. P řemysl je nadaljeval uporabo starejšega urbarja, Albrecht I. Habsburški pa je prepisoval in dopolnjeval omenjeni starejši urbar) ter da lahko prav v času njihovih vladanj vedno opazimo upore ministerialov. 137 Tudi zapise iz časa Otokarja II. P řemysla in Albrechta I. lahko namre č postavimo v podobne razmere. Otokar, ki se mu je po smrti vojvode Friderika II. Bojevitega uspelo uveljaviti kot vojvoda Avstrije, je moral sprva urediti stanje in utrditi svojo oblast. V petdesetih letih 13. stoletja se je do ministerialov vedel precej popustljivo, po zmagi nad Madžari (1260) pa se je po čutil dovolj mo čnega, da je na ra čun minis- terialov bolj strogo za čel uveljavljati deželnoknežjo oblast in pravice. Ministeriali, ki so izkoristili negotovo stanje in boj za deželo po smrti zadnjega Babenberžana, 132 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVII. 133 Npr. Sed modo addicte sunt duci. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 73, št. 300; Castrum Aychperch ... addictum est duci... Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 84, št. 333. 134 Item obligationes villarum aliarum et nota istos, qui quasdam detinent indevite et sine iure. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 81, št. 325 sl. 135 Npr. In Dunnevurt 2 benefi cia solvunt ½ tal. et 12 caseos; et dominus Otto de Ramsperch tenet ea violenter. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 56, št. 219; In Schonpuhel curia villicalis et 2 bene fi cia et area et piscina, que dominus Otto de Ramsperch tenet violenter. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 60, št. 239; Hezlo de Wartpurch accipit decimam Chirchperg violenter estimatam ad 8 mod. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 104, št. 100. 136 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVII–CCXXI. 137 Prav tam , str. CCXXI. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 41 so se polastili posesti in pravic, za katere niso imeli pravne podlage. Če je deželni knez želel pove čati svojo mo č, je moral omejiti njihovo mo č. Izredno pomembna za deželnoknežjo oblast je bila pravica gradnje utrdb in gradov. V urbarju lahko med razli čnimi dodatki iz časa Otokarja najdemo prav seznam gradov, ki so bili protipravno zgrajeni po smrti vojvode Friderika II. Bojevitega. 138 Dopsch meni, da lahko spremembo v notranji politiki Otokarja postavimo v sredo šestdesetih let 13. stoletja. 139 Iz tega časa so ohranjeni tudi drugi viri, ki nakazujejo, da je za čel z rušenjem plemiških gradov. 140 Porušil je lahko le protipravno zgrajene gradove, za to pa je moral imeti pravno podlago. Da je lahko ugotovil, kateri gradovi so zgrajeni protipravno oz. katera posest je bila odvzeta protipravno, pa si je moral ustvariti pregled posesti. Dopsch meni, da bi lahko prav v povezavi s tem iskali razloge za zapise v starem babenberškem urbarju, ki jih lahko datiramo v Otokarjev čas. 141 Da se je Otokar tudi dejansko odlo čil za popis posesti, nakazuje tudi listina, s katero je Otokar leta 1258 potrdil odlo čitev njegovega pisarja Henrika glede posesti pri Sv. Petru. V ohranjeni listini je prepisana listina Henrika, v kateri omenja, da ga je Otokar pooblastil, ut possesiones ipsius distractas et dissipatas in vnum redigerem et reformarem. 142 Henrik naj bi preveril zahteve, ki jih je opat Seitenstettna imel do dolo čene posesti, a ker se mu niso zdele upravi čene, je posest zapisal med ostale prihodke svojega gospoda. 143 Dopsch meni, da bi bili lahko zapisi, ki jih je mo č najti v doti čnem urbarju, prav produkt obsežne revizije, ki jo je Otokar izpeljal v sklopu pove čevanja deželnoknežje oblasti in ki jo omenja njegov pisar Henrik. 144 Otokar je o čitno prišel v posest urbarja dinastije Babenberžanov, saj lahko nekatere že omenjene pripise postavimo v obdobje njegove vladavine. Dejstvo, da so takratno spremenjeno stanje oz. dodatke zapisovali kar v star urbar, je pomembno. Urbar je sicer gotovo vseboval popis ve čine, če ne kar vse, stare posesti, ki jo je sedaj zahteval Otokar. Kot tak je bil gotovo odli čen pripomo ček za ugotavljanje obsega posesti, ki jo je zahteval kot novi vojvoda. Če bi urbar predstavljal le pre- prost zapis posesti, bi dodatke lahko zapisali na katerikoli kos pergamenta. Odlo čili so se za zapis v stari urbar, saj je bila tako navezava na predhodno dinastijo bolj izrazita. Preprostemu zapisu so dodali simboli čni pomen. Poleg zapisovanja posesti in prihodkov, ki jih je zahteval deželni knez, so z vpisom v star urbar želeli ustva- riti navezavo na tradicijo in kontinuiteto vladarskih hiš. Omejevanje protipravno uzurpirane mo či plemstva je bilo nujno za izgrajevanje deželnoknežje oblasti. To je vodilo v kon fl ikt z ministeriali in imelo za posledico upore, ki so se zgodili tako v Avstrij (1265) kot na Štajerskem (1268), pri obeh dogodkih pa lahko neposredno pred tem najdemo uporabo pisave oz. nastanek urbarja. 145 138 Item castra, que indebite edi fi cata sunt post mortem ducis Fridrici. Dopsch, Die lan- desfürstlichen Urbare, str. 131. 139 Dopsch, Beiträge zur Geschichte, str. 465–466. 140 Prav tam , str. 466. 141 Prav tam, str. 466–467. 142 F RA II 33, št. 51, str. 61. 143 Gl. tudi Dopsch, Beiträge zur Geschichte, str. 465. 144 Prav tam , str. 465. 145 Prav tam, str. 468 sl. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 42 Nestabilne razmere, ki jih lahko zasledimo tudi v zapisih v urbarju, 146 so se nadaljevale. Otokar II. P řemysl si je z babenberško ter spanheimsko dediš čino kakor tudi z nekaterimi drugimi teritorialnimi pridobitvami izoblikoval mogo čno tvorbo, nevarnosti katere so se zavedali tudi takratni volilni knezi. Slednji so se odlo čili, da za nemškega kralja izvolijo Rudolfa I. Habsburškega, ki mu je z njihovo pomo čjo uspelo izni čiti pridobitve Otokarja. Češki kralj se je podredil in prepustil novemu nemškemu kralju vse ne češke dežele. A že leta 1278 se je uprl, tokrat z orožjem. Volilni knezi v tem primeru niso bili ve č zainteresirani za pomo č Rudolfu, ki je za boj proti Otokarju na svojo stran pridobil vse njegove nasprotnike, med drugim madžarskega kralja, cerkev in nezadovoljno plemstvo. V bitki na Moravskem polju ( Marchfeld) je Otokar umrl, Rudolf pa je za čel s pripravljanjem oblasti za svoja sinova na tem podro čju. Naslednja tri leta se je neprekinjeno zadrževal na jugovzhodu cesarstva. Zavedal se je pomena plemstva in meš čanstva za dosego svojega cilja, zato je do njih postopal zelo previdno. Izdal je veliko privilegijev in v veliki meri izni čil delo Otokarja na podro čju deželnoknežje oblasti. Leta 1281 je zapustil ta prostor in kot cesarskega namestnika imenoval svojega sina Albrechta. 147 Že naslednje leto je Rudolf od knezov dosegel priznanje svojih sinov Albrechta in Rudolfa kot avstrijski vojvodi, leta 1283 pa je bil Albrecht na prošnjo lokalnega plemstva imenovan kot edini vojvoda. Kot poro ča avstrijska rimana kronika, je bilo veliko ljudi prepri čanih, da se bo novega vojvodo dalo zlahka voditi. 148 Izkazalo se je prav obratno; odigral je odlo čilno vlogo pri izoblikovanju mo čne deželnoknežje oblasti. Tudi on si je moral zagotoviti materialne temelje, če je želel utrditi svojo oblast. Ponovno je bila pomembna pravica do gradnje gradov, saj so ti predstav- ljali najboljše sredstvo za odpor proti deželnemu knezu. Ohranjena so pisma, ki poro čajo o pla čevanju odškodnine za takšne gradove, 149 prav tako pa vemo tudi, da je bilo kar nekaj gradov porušenih. 150 Zanimiva je zgodba Konrada Sumeraujskega, ki se je v boju med Rudolfom in Otokarjem postavil na stran Habsburžanov in je bil za svoje usluge nagrajen z deželnoknežjimi gradovi. Od Konrada je bila nato kasneje zahtevana izro čitev gradov. Slednji se je temu uprl in Albrecht je proti njemu postopal z orožjem. 151 Albrecht prav tako ni ve č potrjeval pravic plemstva in meš čanstva, ki so jih pridobili od Rudolfa. 152 Že od zgodnjih let vladavine lahko opažamo revindikacijo posesti. Pomembna za njegovo politiko je bila tudi cerkvena posest. Rudolf je Albrechtu s spretno politiko pridobil cerkvene fevde sosednjih š k o fi j v Salzburgu, Passauu, Regensburgu, Freisingu in Bambergu, kasneje pa si je Albrecht prizadeval pridobiti tudi nadzor nad dobi čkonosnimi in vplivnimi 146 Porušeni mlini, obrati, ki ne obratujejo, polja in vinogradi neobdelani in opusteli, pro- tipravno zgrajeni gradovi, ministeriali, ki so si polastili posesti in pravice deželnega kneza, itd. Dopsch, Beiträge zur Geschichte, str. 460. 147 Dopsch, Die Bedeutung , str. 241–256; Dopsch, Ein antihabsburgischer Fürstenbund , str. 600–638. 148 MGH Dt. Chron. 5,1, str. 523, v. 40235sl. 149 Dopsch, Die Bedeutung , str. 248. 150 Prav tam , str. 249. 151 Prav tam , str. 250. 152 Prav tam , str. 250. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 43 odvetniškimi pravicami nad posestjo samostanov. 153 Dopsch meni, da lahko upore, ki so se na njegovih posestih razširili v zadnjem desetletju 13. stoletja, razume- mo kot nezadovoljstvo plemstva z Albrechtovo politiko. Slednji so se povezali z raznovrstnimi interesi Albrechtovih sosedov ( med njimi salzburškega nadškofa in oglejskega patriarha, katerima naj bi bile s strani novih deželnih knezov kratene pravice), kar je pripeljalo do velikega upora proti vojvodovi oblasti. 154 Prav v ta čas Dopsch na podlagi analize ohranjenih rokopisov postavlja zapis omenjenih urbarjev. 155 Tako kot Otokar se je torej tudi Albrecht odlo čil za krepitev deželnoknežje oblasti, kot eden izmed pripomo čkov pa mu je služila prav pisava. Nedvomno sta bila ob zapisu zgornjih dveh rokopisov na voljo oba stara urbarja, ki sta služila kot osnova oz. bila kar v celoti prepisana. Tudi v tem primeru je urbar gotovo služil kot najboljše izhodiš če za pregled nad celotno posestjo. Dopsch meni, da je bil pisec rokopisa O, ki je direkten prepis starega babenberškega urbarja, nekdo, ki ni poznal lokalnih razmer, ter po možnosti tudi druga če ni bil zelo strokovno podkovan, saj je poleg slabega prepisa imen mogo če zaznati tudi slabe prepise nekaterih drugih pojmov. 156 Albrecht je iz habsburških posesti s seboj pripeljal kar nekaj zvestih ljudi, ki so mu služili kot dobri svetovalci, saj niso imeli povezav z lokalnimi interesi. 157 Morda bi pisca tega rokopisa lahko iskali med katerimi izmed teh ljudi. Albrecht se ni odlo čil za čisto nov urbar, temve č si je za osnovo izbral stari babenberški urbar. Gotovo tudi tukaj ne gre za naklju čje, temve č lahko v tem vidimo navezavo na tradicijo babenberške oblasti, namen katere je bilo pove čanje legitimnosti nove dinastije kot deželnih knezov. Franz-Reiner Erkens je na podlagi analize areng kraljevih listin ugotovil, da se je po dolgem postanku Rudolfa na tem prostoru spremenila listinska praksa. Oblikovno in stilisti čno se je navezovala na pozno štaufovske zglede. Povezava s štaufovsko tradicijo naj bi Rudolfovemu položaju kot kralju prinesla dodatno legitimnost. 158 V rokopisu lahko najdemo veliko opisov, ki se ne nanašajo neposredno na prihodke. Opisana so opustela polja, uni čeni vinogradi in porušeni gradovi. Pogosto lahko najdemo tudi opise posesti, od katere se ne pobirajo nikakršne dajatve. Osrednji namen ni bilo le popisovanje prihodkov, temve č so v krajih, kjer je deželni knez imel posest, popisali vse, kar so videli med preverjanjem podatkov na licu mesta. Pri kraju Ederding ( Etretingen) lahko tako zasledimo naslednji vnos: Molendinum iacet desolatum et non solvit et omnis aparatus et alia instrumenta molendini sunt ibidem. 159 Naletimo lahko tudi na zapise, ki opisujejo zastavljeno posest. Poleg obi čajnih vpisov o dajatvah posameznih fevdov, vasi, pravic ali celo uporabe pašnikov in travnikov, lahko zasledimo tudi zapise o desetini, odvetniških pravicah, 153 Dopsch, Die Bedeutung , str. 247 sl. 154 Dopsch, Die Bedeutung , str. 241–256; Dopsch, Ein antihabsburgischer Fürstenbund , str. 600–638. 155 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. XXXV–LXXX. 156 Prav tam, str. XIII sl. 157 Dopsch, Die Bedeutung , str. 248 sl. 158 Erkens, Zwischen stau fi scher Tradition , str. 33–58; Schwedler, Ausgelöschte Autorität , str. 237–252. 159 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 66. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 44 Slika 4: Rokopis O urbarjev za Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, fol. 15‘ (AT-OESTA/HHStA HS R 242, fol. 15‘). Abb. 4: Das Manuskript O der Urbare Nieder- und Oberösterreichs, fol. 15’ (AT-OESTA/HHStA HS R 242, fol. 15’). dajatvah za konje (Marchfutter), poleg prihodkov od regalov pa so zapisane tudi pravice do ribarjenja, mitnine itd. 160 Izrazi, kot sta solvit in servit cum , nakazujejo, da je bilo pri dolo čanju dajatev najve čkrat odlo čilna prav ustaljena praksa. Zdi se, da so se zapisovalci originalnega urbarja pri dolo čanju stanja opirali na izjave samih podložnikov. Ob časno pa komisija 160 Dopsch, Beiträge zur Geschichte, str. 452–453. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 45 o čitno ni bila prepri čana o izjavah lastnikov, tako da je bila odlo čitev sprejeta šele po kasnejšem nadzoru, na kar nakazujejo zapisi, kot: dicunt se habere in pheodo, dicit se esse infeodatum ali fatetur quod sit concessum . Zdi se, da je bila velika pozornost namenjena ugotavljanju na čina pridobitve posesti trenutnega lastnika. Pri zapisih o Katzelsdorfu ( Chezlinstorf) lahko najdemo slede če: Insuper est ibi- dem quoddam feodum, quod dux Fridericus constulerat scolastico Nove civitatis; hoc postea vendidit, sed quia facere non potuit, quia sibi tantum usque ad obitum suum contulerat et solvit... , 161 pri Mitterndorfu ( Mitterendorf) pa: Contulerat dux Fridericus cuidam militi usque ad obitum suum, ipso mortuo dominus Chunrigner se de eadem villa intromisit. 162 Podobne zapise, ki nakazujejo protipravno odvzeto posest, lahko najdemo na prakti čno vsaki strani: Intromisit se, detraxit sibi, habet sine iure, tenet indebite, detinet violenter. 163 Tako kot najstarejši urbar freisinške ško fi je so tudi deželnoknežji urbarji za Avstrijo nastali v negotovi oz. nestabilni situaciji. Čeprav je bilo razmerje v odnosu do posesti nekoliko druga čno kot v zgoraj omenjenem primeru, pa se zdi, da lahko v urbarju opažamo željo po zavarovanju posesti oz. zavarovanju pravic do te posesti. Ogromno število vnosov in zapisov v urbarju nakazuje, da je bil urbar uporabljen kot pripomo ček za izgrajevanje deželnoknežje oblasti. Uporaba in dopolnjevanje starejših urbarjev nakazujeta, da ni šlo le za enkraten pojav, temve č so urbarji lahko izpolnjevali podobne vloge tudi še vsaj stoletje kasneje. Vsakokratni knezi so se želeli z uporabo starejših urbarjev navezovati na tradicijo predhodne vladarske hiše in s tem legitimirati svoje pravice do oblasti in posesti. Urbar samostana Kostanjevica Kot zadnjega si lahko ogledamo še urbar cistercijanskega samostana Ko- stanjevica na Krki. 164 Jože Mlinari č urbar datira v sredino 14. stoletja. 165 Podatki o dajatvah v urbarju so relativno razdelani. Ve čina vnosov je zapisana po naslednjem sistemu: V tej in tej vasi imamo toliko in toliko hub. Ob časno je zraven zapisano še, da imajo tudi desetino. Temu nato sledijo dajatve kmetov. Navedene so dajatve, ki jih oddaja župan, ter nato, koliko dajatev oddaja posamezen podložnik. 161 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 130. 162 Prav tam, str. 131. 163 Gl. tudi Dopsch, Beiträge zur Geschichte, str. 455. 164 ARS, SI AS 1074/17, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/Files/9/ D45548.pdf. Vsebino urbarja je objavil Jože Mlinari č - Mlinari č, Kostanjeviška opatija , str. 529–535. Zaradi narave analize, ki preu čuje tudi na čin zapisa, prostorsko postavitev in videz strani, je bilo analizirano arhivsko gradivo, saj tekstnokriti čne izdaje ne prinašajo takšnih po- datkov. 165 Mlinari č, Kostanjeviška opatija , str. 186. Item in villa que dicitur tzu dem Gehage habemus XII mansos… ARS, SI AS 1074/17, fol. 2’. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 46 Slika 5: Urbar samostana Kostanjevica, fol. 4‘ (ARS, SI AS 1074/17, fol. 4‘). Abb. 5: Das Urbar des Stifts Kostanjevica, fol. 4’ (ARS, SI AS 1074/17, fol. 4’). V urbarju se zapisi velikega števila vasi nanašajo na prejšnjo vas, v kateri so natan čno razdelane dajatve in tlaka. Tako lahko na foliju 2’ in 3 najdemo kar 6 vasi, Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 47 ki se nanašajo na prvo vas v urbarju Parvo Schrilo 166 (zapisano na fol. 1’). Izjema je zapis iz fol. 9, na katerem izvemo, da morajo prebivalci vasi Dolenji Maharo- vec ( Machereotz ) opravljati isto delo kot oni v Dolenji Stari vasi ( Altendorff). 167 Slednja vas je namre č napisana že na fol. 5’-6, in ne na predhodnem foliju, kot je to obi čajno drugod po urbarju. Slednje gotovo nakazuje nekakšne vrste redakcijo s strani zapisovalcev ter hkrati ozna čuje željo po ve čji organiziranosti. Posamezne dajatve se oddajajo ob razli čnih cerkvenih praznikih. Med najpogostejšimi so 1. nedelja v času posta, post, sveti teden (teden pred veliko no čjo), Kristusovo vnebovzetje (40. dan po veliki no či), binkošti (50. dan po veliki no či), Jurjevo (23./24. april), god sv. Jakoba (25. julij), Marijino vnebovzetje (15. avgust), Marijino rojstvo (8. september), martinovo (11. november) in god sv. Štefana (26. december). Zapisi časovno ve činoma sledijo liturgi čnemu letu, vendar pa pri velikem številu ve čjih zapisov, ki lahko štejejo tudi do 19 postavk, kar nekajkrat naletimo na nepravilnosti. In Superiori Prukkelino 168 so najprej zapisane dajatve v času svetega tedna, nato za binkošti, nato pa se zapis vrne k dajatvam, ki so jih morali oddajati za Kristusovo vnebovzetje. Vnos se nadaljuje z dajatvami, ki so bile oddane za Jurjevo, a se nato ponovno vrne k dajatvam za binkošti. 169 Naštevanje dajatev se nato nadaljuje z godom sv. Jakoba (25. julij), Marijinim vnebovzetjem (15. avgust) in godom sv. Štefana (26. december). Temu sledi napa čno vpisan god sv. Martina, nato pa se opis vrne k za četku, kjer so navedene še dajatve v času posta. Med 12 daljšimi vnosi, ki imajo ve č kot tri časovno dolo čljive postavke, so le trije takšni, ki povsem pravilno sledijo liturgi čnemu letu. 170 Zdi se neverjetno, da bi menihi zapisali praznike v napa čnem vrstnem redu. Veliko bolj smiselno je, da v takšnem zaporedju iš čemo dobesedno izre čene dajatve, ki so jih izrekli podložniki in so jih zapisali uradniki na terenu. Takšno razmišljanje potrdi tudi dejstvo, da so med štirimi krajšimi vnosi, ki imajo le do tri časovno dolo čljive postavke, prav vsi v pravilnem časovnem zaporedju. 171 Veliko lažje je namre č našteti le tri praznike, ob katerih mora človek oddati dajatve, kot deset, petnajst ali ve č. Zanimivo je, da v nekem kasnejšem postopku ni prišlo do redakcije in poenotenja časovnega zaporedja. Zdi se torej, da se menihom ni zdelo nujno poenotiti in časovno popraviti zaporedja, da bi bil skladen z liturgi čnim koledarjem. V doti čnem primeru, 166 Mlinari č je kraj lokaliziral kot Malo Skrilo, ni pa ga vklju čil na karto samostanske posesti. Mlinari č, Kostanjeviška opatija , str. 188–193. Zemljepisnega imena Skrilo ni mogo če najti ne v slovenskem ne v hrvaškem registru zemljepisnih imen. Glede na geografsko smiselno zaporedje prvih vnosov moramo kraj iskati nekje na Hrvaškem, verjetno v okolici kraja Željezno Žumbera čko. 167 Item labores consuetos laborare tenentur per omnia sicut illi de Altendorff . ARS, SI AS 1074/17, fol. 9. 168 Mlinari č je kraj lokaliziral kot Gornja Prekopa. Mlinari č, Kostanjeviška opatija , str. 188–193. 169 ARS, SI AS 1074/17, fol. 7, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/ Files/9/D45548.pdf. 170 Pravilni vrstni red: Altendorf – fol. 6, Grublach – fol. 6’, Maheroetz – fol. 9. Nepra- vilni vrstni red: Parvo Schrilo (2x) – fol. 1’, Wodinenperch – fol. 2’, Inferior Nusdorf – fol. 3’, Wodenitz – fol. 4’, Aygen – fol. 5, Ladendorff – fol. 5’, Grutz – fol. 7, Suppisdorf – fol. 11. 171 Aput sanctum Bartholomeum – fol. 8’/9, Yg – fol. 10’, Circowitz – fol. 11, Werdelin – fol. 12. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 48 kjer so morali podložniki dajatve oddajati ob tako razli čnih dnevih, bi bilo verjetno veliko bolj smiselno in prakti čno urbar urediti po časovnem zaporedju. Zelo zanimiv je tudi vnos iz fol. 9’ – In superiori Macherotz habemus duo mansos cum omnibus iuribus sicut illi in. 172 Na koncu stavka manjka vas, pri kateri naj bi iskali podatke o višini dajatev. Pisar o čitno v času zapisa ni imel to čnih po- datkov, a je kljub temu zapisal skoraj cel stavek. Predpostavljamo lahko, da je pisal po nekakšni predlogi, a na koncu ni znal prebrati imena vasi. Zdi se neverjetno, da nikoli kasneje ne bi opazili te napake. Na fol. 9 je namre č z rde čo tinto dodana beseda pasce – »Suppanus cum vicinis quilibet eorum dat in festo pasce ova XV«. 173 Pisar je o čitno ob dodajanju rde čih znakov opazil napako in pripisal manjkajo čo besedo. Ne glede na to, ali je bil prepisan starejši urbar, ali le listek, na katerega so potencialni preiskovalci zapisali dejansko preverjene informacije na terenu, je zapis zelo zanimiv. Če bi bil urbar v redni uporabi pri pobiranju dajatev, bi bila pomanjkljivost gotovo opažena in odpravljena z zapisom doti čne vasi, po kateri naj se zgledujejo. Omenjeni zapis bi sicer lahko poskusili razložiti tako: ljudje, ki so bili zadolženi za pobiranje dajatev, so vedeli, koliko dajatev oddaja doti čna vas, tako da ni bilo treba zapisati to čne vasi. Pri tem pa se pod vprašaj postavi celoten razlog za zapis. Če je urbar zapis, po katerem se ravnajo uradniki in pobirajo dajatve, bi bilo smiselno dokon čati stavek in zapisati vas, saj bi bil urbar v nasprotnem primeru v današnjem Zgornjem Maharovcu neuporaben. Če predpostavljamo, da je samostan tudi kasneje v tej vasi pobiral dajatve in da je urbar kljub temu imel nekakšno funkcijo, saj v nasprotnem primeru ne bi bil zapisan, se zdi smiselno razlog za zapis iskati drugje. Ponovno se lahko vrnemo k urbarjem kot zapisom, ki so bili uporabljeni za zavarovanje posesti. Po vsej verjetnosti urbar ni bil nikoli uporabljen za dokazovanje posesti v Zgornjem Maharovcu ter tako napaka ni bila nikoli popravljena. Podobno manjkajo če podatke lahko opazimo tudi na fol. 6’. V vasi Groblje pri Prekopi ( Grublach ) je samostan imel 13 hub. Na celotni strani je precej natan čno dolo čeno, kdo in kdaj pla čuje dolo čene dajatve. 174 Temu sledi zapis, da opravljajo tlako v takšnem obsegu, kot prej omenjene vasi. Na koncu pa lahko najdemo še zapis Nota quod , a stavek ni dokon čan. Zanimivo je, da opozorilo o posebnosti dajatev, ki ga lahko v urbarju najdemo še trikrat, ni bilo nikoli zapisano. 175 Tudi v tem urbarju lahko najdemo nekaj primerov vasi, kjer niso omenjene nikakršne dajatve. Na fol. 2 lahko najdemo zapis – Item tzu dem Selesen habemus II mansos, 176 na fol. 6 – Item in beata virgine prope Altendorf habemus II mansos, 177 na fol. 11‘ - In Gaaz habemus XIIII mansos et ius montanum, 178 na fol. 12 – Item an dem Zernik habemus VIII mansos . 179 172 ARS, SI AS 1074/17, fol. 9, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/ Files/9/D45548.pdf.. 173 Prav tam, fol. 9. 174 Prav tam, fol. 6’. 175 V ostalih primerih je posebnost dajatev zapisana v celoti. 176 ARS, SI AS 1074/17, fol. 2. 177 Prav tam, fol. 6. 178 Prav tam , fol. 11’. 179 Prav tam , fol. 12. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 49 Slika 6: Urbar samostana Kostanjevica, fol. 7 (ARS, SI AS 1074/17, fol. 7). Abb. 6: Das Urbar des Stifts Kostanjevica, fol. 7 (ARS, SI AS 1074/17, fol. 7). Urbar po eni strani prinaša veliko zelo natan čnih informacij in podatkov o dajatvah, tlaki, kakor tudi o lastništvu, po drugi strani pa lahko opazimo veliko nedokon čanih vpisov, površnost pri podajanju informacij ter nezanimanje za po- J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 50 sodabljanje stanja. Zdi se, da pri zapisovanju urbarja malenkosti in izjemno to čni podatki niso bili tako pomembni, temve č da je urbar lahko svojo funkcijo izpolnjeval tudi brez povsem natan čnih dolo čil. V urbarju lahko sicer opazimo nekatere so časne oz. le malenkost kasnejše pripise, a moramo pri tem pripomniti, da jih je relativno malo. Zdi se, da je urbar lahko svojo funkcijo opravljal v prvotni obliki. Na podlagi predstavljenega se zdi najverjetneje, da je bil urbar namenjen zavarovanju posesti. Razlogi za zapis Ob pregledu zgodnejših urbarjev ugotovimo, da jih je veliko nastalo v izrednih situacijah, v katerih so bila ogrožena posestva (cerkvenih) zemljiških gospodov. Kot že omenjeno, lahko gotovo v takšno situacijo postavimo najstarejši urbar freisinške ško fi je . 180 Podobne situacije pa lahko opazimo tudi pri drugih zgodnjih urbarjih. Urbar za Brežice in Sevnico, ki je bil zapisan leta 1309, bi lahko nastal kot obramba pred morebitnim vmešavanjem Habsburžanov v posestva, ki jih je salzburška nadško fi ja imela v Posavju. Nadškof Konrad se je zavedal nevarnosti mo čnega deželnega kneza na zahodni meji salzburških posesti. Politika prvih Habsburžanov na tem podro čju je bila namre č uperjena prav k temu, da bi se polastili posestev, ki so pripadala cerkvam. Kot orodje v boju je bilo odlo čeno popisati vse, kar je imela salzburška nadško fi ja v Posavju, vse vasi in kmetije, ki so pla čevale salzburškemu nadškofu. 181 Tudi freisinški škofje so imeli probleme z zunanjimi pritiski. Od 12. stoletja dalje je bila ob čutljiva severozahodna meja loškega gospostva, ki so jo ogrožali Ortenburžani in njihovi ministeriali iz Pustega gradu pri Radovljici. Na vzhodni meji so bili nevarni Andechsi in njihovi ministeriali, na jugu pa so pritiskali Spanheimi s svojimi ministeriali. Prav iz let po nastanku prvih urbarjev so znane poravnave med freisinškim škofom in ministeriali, kot so Polhograjski, Logaški in Vrhniški. V času Otokarja II. P řemysla se je škof, kateremu je Otokar potrdil nekatere pravice, postavil na njegovo stran, kasneje pa se je pridružil taboru Habsburžanov, ki so, kot se zdi, želeli ohraniti dobre odnose, saj je Rudolf Habsburški ve čkrat opomnil Majnharda Tirolskega, da naj spoštuje škofove pravice. Prav s Tirolskimi je imel škof ve čkrat probleme, saj je Rudolf ponovil svoje zahteve. 182 Podobno je bilo stanje na dolenjskih posestih. Če je loško gospostvo ostalo relativno stabilno, pa je bilo južneje druga če. V 13. stoletju je ve č velikih plemiških družin, kot so Andechsi, Babenberžani in Spanheimi, imelo ambicije na teh ozemljih in so se velikokrat polaš čali freisinških fevdov. Tudi tukaj so bili, potem ko so dobili Kranjsko s Slovensko krajino v zakup, nevarni Tirolski. 183 Zdi se, da lahko željo po zavarovanju posesti vidimo tudi v urbarju kostanjeviškega samostana. Pomanjkljivost nekaterih vpisov, ki niso bili nikoli 180 Gl. zgoraj, str. 29–30. 181 Kos, Srednjeveški urbarji , str. 61–63. 182 Blaznik, Srednjeveški urbarji. Zv. 4 , str. 27 sl. 183 Prav tam, str. 50 sl. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 51 dokon čani, čeprav bi bila njihova vsebina nepogrešljiva za prakti čno uporabo pri pobiranju dajatev, nakazuje, da urbar ni bil napisan z namenom uporabe urbarja za pove čanje dohodkov. Veliko bolj smiselno lahko nezainteresiranost meniške skupnosti za odpravljanje pomanjkljivosti v urbarju razložimo na tak na čin, da je lahko urbar svojo funkcijo izpolnjeval tudi v takšni obliki. Kot najbolj smiselna razlaga se zdi uporaba urbarja za zavarovanje posesti samostana. 184 Podobne razloge za zapisovanje urbarjev in uporabo pisave lahko opažamo tudi pri deželnoknežjih urbarjih za Avstrijo. Čeprav lahko v veliko primerih opažamo druga čno razmerje v odnosu do posesti, saj gre velikokrat za posest, ki je bila že protipravno odvzeta, lahko tako v starejših, neohranjenih babenberških urbarjih, kakor tudi v kasnejših prepisih in dopolnitvah, opažamo željo po zavarovanju pravic do posesti in utrditvi pravic do te posesti. Uporaba pisave in zapisovanje urbarjev sta v teh primerih sovpadala z revindikacijo posesti. Poseganje po zapisih in pisavi s strani razli čnih deželnih knezov iz razli čnih dinastij nakazuje, da lahko v tem vidimo širši na čin uporabe pisave in dokumentov. Urbarji in posledi čno pisava so predstavljali pripomo ček za doseganje ciljev deželnega kneza. 185 Podobne okoliš čine nastanka urbarjev razli čnih institucij in oseb nakazujejo, da lahko pri zgodnjih urbarjih vidimo podobne razloge za zapis. V povezavi z zgoraj omenjeno obliko urbarjev, ki ni bila najbolj primerna za uporabo v administrativne namene, se zdi, da so bili zgodnji urbarji, kljub njihovi gospodarski vsebini, zapisani z željo po zavarovanju posesti in utrditvi pravic do te posesti. Pravna veljavnost urbarjev Če so bili urbarji zapisani v želji po zavarovanju posesti, se na tem mestu pojavljajo vprašanja o pravni veljavnosti urbarjev. Charles-Edmond Perrin meni, da so urbarji v zgodnjem srednjem veku imeli pravno veljavno funkcijo , v Lotaringiji pa naj od 12. stoletja naprej urbarji ne bi bili ve č pravnomo čni, zaradi česar naj bi se takrat na tem podro čju razširilo ponarejanje listin. 186 Josef Šusta meni ravno obratno, da so bili urbarialni zapisi od 10. do 12. stoletja le zapisi, ki so imeli upravni namen. Šele v 13. stoletju naj bi se razvila enotna oblika urbarjev, ki naj bi pridobili tudi pravno mo č. 187 Meni tudi, da so imeli urbarji v razmerju gospoda do podložnika odlo čilno vlogo: »Es unterliegt daher keinerlei Zweifel, dass die Urbare im Verhältnis des Herrn zu den Hörigen als wirkliche, beweiskräftige Urkunden angesehen werden.« 188 Iz tega obdobja lahko najdemo tudi prve primere urbarjev, ki so bili uspešno uporabljeni na sodiš ču. 189 Richter je pokazal, da sta bila Publikatio in Renovatio konstitutivni dejanji, ki sta iz urbarjev naredili pravni dokument. Pri 184 Gl. zgoraj, str. 45–50. 185 Gl. zgoraj, str. 38–45. 186 Bünz, Probleme , str. 74 sl. 187 Šusta, Zur Geschichte , str. 52. 188 Bünz, Probleme , str. 43. Šusta, Zur Geschichte , str. 65. 189 Gilomen, Die Grundherrschaft, str. 296. Gl tudi Bünz, Probleme , str. 74. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 52 tem so izjave zadevnih ljudi igrale vlogo, niso pa bile odlo čilne, temve č je bilo odlo čilno priznanje v urbarju zapisanih zadolžitev. 190 Dopsch meni, da mnenje Šuste – da naj bi urbarji imeli enak pomen kot pravnomo čne listine med gospodom in podložnikom v primeru, da ni bila vklju čena tretja stranka – ni povsem to čno. Meni, da je njegovo mnenje temeljilo na urbarjih 16. in 17. stoletja, ki so obi čajno overjeni, kar pa za srednjeveške urbarje ne velja. Naslednji primer iz Spodnje Avstrije kaže, da tudi v razmerju gospodar– podložnik ni bil vedno dovolj le urbar. Ženski samostan v Erli namre č ni želel pla čati zahtevanih dajatev zemljiškemu gospodu ter je le-tega tožil pri deželnem knezu. Uradniki deželnega kneza so nato odlo čili na podlagi urbarja in registrov, kakor tudi po obi čajnem postopku, tj. z izjavami pri č. 191 Čeprav je šlo le za spor med zemljiškim gospodom in njemu podložno instanco, se zdi, da urbar ni bil zadostno dokazilo. O čitno je urbar lahko deloval kot dokazno gradivo le v prime- ru, da se je podložnik strinjal z zapisanim, ne pa v primeru, da je podložnik želel zapisano izpodbijati. Dopsch meni, da lahko v tem primeru urbarje razumemo kot »einseitige Willensäußerungen der Grundherren..., die erst durch Konstatierung des Gewohnheitsrechtes mittels Zeugenbeweis volle Rechtswirksamkeit erlangten.« 192 Če je popis posesti tudi odraz lastništva, se poraja tudi vprašanje ponarejanja urbarjev za potrjevanje že obstoje čih pravic in pridobivanje novih. Bünz na to temo omeni le skromne primere takšnega po četja. 193 O pravni veljavi urbarjev ter posledi čno o možni uporabi urbarjev nam lahko veliko pove primer iz leta 1564. V deželnoknežjem gospostvu Neunkirchen so po- novno zahtevali dajatve ovsa, čeprav jih niso zahtevali, vse odkar so ljudje pomnili. Dajatve so zahtevali na podlagi dejstva, da so zapisane v starem urbarju in so bile neko č oddane, ljudje pa so prav na podlagi tega vpisa svoje dodatne dolžnosti tudi priznali. 194 Podobno pravno veljavo urbarjev prikazuje tudi primer iz leta 1311. Albero Kirchberški je samostanu Zwettl potrdil posest, ki so jo darovali njegovi predniki. Ker o čitno posest ni bila ve č znana, je bila ugotovljena s pomo čjo listin in urbarja. 195 Delitev posesti Walseejskih leta 1356 je prav tako sledila navedbam v 190 Richter, Lagerbücher- oder Urbarlehre, str. 70–75; Richter, Mittelalterliche und neu- zeitliche Urbare , str. 427–442. 191 Und verchlagten uns darumb gegen unsern allergnädigislen lanndsfürsten Künig Albrechten loblicher gedächtnüss, nachmaln gegen den allerdurchleuchtigisten . . . römischen Kunig Fridrichen etc. dadurich dann geschaft wardt, daz der vogt von Steyr an S. G. stat des benanten gotshaus Erlachchloster urbarpücher register und altz herchömen darumb soll hörn, dapey dann gaistlich und wertlich warn ayn guet tail. Gl tudi. Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVI. 192 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVII. 193 Bünz, Probleme , str. 72–74. 194 Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVI; Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. 126, št. 53, op. 1. 195 Darumb wolt ich wizzen waz dez almuesen wer, daz mein vorvorn und ouch ich dem selben chlosler ze Zwelel gegeben haben, wand etleich guet von gar alten zeiten, etleichs von newen dingen dem chlosler gegeben ist; und darumbe habent die brueder des vorgenanten chlosters . . . mit samt mier funden an iren hantfesten und ouch an irem aigem und raitpuech di gult di hernach geschriben steht… FRA II 3, str. 388 Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 53 urbarju. Oba dela imata namre č dodano dolo čilo: ob daz wár, daz unsern amptleuten icht versteigen wár oder vergezzen wár, daz an unser urbarpuch niht chomen wár, waz wir oder unser ampileut dez paidenthalben ervinden und ervaren mohten, daz schúll wir auch geleich miteinander taylen. 196 O d l i čen vpogled v razmišljanje piscev nam odstirajo komentarji urbarja benediktinske opatije Prüm. Besedilo je leta 1222 nastali prepis starejšega urbarja iz leta 893. Prepisal in opremil s komentarji ga je opat Caesarius iz Milendonka. V enem izmed komentarjev omeni, kako naj, verjetno bodo či uporabnik, knjigo uporabi pri zagotavljanju pravic za opatijo. Cautus esse debet quicunque placitum tenet in curiis cum scabinis et familia. ne statim eis hoc quod in libro isto inuenitur proponatur. 197 Iz njegovega opisa je razvidno, da naj bi se ta knjiga uporabila na sodiš ču za zagovarjanje pravic, ki jih je uživala Cerkev. Caesarius meni, da bi s tem, ko pokažeš knjigo, prestrašil druge in jih potencialno prisili k temu, da prizna- jo pravice, ki jih iš češ pred sodiš čem. 198 Iz opisa lahko tudi razberemo, kakšno je bilo takratno sprejeto mnenje o vlogi pisave v takratnih postopkih: [iura ecclesie], quia nichil ex omni parte beatum. aliqua forte neglecta sunt que non sunt scripta in libro hoc. ter v nadaljevanju: Querantur ab eis iura ecclesie diligenter. et super hoc audiantur. et si tacent de aliquibus. que expressa sunt in hoc libro. hoc eis prudenter proponatur. et ita magis sibi timebunt. 199 Na sodiš čih je torej prevla- dovala govorjena beseda. Za četno opozorilo nam daje slutiti, da ima zastopnik Cerkve manjše možnosti kot nasprotni tabor, ki je povezan z družinskimi vezmi in deluje po druga čnih pravilih. Cesarius je prepri čan, da je v takšni situaciji urbar lahko uporabljen kot nekakšen simboli čni objekt, s katerim lahko dosežeš zaželene rezultate. Zanimivo je, da lahko nastanek originalnega urbarja opatije Prüm prav tako postavimo v negotovo situacijo. Napisan je bil le leto po drugem vikinškem napadu. Leta 882 se je zgodil prvi uni čujo či napad Vikingov. Opatija je bila požgana do temeljev, izgubljeno pa je bilo kar 90 odstotkov rokopisov obsežne samostanske knjižnice. 200 Desetletje kasneje so po uni čujo čem porazu pri Leuvnu Vikingi odšli na roparski pohod in se ustavili v opatiji Prüm. Tudi tokrat so pobijali prebivalce in zažigali poslopja in posestva, tako da so uni čenju ušli le opat in nekateri me- nihi. 201 Lahko si predstavljamo, da je bil novo nastali urbar poskus samostana, da bi si zagotovili posest v negotovi situaciji in ustvarili podlago, s pomo čjo katere bi lahko dokazovali svoje pravice na tem ozemlju. Prav mogo če je bil razlog tudi izguba dokumentov v požaru leta 882. Z a k l j u čimo lahko, da so urbarji o čitno bili uporabljeni na sodiš čih ter so lahko odlo čili spor oz. pomagali pri dolo čitvi rešitve ob sporih. V dolo čenih situacijah so torej lahko izpolnili pravno funkcijo, a zaradi pomanjkanja overitvenih formul 196 Urkundenbuch des Landes, št. 456, str. 462. Gl. tudi Dopsch, Die landesfürstlichen Urbare, str. CCXVI. 197 Urkundenbuch zur Geschichte, (ur.) Heinrich Beyer, str. 150. 198 hoc eis prudenter proponatur. et ita magis sibi timebunt. Urkundenbuch zur Geschichte, (ur.) Beyer, str. 150. 199 Urkundenbuch zur Geschichte, (ur.) Beyer, str. 150. 200 MGH SS rer. Germ. 50, str. 118–120. 201 Prav tam, str. 138–141. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 54 niso bili splošno sprejeti ter jim je nasprotna stranka lahko oporekala. Kljub temu so se sodobniki o čitno zavedali pomena urbarjev ter uporabnosti informacij, ki so jih vsebovali, zaradi česar so uporabljali takšne dokumente na sodiš čih. Zapis dajatev Zgodnji urbarji so predstavljali prve poskuse posameznikov in institucij za urejanje pri čujo čih problemov. Nastali so v času, v katerem je prihajalo do precejšnih sprememb znotraj zemljiških gospostev. Zaradi lažje odtujitve od zno- traj ter precejšnje grožnje od zunaj so se odlo čili za popis posesti. Pri vseh popisih posesti so poleg posameznih vasi zapisali tudi natan čne dajatve, ki jih mora oddati posamezna kmetija v vasi. Na tem mestu se logi čno poraja vprašanje, zakaj so se odlo čali za zapis tako natan čnih podatkov. Poleg dejstva, da je bila vsaka posest pomembna le toliko, kolikor je prinašala dohodke, tako v naturalijah kot v denarju, lahko navedemo še dodaten razlog. Roger Sablonier v urbarjih vidi simboli čni objekt, ki je imel namen ustvarjati tradicijo in je bil uporabljen v raznovrstne namene. 202 Meni, da ne moremo dvomiti o upravnem in gospodarskem karakterju urbarjev, a opozarja, da je bilo premalo premisleka posve čenega funkciji in uporabi urbarjev. Njegove raziskave urbarjev v nemškem delu Švice so pokazale, da primerjava istih vnosov v urbarjih in ra čunskih knjigah pogosto pokaže, da so se dejanske dajatve razlikovale od tistih, ki so jih predvidevali urbarji. To razlaga tako, da naj bi bile v urbarjih zapisane vrednosti, ki so se prepisovale in kopirale tudi skozi stoletja, vezane na tradicijo in so imele vlogo legitimiranja oblasti in zahtev po dajatvah. Zapisane dajatve naj bi de fi nirale razmerje oz. povezavo med gospodom in podložnikom, ki jo je vsakokrat potrdil podložnik, s tem, ko je oddal dajatve. Sablonier meni, da je pri številnih administrativnih virih v ospredju tendenca prikazovanja oz. dokazovanja dolo čenih pravic, ne le dejanske upravne realnosti, kar naj bi še posebej veljalo za urbarje. Urbarji naj bi predstavljali simbolni objekt, katerih posedovanje je bilo odlo čilnega pomena v vladarski praksi. 203 Razvoj urbarjev U r b a r j i s o s e s k o z i s r e d n j i v e k r a z v i j a l i i n n i s o o s t a l i e n a k i . Če primerjamo urbarje iz 12., 13., 14. in 15. stoletja, lahko opazimo, da so tako oblikovno kakor 202 Sablonier, Verschriftlichung und Herrschaftspraxis , str. 91–120. 203 Sablonier, Verschriftlichung und Herrschaftspraxis, str. 99–110. Po njegovem mnenju so imeli urbarji veliko vlog oz. funkcij, ki pa jih ne moremo omejiti le na gospodarske in/ali upravne zadeve, temve č »dient urbariale Schriftlichkeit unter anderem dazu, Normen festzuschreiben, soziale Beziehungen darzustellen und zu bewahren, Verfahren zu sichern und damit Glaubwürdigkeit herzustellen, zu ordnen und zu organisieren, Traditionen zu (re)konstruieren und mit Geschichte Legitimierungsargumente zu liefern.« Sablonier, Verschriftlichung und Herrschaftspraxis , str. 109. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 55 Slika 7: Najstarejši urbar freisinške ško fi je, fol. 53‘ (BayHStA HL Freising 4, fol. 53‘). Abb. 7: Das älteste Urbar des Hochstifts Freising, fol. 53’ (BayHStA HL Freising 4, fol. 53’). tudi vsebinsko druga čni. V najstarejšem urbarju freisinške ško fi je 204 ni mogo če najti posebnih naslovov, ki bi vpeljali posamezne enote oz. vasi. Naslov, ki vpeljuje popis posesti okoli Škofje Loke, se namre č navezuje na celoten popis posesti na fol. 54 ter se 204 BayHStA HL Freising 4, fol. 49–58, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale- sammlungen.de/~db/bsb00009708/images/index.html?id=00009708&nativeno=49. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 56 nadaljuje še naprej na fol. 54‘, zapis pa se nato brez presledka oz. poudarjenega naslova nadaljuje s popisom posesti okoli Ulmerfelda – Hec sunt bona apud Vdmarsuelt… 205 V prvem, »bavarskem« delu lahko najdemo posebne znake, ki vpeljujejo posamezno postavko, a se le-te pogosto izgubijo v besedilu. 206 Urbar deluje precej nepregledno in ne omogo ča hitrega iskanja, prav tako pa tudi ni zapisan na tak na čin, da bi lahko hitro pridobili informacije, koliko dajatev lahko pri čakuje gospostvo vsako leto. V zgodnjih urbarjih lahko ve činoma najdemo preprosto naštevanje posesti in dajatev, ki jih pla čuje omenjena posest. Najve čkrat so v enem kraju združene vse kmetije, le redko lahko najdemo razdelane podatke za vsako kmetijo. Kasneje se pogosto pojavijo pobarvani naslovi, predvsem pa razmiki, ki opti čno lo čijo raznovrstne vnose, s tem pove čujejo preglednost in omogo čajo hitrejše iskanje po urbarju. 207 Novost, ki se pojavi v kasnejših urbarjih in nakazuje vedno ve čjo natan čnost in dovršenost urbarjev, je tudi pojav imen. Imena tako lahko najdemo v urbarju oglejskega patriarha iz leta 1377. 208 Zanimiv je tudi primer urbarja samostana Kostanjevica. V glavnem delu urbarja, ki je datiran v sredino 14. stoletja, še ni mo č najti imen ter so kmetje skupno poimenovani s pojmom vicini, na fragmentu priro čnega urbarja iz konca stoletja na zadnjem foliju kodeksa pa že lahko zasledimo imena posameznikov. 209 Iz kasnejšega obdobja so ohranjeni tudi priro čni urbarji, v katere so zapiso- vali dejanske vrednosti dajatev, ki so jih oddajali podložniki. V istem času lahko opazujemo tudi razširjeno uporabo ra čunskih knjig. Slednje se ukvarjajo s tako reko č istimi podatki – dajatvami – a na nekoliko druga čen na čin. Imajo zelo izra- zit zna čaj zapisnika. Vsakokratni upravitelj posestva se je moral zagovarjati pred nadrejeno instanco. Gre torej za nadzor in preverjanje upraviteljev oz. njihovega smotrnega dela. 210 Dejstvo, da se v zelo kratkem časovnem razmiku pojavi ve č novosti – poleg dajatev so v urbarjih zapisana tudi imena posameznih podložnikov (kar lahko ra- zumemo kot odraz izvajana veliko bolj natan čnega nadzora), pojavijo se priro čni urbarji, razširi pa tudi uporaba ra čunskih knjig – po mnenju avtorja nakazuje, da lahko od konca 14. stoletja, predvsem pa v 15. stoletju, opažamo veliko ve čjo go- spodarsko vlogo urbarjev. 211 Prostorska razporeditev dokumentov na posameznem listu ter tudi vsebina teh dokumentov nakazujeta na bolj ra čunajo če razmišljanje 205 BayHStA HL Freising 4 , fol. 54’. 206 Gl. npr. BayHStA HL Freising 4, fol. 49’. 207 Gl. npr. BayHStA HL Freising 541, fol. 1, v digitalni obliki dostopno na: http://daten. digitale-sammlungen.de/bsb00009710/images/index.html?id=00009710&groesser=& fi p=eaya ewqsdaseayaxsfsdrxdsydsd aswqrseaya&no=1&seite=3; ARS, SI AS 1074/17, fol. 8, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45548.pdf. 208 Npr. ARS, SI AS 1074/54, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/ Files/9/D45585.pdf. Urbar je objavil Milko Kos - Kos, Srednjeveški urbarji . Zv. 2. 209 ARS, SI AS 1074/17, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/Files/9/ D45548.pdf. 210 Za ra čunske knjige gl. Bizjak, Ratio facta est . 211 Prim. tudi Sablonier, Verschriftlichung und Herrschaftspraxis , str. 110–120 in Bizjak, Urbarji srednjega veka , str. 28–32. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 57 srednjeveškega človeka in torej bolj izrazito uporabo urbarjev v gospodarske na- mene (pobiranje dajatev, ra čunanje prihodkov ...). Zaklju ček Obdobje med 11. in 13. stoletjem lahko ozna čimo kot obdobje nastanka prvih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru. To je tudi obdobje, v katerem lahko v Evropi opažamo spremenjen odnos do pisave in pove čano uporabo le-te. Urbarje lahko tako razumemo kot obliko pragmati čnega pismenstva. Opažamo lahko, da je veliko najzgodnejših urbarjev nastalo v času, ko je bila ogrožena posest dolo čene insti- tucije. Takratni ljudje so se odlo čili za uporabo pisave – zapisovanje urbarjev – za reševanje to čno dolo čenih problemov. Motive za nastanek zgodnjih urbarjev lahko opredelimo kot željo po zavarovanju posesti proti odtujitvi. Urbarji v tem času še niso bili zapisani na na čin, ki bi lahko omogo čal sprotno uporabo in dober pregled nad prihodki gospostva. Nove funkcije urbarjev lahko opazujemo od druge polovice 14. stoletja naprej. Razne spremembe v obliki urbarjev, bolj natan čni podatki, ki jih vsebujejo urbarji, ter pojav drugih administrativnih virov, ki obravnavajo podobne podatke na druga čen na čin, nakazujejo, da lahko od tega trenutka naprej v urbarjih vidimo ve čjo gospodarsko-upravno vlogo. Viri in literatura Arhivski viri ARS – Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1074/17, Urbar cistercijanskega samostana Kostanje- vica/ 1350 (14. st.–16. st.), v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/Files/9/ D45548.pdf. ARS – Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1074/48 Urbar gospostva Turjak/ 1485, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45579.pdf. ARS – Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1074/190 Priro čni urbar graš čine Turjak/ 1484, v digitalni obliki dostopno na: http://arsq.gov.si/Query/Files/9/D45717.pdf. AT-KLA 118-A-4/1-20 St - Kärntner Landesarchiv, Urbar des Gurker Domkapitels, v digitalni obliki dostopno na: http://www.landesarchiv.ktn.gv.at/klais/at/jr/iis/imdas/web/load Mask/ view-mask-felder.jsf?objectId=2727303& maskId=null&maskName=null. AT-OESTA/HHStA HS R 242 – Österreichische Staatsarchiv, Haus- Hof- und Staatsarchiv, Hand- schriftensammlung Rot 242 Urbarium Superioris et Inferioris Austria, v digitalni obliki dostop- no na: http://www.archivinformationssystem.at/bild.aspx?VEID=12222&DEID=10&S- QNZNR=1. BayHStA HL Brixen 1 – Bayrisches Hauptstaatsarchiv, Hochstiftliterale Brixen 1. BayHStA HL Freising 4 – Bayrisches Hauptstaatsarchiv, Hochstiftliterale Freising 4, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00009708/images/index. html?i d=00009708&groesser=& fi p=eayaewqsdaseayaxsfsdrxdsydsdaswqrseaya&no=1&seite=1. BayHStA HL Freising 6 – Bayrisches Hauptstaatsarchiv, Hochstiftliterale Freising 6, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale-sammlungen.de/bsb00003040/images/index. html?i d=00003040&groesser=& fi p=eayaewqsdaseayaxsfsdrxdsydsdaswqrseaya&no=6&seite=1. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 58 BayHStA HL Freising 541 – Bayrisches Hauptstaatsarchiv, Hochstiftliterale Freising, v digitalni obliki dostopno na: http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/bsb00009710/images/ index. html. ÖNB – Österreichische Nationalbibliothek, Cod. 2712 Han. ÖNB – Österreichische Nationalbibliothek, Cod. 543 Han. Objavljeni viri Bitterauf, Theodor, Die Traditionen des Hochstifts Freising, Bd. 2, 926–1283 . Quellen und Erörterungen zur Bayerischen Geschichte, Neue Folge 5, München et al., 1909. Bizjak, Matjaž, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. 5, Urbarji briksenske ško fi je, = (Die Urbare des Hochstifts Brixen) : 1253–1464. Thesaurus memoriae. Fontes 3, Ljubljana, 2006. Blaznik, Pavle, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zv. 4, Urbarji freisinške ško fi je . Viri za zgo- dovino Slovencev 4, Ljubljana, 1963. Das Handlungsbuch der Holzschuher in Nürnberg 1304–1307, (ur.) Anton Chroust, Hans Proesler. Veröffentlichungen der Gesellschaft für Fränkische Geschichte, 10. Quellen zur (Rechts- und) Wirtschaftsgeschichte Frankens, Band 1, Erlangen, 1934. Dopsch, Alfons, Die landesfürstlichen Urbare Nieder- und Oberösterreichs aus dem 13. und 14. Jahrhundert . Österreichische Urbare. Abteilung 1. Landesfürstliche Urbare, Bd. 1, Wien, 1904. Dopsch, Alfons, Die landesfürstliche Gesamturbare der Steiermark aus dem Mittelalter. I. Ab- teilung – Landesfürstliche Urbare, Bd. 2, Wien, Leipzig, 1910. F o n t e s r e r u m A u s t r i a c a r u m , I I . D i p l o m a t a e t a c t a 3 , Das Stiftungen-Buch des Cistercienser-Klos- ters Zwetl (ur.) Johann von Frast, Wien 1851. Fontes rerum Austriacarum, II. Diplomata et acta 33, Urkundenbuch des Benedictiner-Stiftes Seitenstetten, (ur.) P. Isidor Raab, Wien, 1870. Fontes rerum Austriacarum, II. Diplomata et acta 36, Sammlung von Urkunden und Urbaren zur Geschichte der ehemals freisingischen Besitzungen in Österreich , (ur.) Josef Zahn, Wien, 1871. Kos, Franc, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 4: (1101–1200) . Ljubljana, 1915. Kos, Milko, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji salzburške nadško fi je . Viri za zgodovino Slovencev 1, Ljubljana, 1939. K o s , M i l k o , Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zv. 2, Urbarji Slovenskega Primorja. Viri za zgodovino Slovencev 2, Ljubljana, 1948. Kos, Milko, Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zv. 3, Urbarji Slovenskega Primorja del 2 . Viri za zgodovino Slovencev 3, Ljubljana, 1954. Mai, Hardo-Paul, Der St. Emmeramer Rotulus des Güterverzeichnisses von 1031, Verhandlungen des Historischen Vereins von Oberpfalz und Regensburg 106 (1966), str. 87–101. Meichelbeck, Karl, Historia frisingensis 1,1. Augustae Vindelicorum et al., 1724. Meiller, Andreas von, Regesten zur Geschichte der Markgrafen und Herzöge Österreichs aus dem Hause Babenberg . Wien, 1850. M G H D D F I , 1 – M o n u m e n t a G e r m a n i a e H i s t o r i c a . Diplomata regum et imperatorum Germaniae, Tomus X, pars 1, Friderici I. Diplomata inde ab anno MCLII. usque ad anno MCLVIII. (ur.) Heinrich Appelt. Hannover, 1975. Monumenta Boica 47, Neue Folge Band 1 . München, 1902. Ottokars Österreichische Reimchronik. Teil 1 , ur. Joseph Seemüller, MGH Dt. Chron. 5,1. Han- nover, 1890. Rheinische Urbare, Sammlung von Urbaren und anderen Quellen zur rheinischen Wirtschaftsge- schichte Band 1, Die Urbare von S. Pantaleon in Köln , (ur.) Benno Hilliger, Publikationen Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 59 der Gesellschaft für Rheinische Geschichtskunde 20,1. Bonn, 1902. Reginonis abbatis Prumiensis Chronicon cum continuatione Treverensi , ur. Fridericus Kurze, MGH SS rer. Germ. 50. Hannover, 1890. Urkundenbuch des Landes ob der Enns, 7. zv., (ur.) Verwaltungs-Ausschuss des Museums Francisco-Carolinum zu Linz. Wien, 1876. Urkundenbuch zur Geschichte der, jetzt die Preussischen Regierungsbezirke Coblenz und Trier bildenden mittelrheinischen Territorien, Erster Band - Von den ältesten Zeiten bis zum Jahre 1169 , ur. Heinrich Beyer. Conlenz, 1860. Literatura Bizjak, Matjaž, Ratio facta est : gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeveških gospo- stev na Slovenskem. Thesaurus memoriae. Dissertationes 2, Ljubljana, 2003. Bizjak, Matjaž, Trije urbarji iz Turjaškega arhiva, Sedemdeset let biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, separat. Ljubljana, 2008, str. 119–151. Bizjak, Matjaž, Urbarji srednjega veka. Urbarji na Slovenskem skozi stoletja , (ur.) Matjaž Bizjak, Lilijana Žnidarši č Golec. Ljubljana, 2016, str. 21–33. Blaznik, Pavle, Kolonizacija Poljanske doline. Žirovski ob časnik 9, 1988, str. 67–140. Boegl, Johann, Das älteste Urbar der bayerischen Besitzungen des Hochstifts Freising. Ober- bayerisches Archiv für vaterländische Geschichte 75, 1949, str. 85–96. Brunner, Walter, Die steierische Herrschaft Rothenfels, v Hochstift Freising : Beiträge zur Besitzgeschichte, (ur.) Hubert Glaser, Sammelblatt des Historischen Vereins Freising 32. München, 1990, 333–335 Bünz, Enno, Probleme der hochmittelalterlichen Urbarüberlieferung. Grundherrschaft und bäuerliche Gesellschaft im Hochmittelalter, (ur.) Werner Rösener, Verö ffentlichungen des Max-Planck-Instituts fü r Geschichte 115. Göttingen, 1995, str. 31–75. Clanchy, Michael T., From Memory to Written Record : England 1066–1307. London, 1979. Dopsch, Alfons, Beiträge zur Geschichte der Finanzverwaltung Oesterreichs im 13. Jahrhundert. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 14 (3), 1893, str. 449–469. Dopsch, Alfons, Die Bedeutung Herzog Albrechts I. von Habsburg für die Ausbildung der Landeshoheit in Österreich (1282–98). Blätter des Vereines für Landeskunde von Nieder- österreich 27, 1893, str. 241–256. Dopsch, Alfons, Ein antihabsburgischer Fürstenbund im Jahre 1292. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 22 (4), 1901, str. 600–638. Dopsch, Alfons, Die Herausgabe von Quellen zur Agrargeschichte des Mittelalters (Ein Arbeits- programm). Deutsche Geschichtsblätter 6, 1905, str. 145–167. Erkens, Franz-Reiner, Zwischen stau fi scher Tradition und dynastischer Orientierung: Das Kö- nigtum Rudolfs von Habsburg. Rudolf von Habsburg: 1273–1291. Eine Königsherrschaft zwischen Tradition und Wandel, (ur.) Egon Boshof, Franz-Reiner Erkens, Passauer histo- rische Forschungen 7. Köln et al., 1993, str. 33–58. Esch, Arnold, Überlieferungs-Chance und Überlieferungs-Zufall als methodisches Problem des Historikers. Historische Zeitschrift 240, 1985, št. 3, str. 529–570 Gilomen, Hans-Jörg, Die Grundherrschaft des Basler Cluniazenser-Priorates St. Alban im Mit- telalter. Ein Beitrag zur Wirtschaftsgeschichte am Oberrhein. Quellen und Forschungen zur Basler Geschichte 9. Basel, 1977. Hägermann, Dieter, Quellenkritische Bemerkungen zu den karolingerzeitlichen Urbaren und Güterverzeichnissen. Strukturen der Grundherrschaft im frühen Mittelalter, (ur.) Werner Rösener, Veröffetnlichungen des Max-Planck-Instituts für Geschichte 92. Göttingen, 1989, str. 47–73. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 60 Inama-Sternegg, Theodor von, Ueber die Quellen der deutschen Wirtschaftsgeschichte. Sit- zungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften in Wien, phil. hist. Classe 84, 1876, str. 131–210; Inama-Sternegg, Theodor von, Ueber Urbarien und Urbarialaufzeichnungen. Wirtschaftsge- schichtliche Bemerkungen. Archivalische Zeitschrift 2, 1877, str. 26–52. Keller, Hagen, Pragmatische Schriftlichkeit im Mittelalter. Erscheinungsformen und Entwick- lungsstufen; Einführung zum Kolloquium im Münster, 17.-19. Mai 1989, Pragmatische Schriftlichkeit im Mittelalter. Erscheinungsformen und Entwicklungsstufen , (ur.) Hagen Keller, Klaus Grubmüller, Nikolaus Staubach, Münstersche Mittelalter-Schriften 65. München 1992, str. 1–8. Keller, Hagen, Vom ‛heiligen Buch‚ zur ‛Buchführung ʼ. Lebensfunktionen der Schrift im Mit- telalter. Frühmittelalterliche Studien 26, 1992, str. 1–31. Kuchenbuch, Ludolf, Grundherrschaft im früheren Mittelalter . Historisches Seminar, Neue Frolge, zv. 1. Idstein, 1991. Lamprecht, Karl, Deutsches Wirtschaftsleben im Mittelalter. Untersuchungen über die Ent- wicklung der materiellen Kultur des platten Landes auf Grund der Quellen zunächst des Mosellandes , Bd. 2. Leipzig, 1885. Mell, Anton, Die mittelalterlichen Urbare und urbarialen Aufzeichnungen in Steiermark als Quellen steirischen Wirtschaftsgeschichte. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Ge- schichtsquellen 25, 1893, str. 3–84. Metz, Wolfgang, Zur Geschichte und Kritik der frühmittelalterlichen Güterverzeichnisse Deutschlands. Archiv für Diplomatik, Schriftgeschichte, Siegel- und Wappenkunde 4, 1958, str. 183–206. Mlinari č, Jože, Kostanjeviška opatija 1234–1786 . Kostanjevica na Krki, 1987. Neue deutsche Biographie, Bd.: 1, Aachen – Behaim, (ur.) Historischen Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. Berlin, 1953. Noichl, Elisabeth, Codex Falkensteinensis. Die Rechstaufzeichnungen der Grafen von Falkenstein . Quellen und Erörterungen zur bayerischen Geschichte Neue Folge 29. München, 1978. Ott, Hugo, Probleme und Stand der Urbarinterpretation. Zeitschrift für Agrargeschichte und Agrarsoziologie 18, 1970, str. 159–184. Richter, Gregor, Mittelalterliche und neuzeitliche Urbare als rechtverbindliche Dokumente nach ordnungsgemäßer Renovation und Publikation. Beobachtungen an Stuttgarter Quellen. Archiv für Diplomatik, Schriftgeschichte, Siegel- und Wappenkunde 24, 1978, str. 427–442. Richter, Gregor, Lagerbuecher- oder Urbarlehre : hilfswissenschaftliche Grundzüge nach württembergischen Quellen . Veröffentlichungen der Staatlichen Archivverwaltung Ba- den-Wü rttemberg 36. Stuttgart, 1979. Rösener, Werner, Grundherrschaft im Wandel. Untersuchungen zur Entwicklung geistlicher Grundherrschaften in südwestdeutschen Raum vom 9. bis 14. Jahrhundert . Veröffentli- chungen des Max-Planck-Instituts für Geschichte 102. Göttingen, 1991. Sablonier, Roger, Verschriftlichung und Herrschaftspraxis. Urbariales Schriftgut im spätmittelal- terlichen Gebrauch, Pragmatische Dimensionen mittelalterlichen Schriftkultur (Akten des Internationales Kolloquiums 26.-29. Mai 1999), (ur.) Christel Meier et. al, Münstersche Mittelalter-Schriften 79. München, 2002, str. 91–120 Schäfer, Alfons, Die ältesten Zinsrödel im Badischen Generallandesarchiv. Rödel als Vorläufer und Vorstufen der Urbare. Zeitschrift für die Geschichte des Oberrheins 112, 1964, str. 297–372. Schwedler, Gerald, Ausgelöschte Autorität. Vergangenheitsleugnung und Bezugnahme Rudolfs von Habsburg zu Staufern, Gegenkönigen und der salischen Niederlage am Welfesholz. Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 61 Autorität und Akzeptanz. Das Reich im Europa des 13. Jahrhunderts , (ur.) Hubertus Seibert, Werner Bomm und Verena Türck. Ost fi ldern, 2013, str. 237–252. Spreitzhofer, Karl, Georgenberger Handfeste. Entstehung und Folgen der ersten Verfassungs- urkunde der Steiermark , Styriaca, Neue Reihe 3. Graz, Köln, Wien, 1986. Stock, Brian, The Implications of Literacy. Written Language and Models of Interpretation in the Eleventh and Twelfth Centuries . Princeton, New Jersey, 1983. Šusta, Josef, Zur Geschichte und Kritik der Urbarialaufzeichnungen. Sitzungsberichte der kai- serlichen Akademie der Wissenschaften in Wien, phil. hist. Classe 138/8, 1898, str. 1–72. Wetzel, Johannes, Die Urbare der bayerischen Klöster und Hochstifte vom Anfang des 11. Jahrhunderts bis 1350 , disertacija iz leta 1976. München, 1995, 31. Wild, Joachim, Zur Geschichte der Archive von Hochstift und Domkapitel Freising. Hochstift Freising : Beiträge zur Besitzgeschichte, (ur.) Hubert Glaser, Sammelblatt des Historischen Vereins Freising 32. München, 1990, str. 115–128. Zahn, Josef, Die Freisingische Sal-, Copial- und Urbarbücher in ihren Beziehungen zu Österreich. Mit zwei Facsimilen, Urkunden-Beilagen und Verzeichnissen. Archiv für Österreichische Geschichte 27, 1861, str. 191–344. J. PIRNAT: Motivi za nastanek zgodnjih urbarjev v vzhodnoalpskem prostoru 62 ZUSAMMENFASSUNG Motive für die Entstehung der frühen Urbare im Ostalpenraum Jernej Pirnat Wegen der darin enthaltenen Informationen werden Urbare seit Langem oft in der Ge- schichtsforschung verwendet. Im 19. Jahrhundert tauchte der Wunsch nach dem Edieren der Urbare in einer gemeinsamen Serie auf, zu der es aber nicht kam. Lokale Organisationen übernahmen diese Aufgabe und sie veröffentlichten Quellen, jede auf ihre Art und Weise. Im 20. Jahrhundert kam es zu den ersten Veröffentlichungen in der Serie Srednjeveški urbarji za Slovenijo (Mitte- lalterliche Urbare für Slowenien). Bei der Behandlung der Urbare wurde viel Aufmerksamkeit den darin enthaltenen wirtschaftlichen Angaben, der Organisation der Grundherrschaften und der Entwicklung des Territorialumfangs der im Urbar verzeichneten Herrschaften gewidmet. Etwas weniger Zeit widmete man den Fragen der eigentlichen Verwendung von Urbaren, der Motive der damaligen Leute bei deren Verfassung und der Rolle, die dabei die zunehmende Schriftlichkeit spielte. Die ältesten urbarialen Aufzeichnungen fi ndet man im Frühmittelalter. Aus dieser Periode ist nur eine kleine Anzahl der Texte erhalten, während im Spätmittelalter man eine wahre Explosion der Aufzeichnungen beobachten kann, vor allem im 14. und 15. Jahrhundert. Die frühmittelalter- lichen und spätmittelalterlichen Texte scheinen keine direkte Verbindung zu haben. Die Tradition der Aufzeichnung der ersteren kam allem Anschein nach zum Erliegen im Hochmittelalter bzw. sie wurden durch andere Niederschriften ersetzt, wie z. B. Urkunden oder im behandelten Gebiet sehr verbreitete Traditionsbücher. Die ersten Urbare im Ostalpenraum fi ndet man im 11. und 12. Jahrhundert. Nach bescheidenen Anfängen kann man im 13. Jahrhundert sowohl die Urbare der weltlichen als auch der kirchlichen Herren fi nden. Im Allgemeinen kann man mit wenigen Ausnahmen im 13. Jahrhundert keine Urbare der Ministerialen und des Kleinadels fi nden. Das kann wahrscheinlich als eine bewusste Entscheidung betrachtet werden, denn die Urbare wurden gedacht als der Schutz vor der Ausweitung des Besitzes von Ministerialen und vom Kleinadel. Veränderungen auf dem Gebiet der Herrschaft — die Übergabe des Dominikallandes an die Bauer gegen die Leistung der Abgaben — ermöglichten einfachere Veräußerung des Gutes innerhalb der Herrschaft, infolgedessen die Machthaber die Entscheidung trafen, Urbare zu erstellen. Diese Art der Problemlösung weist auf das veränderte Verhältnis zur Schrift hin, das man beim Interpretieren der Gründe für die Entstehung der Urbare in Betracht ziehen muss. Die Schrift spielte im Frühmittelalter eine besondere Rolle. Sie war beschränkt auf kirchliche Angelegenheiten bzw. auf enge Gebiete des Regierens. In Europa lassen sich Veränderungen auf diesem Gebiet gerade in der Periode zwischen dem 11. und dem 13. Jahrhundert beobachten. Die Schrift verlor ihre geweihte Rolle, sie wurde praktisch in allen Lebensbereichen eingesetzt und diente vor allem der Regelung der laufenden und alltäglichen Angelegenheiten. Deshalb können Urbare als ein Abbild der pragmatischen Schriftlichkeit betrachtet werden. Die Analyse der Form und des Inhalts vom ältesten Urbar des Hochstifts Freising zeigte, dass diese Art der Aufzeichnung nicht am besten geeignet für alltägliche Zwecke ist. Die Art und Weise, in der das Urbar geschrieben ist, erschwert deutlich die Suche nach individuellen Dörfern und nach den von den dortigen Bauern geschuldeten Einnahmen. Neben der Tatsa- che, dass im Urbar keine Überschriften und Absätze zu fi nden sind, die eine schnellere Suche ermöglichen würden, wird das Letztere auch durch die Zerstreutheit der Daten für individuelle Dörfer erschwert, die oft in verschiedenen Stellen stehen. Einen ähnlichen Zustand kann man auch in Urbaren aus der Mitte des 14. Jahrhunderts beobachten. Die Ungenauigkeit und Man- gelhaftigkeit einiger Aufzeichnungen im Urbar des Stifts Kostanjevica weist darauf hin, dass das Letztere nicht regelmäßig bei der Erhebung der Abgaben verwendet wurde. Als Motiv für die Aufzeichnung bietet sich der Wunsch nach der Sicherung des Besitzes an. Man kann oft sehen, Zgodovinski časopis | 73 | 2019 | 1-2 | (159) 63 dass frühe Urbare (bis zur Mitte des 14. Jahrhunderts) in der Zeit verfasst wurden, als ihr Besitz gefährdet war. Mit der Aufzeichnung wollten sie Verzeichnisse schaffen, anhand deren sie sich im Falle der Veräußerung von Gütern hätten verteidigen können. Eine solche Funktion hatten die Urbare für Nieder- und Oberösterreich. In der turbulenten Zeit des 13. Jahrhunderts wurden Urbare von verschiedenen Dynastien erstellt, die für den Ausbau der landesfürstlichen Gewalt gebraucht wurden. Ihr Vorgehen wurde oft gegen die Ministerialen gerichtet, die sich Güter oder verschiedene Rechte aneigneten. Interessanterweise entschieden sich spätere Dynastien nicht für die Aufzeichnung neuer Urbare, sondern setzten sie oft ältere Urbare früherer Dynastien fort oder schrieben sie großenteils ab. Damit versuchten sie die Tradition zu schaffen und ihre Herrschaft in diesem Gebiet zu legitimieren. Vorausgesetzt, dass Urbare aus dem Wunsch heraus, den Besitz zu sichern, verfasst wurden, stellt sich hier die Frage nach deren Rechtsgültigkeit. Obwohl sie im Gegensatz zu Urkunden keine Beglaubigungsformeln enthielten, fi ndet man etliche Beispiele, in denen beim Austragen der Streitigkeiten vor Gericht ausgerechnet Urbare verwendet wurden. Dass die Verfasser der Urbare sich mit genau diesem Vorhaben für die Niederschrift der Urbare entschieden, wird ausgezeichnet durch die Kommentare im Urbar der Abtei Prüm gezeigt, wo derartige Verwen- dungsweise ausdrücklich erwähnt ist. Als Letztes stellt sich auch die Frage nach dem Sinn der Abgabeverzeichnisse, wenn Urbare vor allem für die Sicherung des Besitzes vorgesehen wurden. Neben der Tatsache, dass das Gut nur wichtig war, wenn es dem Grundherrn Einnahmen brachte, scheinen Urbare ein Symbol- objekt gewesen zu sein, das auf die Berechtigung des Grundherrn zur Besitzung hinwies. Mit der Aufzeichnung der Abgaben ins Urbar wurde das Normativ für das bestimmte Gut geschaffen, aufgrund dessen der Grundherr von den Bauern Abgabeleistung fordern konnte. Ab dem 14. Jahrhundert kann man die erhöhte wirtschaftliche Funktion der Urbare beobachten. Sowohl die Form als auch der Inhalt der Urbare änderten sich und andere Verwaltungsdokumente — Hand- urbare und Rechnungsbücher — kamen vor. Das Gesagte deutet darauf hin, dass von dieser Zeit an sich die veränderte Rolle der Urbare innerhalb der Grundherrschaft bemerkbar macht.