----- 181 ----- Slovansko slovstvo. * Politični katekizem za Slovence — tako se zove knjižica, ktero je ravnokar v Celovcu na svetlo dal odbor katoliško-konstitucijonalnega društva (poleg nje pa tudi nemško enacega obsežka pod naslovom: Wegweiser fur Wahler der osterr. Rechtspartei". Ob6 knjižici se dobite pri odboru gori imenovanega društva v Celovcu: slovenska po 12 kr., nemška po 10 kr. Prebravši obe knjižici vzkliknili smo radostno: Zivio odbori ki si dal ob pravem času lepo podučilni knjižici na svetlo. Se posebne hvale vredna pa je slovenska, ktera tako lahko umevno (v vprašanjih in odgovorih) podučuje v vseh zadevah, ki jih mora dandanes o srenjskih, deželnih in državnih zadevah vedeti tudi preprosti človek, če noče pasti v brezdno sleparskih časnikov. Ker bi v hišo vsacemu kmetu in vsa-cemu obrtniku radi spravili po vsem Slovenskem to zlata vredno knjižico, zato opominjamo vse naše gospode duhovne po deželi, vse nase župane, vse čitalnice in vsa kat. politična društva, naj kar brž sežejo po „političneni katekizmu" in ga širijo po vsi svoji okolici, da pride na tisoče tega katekizma v dežele slovenske; korist bode naši stvari neizmerna — in knjižica ne stane več kot 12 soldov! Da pa vidijo naši bralci, kako obravnava knjižica svoje predmete, vzamemo za pokušnjo mal košček iz nje in sicer tisti, ki govori o volitvah tako-le: 1. Ali so volitve imenitne? Volitve so neizrečeno imenitne. Avstrija je namreč ustavna država; toraj postav ne delajo cesar sam ali ministri, temuČ postave si dela ljudstvo samo. Godrnjati in tožiti nič ne pomaga; po toči zvoniti je zastonj; kakoršne zastopnike ali poslance si ljudje izvolijo, take postave tudi imajo — dobre ali slabe, pravične ali krivične, koristne ali škodljive. Zatorej Slovenci! spoznajte, kako imenitne da so volitve, naj si bojo volitve za občinski odbor, za deželni ali državni zbor. Vse so preimenitne, — spoznajte ia k srcu si vzemite to, pa delajte! 2. Kaj pa je storiti, da dobimo dobre volitve % Marsikaj je storiti pred volitvami, pri volitvah in po volitvah. 3. Kaj pa je storiti pred volitvami ? Vojščaki se vadijo za boj že tedaj , ko je Še vse mirno in tiho in še nihče morebiti na vojsko ne misli. Kedar je morebiti sovražnik pred durmi, tedaj se še le pripravljati, oboroževati, zakladati in vaditi, to bi bilo se ve da prepozno. Ravno taka je tudi pri duševni vojski, ko se različne stranke sprimejo in bijejo duševno bitev. Treba se je torej pripravljati na volitve; no! kako pa? Domorodec naj si prizadeva: a) Da napravi politično stranko, pa brez vsega nepokoja, brez vse jeze in sovraštva. To nikoli ni dobro, če ste pšenica in ljulika skupaj v enem žaklju; tiste šalobarde, ki niso ne krop ne voda, ne riba, ne miš, so malo prida. Na eno stran se mora vsak pošten mož nagniti, z eno stranko mora potegniti: „Kdor ni z menoj, je zoper mene". Pošten domorodec naj toraj svoje ljudi spoznava in zbira; očitne in zagrizene nasprotnike pri miru pusti: „črnca zastonj umivaš"; — boječe in omahljive tolaži in osrčuje; — zanesljive prijatelje pa vabi in zbira v eno kolo« Rajni profesor dr. Jak. Zupan je rekel: „Gospodje domorodci! glejte, da vas bode zmirom več!" Domorodec naj si prizadeva: b) Da ljudi svoje stranke v političnih zadevah podučuje in izobražuje. V ta namen naj priporoča bukve in časnike svoje stranke; — naj snuje ali pomaga snovati katoliško politična društva; vabi in prosi družnike, naj k zborom pridno dohajajo, pri zborih govori sam in si priskrbuje še tudi drugih govornikov; — po zborih pa naj v kak časnik naznanja , kaj se je pri zboru govorilo, obravnavalo in sklepalo. Domorodec naj si prizadeva: c) Da ljudem zaupan j e vdihuje do prvakov svoje stranke. Vsak politično izomikan in zrel narod ima svoje prvake, kterih besede posluša in na ktere se zanaša, prisega in bije. Tako mora tudi pri vsaki stranki biti. Posamni udje morajo zaupanje in prepričanje v srcu nositi, da jim prvaki dobro hočejo, da ne iščejo njih volne, temuč le njih sreče. To se pa doseže s tim: Da domorodec svojim ljudem razklada, aj kaj prvaki hočejo. Naj torej naši domorodci dobro in tenjko prebirajo in prevdarjajo vse, kar je bilo zgorej (na straneh 27 itd.) rečeno o programu avstrijske pravne stranke. Kjer se več družnikov zbere, bodi pod lipo, ali za mizo, ali v zboru, povsod domorodec o na sej stranki kaj pove in razklada, zdaj to zdaj uno točko našega programa. Potlej naj domorodec pove: b) Kaj je ta ali uni prvak nase stranke že storil, za ljudstvo. Govoriti in sladke obljube delati, to je kaj lehko; ali delati, truditi se, se po smeh o vanju in zasramovanju izpostavljati, v nevarnosti se podajati, tudi zgube in škode se ne bati, — to je pa druga, to je težavna pa tudi bolj redka reč. Domorodci! Kar ste lepega in slavnega brali ali slišali od kakega prvaka, nadvezujte pred svojimi ljudmi na veliki zvon, da se čuje daleč in široko okoli. Ako pa vidite ali slišite, da prvake črnijo in se zaupanje do njih spodkopuje, — ne molčite, spodbijajte in izgovarjajte, častite in branite kolikor je le mogoče: „Sloga podpira, nesloga podira*'. c) Slednjič se pridobiva zaupanje do svojih prvakov tudi s tem, ako se ljudem ob pravem času in na pravem mestu mirno in nestrastno kaže in razklada, kaj naši nasprotniki hočejo in počenjajo. Naši nasprotniki po celem svetu trobijo, da jim le sreča in blagor ubogega ljudstva pri srcu leži. Zraven pa le oni za mastnimi službami segajo, si le svoje mošnjice pitajo, le oni lenobo prodajajo in dobre volje vživajo. Nekdaj ubogi Šindler si je kupil kraljevsk grad in Giskra je postal milijonar. Ljudstvo pa le toži in zdihuje, ko odpre svoje davkovske bukvice. — Naši nasprotniki trdijo in prisegajo, da nimajo nič zoper vero in cerkev. Zraven pa sv. Očeta papeža, škofe in duhovnike zmirjajo in preganjajo, ljudem pa božjo službo in besedo jemljejo: — v Švajci je bilo 97 duhovnikov ob službo djanih, cerkve so bile zaprte, in več kot 50.000 katoličanov je brez sv. maše, sv. zakramentov in pridige. — Naši nasprotniki se radi imenujejo in hvalijo, da so posebni prijatelji kmečkega stanu. Ni dolgo, kar so liberalci pokazali, kako lepo skrbijo za kmečki stan. Na Dunaji so bogatini, ki so na „borsi" s papirjem strašno visokoJgrali, pred nekimi dnevi zgubili 400—500 miljonov. Strašen ravs in kavs je postal ne samo na Dunaju, temuč tudi po drugih mestih. Pa kaj so liberalci počenjali, da bi se tem igralcem in sleparjem hitro in zdatno pomagalo ? Letali so od Poncija do Pilata, da bi pomoči dobili; še na to so tiščali, naj naša c. k. vlada pomaga in dnarja,^ki ga iz naših davkov nabere, tem ljudem posodi. Se se spominjamo, kako je pred nekimi leti — kakih 8—10 let bo, jelo dnarja zmanjkovati, in kako so kmetje prišli v strašne stiske. Hiša, živina, zemlja ni imela skoraj nobene vrednosti, za nekaj rajnšev so šle zavoljo malega dolga kmečka posestva na kant in so prišle poštene družine ob vse. Kje so pa tedaj bili naši liberalci, da bi bili na pomoč pritekli nesreč- nim kmetom na deželi? Liberalni ptički niso ganili ne jezika, ne peresa, ne noge, saj ni šlo tedaj za judovske milijonarje, temveč le za uboge kmete. — Naši nasprotniki se širokoustijo, kako da bojo v deželnem zboru za svoje volilce, za ubogo ljudstvo na noge stopili in se poganjali. Poznamo gospode, ki so sprva res malo ' zobe kazali, — pa liberalna stranka jim je ta ali uni dobiček ponudila, in vse je bilo pri kraju. Gospodje i Kljunovci še niso pomrli! Na take dogodbe, kterih se vsak dan dosti bere po Časnikih, naši prijatlji naj dobro pazijo, jih ob pravem času in na pravem mestu svojim ljudem povedo* in tako libereluhom prelepe seme znad obličja potegnejo. Tako bode vsak pameten Človek takim dobičkarjem in sleparjem hrbet pokazal in upanje do prvakov naše stranke se bode oživljalo, razširjalo in uterjevalo. Tako bojo vse zanjke in lima- i niče nasprotnikov zastonj. To naj dela domorodec pred volitvami. 1 (Konec prihodnjič.) ----- 182 ----- —- 187 ----- Slovansko slovstvo. Iz »političnega katekizma za Slovence". (Konec.) Kaj je storiti pri volitvah? Vnet in previden domorodec že pred volitvami, ko je še vse tiho in mirno, ne počiva in ne miruje; — kedar pa se razpišejo volitve in pride dan volitve, tedaj pa še le prav napne vse strune in žile in dela na vse kriplje. Pa ni modro delati tako v en dan; delati je treba pametno in previdno. Kako pa? a) Pred vsem je treba napraviti kraj ni volilni odbor. Trije, štirje možje ene fare ali občine se pogovorijo in sklenejo, vzajemno in složno delati pri volitvah. Zato ni treba nobenega dovoljenja. Najpred ti možje naznanijo to, da so napravili krajni volilni odbor, glavnemu volilnemu odboru in ostanejo ž njim v zvezi, tako dolgo, da so volitve pri kraji. Ta krajni volilni odbor vzame vso volilno reč v svoje roke in jame potem srčno in krepko delati; kako pa? Tako-le: b) da za dobre volitve agituje. Kaj pa je to: agitovati? To se pravi: delati in prizadevati si, da si jih več pridobi k svojej stranki in da jih nakloni na to, naj volijo po njegovi volji, — to se v6, da vse to se mora goditi po postavnem, poštenem potu. To ni samo le pravica, to je celo dolžnost vsacega rodoljuba, ki ga je volja pošteno in resnično delati za „vero, cesarja in domovino"; c) naj pregleda volilne imenike, to je, naj pregleda zapisnike, v kterih so v kmečkih občinah zaznamovani tisti, ki imajo pravico voliti, naj se tirja, da se vzame v imenik. Ako pa je kdo iz nasprotne stranke vpisan med volilce, ki nima pravice voliti, naj se tirja, da se izbriše. Posebno se je potegniti za to, da se posestnice vpišejo; kajti one se ne smejo osebno udeleževati volitev in zmage. Zatoraj domorodci, pozor! Pregledujte imenike pa ob pravem času, da ne zamudite d6be, do ktere se reklamacije ali popravki sprejemljejo. Dalje: d) naj krajni volilni odbor skliče zbore, v kterih se volilci pogovarjajo in posvetujejo, koga boj o volili. §. 14. deželnega volilnega reda pravi odločno, da ima o času, ko so volitve razpisane, vsak volilec pravico, volilce sklicevati v zbore. Ni treba, da se to kaki gosposki naznani, še manj, da se za dovoljenje prosi. Možje volilci se zber6 in posvetuj ej o. V teh zborih se najprej sklene, kteri volilni možje se bojo volili. To je najimenitnejša in poglavitna reč. Volilni možje namreč odločujejo, ali bode zmaga naša ali ne; kajti če imamo zanesljive, zvedene in poštene volilne niožč, je volitev poslanca potem malenkost in igrača. Ti se ne dajo ne premotiti, ne podkupiti, ne prestrašiti nikomur; stojijo trdno kot skale in ostanejo mož beseda. Zatoraj preiščite in prerešetujte vse volilce cele občine ali fare, in zberite si za volilne može take ,^ ki so že pri poprejšnjih volitvah se držali kot poštenjaki in korenjaki; une pa, ki so jo vam že zvili in se ska-zali kot fige-može, ali take, ki so očitno drugih misel, ali ki nimajo pri sosedih spoštovanja, ljubezni in zaupanja, take pa le pustite pri miru in jih ne jemljite za volilne može. Ko ste tako svoje sosede djali na rešeto, po teta razdelite volilne može tako, da pride na vsako vas in vsako stran eden ali več, kakor jih volite manj ali več. Ko je vse prerešetano in sklenjeno, potem se za- pišejo vsakemu volilcu iinena tistih mož, ki so se izbrali za volilne može. Slednjič si volilci v roko sežejo in zaobljubijo, da pridejo na dan, ko se bojo volili volilni možje, vsi od konca do kraja ob pravem času in na odločeno mesto. Verjemite, Slovenci mili! da od nasprotnikov ne bode manjkal nobeden, če tudi je z eno nogo že v grobu; pomislite, da so te volitve prva stopinja, da zmagamo. Opominjajte in pokličite svoje prijatle in pojdite skup na volilno vojsko!! Dalje je treba: e) da se izbrani volilni možje kake doline ali kakega okraja, se predno volit gredo poslanca, zber6 v skupni zbor. Da lože vsi volilni možje pridejo, naj se shod skliče v tak kraj, ki, kolikor je moč, leži v sredi doline. Volilni možje bojo gotovo vsi možje, ki imajo glavo in srce na pravem mestu, kterim je mar za občno srečo in blagor. Zatorej sme se zaupati, da pri tem shodu ne bode manjkal nobeden; kajti ta skupni shod je preimeniten. Pri tem shodu se bode morebiti že tisti gospod osebno pokazal in oglasil, kteri kandiduje, to je, ki se jim ponuja in priporoča. Če pa to mogoče ni, naznani se volilnim možem vsaj njegovo ime in razklada, kaj on misli o tej ali uni zadevi, kako misli v deželnem ali državnem zboru glasovati pri tem ali unem prašanji. Slednjič si volilni možje dajo besedo, da vsi vsi na odločeni dan ob pravi uri pridejo na volišče, da seboj prines6 svojo izkaznico (legitimacijo), in da glasujejo — primaruha! naj si bo kar rado — za izvoljenega kandidata. Dobro je tudi, da se bolj oddaljeni volilni možje že zvečer pred vol it v i j o, bolj bližnji zjutraj zber6 v posebnem, za nje odločenem kraju — bodi-si kaka kavarna, gostilnica ali kaka druga bolj prostorna hiša. Kdor je bil priča pri kaki volitvi, videl je, kaj uganjajo ljudje, da bi zmotili in prekrstili naše volilce in jih spravili na svojo stran. Tu se delijo cigare; tam teče vino; tu se trgajo volilni lističi in ponujajo novi; tu govorijo slovensko taki škrici, ki dru-gekrati nimajo za Slovenca in slovenski jezik drugih besed kakor „windischer Hunda in „windische Sau-sprache"; tam se prilizuje ubogim kmetičem gospod z dolgimi muštacami in drago cigaro, ki drugekrat toliko mara za slovenskega kmetica, kot za lanski sneg. Tako se dela in tišči na volilce in res posebne zavednosti in posebne moči je treba, da človek ostane zvest in stanoviten. Toraj je neobhodno potreba, da volilci naše stranke vkup ostanejo, vkup večerjajo, vkup kosilčajo, vkup na volišče korakajo. Stal sem na Stajarskem neko jutro na kolodvoru in čakal na železnico. Tu sem videl, kako so vozovi natlačeni samih kmečkih korenjakov; imeli so možaki bandero in muziko pri sebi. Godci so nasledovali, kmetje so peli, vse je bilo lepo, veselo in pošteno. Po- rraševaje, kaj to pomeni, sem izvedel, da so to vo-ilni možje in da gred6 ravno danes volit. Na banderu so imeli neko im6 zapisano, pa ga nisem mogel brati, — menda ime tistega gospoda, ki so ga bili volje voliti. Dalje so tudi pravili, da so zjutraj vsi skup bili pri sv. maši v ta namen, naj jim volitev srečno izide. Slišal sem po tem, da so pri volitvi res zmagali. Slava! To so poglavitna vodila, kterih naj se volilci naše pravne stranke držijo pri volitvah." To smo povzeli iz priporočanega „političnega katekizma" zato, da bralci naši sami vidijo, kako lepo obdeluje predmet o volitvah, in po tem tudi lahko sodijo, kako obravnava druge predmete o državi, deželi, občini itd. Naj tedaj naši rodoljubi skrbijo, da ta knjižica pride v vsako vas. ----- 188 —-