Štev. 143. = Velja po pošti: = Za oelo leto napre] . K 26'— za pol leta , . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— V opravi prejeman meseSno K 1*90 V Ljubljani, t soboto, 24. Ma 1911. Leto XXXIX. ===== Inserati: ■ Enostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst. Poslano ln reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhaja:; vsak dan, Isvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. Bar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/ni. Rokopisi 86 no vračajo; nofrankirana pisna so no = sprejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. m Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Upravnlškega telefona št 188. Današnja številka obsega 18 strani. Moč Slovenske Ljudske sironke. Volitve za državni zbor so končane, volilni boj je utihnil tudi na Slovenskem; treba je, da preštejemo to nepregledno množico, armado, ki stoji za poslanci S. L. S. Še nikdar se ni vrgel slo-venski liberalizem s tako silo v volilni boj zoper našo stranko, kakor ravno letos, zmučili so sc do smrti in vendar je uspeh letošnjih volitev za liberalce enak ničli. Sanjali so, da bodo nekaj mandatov pridobili pa so nasprotno na Štajerskem še dva izgubili. Izmed 24 poslancev, katere šteje slovensko dr-žavnozborsko zastopstvo, jih ima S. L. S. 20, Narodna stranka 3 (Rybar, Man-dič, Gregorin) in liberalci 1 (Ravnihar). Če se tolažijo slovenski liberalci s tem, da se bo politična smer na Slovenskem vsled poraza krščansko-socialne stranke na Dunaju kaj izpremenila, se jako motijo. Če bo imela zmaga nemških na-cionalcev res kak vpliv na politični kurz v Avstriji, bo ta vpliv predvsem škodoval nc nam, ampak v prvi vrsti liberalcem samim. Krščanski socialci niso bili naši prijatelji, posebno zaradi tega ne, ker so stali pod vplivom nem-ško-nacionalne zveze, a vendar so bili za slovenske liberalce manjše zlo, kakor bodo nemški nacionalci. S. L. S. se bo že znala sama varovati pred nemškimi nacionalci, če se bodo pa znali slovenski liberalci je pa drugo vprašanje. Moč, katero predstavlja S. L. S., je taka, da bo morala bodoča vlada tudi z nami računati in sicer zelo računati. Vzemimo v roke samo glasove, katere so dobili poslanci S. L. S. pri zadnjih volitvah. S. L. S. je dobila na Kranjskem 53.335 glasov, torej za 5109 glasov več kakor leta 1907, ko je dobila samo 48.226 glasov. Na Štajerskem štejejo naši glasovi 28.761 glasov, na Koroškem 6922 in na Goriškem 8962 glasov. Skupaj 97.980 glasov. Če prištejemo še semkaj glasove, ki so jih oddali naši somišljeniki za skupne kandidate v Celju, Mariboru, v Gorici in v Trstu, dobimo približno 100.000 pristašev S. L. S. Število naših glasov je sicer na Štajerskem, Koroškem in Goriškem za nekaj stotin padlo; to pa ne pomeni popolnoma ničesar, ker v teh krajih ni volilne dolžnosti in zato je število glasov odvisno od razpoloženja volilcev in je pri vsaki volitvi različno. Liberalna Stranka je dobila na Slovenskem sledeče število glasov: na Kranjskem 19.888. V tej številki so všteti tudi vsi glasovi, ki so bili oddani ta-kozvanim neodvisnim kandidatom. Liberalna stranka z neodvisniki je pridobila na Kranjskem okoli 7000 glasov, ker je štela leta 1907 nekaj nad 12.000 glasov. Da je liberalna stranka nekaj tisoč glasov pridobila, je samoobsebi umevno, ker je letos vse liberalce volilna dolžnost na volišče prignala. Vendar pa ne smemo tudi na Kranjskem rok križem držati, posebno v takih krajih, kjer so liberalni in neodvisni glasovi narasli, je treba našo organizacijo izpopolniti. Na Štajerskem so dobili liberalni kandidatje 10.851 glasov torej za 3768 glasov manj kakor leta 1907, ko so združili na svoje kandidate 14.619 glasov. Dočim so naši glasovi na Štajerskem samo za 939 glasov padli, je izgubila tukaj liberalna stranka četrtino svojih glasov. Ravno isti pojav se kaže na Goriškem, kjer je združila liberalna stranka na svoje kandidate komaj 2613 glasov: če prištejemo semkaj še 2806 Gregorinovih glasov, dobimo tedaj skupno 5419 glasov. Leta 1907 so pa dobili liberalni in agrarni kandidatje 8774 glasov; so torej nazadovali za 3355 glasov. Vsega skupaj so dobili torej liberalci 36.158 glasov. Dočim je liberalna stranka skupno izgubila okoli 1000 glasov, je S. L. S. pridobila skupno 1000 glasov. Štajerčevci, ki so šteli leta 1907 5898 glasov, so dobili letos 5222 glasov; so torej nazadovali za 676 glasov. Soc, demokrati so dobili na Slovenskem sledeče število glasov: na Štajer-skepi 3350, na Koroškem 1546, na Gori-škerri 2876, v tržaški okolici 2221 in na Kranjskem 6537 glasov; skupno 15.730 glasov. Napredovali so za 3125 glasov od leta 1907, ko so združifi na svoje kandidate 12.605 glasov. Na Kranjskem so dobili soc. demokratje leta 1907 5030 glasov; so torej napredovali za 1507 glasov. Naraščanje soc. demokracije nam nalaga dolžnost, da moramo tudi na Slovenskem zastaviti vse svoje sile, da zajezimo to pot, po kateri se dviga soc. demokracija. Jutri ima Jugoslovanska Strokovna Zveza svoj občni zbor in ob tej priliki vabimo prijatelje delavskega gibanja, da se posvetujemo o načinu, kako organizirati vse slovensko delavstvo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Številke, ki smo jih navedli, nas uče, da ima S. L. S. domala 45.600 glasov več kakor njeni nasprotniki. Z neumornim delom skušajmo to silo ohraniti in S. L. S. na tej višini obdržati! Volitve no Češkem. Češka katoliško-narodna stranka jc imela v bivši državni zbornici 17 poslancev, in sicer sedem s Češkega, 10 z Moravč. Zdaj jih ima 7 moravskih; na Češkem ni bil izvoljen nobeden. Deset kat. narodnjakov je bilo na Češkem v ožji volitvi, in sicer 9 z agrarci, 1 s socialnim demokratom. Na Moravi jc bilo pa 13 katoliško narodnih kandidatov v ožji volitvi, in sicer 7 z agrarniki, 4 s socialnimi demokrati in 2 z liberalno ljudsko stranko. Ožje volitve so pa odločile proti njim; izvoljena sta bila samo dva Moravana; vsi drugi so propadli, med njimi njihov politični voditelj dr. Šramek. To suho dejstvo pa ne zadošča, da se spozna, kako je s to stranko. Treba je vpoštevati nastopne reči: 1. Na Češkem in na Moravi jc katoliška narodna stranka napredovala. Na Češkem so sc pri prvih volitvah, ki so v tem oziru odločilne, tako-le razdelile stranke: Po mestih se je oddalo 246.050 glasov. Izmed njih so dobili kompromisni kandidati 119.960, socialni demokratje 91.307, državno pravna stranka 10.972, kat. narodnjaki 10.272, realisti 5020, samostalni kandidatje 3882. — Na deželi je glasovalo 461.826 volivcev. Agrarniki so dobili 177.527, socialni demokratje 157.946, kat. narodnjaki 71.736, narodni socialci 30.405 in samostojni kandidatje 14.987. Potemtakem imajo kat. narodnjaki vsega skupaj 82.008 glasov, celotno eno osmino, na deželi šestino. Izvoliti je bilo treba 75 poslancev; potemtakem bi jih sorazmerno prišlo na kat. narodnjake 9; nimajo pa nobenega. Od leta 1907 so napredovali za 2000 glasov. Pravzaprav moramo prišteti k njim še 6235 glasov, ki jih je dobil dr. Zahradnik, kateri je pristopil v kat. narodno stranko. »Čech« piše: »Zaigrali smo, priznavamo, toda padli nismo. Armada 80 tisoč mož stoji trdna in nepremakljiva proti vsem, ki hočejo kulturni boj. Glave kvišku! Podlegli smo, toda zničili nas niso. Ta padec nas mora le vzbuditi k novemu delu.« Opozoriti pa moramo, da jih je na Češkem med možmi odločno k. sčanskega prepričanja zelo mnogo, kateri se drže agrarne stranke, in ki žele, naj bi se vse duliovstvo in kmečko ljudstvo združilo v nji. Agrarna stranka, tako trdijo, mora biti po svojem stanovskem značaju nasprotna vsakemu protiverskemu boju, v verskih rečeh konservativna; zato pa vanjo, da se oslabi sedanje njeno liberal- no krilo. Poleg tega. je še marsikako načelno nasprotje med češkimi katoličani. Stari konservativci s plemstvom vred niso prijazni demokratičnim načelom, ki sta jih brata Myslivca z vso vnemo razširjala. Tudi tega ne smemo prezreti, da se je mlado katoliško narodno gibanje preveč naslanjalo na na-čela in taktiko dunajskih krščanskih socialcev. Mi smo se vedno držali načela, da se od Dunajčanov nimamo kaj posebnega naučiti. Šli smo samostojno na delo in s svojo samostojnostjo smo zmagovali. Še nekaj: med Čehi in Mo-ravani je staro nasprotje. Provinciali-zem gospodari, kakor je še nedavno pri nas med Kranjci in drugimi slovenskimi pokrajinami. Moravani so bili v državni zbornici močnejši v katol. narodnem klubu od Čehov in zato so odločevali, ne vedno v prid skupne stvari, katol. narodni poslanci s Češkega se v državni zbornici niso mogli prav pokazati in razviti; saj je celo v najvažnejšem — proračunskem odseku — moravska katoliška narodna delegacija imela dva zastopnika, češkim tovarišem ni dala nobenega. Vse to se maščuje. 2. Na Moravi se je oddalo 13. junija za katol. narodne kandidate 130.000 glasov; od leta 1907 so napredovali za 27.000. Socialni demokratje so jih dobili 102.000 (1000 več), agrarniki 70.000 (30.000 več), liberalna ljudska stranka 25.000 (3000 manj), narodni socialci 10 tisoč (7000 več), staročehi 7000 (20.000 manj). Katol. narodna stranka je potemtakem na Moravi najmočnejša; dobila je več nego tretjino vseh oddanih glasov. S petimi poslanci je takoj zmagala; v desetih okrajih je vrh tega do- v bila relativno večino. Vseh čeških poslancev je na Moravi 30; torej bi ji šlo najmanj deset. Dobila jih je sedem. Zato so pa dobili socialni demokratje 11, agrarniki 6, liberalna ljudska stranka 4, narodni socialisti 1 in realisti 1. Dr. Stransky, voditelj liberalne ljudsko stranke, ki je za 3000 glasov nazadovala od 1907, je namreč s svojo pretka-nostjo združil vse druge stranke proti katoliškim narodnjakom in jih je tako pripravil ob najmanj tri mandate. Ko bi bili katoliški narodnjaki o pravem času sklenili kompromis z agrarci, bi bili dobili šest mandatov, štiri proti socialnim demokratom, dva proti liberalni ljudski stranki. Med moravskimi agrarci sta dve struji, ena liberalna pod vodstvom poslanca Stančka, ki je tudi zelo podpiral Stranskega načrt, druga konservativna pod vodstvom poslanca Rozkošny, ki je pa topot tudi šla LISTEK. Niko Andrijaševič: /Ido Kovačeva. Prevedel V. F. Roditelji so sklenili oženiti kovača Šimna Matiča. Neke nedeljo je povabil Šimnov oče vse znance, prijatelje in hišne starešine iz soseske na svoj dom. Bila je po običaju gosposka pojedina. Ko so se ljudje pogostili, se jc dvignil stari in je začel govoriti: »To, ljudje moji, gotovo žc sami veste, zakaj smo se danes tako v zdravju in veselju zbrali. Po starem običaju sem jaz vladar na svojem domu, zato pa som poklical vas, da se pogovorimo, pri kateri hiši naj bi se ženil moj sin.« Gostje so začeli naštevati eno za drugo v selu in so govorili: »Pri tej ne: ta je malopridnica . . . Pri drugi je bila družina umazana in nesnažna, pri tretji zopet to . . . ., pri četrti ono . . . Naenkrat se jo dvignila žena starega in je rekla: »Poslušajte ljudje, tudi mojo neumnost. Jaz bi imela najrajše, da bi moj sin mene poslušal — a mislim, da hoče — pa bi vzel Luco Antonovo. Saj veste, katera jc: z njo bi se jaz razumela, a složnost je najboljša zabela.« »Hm,« se jc oglasil stari Jure Ši-šič, »lopo jo to, moja stara, ali povedal I i bom neko drugo. Je sicer mala od dobrega očeta, ali oholost jo je prevzela. Kadar gre, sc prevzetno gizda; z očmi vrti po svetu; gologlava našopiri svojo lase na glavi, kakor kopico, pa nobene čipke ni na njej, nobenih vrš-njakov na rokavih, lišpa in gizda sc kakor pavica; a v rokah nima nikoli ničesar drugega nego ogledalo; da si jo le jezik bolj izvežbala, pa je ne užene sam vrag; no, seveda: tudi mati jej celo večnost nikoli ne molči.« Stara se je razljutila: »Bogmc, čo se nosi čisto in lepo, kakor je: lepo k lepemu tudi spada, a kar govoriš drugega, vem jaz boljše nego ti. Oče njen je pravi človek, hiša na dobrem glasu, a mati, če se tudi včasih pregreši z jezikom, hvala Bogu; veš, kaj mi je dejal pokojni ded: Daj mi je od kuče, pa bila i od kučke. (Daj mi jo od koče, pa bodi i od psice!)« Kovaču je bila prisojena Luca in mati ga je poslala neke sobote k njej v vas. Bila je lepa noč z mesečino. Mladi kovač se ziblje s strahom, da ga kdo ne ugleda. Težko je potrkati na tuja v kakšno hišo. Vrteč, se na prstih je v kakšno hišo. Vrteč sc na prsih, je mladi kovač naenkrat obstal. Zagledal in začul je mladega žbira, kako jc govoril z Luco Antonovo. Hotel je poslušati, a se jc bal, da no bi slišal česa neugodnega in zazeblo ga jc v srcu. »Neumnež, boljše, da veš; to ni ne-voščljivost,« jc pomislil pri sebi. Kovač so jc prikradel naprej, počenil za kup drv in poslušal: Luca: »Hvala Bogu. moji hočejo po vsej sili, da vzamem ono klado. Joj meni, žalostna mi majka, komu me vsiljujejo.« »Žbir: »Pa pojdi! ti veš, da tc jaz pred petimi leti tako ne bi mogel vzeti, a kdo ve, če bi bili moji zadovoljni; ti se le drži njega, jaz bom pa pisal svojim, in varuj se.« Luca: »Lahko je zame, čuvaj se ti, da naju nc zaloti. Čuj, zvečer ho prišel; nikar sc zopet povrnili, ampak videla sc bova jutri popoldne pri Mili Stipa-novi.:< Dvoje mladih sc je poljubilo iu ločilo. Kovačev sin je ^ stal, pljunil na tla, stisnil pest in zaškripal z zobmi, pa se napot il po vasi. V neki kuhinji je gorela sveča. Kovač jc prišel pred vrata. Težko mu je bilo vstopiti, pa jc zmeden stal pred vralmi. a notri je zaslišal razgovor: »Nesreča od nesreče, da ona misli, da jo kovačev sin tepec, pa da ne bo zvedel in mu nc bodo pove- dali. Mene bi bilo pred vsem svetom sram. Glej, zvečer ji je njegova mati naznanila, da bo prišel — in lahko se prikaže nenadoma, a ona gre z njim, pa pred hišo, in nihče ji ničesar ne reče.« Mladega kovača jc ganil ženski glas do solz. Odprl jc vrata brez trkanja ter sc je komaj osvestil, ko je zagledal polno hišo ljudi in je želel dober večer. Za ognjiščem jc sedelo pet do Sest žensk in zidar, bodoči svak kovačev. Kovač je pogledal naokolo in oko sc mu je ustavilo na mladi deklici, katero je zalila rdečica. »Ona je tisto govorila,« se jo spomnil kovač, ne da bi obrnil oči z nje. A Ani jc bil njegov pogled težak, pa mu je ponudila stol, naj sede. Ogenj jc plapolal na ognjišču, dekličja lica so sc zarila, a vsi so molčali. Ana je prva pričela: »Kaj smo potihnili, saj je tuj človek v hiši, govorite kaj!« Zidar je začel pripovedovati, kako je dobil na karte tri bokale vina. Mara, Anina sestra, je molčala, vzdihnila samo, a Ana mu je rekla: »Sliši, moj Sli-pa, čuva j sc kart. Veš, kaj pravijo stari ljudje: Kartopiroc še ženo zaigra.« A' kovaču je rastlo srce, ko je poslušal Ano, zdravo deklico, kako pošteno in svobodno govori. Mineval je čas, a kovač še ni izpregovoril niti bescdice. na pomoč socialni demokraciji proti katol. narodnjakom. 3. Češki klub je za par poslancev oslabljen na korist socialnih demokratov. Na Češkem so socialni demokratje izgubili; na Moravskem pa vsled Stranskega kompromisa toliko pridobili, tla imajo sedaj več zastopnikov nego prej. »Narodni Listy«, glasilo imladočeškc stranke, se vsled tega silno hudujejo. Povdarjajo, da ne sme nobena češka stranka napadati vere, in da se morajo vse izogibati gesel o raznih ločitvah (cerkve od države, zakona) in pravijo, da bi bilo s pametnim delom mogoče spraviti enotni češki klub na 92 poslancev, medtem ko jih bo sedaj imel k večjemu 82. O moravskem kompromisu pišejo tako-le: »Na Mora vi smo za to, ker so se prodali mandati enotnega češkega kluba, za mandat g. Stranskega, imeli pozitivne izgube, katere odško-dujejo socialne demokrate za to, kar jim je zadalo navdušenje čeških mest za enotno češko politiko. In misel, da nam je bil s to sramotno kupčijo ohranjen dr. Stransky, da je pa izgubil enotni klub starega, izkušenega politika, vseskozi lojalnega in značajnega moža dr. Zacka, jc naravnost poniževalna in sramotilna. V češki domovini mora biti red. Važna vprašanja češke politike ne smejo počivati v rokah političnega mešetarja, kateri leže za mandat enkrat v prah pred klerikalci (leta 1907), štiri leta kasneje pa samo za to, da bi se obdržal, prodaja mandata enotnega kluba v imenu svobodomiselnosti. Narodni svet je imel s svojim pozivom na češke volilce krasen uspeh, toda moravskim pristašem ljudske stranke pa ni mogel ukazati, da bi onemogočili g. Stranskega mešetarijo za mandate.« 4. Dr. Kramar je sam osebno naj-Odločnejše obsojal moravski kompromis proti kat. nar. stranki na shodu v Klatovih. Napadel je dr. Stranskega: »Pred štirimi leti smo imeli krasen prizor. Ko je bil v nevarnosti mandat gospoda dr. Stranskega, je naenkrat pozabil na svoj 201etni boj s klerikalci, poklonil se jim je za to, da bi dobil mandat. Takrat je še znal oznanjati, da moramo imeti na Dunaju močno češko delegacijo, in sklonil se je pred klerikalci, ter jih prosil za mandat. Ko so mu ga dali, jih je drugi dan takoj oce-bal. To je njegova najlastnejša lastnost. In ko je štiri leta v državnem zboru tako delal, da je hujskal drugega proti drugemu, ko ni poznal drugega cilja, nego onemogočiti edinost češkega kluba, je prišel zopet do tega, da je njegov mandat v nevarnosti! Zdaj si je pa gospod dr. Stransk.v izbral drugo pot; moram mu pa reči, da hi mu prej odpustil, ko bi bil zopet prosil klerikalce za mandat, nego da je za svoj mandat zaigral češke koristi na Dunaju.-- Dasi je bila katoliška narodna stranka vedno proti nam in zlasti proti meni, ker sem svoj čas najodločnejše ugovarjal, da bi bii minister-rojak vzet iz njihovih vrst, moram vendar reči, da se je katol. narodna stranka vedno podvrgla in je šla z nami v eni vrsti za narodov blagor. In kar je bilo pred štirimi leti mogoče, je tudi danes.« — Z dr. Ivraniarcm in z »Nar. Listi« soglaša ogromna večina češke javnosti v tem oziru. Češki liberalci niso tako neumni. da bi se veselili svoje škode, kakor naši. Narod in njegov napredek še kaj velja pri njih; pri naših seveda nič. Sebična politična mešetarija je vse, tfar znajti. :t 5. Treba nam je v par liesed&h označiti razmerje bivšega katcbl. njir. Češkega kluba clo naše stranke. Bilo Je hladno, v važnih političnih vprašanjih celo popolnoma protivno. Podpirali liAs niso v nobenem našem boju, pač pa so sami in njihovi listi z občudovanja vredno nepremišljenostjo često napadali našo j;olitiko in našega voditelja dr. Šusteršiča. S Plojem in Gessman-nom, ki sta sedaj oba pokopana, so iz-kuhali marsikatero, ne vedno čedno intrigo. Ko bi bili razumeli svojo nalogo in bi bili tako kakor dalmatinski pravaši prekvasili svoje ljudstvo z geslom: »Samo v najtesnejši zvezi s S. L. S. je mogoča zdrava politika katoliških Slovanov«, bi bilo danes drugače. Bridke izkušnje jih morda zmodre, da se ne srne delati politika samo za trenotje, marveč da morajo biti daljnji cilji venomer pred očmi vsaki resni politični stranki. Svoj čas nismo odgovarjali na. napade v »Novem Veku«, »Hlasu« in drugih listih; tudi zdaj omenjamo samo suho dejstvo, ki pa obsega jasen nauk, kdo je hodil po pravi poti in kdo ne. 6. Za zabavo podajamo svojim bralcem tucli še ugibanje »Samostatnosti«, glasila državnopravne stranke, o politiki češkega kluba. Ta list piše, da se utegnejo še pred 11. junijem Čehom ponuditi tri ministrska mesta: eden za agrarnike, drugi za Mladočehe, tretji za narodne socialce. — Potemtakem naj bi bili narodni socialci žc sposobni za vstop v vlado. »Samostatnost« pravi, cla se to ne bo zgodilo samo v slučaju, »ko bi se tudi tukaj poslanec Klofač ustrašil odgovornosti in svoj klub tudi ž njegovimi upravičenimi težnjami raj-še odstavil«. Me zadružno delo. Iz občnega zbora Zadružne Zveze v Ljubljani. Zadružništvo, ki igra v vsem našem narodnem gospodarstvu tako veliko? in važno vlogo, je v zadnjem času imelo prestati hude čase. Znani polomi v Celovcu in Ljubljani so bili ljudstvo zbegali in vznemirili. Ob teh prilikah je prišlo marsikaj na dan, kar se je doslej zdelo kot neka i neverjetnega. Ali to so bili posamezni slučaji, bile so izjeme, velika večina našega, zadružništva je zdrava in sposobna za krepko življenje. Občni zbor Zadružne Zveze v Ljubljani je to znova dokazal. Občni zbor je otvoril predsednik Zveze dr. J. Krek, ki je v uvodnih besedah povdarjal, da ima zadružništvo zanimivo leto za seboj. Toliko pre-skušenj zadružništvo še ni nikoli poprej prestalo, kakor v minolem letu. Kolikor je slovensko zadružništvo zbrano v Zadružni Zvezi v Ljubljani, je krizo dobro prestalo, kar spričuje, da je zdravo. Zadružna Zveza je oni barometer, na katerem se dobro vidi, kako se razvija narodno gospodarstvo v deželi. V zadnjem času se kmet mnogo briga za •zboljšanje svojega gospodarstva, za melioracije se je izdalo silno veliko, zlasti za hleve, živinorejo in travnike. Taki časi so že sami na sebi za Zvezo težki časi. " ■ vTpda dalekosežnejšega pomena so bili {Voloml liberalnih zadrug Agro-Merkurja in Glavne posojilnice; danes jih smemo imenovati liberalne, ker jih nasprotna stranka sama tako označuje. Zadružna organizacija je vsled teh žalostnih dogodkov prišla v težave, ker se je zaupanje ljudstva v zadružno misel omajalo. Vrh vsega tega so bili nasprotniki našega zadružništva naravnost per-fidni. Napadov na našo organizacijo je kar mrgolelo. Z neosnovanimi lažmi so hoteli uničiti kolikor mogoče naših zavodov ali jim vsaj znatno škoditi. Laži, da je Gospodarska izvoza prejela 600.000 K državne podpore, so se ponavljale dan za dnevom v liberalnem časopisju, odkoder so zahajale potem tudi v nemške liste. Da bi vlada kar G00.000 K podarila kakemu zavodu, je jasno vsakemu poznavalcu razmer, da je to povsem izključeno. Vendar to nasprotnikov ni motilo, ampak so s piozornim namenom nadaljevali svoje nepošteno delo. Ne briga jih, če se gospodarski razvoj pomakne za desetletja nazaj. Da. so še napake v zadružni organizaciji, tega nihče ne zanika. Te je treba odpraviti in jih tudi bomo; kajti imamo zavest moči, zavest, da je ljudstvo za. nami, in kdor ima to, se mu ni treba ničesar bati. Kar se tiče denarnega poslovanja, kažejo zadnje skušnje: 1. Denarna sporavnava med posameznimi kreditnimi zadrugami se mora strogo centralizirati. Drugače ni pregleda, ni kontrole, in utegnilo bi se zgoditi, da bi prišla še marsikaka posojilnica tje, kamor je prišla »Glavna«. 2. Zveza mora pri sedanjem stanju vlog imeti vedno najmanj dva milijona kron na razpolago; denarja mora biti vedno zadosti likvidnega, da se morejo tudi v slučaju krize nemoteno izplačevati vloge. 3. Vsaka, večja, kreditna zadruga mora imeti vsaj 20% svojih vlog razpoložljivo naloženih. Po dobrih časih pridejo lahko tudi kritični, in takrat gorje ji, če ni pripravljena. i. Nikakor in pod nobenim pogojem se ne sme trpeti, da bi pri kaki posojilnici vse imel v rokah en človek ali dva. Poslovati se mora tako, da je znbranjena vsaka nepoštenost in da je odstranjen tudi celo vsak sum nepoštenosti. 5. V sodni dvorani se je pokazalo, da sede včasih celo v večjih zavodih ljudje, ki nfč ne vedo in se za nič nc brigajo. Če ni na razpolago ljudi, ki bi bili zmožni zadrugo voditi, potem je boljše takoj likvidirati. Boljša je likvidacija, kakor da bi se pojavila še kdaj kaka »Glavna« v drugi obliki. Tu bo treba postopati brez pardona, kajti časi so resni. Čc imajo kje uradnike, ne smejo ti bili odvisni od načelnika, ampak od načelstva. Vse to bo treba skrbno izvesti, ako hočemo doseči, da bo zadružništvo napredovalo. Toda tudi v nekaterih drugih ozirih se morajo zadruge držati discipline. Nekatere zadruge jemljejo za sestavo računskih zaključkov privatne osebe, od katerih pridejo v odvisnost. To mora prenehati. Ako bi zadruga imela proti kakemu revizorju pomisleke v tem ali onem oziru, potem zahteva čast revizorja in Zveze, da se taki slučaji z morebitnimi pritožbami sporoče Zvezi, da jih preišče in nepravilnosti odpravi. S kakšnimi namigavanji na nepravem mestu se stvari samo škoduje. Fri dovoljevanju posojil se je dogajalo, da so tudi kmečke posojilnice rajfajznovke dajale visoke kredite. To je zelo nevarno. Zato naj bi današnja skupščina sklenila, da načelstvo samo brez dovoljenja nadzorstva ne sme dovoljevati posojil preko gotove meje. Nevarnost obstoji tudi v tem, da bi rajfajznovke denar svojih vlagateljev zabijale v nepremičnine. Če se že kje roisli, da bi bilo dobro zgraditi kako stavbo, naj se vedno dobi za to dovoljenje občnega zbora. Predvsem spadajo sem »domovi«, zadružni, društveni, ali kakor se že imenujejo. S stavbo »doma« ne sme nikdar priti v zadrego posojilnica sama. Denar v rajfajznov-kah mora biti mobilen in mora služiti gospodarskemu napredku ljudstva, za zgradbe domov je treba dobiti druga sredstva. (Pri avstro-ogrski banki se je z velikim trudom doseglo, da je princi-pielno nekoliko odnehala od svojega intransigentnega stališča. Toda dela čaka še mnogo. Državni poslanci morajo doseči, ko se bo obravnavalo o podaljšanju privilegija, da bodo naše zadruge ravno tako deležne eskompta kakor ogrske. Nato pozdravi zastopnika deželnega odbora, dr. Lampeta, in pri tem ob splošnem odobravanju omenja delako-sežni sklep kranjskega deželnega zbora, ki pomen j a za Zvezo važno, novo dobo, zastopnika Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, revizorja Otona ftiho ter ravnatelja kmetijske družbe kranjske, ces. svetnika Pirca. Deželni odbornik dr. E. Lampe pozdravi zborovalce v imenu deželnega odbora kranjskega in izvaja: Iz časnikarskih poročil vam je znano, kaj je deželni zbor kranjski uklonil glede zadružništva. Deželni odbor je s tem storil le svojo dolžnost. To pa je bilo mogoče le na ta način, ker je deželni odbor imel zaupanje do zadružništva, ko je stopil pred deželni zbor s tako dalekosežnimi predlogi. Zeli, da bi v vsaki zadrugi vladala največja vestnost. Vsakega, ki sodeluje v zadružništvu, naj bi prešinjala moralna zavest odgovornosti. Zadružni Zvezi želi še posebej, da bi vodila zadružništvo tudi v bodoče tako, da bo delovala res v korist naroda. Revizor O. Riba sporoča pozdrave zadružnega predsednika Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug, barona Storcka, poudarja, da mu je znano, kako -vestno in nesebično je zvezino načelstvo, nadzorstvo in tudi uradništvo izvrševalo svoje dolžnosti in želi zborovanju obilega uspeha. Dr. Krek se zahvali obema govornikoma, nakar konštatira, da je bila skupščina pravilno sklicana in da je sklepčna, ker je navzočih nad polovico Naposled se je dvignil, pozdravil vse, rekel: na svidenje« in odšel naravnost domov. Drugi dan opoldne je dejala stara *inu: Bojazljivec neumni, da ne greš k njim; ali te bo snedlu? Ali ti si sc oprijel onih gladnih uši . . .« Kovača so zabolele materine besede, a odgovoril ni ničesar. Prišla je druga sobota. Kovačev sin je zopet šel k Ani. Našel jo je -amo za statvami. »Ana,« je govoril mladenič, »ne bodi ti žal, da sem sc ustavil pri tebi. Mojj hočejo, da vzamem Luco. Sorodni-ca si ji, vem, ali ti si poštena deklica; povej mi, svetuj mi!« Ana je nehala tkati. Silno se je začudila njegovim besedam, a zbrala se je in je rekla: »Oprosti, brate, ali jaz se ne smem vtikati v te zadeve. Zame je ona. lahko najboljšo, a tebi ne more ugajati. Če si sc odločil k njej, pojdi, pa poglej! Ako boš ti zadovoljen, bo vsakdo.« Kovač ni vedel, kaj ji naj še reče, pa ji je začel pripovedovati celi dogodek z žbirom. Ani je bilo žal svoje sorodnice, ali ni je hotela braniti: lagati ni mogla, temveč je molčala. A Šimen se je osr-čil, pa je dejal: »Ana, poznaš me. Siromak sem, ali moji prsti so trdi. Reci, Ana, ali bi me hotela. Deklica je postala zmedena. Povesila je oči in gledala na stkano sukno. Malo, da je niso oblile solze. Vzdihnila je kratko in mu odgovorila: »Hvala, dečko, hvala od srca; Luca je moja sorod-nica,« pa je zaplakala nu glas. iz prsi se ji jc iztrgal dolg, krčevit plač. »Ti sc bojiš,« je rekel mladenič, »toda vseeno: Luca nc bo nikdar moja žena,« in je odšel. Nista minila dva dneva in Šimen se je srečal z Ano na potu. »Ana, ne muči me, reci, prosim te pri živem Bogu, ali hočeš biti moja žena?« »Tvoja mati te muči, Šimen, ker ne greš k Luci; a če bi zvedela, da hodiš k meni, kako bi mc mogla trpeti tvoja, in ako bi se omožila, tudi moja mati?« »Jaz sem ti oče in mati,« je odgovoril mladenič, »obljubi, Ana, in ne boj se; poglej te moje pesti.« In on razpro-stre pred njo svoje žuljave roke. »Tvoja sem,« je rekla deklica in zbežala ocl njega. Mladi kovač se je oziral za njo, a ocl velike sreče in zado-voljnosti se ni znal ganiti z mesta. Kovač je povedal materi vse, kar se je dogodilo, a stara je kar zbesnela od srda. »Idi, nesrečni sin, kamor si sc zapletel, ali me hočeš ubiti? Vrzi neumnost iz glave, pa poslušaj starejše. Nekaka ljubezen tc mori, praviš. Ljubezen; Bože, moj Bože, nesrečne ti mladine! A za mojih dni za to ni nihče vedel. Starši ti, sinko, ne bodo slabo svetovali, ampak ogiblji se je in poslušaj me, boljše bo. A videl boš, da Luca ni slabša.« Šimen je molčal. Tisti večer je. prišel k Ani. Za ognjiščem je stala stara Anina babiča, oslabela od starosti, šibka in potrta, šimen ni niti besede izpregovoril z Ano, temveč se je okrenil k stari in'jo vprašal: »Stara, povej po pravici, koga mora človek bolj ljubiti, mater ali ženo?« Anina babica se je nekoliko zganila, nato je pa dejala: »Moj sinko, ker me ravno vprašaš, ti hočem povedati neko priliko. Oni čas, ko je Gospod s svetim Petrom hodil po svetu, je prišel tudi v neko vas: Nihče ga ni hotel vzeti na prenočišče. Ko jc bil na koncu vasi, je potrkal na vrata neke pritlične hišice. Gospodar jima je odprl, a onadva sta vstopila in vprašala za prenočišče. »Nimam prazne postelje,« je odgovoril siromak, »ker bo žena rodila; toda če hočeta, vama posteljem na ognjišču, pa se vlezita.« Tisti večer je rodila žena siromaku sina. »Jaz ti bom za botra,« je rekel Gospod. Krstili so dete, a Gospod ni imel, cla bi mu kaj daroval, temveč je rekel siromaku: »Kadar boš ženil svojega sina, se oglasi, jaz mu bom zopet za kuma.« »A kje boš tedaj ti, da se ti oglasim?« »To je lahko. Kadar napoči oni čas, poklekni na gola kolena in pozdravi Gospo. Tedaj bom prišel.« Siromak se je zelo začudil, a rekel ni besede. Gospod in Peter sta šla naprej po svetu. Dete je rastlo in zrastlo do ženitve, in oče ga jc nagnal, cla se ženi. Ko so se zbrali svatje, je padla staremu na misel beseda potnikova, pa je pokleknil na gola kolena in pozdravil Gospo. Tisti trenutek jc stal pred njim Gospod. Svatje so se napotili po deklico. Mlada sta se venčala in vsi so se vračali domov. Ko so bili blizu sela — a tam pred njimi je tekla reka, — se zaleti obad v nosnice konju, na katerem je jezdil ženin. Konj je od muke zdivjal in zdirjal v reko. Ženin se jc utopil. Nastala je tuga med svato-vi. Mrtveca so postavili sredi hiše. Oče in mati sta moledovala in prejokavala, a nesrečna žena je popolnoma pozabila nase in od tuge ni mogla ne plakati, ne govoriti. Oče in mati sta tožila: »Zakaj na ju ni požrla voda, ampak sina, najino hrano!« A Gospod je slišal in rekel staremu: »Stari, tvoj sin je mrtev in nimaš nobenega potomca več; lezi ti namesto njega in on bode oživel.« Stari se je branil leči. Tedaj je rekel Gospod materi: »Starka, dala si mu življenje, stara si, in kmalu te bo žc tako pobrala smrt. Ako ga hočeš zameniti, ga moreš: ti boš umrla, a on bo oživel: lezi samo k njemu.« Starka je plakala in pogledala na moža, pa ni hotela. Tedaj je šel Gospod k mladi nevesti, dvignil ji glavo in rekel: »Pojdi ti!« Ona je vstala in legla poleg mrtvega moža. Gospod — slava mu in hvala — je obudil ženina, ali tudi ženi ni dal umreti, ampak je njemu dejal: »Čuj me dobro, mož! če vidiš, da se topi tvoj oče, tvoja mati in tvoja žena. skoči V nadzorstvo so bili izbrani: Janko Bajec, nadučitelj v Št. Vidu pri Ljubljani; Anton Cerar, posestnik v Moravčah; Evgcn Legat, katehet v Ljubljani; dr. Miho Obuljen, svetnik c. Jcr. nad-sodnije v Zadru; clr. Vladislav Pegan, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani; Janez Piber, župnik in državni pp&lanec v Gorjah; Fr. Verbie, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Kari Verstov-šek, državni in deželni poslanec v Mariboru; dr. Ivan Zajec, deželni odbornik v Ljubljani. Občni zbor je nato sklenil, da se imajo pravila Zveze v nekaterih točkah predrugačiti. Premembc zadevajo določbe, da morajo osebe, ki se izvolijo v odbor ali nadzorstvo Zveze, pristopiti kot člani, dalje da se za nekatere vrste zadrug znižajo upravni prispevki in da se vpeljejo enotni deleži mesto sedanjih glavnih in opravilnih. Pri slučajnostih omenja dr. Krek, da so nasprotniki umazano zlorabljali znani dekret sv. stolice o sodelovanju duhovnikov pri zadrugah. Seveda brez uspeha.. Truditi se pa moramo vsi, da vzgojimo iz ljudstva pripravnih ljudi j za vodstvo zadrug in da delujemo po intencijah sv. stolice. Zadružna Zveza dela odločno za dosego tega namena; zato se je po njenem posredovanju ustanovila zadružna šola v Ljubljani, zato prireja leto za letom toliko poučnih tečajev. Bog daj, da bi kmalu prišli časi, ko duhovnikom ne bo treba voditi najtežjih poslov, ampak bodo stali zadrugam na strani samo kot svetovalci. v Na Štajerskem so hoteli takozvani »štajercijanci« izdati brošuro proti slovenskim denarnim zavodom. Od neke strani se je priporočalo, da bi morda kazalo na ta napad odgovoriti z enakim protinapadom. Toda z našega stališča kaj takega ne bi mogli odobravati. Zadruga je kakor ženska: čim manj se piše in govori o njej, tem boljša je. Zato če se kaj piše po političnih listih, naj se to mirno prezre. Jaz sem se vedno držal stališča, da zadružnega življenja ne gre vlačiti v javnost; zadruga ostani izven političnega boja. Imejmo veliko zadružnih sestankov, poučnih tečajev itd. S tem bomo ljudstvu odprli oči in to bo najboljši odgovor na vse lažnjive napade. Mi sami kot zadružniki ne imejmo drugega svojega glasila, kakor strokovni list »Narodni Gospodar«. Kakor se je že omenjalo, je sklenila Zveza, osnovati posebne posvetovalne odseke za razne vrste zadrug ravno zaradi tega, da bi se zadružna misel bolj poglobila. Toda prišel je bil vihar nad zadružno organizacijo in delo se ni moglo popolnoma izvesti Zdaj pa je ozračje očiščeno, zdaj na uelo! Pred vsem bo treba pričeti z okrožnimi zadružnimi shodi. Vse prijatelje zadružništva prosi, da Zvezo podpirajo pri tem važnem delu. Gospodarska Zveza, ki je bila toli-krat razkričana kot bankerotna in da bo prišla v konkurz, še živi in bo žive la. Tudi znatno napreduje. Zdaj ji je bila zopet poverjena izvršitev pomožne akcije za kranjske kmetovalce z znes kom 150.000 kron. Dalje omenja še posvetovanja, ki se je vršilo pri Splošni zvezi avstrijskih zadrug na Dunaju o ureditvi medsebojnih odnošajev med jugoslovanskimi zadružnimi zvezami. Sicer se je bilo takrat sklenilo, da ostane vse tajno, toda nekaterim ni dalo, da bi molčali in so šli v javnost. Celjska Zveza se je že izjavila, da je pripravljena stopiti z nami v pogajanja. Dogovori so se vršili tudi v nekaterih drugih smereh. Morda bo šlo. Če ne, pa ne moremo nikomur braniti, če hoče poginiti. Za nas le izjav-jamo, da hočemo živeti! Ravnatelj J. Jovan priporoča občnemu zboru, skleniti resolucijo, cla se ima vsem posojilnicam nasvetovati, da naj sklenejo na občnih zborih ali pa sprejmo v svoja pravila določbo, da sn.e načelstvo samo dovoljevati kredite le do določenega zneska, morda kvečjemu do 5000 kron j krediti v višjem znesku se smejo dovoljevati le, če pritrdi (udi nadzorstvo. Več govornikov jo izražalo pomisleke proti ugotovitvi enake kreditne meje za vse posojilnice, na kar je dr. Krek pojasnil, da gre tu le za nasvet in da se samo ob sebi umevno za vse posojilnico ne more uporabljati enako uuiilo. Posojilnice manjšega obsega naj določijo nižjo mejo, starejše in večje posojilnice smejo določiti tudi nekoliko večjo vsoto, do katere sme načelstvo samo podeljevati posojila. Glavna stvar pri tem je, cla se odgovornost na več oseb razširi in se zabrani, da bi se lahkomiselno posojevalo prevelike vsote. Po teh pojasnilih je bila ta važna resolucija soglasno sprejeta. Predsednik dr. Krek zaključi nato občni zbor s pozivom, da naj vsi ude-ležniki neso domov zavest, da je naše zadružništvo imelo sicer v zadnjih časih prestati hudo krizo, pa da jo je dobro prestalo. Vsi prijatelji Zadružne Zveze in njenih zadrug naj delujejo na to, da bo Zveza, svojo važno nalogo krepko izvrševala. Naraščanje Slovanov v Pulju. P u 1 j, 26. junija 1911. Volitve so končane. Z največjo težavo in s pomočjo ogromnih žrtev in sleparij je zmagala italijanska kamo-ra. Če se pogleda to, s pomočjo socialne demokracije pridobljeno laško zmago, se vidi, da je italijanska kamora v Pulju precej pri koncu. Kamoraška večina 875 glasov proti slovanskemu kandidatu, kateri je dobil pri ožji volitvi od 8912 glasov 4017 pošteno oddanih glasov, kaže, da so kamori dnevi šteti. S pomočjo 875 rdečih in kupljenih glasov sc jim je še to pot posrečilo odvaliti katastrofo, katera jim je pretila. Hrvati in Slovenci so dobili pri ožji volitvi letos 292 glasov več, nego pri ožji volitvi leta 1907., medtem ko je dobil italijanski kamoraš dr. Rizzi samo ubogih 62 glasov več nego leta,, 1907. Ta večina, katera je laško kamoro tisočake stala, kaže, da Pulj ni in nikdar ne bo laško mesto, ampak da bo puljski dr-žavnozborski mandat prvi, katerega bodo Lahi v Istri izgubili. V štirih letih so kamoraši nazadovali za 230 glasov. Kar se tiče socialnih demokratov, so ti dobili letos pri glavni volitvi 1982 glasov, torej 740 glasov več, nego leta 1907. Za ta napredek se imajo socialni demokrati zahvaliti okoliščini, da so stopili prvi na volivno bojišče. Socialni demokrati so takoj spoznali, da slovanske kakor tudi laškoliberalne vrste niso trdne. Razna nesoglasja v laški in slovanski stranski so znali socialni demokrati v svoj prid izkoristiti. Tako so stali socialni demokrati cel mesec na delu za. volitve, ne da bi jih bil kdo pri tem motil. — Skupina laških republi- vseh upravičenih glasov. Za zapisnikarja imenuje zvezinega tajnika Ant. Kralja za skrutatorja pa ravnatelja Iv. Travna in J. Jovana. Poročilo o delovanju načelstva in Zveze v minulem letu je podal načelst-veni ravnatelj Ivan Traven. Omenjajoč najprej organizatorično delovanje Zveze, poroča, da je Zvezi v minulem letu pristopilo na novo 72 zadrug, odpadlo jih je pa 7, tako da je bilo vseh včlanjenih zadrug koncem leta 608. Največ jih je bilo na Kranjskem, namreč 300, na štajerskem 102, na Koroškem 33, na Goriškem 12, na Tržaškem 6, v Istri 85 in v Dalmaciji 70. Med njimi zavzemajo prvo mesto kreditne zadruge, katerih je bilo 387, dalje je bilo 83 kmetijskih in konsum-nih društev, 53 mlekarskih, 29 živinorejskih, 14 kmetijsko strojnih, 9 vinarskih, 5 stavbinskih, 15 obrtnih, 3 osrednje zveze in 10 raznih drugih za- drug. . Pri snovanju novih zadrug se je oziralo pred vsem na potrebo kmetijstva, osnovalo se je 18 živinorejskih in 7 kmetijsko strojnih zadrug. Zveza jc nastavila s pomočjo deželnega odbora posebnega živinorejskega inštruktorja. Število pododborov, ki jih je Zveza začela snovati zato, da lažje izvršuje svoje posle po posameznih kronovinali, še je lansko leto pomnožilo za enega; ustanovil se je namreč poseben pododbor tudi v Celovcu za koroške članice. Strokovni izobrazbi je zveza tudi lani obračala posebno pozornost. Priredila j' 3 poučne zadružne tečaje na Kranjskem (v Novem mestu, Kočevju in Ljubljani), 3 na Štajerskem (2 v Mariboru in 1 v Celju) in 4 v Dalmaciji (v Zadru, Drnišu, Splitu in na Pagu). Poleg tega je bilo mnogo posameznih predavanj in je Zvezin tajnik poučeval na zadružni šoli v Ljubljani. Revizije spadajo, med najvažnejše naloge Zveze. Vseh revizij je bilo izvršenih v preteklem upravnem letu 299, med njimi mnogo nanagloma brez prejšnje napovedi. Zveza se trudi, da bi se revizije izvrševale točno in natančno, ker je to le članicam samim v kons t Načelstvo je imelo 41 sej, pri katerih so se reševali tekoči posli, osobito dovoljevanje kreditov. Zveza namerava vpeljati posvetovalne odseke za posamezne vrste zadrug. Doslej se je ustanovil tak odsek za živinorejske zadruge, ki je imel številno obiskano in dobro uspelo posvetovanje o zadevah živinorejskih zadrug. Večkrat se je tudi pretresalo vprašanje o ustanovitvi samostojnih revizijskih zvez. Vkljub temu, da poslujejo za posamezne kronovine posebni pododbori, je Zvezina pisarna tudi v lanskem letu imela ogromno dela, kar izpričuje okolnost, da je Zveza prejela 17.902 dopisa, odposlala pa vsega skupaj nad 24.000 dopisov. Glede denarne strani Zvezinega poslovanja je omeniti, da je Zveza v letu 1910. imela 116,247.163 K 36 vin. vsega denarnega prometa, ki sc je napram prejšnjemu letu zvišal za 6 milijonov 'J05.647 K 88 vin. Deleži so se zvišali za 48.744 K in znaša stanje deležev koncem leta 329.574 K, jamstvo pa 2,019 200 K. Čistega dobička je bilo 68.594 K 48 vin. Vloge članic v tekočem računu so se znižale za 597.778 K 43 vin. in znašajo koncem leta 11,364.813 K 3 vin., med letom se je vložilo 8,600.939 K 77 najprej in reši ženo, pa tudi če bi se ti oče in mati utopila!« Starka ni govorila več, a kovač se Je dvignil in pristopil k Ani, vprl svoje oči v njene in ji rekel: »Ali si slišala?! Mene preganja moja mati zaradi tebe, ali vseeno se ne boj. Bog je na najini strani!. i.« Težko je opisati, koliko tuge je videlo dvoje mladih. Na Ano sta sc spravili Luca in njena mati. širnna. jc njegova stara klela, a on je prenašal mirno, srečen, da še oče ne ve. Ona jc silno trpela. Domačini sami jc niso pustili na miru. Tudi Šimen — ni več prišel k njej. Nekoč ga je srečala in mu rekla: »Šimen, ti si me pozabil; zakaj mc ubijaš?« On ji je pripovedoval, kako je mati besna, kako vse proklinja in se roti, da je nikdar nc bo sprejela v hišo. Tudi on sam je kakor neumen od muke in ne more priti k njej, ker ve, cla bi preveč trpela. »Toda,« je dejal, »dal bom zidarju denarja, da mi sezida hišo v dolinici na onem tvojem zemljišču, potem sc bova poročila in sama živela. Vprašaj svoje glede zemlje in Stipana, pa mi no ve j!« Čez mesec dni je postavljal zidar novo hišo. Šimen sc je moral dati okli-cati. Zal mu jc bilo storiti to brez roditeljev. Šel jc k očetu in mu povedal vin., dvignilo pa 9,198.818 K 20 v!n. Pač pa so se zvišale stalne vloge članic za 1,240.739 K 82 vin., ki znašajo koncem leta 2,497.017 K 66 vin. Skupno stanje vlog je torej znašalo koncem leta 13,861.830 K 69 vin. Kreditov je bilo danili 6,012.035 K 24 vin., vrnilo se je 5,718.745 K 14 vin. in so se zvišali za 293.290 K 10 vin., tako da je znašalo končno stanje kreditov 12,780.711 K 88 vin. Iz teh številk se jasno vidi, kako je tudi v minulem letu vladalo veliko pomanjkanje denarja. Vzrok je iskati v posledicah slabih let, katerim so sc še pridružili znani polomi v Celovcu in v Ljubljani, kar so izrabili naši narodni nasprotniki, da so sejali nezaupanje do slovenskih denarnih zavodov. Posebno pri koroških posojilnicah, pa tudi na Štajerskem in nekoliko tudi na Kranjskem so ljudje začeli dvigati vloge. Vznemirjenje se je pa še dosti hitro poleglo, ko so vlagatelji videli, cla posojilnice takoj izplačujejo vloge. Zveza je v teh hudih časih zvesto stala svojim članicam ob strani in jim pomagala, da so prešle brez posebnih težav preko takih, doslej nenavadnih navalov. Vsi ti pojavi so znova opozorili, da je treba praktično izvrševati preizkušena zadružna načela, o katerih se je že toliko pisalo in govorilo, na katera sc je pa vkljub temu doslej premalo dalo. Take stvari so: posojilnica mora vedno obračati posebno pozornost li-kviditeti svojih sredstev; sme na hipoteke posojati le izjemoma; zlasti se ne smejo posameznikom posojati prevelike vsote; gledati je na točno plačevanje obresti in dogovorjenih rokov; če se mora že zadruga sama zadolžiti, mora delati na to, da odplačuje kredit in se omejuje v dovoljevanju novih posojil; preostajajoči denar se mora nalagati lc pri centrali, česar se tudi drže z neznatnimi izjemami skoraj vse naše posojilnice, in se mora odpraviti medsebojno izposoje vanje. Nato prebere ravnatelj Traven zelo obširno revizijsko poročilo Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju, o zakoniti reviziji Zadružne Zveze, ki je bila izvršena v času ocl 25. oktobra do 12. novembra 1910. Poročilo načelstva kakor tudi revizijsko poročilo Splošne zveze se je z odobravanjem vzelo na znanje. Za nadzorstvo je poročal podpredsednik dr. Vlad. Pegan, da je nadzorstvo v&ak mesec imelo sejo in pregledovalo poslovanje, ki je bilo v redu. Nadzorstvo je tudi pregledalo računski zaključek in je našlo, da se računi strinjajo s knjigami. Računski zaključek za leto 1910. se je nato soglasno potrdil in je glavna skupščina sklenila, da se ves čisti dobiček v zneskus 68.594 K 48 vin. odkaže po pravilih rezervam, in sicer se 60.000 kron odkaže splošnemu, 8.594 K 48 vin. pa posebnemu rezervnemu zakladu. Pri volitvah so bili v odbor soglasno izvoljeni: Anton Abram, kurat, Št. Peter na Krasu; Ivan Cesar, posestnik v Mozirju na Štajerskem; Ivan Čok, kaplan v Trstu; Fran Demšar, državni in deželni poslanec na. Češnjici; dr. A. Korošec, državni in deželni poslanec v Mariboru; dr. Matko Laginja, odvetnik in državni poslanec v Pulji; Ivan Ma-hulja, učitelj v Omišalju v Istri; Ivo Makjanič, župnik v Dračevici v Dalmaciji in Bogumil Remec, ravnatelj slovenske irgovske šole v Ljubljani. vse po pravici, zakaj ni maral Luce in kako je mati Ani nasprotna, »Tudi če bi me Bog kaznoval, bi moje srce ne moglo prenašati, da mati njo preganja, zato pa pojdem sam v ono novo hišo, očka, dokler se stara ne pomiri, a s teboj bom enako delal kakor dosedaj. Blagoslovi me, oče, in oprosti mi vse.« Starec ni vedel, kaj naj stori. Jezen jc bil na sina, a zopet mu je dajal prav. Ni mogel nič drugega, pa je zaplakal in dejal: »Ti, moj edincc, ne smeš izpod mojega krova; jaz bom omehčal staro!« Izza prvega oklica je prišla Šimnova mati domov ter se je vsa trepetajoča ocl jeze in muke spravila na moža, da spodi sina od hiše. V starem je zakipel žolč na ženo in jo je ozmerjal. Ona mu je odgovarjala, a njega je zavedla jeza, hotel jo je udariti, ali zadela ga. je kap in zvalil se jc na tla kakor mrtev. Staremu je otrpnila cela desna stran. Komaj se je gibal. V koči jc nastal od strahu mir. Šimen je ustavil oklice, dokler ga. ni poklical sam oče, ki petnajst dni ni z nikomur izpregovoril ter mu dejal, naj zopet napove oklice in se takoj oženi, ker njemu je lc še malo dni, a rad bi videl, da se mu obeta potomstvo. Šimen se jc oženil z Ano. Staremu sc ni izpolnila njegova želja. Umrl je mesec dni po poroki. Na smrtni postelji je priporočil Ano Ženi: »Poglej jo, saj je bolj mirna kakor angelj božji; greh je, da jo črtiš; lahko te zadene božja kazen.« Stara je plakala za svojim možem, a v srcu ji je plamtela mržnja do Ane. A ona revica je molčala in delala, stara pa jo je mučila, se obregala nad njo ter jo brez vzroka kregala. Čez šest mesecev se je Ana počutila blagoslovljeno. Povedala je možu in ga zopet prosila, da reče materi, naj je nc preganja: »Gotovo ni lepo, da se pri tebi pritožu-jem proti njej, zato ji hočem sama povedati pred teboj.« In rekla ji je: »Mati, vidim, da ti nisem na srcu, povej mi, kaj sem ti zakrivila in mi odpusti!« A starka, ki ji je Ana vprvič upala kaj reči, je komaj dočakala tega in je zasikala kakor kača: »Ha, izprožila si jezik, psica nesrečna; nemara hočeš tudi mene pokopati, kakor si starega?« Ana je izgubila zavest. Mož jo je odnesel na posteljo. Zopet je vstala, a življenje ji je ginilo. Bilo je je samo srce. a srca se jc treba le dotakniti, da zamrje življenje. Bolnici jc bil rojen sin, mali Mate. Vzljubila jc svoje dete bolj nego samo sebe, gojila ga in milo-vala, obsipala ga s poljubi in ga ni puščala iz rok brez solz. Stara se je razveselila svojega vnuka. Hvalila se jc, da jc popolnoma njej podoben. Jemala ga je materi iz rok, — in nc glede, kako jo s tem ubija, — ga je zibala in mu pe-vala. Šimen je vse gledal, vse vedel, toda molčal jc in pustil, cla mu je žena pred očmi ginila. Ona pa se mu ni nikoli potožila, nikoli ga ni pograjala. Negovaje svoje dete na prsih, je izdihnila kakor ptičica. Pokopali so jo blizu novega zida na pokopališču. Kovača jc potrla in postarala ženina smrt. Prve dni je bledel, govoril razne besede proti materi, jemal ji je dete iz naročja in ga vpraševal: »Kje je tvoja mamica, kje?« Naposled ga je stara nagnala, cla se je preeslil v novo hišo. V samoti daleč od vasi in ljudi je živel človek; hraneč se s svojo tugo. Na vseh vernih duš dan je prišel kovač z materjo in detetom, da poseti grob svoje žene. Manda je držala v naročju vnuka in ga mirila, da ne bi plakal. Vaške žene so se zbrale okrog starke in pomilovale bedno sirotico. Mlade matere so jokale. Kovač je s prekrižanimi rokami stal pred ženinim grobom kakor med razsipinami še preostali stolp od neki danje lepe zgradbe.---— —- — A dete je plakalo, ihtelo . . . Obrnilo je glavo proti starki in prožilo svo-| je male ročice, iskajoč z njimi starkine prcsahle, ledene yrudi = r— — — —. kancev je hotela topot tu<31 »teti svoje vrste. Dosegla je Število 32 glasov^ Kar so tiče Slovencev in Hrvatov, »o zadnje volitve pokazale, da imajo v Pulju svojo prihodnjost. .Volitve so pa ludi pokazale, da jc napredek pulj škili Hrvatov in Slovencev odvisen le od raz vi tka, vojne mornarice. Čim bolj in hitreje se bo razvijala naša vojna mornarica, tem večji bo prihod Slovanov ln tem trdnejša njihova pozicija. Ze samo ta razlog kaže jasno, da biti Slovanom v Pulju proti razvltku vojne mornarice, bi se reklo kopati sebi narodnostni grob. ./■ Ministrska in parlamentarna kriza. Zelo previdni »Vaterland« sodi, da je radi maščevalne taktike svobodomiselnih strank dosedanja delovna večina popolnoma razbita. Sklep krščan-sko-soeialne konference, po katerem si pridrži krščansko-socialna stranka politiko proste roke, ustvarja zelo resen položaj, če se seveda pozneje, ko se bodo izblinile volivne strasti, ne bo drugače tolmačil. »Vaterland« sodi, da bo Bienerthovo ministrstvo moralo odstopiti, če se krščanski socialci odločno in določno ne izjavijo za vlado. »Vaterland« priporoča hladnokrvnost krščanskim socialcem in Bienerthu, češ, naj se počaka in naj se skliče v kratko zasedanje državni zbor, da se konstituira, nato naj pa po volivnih bojih utrujeni politiki počivajo do jeseni, češ, da jo tudi jeseni še čas, da se izvajajo posledice, če bo to potrebno. Nasproti poročilom o Bienerthovi demisiji objavlja »Reichspost« kratko izjavo, ki beleži po češkem in nemškem svobodomiselnem časopisju razširjena poročila o nameravani Bienerthovi demisiji. List sodi, da se vroče želje tistih, ki žele zasesti ministrske sedeže, najbrže ne bodo izpolnile. Delovne parlamentarne večine ni in s tem padejo tudi vsi načrti, cla se parlamen-tarizira vlada. »Reichspost« sodi, da jc bolj verjetno uradniško kakor pa parlamentarno ministrstvo in da se vlada bistveno ne bo izpremenila, raizun da odstopita. Weiskircher in Globinski. Odločno odpoveduje »Reichspost« prijateljstvo nemškim svobodomiselnim strankam, ker so izročile Dunaj judom in socialnim demokratom in izjavlja, da s takimi brezvestnimi izdajalci nemških koristi ne more stranka več skupno korakati. Poziva nemške svobodomiselne stranke, naj se predstavijo s svojim programom in izjavlja, da kakor so stali krščanski socialci osamljeni v volivnem boju, bodo stali tudi samostojni v zbornici. Nemški svobodomisleci so vsi iz Sebe, ker nočejo biti krščanski socialci več ponižni kužki tistih, ki so jih negovali. a. jim zato zahrbtno vzeli Dunaj in ga izročili socialnim demokratom. Najbolj se togoti Moric Benedikt, ki kliče zdaj strelo z jasnega neba na krščanske socialce in jim očita, da hočejo krščanski socialci izsiliti razpust nove tbornice in nove volitve. Sedanji časnikarski boj je zato zanimiv, ker tisti judovski listi, ki so s svojim hujskanjem porazili na Dunaju krščansko stranko, zdaj vabijo krščansko-socialne poslance, naj postopajo skupno s tistimi, ki so zadrgnili vratove prvoboriteljem krščansko-socialne stranke. Zelo bi bilo želeti v korist krščanskih socialcev samih, da se ne vprežejo v dosedanji jarem, kjer so le malo dobili, a zato Izgubili po Tast ni krivdi, kar sami pri poznajo, Usti Dunaj, ki sta ga iztrgala iz rok judom, ,dr. Luegoir in pater Abel. - ,| Vodilno glasilo nemškega, centra pa piše glede na izid dunajskih volitev: Bienerthovo ministrstvo najbrže no bo dolgo obstojalo, a obstojal tudi ne bo dolgo novi državni zbor, ki bo .šo manj delozmožen kot je bil stari parlament. »Germania« poziva, naj se ljudstvo pripravi na nove volivne boje. če bo novi državni zbor delozmožen, pokaže bodočnost. Vsekakor bi nove volitve položaja nc izpremenile veliko. Naša stranka bi tudi pri novih volitvah le pridobila in nič ne izgubila. Eno dobro so pa le prinesle nove volitve, odprle so namreč oči, če tudi še ne popolnoma, nemškim krščanskim socialcem, da so spoznali v pravi luči svoje preljube prijatelje nemške narodne zveze, ki so jim njih ljubezen vrnili z obglavljenjem na Dunaju. Kako že pravi Nemec, da naj nas Bog brani nasproti prijateljem, ker sovražnikov se že sami obranimo. »Slovenska Straža." 9. julij naš praznik. Lanski 10. julij je poklical v živ-ljpnje čez 150 podružnic Slovenske Straže. Lep je bil tisti dan, posvečen domovini in njeni brambi. Tisti dan je pokazal katoliški Slovenec, mož in žena, mladenič in mladenka, da ljubi svojo domovino in žrtvuje kolikor more za njen blagor. Slovenska Straža je ponosna na te svoje podružnice. Njim se ima zahvaliti za svoje uspehe. S pomočjo podružnic se je nabralo v prvem letu čez 53 tisoč kron v narodnoobranibene namene! Mnogo podružnic je lansko leto sklenilo, da praznujejo vsako leto po prazniku svetih bratov Cirila in Metoda obletnico svojega obstanka. Letos naj bo to nedelja 9. julija. In tako vabijo na svoje slavnosti, kolikor nam je dosedaj znano, podružnice: Doberla-vas na Koroškem, Križe pri Tržiču, Kranj, Vipava, Idrija, Spodnja Idrija, Sv. Ivan pri Trstu. Najbrže bodo storile to tudi vse ostale, ker je to najbolj primeren čas za zbiranje novih članov in darov. Vse podružnice dobe tc dni iz Ljubljane zelo lične izkaznice — potrdilne listke, s katerimi bo agitacija za zbiranje novih članov zelo lahka. Slovenska Straža se veseli tega praznovanja 9. julija in priporoča Vsem svojim podružnicam, naj prireclc primerno, skromno slavnost, na kateri naj združijo veselje s koristjo, ljudstvo pridobe in potrdijo v narodni obrambi in pridobe obmejnim bratom obilo moralne in gmotne podpore. > M Na delo! 9. julij je naš praznik! Slomškov dar po 20 K. Darovali župnik Lah, kaplan Noč in posestnik Miklavčič v Sv. Križu pri Litiji, 20 K. Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar: Alojzij Golob v Solkanu 5 K 50 vin. — Nabrano na gostiji Golež v Črnolici pri Sv. Juriju ob južni železnici 11 K. — Po podružnici Slovenske Straže v Višnjigori nabrano pri državnozbor-skih volitvah občine Draga, 3 K 40 vin. Iz veselja nad zmago S. L. S. darovali: Jernej Kocjančič, Sv. Ivan pri Trstu, 1 K; Alojzij Pele, revizor Zadružne zve- ze v Ljubljani, 1 K; Anton' Čok", kaplan, Sv. Ivan pri Trstu, 2 K; Fran Jeseno-vec, Vrhnika, 1 K; Silva Kocjan v Cerknici 1 K. — Anton Urbas, načelnik sokolov v Cerknici, kot izgubljeno stavo glede Gostinčarjeve izvolitve, 1 K. — Na volišču v Zagradcu je dobil Jaklič 142, Pucelj 10 glasov; za teh 10 Pucljevih glasov plačajo somišljeniki 10 K. Iz nabiralnika: Po g. J. 1'dovč, trgovcu v Cerknici, iz nabiralnika Slovenske Straže 3 K 35 vin. ..«'•'- Zrahljana nasprotna trdnjava. (Dopis z Viča.) Česar za enkrat še nismo pričakovali, se je v torek na dan našega farnega patrona zgodilo. Trikratni strel s ponosnega zvonika župne cerkve je ši-rom lepe župnije v torek popoldne naznanil za vse verno misleče župljane preveselo vest, da se je zrahljala soc,-demokratična liberalna trdnjava. Soc. demokrati, ki so mislili, cla so nepremagljivi, so ostali pri državnozborski!) volitvah v manjšini za našimi glasovi. Vsa čast in priznanje za to zmago gre vrlemu krščansko - socialnemu delavstvu in pa vernim posestnikom Viča-nom. Ako pomislimo na okoliščine, katere tu vladajo, ako pomislimo, da smo se morali kar zoper dva rojaka bojevati, moramo priznati, cla smo imeli v volivni borbi posebno trd oreh streti. Da bi ja bolj »vleklo«, sta oba nasprotna kandidata, Kristan in Tribuč, med volivci prijateljsko promenirala, pa vse ni nič pomagalo. Kristan se je baje gredoč proti Viču izrazil, da gre Viča-ne lovit. A Vičani Toneta predobro poznajo in njegove že preluknjane mreže. Pač pa bo Tone. ako bo še kaj hodil po Viču, od vrlih Vičank še hujše slišal, kakor jih je na dan volitve. Na volišču je bilo kaj živo. Mnogo je temu pripomogel seveda alkohol. Ne bomo opisovali, kdo se je v volivnem lokalu taktično po tleh valjal, ne kdo je telebnil z glavo ob izid vsled alkoholove teže, ne bomo javnosti izdajali zoperpostavne agitacije socijev, dasi imamo imena teh »svobodoljubnih prijateljev« na razpolago. Vsem za enkrat prizanese-mo, saj smo kljub vsem njihovim spletkam sijajno izšli z bojišča. — Pred nami leži na mizi izrezek iz »Jutra« z dne 12. aprila 1911. V njem nek bahati do-pisun sklepa svoj članek s sledečimi besedami: »Vič je kljub večletnemu delovanju patrov iza klerikalce izgubljen«. V torek so volitve dokazale, da Vič ni izgubljen, pač pa je pridobljen za S. L. S. Priznamo, da bo še mnogo dela. Pa navdušenje in zanimanje naših volivcev te dni nam je najzanesljivejši porok, da se bodo naše čete vedno bolj množile pod zastavo S. L. S. Ni nam toliko za trhli liberalizem, ki bo itak prej ali pozneje tudi pri nas iz-pulitel, a. delavstvo, katero nam je res pri srcu, se nam smili, ko opazujemo kako slepo nekateri drve za svojimi kolovodji in naj si bodo tudi verski odpadniki. Možje, mladeniči, ki se štejete med socije, preudarite samo nekoliko položaj v tukajšnji občini! Opazujte posamezne družine. Opazujte krščansko-socialne delavske in vaše .družine! Isti zaslužek, iste težnje, isto delo imajo. Kje je več zadovoljnosti, miru, sreče, blagoslova? Brez dvoma morate priznati, da so srečnejši in zadovoljne jši kršč.-socialni delavci. Vi pa šc ta- vaVe in iščete sreče, zadovoljnoslf n poti, ki vas nikdar ne bo zadovoljila Otresite se socialno-demokraških nazo rov, zlasti pa vaših kolovodij in okle nite se načel Slovenske Ljudski Stranke in bodite uverjeni, da bosti dosegli, po čemur žo tako dolgo hrepe nite: mir v svojem srcu in mir in bl& goslov v svojih družinah. Slavnost na VlMlincan. Po hudi volivni borbi, ki smo jo pa hvala Bogu, zelo častno prestali in si izvojevali zmago, ki bo za naše razmer« zelo važna, se spodobi, da se v prija teljskem krogu dragih nam somišlje nikov mile domovine bratski povese. limo in razvedrimo. Kakor nalašč za to je odbor tukajšnjega kat. slov. izobr, društva nastavil na 2. julij slovesno blagoslovljenje Društvenega doma, Vedno večje navdušenje se opazuje med društveniki za to slavnost, ki bo udeležence gotovo vsestransko zadovo ljila. Kdor je bil pred dvema letoma tu na društveni veselici »Ljudski tabor« je imel priliko opazovati okusno ozalj-šani veselični prostor v jelšnem gozdi ču g. Pavliča, in kako neprisiljena je bila zabava, katero je udeležencem nu dil bogati vspored. Še v mnogo večjem krogu in z bogatejšim vsporedom nas bo društvo zabavalo in kratkočasile 2. julija, ko nas bo še imenitnejši na men zvabil na prijazni Vič. Sodeč iz priprav za to si avl je, smelo trdimo, da bo to drugi »Ljudski tabor« na Viču pa v večjem in zanimivejšem obsegu Prireditev bo celodnevna, in sicer bo Spored dopoldanske slavnosti. Dopoldne ob 9. uri: Sprejem slavnih društev, Orlov in ostalih dragih gostov pred Društvenim domom. Ob % 10. uri odkorakajo društva in Orli z zastavami in vsi zbrani s slav. kamni ško godbo na čelu v župno cerkev sv Antona, kjer bo ob 10. uri maševa1 preč. o. provincial Angelj Mlejnik in govoril preč. g. drž. in dež. poslanec dr, Jan. Krek. Po cerkvenem opravilu ob hod si. društev in Orlov z zastavami z godbo na čelu skozi Glince, Božno do lino v Društveni dom. — Govor drž. in clež. poslanca vlč. g. dr. Jan. Kreka. —• Blagoslovljenje Društvenega doma po preč. o. provincialu Angelj u Mlejnik Godba. Petje. Spored popoldanske slavnosti. Po končani dopoldanski slavnosti obed v odkazanih gostilnah. Vsa društva in posamezniki, ki se žele udeležiti obeda, naj se zanesljivo prijavijo kat. slov. izobraževalnemu društvu Vič-Glince vsaj do 28. t. m. — Ob % 3. uri v župni cerkvi litanije z blagoslovom. — Po litanijah odhod si. društev na veselični prostor v gozdič g. Pavliča (Mirčnika,), kjer se vrši velika ljudska veselica s sledečim sporedom: Javna telovadba, Orlov na travniku tik gozdiča. Petje glasbenega društva »Ljubljana«, domačih in drugih pevskih zborov. Koncert si. kamniške mestne godbe. — Na veseličnem prostoru bodo različni paviljoni: Turška kavarna. Abstinent itd. — Zvečer čarobna razsvetljava gozdiča. — Vstopnina k veselici za osebo 50 vin. Orli v kroju vstopnine prosti. — V slučaju stalno zelo slabega vremena se prireditev preloži na pri-hodnjo nedeljo, 9. julija 1911. Glih pred šintarjam v Trnou sm sreču u sreda zjutri Bolčuga gespuda, ke je vrtu iz glava u 1 f t kokr flukma-šina. »Kam pa tku zgudi, gespud Turk?« sm ga naguvuru in stisnu klu-buk u roka, kokr sc pred enmo deževn-rno puslancnm spudob. »Tlela gor grem mal pugledat na soje traunke. Edn m je pošta prnesu, de sa usi mustički, ke držeja čez grabna na moje traunke, razškatlan in pu-frderban. Zdela, ke uma začel mrva vozt, morja bt. pa mustički štantek, de se kašna nasreča na zirudi.« »Jej, jej! Pa sami se putrudja taka dala? Sej b lohka kašnga, deluca pu-slal, de b tu pregledu. A ni škoda, de s uni, ke maja pouhna glava same pu-litke, še iz mustičkem glava belja?« >1 sevede je škoda! Pa kua pa čina, sej ni nubcnmo čluvek nč več za zaupat -----« »Sojem ldem uja ja zaupal, ni hudima n --« »Prou nubenmo, pravem; prou nu-benmu. Usak je vosu, ker kermo kej zaupa..« »Nej no greja. Kaj maja tku slabe skušne iz klmi?« »Ne sam iz ldmi, tud sam iz saba mam take skušne.« »Kaj m na puveja! A tud uni nisa zanesliu?« v »Zmeri že ne.« »Dete šmenti! A je tu za verjet?« »No, pa pusluši, pa uš verjeu! Ampak, tu t puveni, de mouč, de na uš naprej čvekou.« »Kokr grob.« »No, dobr. Viš, leberalci se usi name zaneseja, de sm iz nim volu. Dohtar Taučar, vem, de b dau za zadn kočnk iz čelust na tu, de sm volu dolilar Rau-niharja — —« »Sej sa ga mende ja?!« »Mouč! Jest sm volu dolilar Gregn-riča.« A ie Iu mugoče?« »Mugoče gor, mugoče dol. Jest sm volu dolitar Greguriča, in tu iz samga fcrbca vole, de b vidu, kašne farbe ti ratala Iblana, če zmaga dohtar Gregu-rič, ke upije »Sluvensk Narud« in pa »Jutr«, cie Iblana na u več bela, če na zmaga dohtar Raunihar.« »Jest sm sam tud ferbčen.« »Astn, viš. Moj glas pa, škoda, ni tulk zalegu, de b iz nim zmagu dohtar Gregurič in de b dubila Iblana tku ena druga farba; ke — pu pravic rečen — jest sm te farbe, ke ja ma Iblana zdej, tud že du grla st. Zmagu je, kokr veš, če tud iz pumučjo Nemcu, nemškutar-ju in sucjalneh demukratarju, k jm inore bt zdejšna iblanska farba skusin-skus ušeč, dohtar Raunihar in snuč sma pil u hutol »Tibuli« na ta rajtenga. tku, de mam še dons čist utekle lase in de m tala trnousk lft strašn dobr dene.« »Verjamem, o verjamem! Kua sm jh tou žc prašat? Ja, al Prccluvič ni letaš nč jaliu, al pa uni, ke sa leberalci spet skus ta voske vulitve zmagal?« »Sevede sma jahal; pa še velik nas jc jahal; še sam dohtar Taučar je ud vesela jahu. Ampak, de me na uš fouš zastopu. Letaš nisma jahal pu mest, kokr tekat, ke je zmagu Hribar; letaš sma jahal pud Tibuli na ringl.špil.« »Kaj m na puveja! Na ringlšpil sic jahal, pa dolilar Taučar jc tud jahu, prauja; in ud samga vesela je jahu, ke je dohtar Raunihar zmagu.« »Ja, Pepe, ud samga vesela-- »Tu pa na morm zapupast. Sej dohtar Taučar že ud nekdi ni mogu dohtar Rauniharja lajdat in mu je pou-sod jama kopu in ga clu cukat že u jama prekucnu. Ud kod pa ta sprememba?« »Ud kod ta sprememba, prašaš?! Dohtar Raunihar je ratu holt iz Paula Saul in s tku prdubu spet prjatelstvu dohtar Taučarja in spuštvajne bratu Sukolcu in nemškeh turnarju. In Iblana u ustala lepu bela, če ne drgač, pa saj pu zim. Midva sc znava pa pud nu-sam ubrisat iz najnmo ferbcam. No, pa iz časama, mislem, se u žc tud najnmo ferbee ustregl.« »Misleš, de na u douli Iblana pu-šilala leberalca na Duni?« »Ne. ne! Sej sa že zdej kumi predrl in čc 1) Nemci in suejaldemukratari na rini dohtar Rauniharja skus, b nekol skus na pršou.« »Nej na zamerja, gespud Turk; ampak uni dons strašn čudn guvare-ju. A nisa bral »Sluvenskega Naruda«, ke prau noter dohtar Tavčar, de sa liberalci na Kranjskem impuzantn na-precl vol? Kuku s pa pol dohtar Taučar misl ta napredek« čc je tjtu. JfcDk* uni prauja?« 1 J idrijske novice. i Naša klavnica! Mestno županstvo bilo postavilo v proračunu za leto )11 znesek 20.000 K kot prvi obrok za ovo klavnico. Proti tej postavki je bil /ložen ugovor, ker jih jc v Idriji kaj lalo, kateri bi bili mnenja, cla potre-ujemo nove klavnice. Šc tisti, ki so anjo, se opravičujejo, da govore le ito za novo klavnico, ker jo vlada za-teva brezpogojno. Velika večina pa je ato, da sc popravi in primerno prezida sdanje klavnično poslopje, kar bi po-olnoma zadostovalo za naše razmere i bi se dalo opraviti z neprimerno jpanjšimi stroški. Nova klavnica bi tala na Moravčevem svetu, kjer jo ne-ateri žele, 160.000 do 200.000 Iv gotovo, er bi bilo treba pripraviti šele prostor napraviti drage močne podzicle proti rijci. Stara klavnica bi se dala primerno prirediti morebiti z desetkrat ližjimi stroški. Deželni oclbor je na vloženi ugovor znižal obrok za klavnico z iO.OOO K na 16.000 K. Komaj je dovoljen prvi obrok, že hočejo takoj pričeti z zgradbo nove klavnice. Komisijski ogled se je vršil sredi občinske volitve. To je dosti čudno. Lahko bi bili potr-oeli toliko, cla bi bila izvršena župan-ika volitev. Saj se vendar nikamor ne i nudi. Ali naj na dovoljenih 16.000 K (bčina zopet najame desetkrat toliko losojilo! Komisija si je ogledala pri M. loravcu kraj, kjer naj bi se zgradila nova klavnica. Sedanje klavnice si niso nič ogledali. Tucli nevarnosti plazov, ki >i zapirali prosti dohod do nove klavnice, kakor se poroča, niso omenili v ;apisniku. i Novo živinsko sejmišče nameravajo prirediti poleg nove klavnice na posestvu Mat. Moravca. Sedanje sej-fnišče na cesti in ob električnem tramvaju nikakor ni na mestu. Prav nič boljši prostor pa ni poleg nameravane nove klavnice. Sejmišča nc gre tako daleč iz mesta prenašati, ko imamo mnogo bližje primernejše prostore. i Liberalna ljubezen do složnosti. Ko se je sešel novi občinski odbor, da voli župana in svetovalce, je predlagal odbornik S. L. S., naj ima vsaka stranka po dva svetovalca, da se bode pokazalo, da hočemo složno delati v prid občine. Napredni notar Pegan pa stegne roki in se glasno odreže: »Nikdar«! In res ni bil izvoljen noben odbornik S. L. S. v svetovalstvo. Toliko tistim ljudem, ki se zgražajo, če odobrujemo, da naši poslanci ne bodo liberalccv poslušali. i Krivic se je našel. Poročali smo že, da je 10. t. m. zvečer izginil v Spod. Idriji delavec Franc Krivic. Že takrat se je vsem dozdevalo, da je revež najbrž zašel v valove Idrijce. In res je bilo tako. Dne 22. t. m. so ga našli na Vrš-čevju ob Idrijci v grmovju, kamor ga je narasla voda zanesla. Dotični, ki so ga pred dnevi našli v Kanalu na Primorskem, in o katerem so nekateri sodili, da je znabiti Krivic, ni bil torej ta, marveč nekdo drugi. i Zdaj ne bo več tako. »Narodov« dopisnik in obenem občinski tajnik, žalostno spoznava, da se jc zaletel, ko je ubogal svoje voditelje, pustil cesarsko službo in vstopil kot tajnik v občinsko pisarno. Sedaj bi bil že lahko davčni oficijal, ki ima stalnega gospodarja, tako se pa vsake tri leta veter presuče in lahko piha od neljube strani. Pod županom Šepctavcem je bilo tako prijetno življenje. Naj so ljudje čakali v občinski pisarni na tajnika, ki si je takrat lahko privoščil svoje »špase«, ni nič pomagalo, ako so sc kaj pritožili. Gospod Jože so kot trgovec že znali tako zasukati, da gospod Julče ni bil okregan, saj on kot »general« napredne stranke je imel bolj komando, kakor kateri drugi. Sedaj pa naenkrat pride drugi načelnik, ki najbrž ne bo tako mehkega in popustljivega srca, kakor njegov prednik! To so zakrivili ti preklicani klerikalci v trenotku, ko je bilo vendar vse tako pripravljeno, da vse pri starem ostane. Ja, na svetu se vse spreminja. i Kje je denar ulogo igral. Pri klerikalcih je igral denar glavno in največjo ulogo pri volitvah, pravi dopisnik v »Narodu«. No, slišali smo dvoje. Prvič sc je na javnem shodu konstati-ralo, cla se jc v liberalni pisarni reklo: ako /. nami volite, bomo ceneje napravili, boste manj plačali. Tega ne boste ovrgli, imamo preveč prič za to. Drugič so je tudi na zborovanju naše stranke nasprotno potrdilo. Načelnik katoliškega političnega društva je obilno zbranim povedal, da se veseli take zmage, ko so delali vse iz navdušenja in v sve-sti si za dobro stvar popolnoma zastonj. Njih plačilo je bilo samo to: zmagati. S povzdignjenim glasom je zatrdil: pri naši stranki se ni plačalo niti za en vrček pive, nc za četrtinko vina. In vsi so potrdili, cla je resnico govoril. Toraj nc predbacivajte nasprotnikom, kar ste sami zagrešili, ker boste še v večji blamaži. i Rudarska procesija na sv. Aha-cija dan se je ob krasnem vremenu pri obilni udeležbi lepo izvršila. Popoldne je igrala godba na »zemlji« in zvečer je umetni ogenj privabil nekaj tisoč občinstva. Slovenci in volitve na Koroškem. »Kuku s misl dohtar Taučar leberaln napredek na Kranskem, prašaš? Tu je ja čist ajnfoh. Pred šterem letem sa padi leberalci pr vulitvah iz ta peru-ga štuka skus, letaš pa že iz ta treega. Astn, tu je ja lep napredek, al nc?« »No ja, če je tku, pol ma prou dohtar Taučar; tu je res lep napredek.« »Kuku s če pa misl t napredek, če nc tku? A nis brau cclga »Sluvenskega Naruda«? Sej glih u tist nuniar prav Kibnikarju Dolfe, de sa nega vulil sam še ta srburit muže, druli ne?« »Sevede sm brau; ampak Dolfe prau, če se na motni: razburit muže, a ne?« »Tu ie use glih: razburit ali pa srburit. Fremal jih je holt biu za Dolfeta, de b ga putegnil na Duni, ke je precej težek in ubiln, pa je vn. Zdej pa morm jt nazaj u mest na golaš, um pa šou tiste mustičke druh let kuntrulerat; za letaš uja žc še držal.« »No, ta je pa lepa! Zdej pa vidrn, de uni še sami seb na morja zaupat, ke na nardeja tistga, kar s naprej vzamc-ja. Zdej ve saj za enkat drukat, kulk j m more zaupa t Boltatu Pene iz Kudeiuna. (Dopis iz Koroške.) ■ Volitve so končane in sedaj jc čas, da mirno in trezno pregledamo uspehe in neuspehe. Na človeka, ki gleda od daleč, bo izid volitev naredil vtis, da smo bili tepeni. Tudi med našimi pristaši je vladala marsikje poparjenost in malodušnost. Vendar ni vzroka, da bi se predajali malodušnosti. Slovenski mandat smo obdržali, torej nismo izgubili ničesar. Na nove pridobitve pa itak nismo upali. Poleg tega smo pritisnili nemške nacionalce krepko ob steno in dasiravno jih nismo mogli vreči iz njihovih pozicij, smo jim vendar dokazali, da smo v deželi činitelj, s katerim morajo računati in ki jim lahko postane pogubonosen. Povdariti je treba, da so se vršile volitve v najneugodnejših razmerah, kot jih menda ne bo nikdar več. Spodnja Koroška sc jc držala splošno dobro. Nekoliko nazadovanje slovenskih glasov je bilo naravno. Predzadnje volitve so se vršile pod geslom ogorčenja radi krivične volilne reforme, ki je koroškim Slovencem dala sa mo en državnozborski mandat. To ele mentarno razburjenje se je tekom let nekoliko poleglo. Pod vtiskom dotične-ga razburjenja so šli pred štirimi leti skoraj vsi slovenski volilci na volišče. Udeležba je bila takrat tako velikan ska, kot menda v nobenem drugem volilnem okraju v Avstriji, kjer vladajo podobne krajevne razmere. Sedaj je bila udeležba tudi šc dobra, vendar nc več tolikšna. Radi tega je bilo število slovenskih glasov manjše. Priznati sc pa mora, da so nekateri kraji ravnali lahkomišljeno in so se premalo udeležili volitev. Mislili so pač, cla za slovenski okraj ni nevarnosti. Drugič bodo vslecl sedanje izkušnje modrejši. Nemci so v slovenskem okraju do bili 300 glasov več, kot zadnjič, torej približno toliko, kot je naravni prirastek volilcev. Vkljub strašni agitaciji z denarjem in s silo niso torej Nemci pridobili skoraj nobenih slovenskih glasov. Znatno so pa napredovali v tem okraju socialisti. Slovenski okraj jc torej Slovencem za prihodnjost zagotovljen. Seveda velja to le pocl pogojem, cla se bodo Slovenci krepko udeleževali volitev. Vendar je in ostane ta okraj bojni mandat. V prihodnjosti bodo naši najnevarnejši nasprotniki socialisti. Vrlo sc je držal rožiški okraj. Ob čina Logaves je naša nepremagljiva trdnjava in ima za župana moža, ki je vzor slovenskega narodnjaka. Lipa se boljša in bo s časom prešla v naše ro ke. Gozdanje je skrajna slovenska toč ka gori proti Osojskemu jezeru. Tu so Slovenci kakor skale in bojujejo narodni boj z najhujšimi svojimi žrtvami. Vrli narodnjak Vošpernik, brat vern berškega župana in slovenskega kan didata za beljaški okraj, stoji v teli okolicah na čelu narodnemu boju. — Glavni kraj rožeškega sodni jskega okraja Rožek sam ima za župana zavednega slovenskega narodnjaka. Vrba ob Vrbskem jezeru jc moderno letovišče in raditega seveda tukaj nc more nadkriljevati slovenski živelj. Z Rože kom smo torei lahko splošno zado voljui, Tudi velikovški okraj je še precej storil svojo dolžnost. Skoraj popolnoma pa odpovedala celovška okolica, dasiravno je tucli tukaj nekaj svetlih točk. Vrla občina Škofiče ob Vrbskem jezei 23 9. zveč. 736 6 179 si. svzh. jasno 00 25 7. zjutr. | 736 0 2, pop. 735 3 12-7 256 brezvetr. moč. jzah. soparno jasno Srednja včerajšnja temp . 18 4J norm. 1861. Dobro računale ! t * in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne, — Kakovost ,,pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala. 1585 #Ha \ vrhuncu M AVTOMOBILI modeli 1911 896 priden in zmožen zastopstva, lahko doseže v kratkem času lep dobiček pri nekem odličnem zavarovalnem zavodu. Posebna znanja ni potreba, ker se dobi natančna pojasnila. Ponudbe na: Zavarovalno pisarno H. i Ledenig, Ljubljana. 1932 Hiša z vrtom so proda za K 10.000. Takoj plačati jc le 3000 K. Natančneje se izve na Glincnh-Ljubljana 213, I. ndstr. 1930 ceno na prodaj. Prijazna, mirna lega. Rožna do?ina, cesta V. 126. V boljšo rodbino se sprejmejo za prihodnje šolsko leto Skrbno nadzorstvo. Zdrava in tečna hrana. Zračno in lepo stanovanje. Kje, pove upravništvo „Slovenca'\ 1933 Pozor! Slavnnniu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Sv. Florijana nllcl štev. 23 1960 4 tukoimenovani uinotoč domače vinske kleti. Imam kakor vedno, zajamčeno pristna raznovrstna dobra vina na razpolago. Ursta Din In cenik. Vipavska Sipoa liter po 116 v., čez ulico 88 v. Sromeljsko belo, I a ,, 96 „ ■ » j, 88,, Istrski pravi teran, la ., 9G „ 88 Vipavsko, belo, Ia ., 88 „ » » 80 „ Predlanski dol. ovlček ., 80 ,, „ •, 72 Pivo v steklenicah „ 24 „ "4 " V vinotocu so raznovrstna mrzla jedila. Obenem naznanjam, da imam v glavni kleti v Vodmatu na razpolago, za oddajo na debelo okroglih 1200 litrov pristnega Istrskega terana; cena mu je 50 K za 100 litrov. K obilnemu obisku vabi zagotavljajoč najboljšo postrežbo velespoštovanjcm Josip Cotlč. Vrtnar 40 let star, samskega stanu, govori slovensko in nemško, išče službe. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Vrtnar«. 1958 i 1965 Zelo dober, kratek glasovir sc po ceni proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 2, I. nadstr. Priporočamo novo trgovino z manufaktur- nim bla- / 90m © Ljubljana Stari trg št. 1 £ / (prej bazar) ^/ postaja elektr. železnice. Oznanilo Zglasila za vstop v l. letnik C. kr. Ženskega učiteljišča se sprejemajo pri ravnateljsvu v četrtek, dne 6. julija od 2. do 6. ure. v I. Istnlk c. kr. moškega učiteljišča 196t v torek, dne 11. julija od 8. do 12. ure. K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo od uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani, dne 23. junija 1911. 1957 2 Po zelo Mi (eni ie mm: 1 voz pol pokrit, lahek z gumi kolesi, prav malo rabljen. 1 voz pol pokrit, nekoliko večji, z gumi kolesi popolnoma nov. 1 voz „brek" s platneno streho, za 6 oseb malo rabljen. 1 voz „brek" s platneno streho, za 4 osebe, malo rabljen. 1 voz brez strehe, obrabljen, za 4 osebe. 2 dobra hitra konja za lahko vožnjo, sploh za vse porabliiva v starosti 8 do 9 let. J ' 1963 1 Lipicanska kobilca, 2 leti stara. Vprašati je na Marije Terezije cesti štev. 16 pri izvoščku Ivanu Novaku. U I I N r.K urar.prva največja domača u. tt™« Jf |®g ;-—-;-exportnatvcdka ur.zlatnine i^.mIIVU . gm^ ^aMeatmtrg. „, srebrnme. ba5tna tovarna ur v Švici. JI u I »fc. Naznanilo. JCa c. kr. prvi državni gimnaziji v jujubljani, Tomanova ulica štev. 10 zraven »Narodnega doma" bode vpisovanje za I. razred v nedeljo dne 2. julija t. i. dopoldne od pol 9. do 12. ure u raunateljeul pisarni. S seboj je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo, oziroma obiskovalno izpričevalo. Sprejemni izpiti bodo u Eeftriek, 6. julija od 9. ure dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu ; morajo se pa potem pred izpitom osebno oglasiti v ravnatelj i vi pisarni. Po odlogu c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po &ODO-Ijenju C. kr. dež. šolskega sueta. Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje. Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. V Ljubljani, dne 23. junija 1911. St. 20.195. Razglas C. kr. ministerstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne 14. junija 1911, št. 4154 8, da so v nekaterih krajih Italije, v katerih je bila že lansko leto nastopila kolera, zopet se pojavili sumljivi slučaji obolenja in smrti, ki sc večinoma označujejo kot gastroenteritis. Če tudi ni nikakih poročil, da sc gre tu za azijsko kolero, je vendar treba pazljivosti napram vsem osebam, prihajajočim iz Italije. Radi nastopa kolere v Carigradu, pa je ministerstvo odredilo zdravniško nadzorovanje iz Carigrada prihajajočih oseb. Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji, in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča aii stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Italije oziroma iz Carigrada došlega pri mestnem zgla-ševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja.(pa to nemudoma prijavijo. Zdravniško nadzorovanje vrši se za čas petih dni po prestopu meje ter brez osobnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu min. odredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 24. junija 1911. Za oskrb. občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c.kr. dež. vlade svetnik Laschan 1. r. 1964 Naznanilo. Na c. kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bode vpisovanje za L razred v nedeljo, dne 2. julija 1911 dopoldne od 6. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, dne 6. julija od 9. ure dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti sc morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnatelju. Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici — in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. Dotični roditelji naj si torej izposlujejo pravočasno to dovoljenje. 1962 Ravnateljstvo c. kr. II. državne gimnazije. V Ljubljani, dne 23. junija 1911. RAZPIS Za preložitev okrajne ceste Kranj-Besnica na 37.000 K proračun j ena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna oziroma z napovedbo pavšala, ali pavšalne cene za tekoči meter naj se predložc do julija 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje preložitve okrajne ceste Kranj-Besnica." ^ Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbno pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) v uradnih urah. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 23. junija 1911. 1959 rna ani iiiiiuHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii!uiiiMiiiiiiiMiii;iiiiiiiiiiiii(iiiiMniNniiiitMiMiniiiiiiMiMiniiHiniinimMiiiiiii(riMiuti;iiiiiiiininiiiin Dekle z biseri. Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, vezano K 3 20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin. Knjiga o lepem vedenju. Spisal Urbanu«. K 3-—, elegantno vezano K 4—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru oclpomogla. v zadrego. Sociologija. Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-S0. — Celo veliki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med naj odličnejša dela svetovne znanstvene literature, poezij« $nton I. del Iv 3 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. Mni[iiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiniiiiiniii!iNMiiwiiiiiM[iiiiiiiiiiniiiiiiMitinuiniiin}iuiiutitiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiM Leposlovna knjižnica: 1. zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2'—, vezano K 3-—. 2. zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1'20, vezano K 2-20. 3. zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano I< 3-40. 4. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in Ž epilogom. K 3-—, vezano K 4-20. 5. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40, vezano K 3-00. C. zvezek: Mož Simone. Charnpol. — V. Levstik. Roman. K 190, vezano K 3'—. 7. zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 450.) zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K .">'80. Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih de- 8. janjih. K 140, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K21—, vez. K 3-20. Andrej Holer, tirolski junak. Fran Ribar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K l-40, vezano K 21—. 1. 3. Ljudska knjižnica: zvezek: Znamenje štirih. Conan DojTe. [>on-donska povest. K —-00. skupaj vezan z II. zvez. K 1-80. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K — 00, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. zvezek: Jernač-Zmagovač. Ilenrik Sienkic-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —■'00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40. 4. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K 1-90. 5. zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-00., vezano K 2'60. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40. zvezek: Prlhajač. Dr. Fran Detela. Povest K —-90, vezano K 1-70. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnoho in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij .lirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Retlehemsko detoce. - 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — r>. V Nazaretu. — (i. V templju. — 7. Taščica'. — 0 8. 8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20. Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem. 9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—. 10. zvezek: Isto II. del. K 120, vezano K 2-—. 11. zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2'—. 12. zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2'30. 13. zvezek: llaggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3-20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80. Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40. Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (0 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20. Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K l—. Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K r—, 10 izvodov K 8-—. Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po I< —-80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vsebina: 1. zvezek se začasno nc dobi. 2. zvezek: 1. Vedeževalka. Gluina v enem dejanju. (0 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80. 3. zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih, (ti moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80. 4. zvezek: 1. Dr. Vscznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveb dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skojjuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vjog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna"Sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta 10. 1J 13. 14. 15. soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka v enem dejanju. (0 ženskih vlog.) K —-80. in 0. zvezek: 1. Garcia Moreno. Žaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 0. Črev-Ijar. Veseloigra v treh dejanjih. (G moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (0 moških in 1 ženska vloga.) K l'G0. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.) — 5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-00. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.) — 2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (10 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80. zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4r Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —•80. zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.) — 2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —80. zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge Ljudmila. Planšarica.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije DAvice. Marijin otrok.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža, — 'Ai moške vloge: Turki pred Dunajem.) K --80. Navedeno igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre. Use te Kniioe se dc£e u kgIgHšks EuR« u Milani, u Kniiffil ,Ilirija" u Kranja ir. I. Krolec nosi. u Itoem mestu. * v* vrhniške novice, v Po volitvi. Po precej hudi agitaciji na vseh treh straneh je od vrhniških liberalcev in socialistov tako za-sovraženi Gostinčar dobil na Vrhniki veličastno število glasov. Združeni nasprotniki so na vsa usta trobili, da pride naš kandidat gotovo v ožjo volitev. In v istini so bili liberalci — izvzemši najprevidnejšc — popolnoma overjeni, da bomo 20. t. m. šc enkrat volili. In kako tudi ne! »Na Vrhniki dobi Sicherl — 300 glasov!« donelo je preroško iz liberalnih vrst. Pa zadovoljiti se je moral s 148 glasovi. Vsi golaži in vse vino pri Korenčanu ni izdalo . . . ge bolj bahavi kot ti so bili socialisti. Saj je njihov vrhniški voditelj soclrug Pekle še na volišču ves čas samozavestno zatrjeval: »Dvesto glasov imamo gotovih.« Celo stotakc je bil pripravljen staviti. Čez par ur pa izve mož v svojo veliko žalost, da je dobil Kristan le 70 glasov. Ves razjarjen jc vpil v gostilni: >-Kje je naše ljudstvo? Jaz bi bil lahko stavo izgubil.« Našim volilcem iz Vrhnike in okolice pa vsa čast! G83 glasov smo oddali za Gostinčarja; pa oddali bi jih bili prav lahko nad 800, da nismo bili prelahkoverni glede volilnega imenika, ki je bil žalibog silno pomanjkljiv. Naš Jože Gostinčar bo šel na Dunaj, Sicherl in Kristan sc bosta pa doma lahko tolažila s Faustom: »Da steh' ich nun, ich armer Thor . . .« v »Pri srcu pa jim je hudo . . . .« Komu? Lberalnim agitatorjem! Kako bi ne bilo hudo mesarju Kosu, ko se je vendar s tako vnemo pehal za Sicherla. Kako bi ne bilo hudo g. Stojcu, ko ?e pri vsej svoji hudi zaljubljenosti že dolgo ni tako gnal za svojimi srčnimi bolečinami, kakor z liberalnimi plakati! Kako bi ne bilo hudo mladoletnemu Korenčanovemu sinu in njegovemu spremljevalcu, ki sta posebno po Li-gojni in Vrhniki poskušala srečo z upom zmage, a jima je up šel po Ljubljanici mimo Jurcatove gostilne, kjer ima baje oštirka mnogo sob pometati, a ji tega posla ne bo opravljal naš Gostinčar, če tudi si želi tega »pometača«. v Vrhniška žendarmerija je naznanila kaplana Vovkota, češ, da je le ta s silo in proti naročilu stranke podpisoval glasovnice. Kolikor vemo, se kaplan Vovko preiskave le veseli. Brez priče sploh glasovnic ni podpisoval, nikomur po sili, vsakemu le na privoljenje. Kje je dobilo orožništvo tako »zanesljive« podatke, smo res radovedni. Seveda če pa liberalni agitatorji ponujajo golaž in pol litra vina vsakemu, ki si da vpisati na glasovnico Sicherla, ni na tem ničesar protipostavnega. Če hoče orožništvto zvedeti, kje se je tako godilo, naj blagovoli povprašati po Veliki Ligojni! V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo ošveževalno in mizno pijačo pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali s idnim sokovom, za to opozarjamo na alkalična kislina Ta pijača vpliva ohladilno iu oživajoče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (VIII.; Izvirek: GiesshiitH Sauerbruim, želez, postala, zdravilno kopališče pri Kariovih varlh Prospekti aastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zalege pri Mihael Knstner-iu, Peter Lassniku In Andrej Šarabonu, Ljubljana. 11452—49 0 03 T3 Si ca &H CD ■■H CD C/2 OS Sa- nj > a H Dva nova SM-biljarda v> 1247 Novo urejena Sv. Petra nasip šf. 37 vso noč Z odličnim velespoštovanjem Štefan mniolifi. Dva novo Seiferl-Diijarda N e C B3 O «s & Z/2 CD w< N"•» S o" & tuli so •-s eu s» 0 Priznano narečja, resnično domača, Ze 25 let __obstoječa eksportna tunika. Franc Čuden, urar samo nasproti Frančiškanske ccrkvc le delniEar največjih tovarn švicarskih nr »Union« v Genovi in Biclu on torej lahko po originalno tousrniSkili cenala garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astrononiičnem regulatorju regulirane, svetovno ž.nane Upira lare matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu f)37 1 Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti. Podružnica na Dunaju: III. Jim Heumarkt štev. 21. Bruselj in Buenos flires 1910: 3 velike nagrade. z brezvcntilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojcdclstvo Wolf 10 — 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo. 3329 - 26 Dosedaj Izdelanih na 720.000 li. s. 1 1905 (3) St. 10.617. Podpisani deželni odbor razpisuje s tem službo okrožnega zdravnika v Senožečah (okraj Postonjsfeč). S to službo je združena plača 1600 K. aktivitetna doklada 200 K in dve starostni dokladi (petletnici) po 100 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru d® 3. julija t* i, z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 19. junija 1911. [UST Fr. F. Zajec Izprašan optik "3Š3J Ljubljana, Stari trg 26 priporoča veliko zalogo očal. ščipalcev, toplomerjev, barometrov ter vse optične izdelke. Očala in ščlpalci po zdravniškem rceptu.e Popravila se izvršujejo dobro in ceno. Ceniki brezplačno. 971 Ime: R. Miklauc Ljubljana bodi vsakemu znano pri nakupu blaga za obleko in perilo. Radi smrti in preselitve sc proda iz proste roke gostilna v Kranjski gori. Na razpolago je več sob za tujce. Proda se pod ugodnimi pogoji; odplačuje se lahko na več let. Cena 32.000 K. Nastopi se lahko že 1. julija 1911. Več pove lastnik Lovro Pristave, istotam. H143 (poprej Henrik Kom) pokrivalec slrefi in klepar, vpeljalec strelovodov ter Instolnfer vodovodov Ljubljana, Slomškovo ulico 3 in io in Poljansko cesto 8. Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzernskim škriljern z z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. 638 m M. ** MUK Malo reklamo Avg. Drelse v Ljubljani Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih .a««^ najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem ""j samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago •z biro 'C, B Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, delen, cefir, batist, kreton, f • ui* ip> . gospode, delen, cefir, batist kreton Ljubljena, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana. p,atno' šifon- 9™di, preproge, za- Solldno Maao. IHzfee «» -______ Vese' 0ar,,it?re' ?lGti- šerPe- '»»e in Vzorci poštnin«? prosto. u« "ju« agemo fmsr Cs. deln. dr. šlvainifi strojev Ljubljana Kranj Kočevje Sv. Petra cesta i. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Novo mesto Veliki trg 88. Na splošno vprašanja vsako zazoljano pojasnilo; vzorci z. vez.»jo, krpanj, i, šivanja zastonj i. frmko. ANTON ŠARC, L Izdelovanje perila, pralnica in svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. Termalni vrelci 53 o c topi. in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju, revmatizmu, išiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožn. boleznim, ter tudi za r®konvalescente. Najboljša vporaba studenčn. blata, podobno frankovar-skemu močvirju. Kopališki zdravnik. — Zdravil, godba. Postaja zibtk in Zagorske žeieznlcc bioks Toplico'. Sezona traja : od i. maja : do 30.oktobra. fiilMMUmiMHEggCre Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša :: breskonkursnčna prav •.: dobra prehrana in bivališče. Zfevfejg s svitlobo. Sobe orl K 1 — nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubič-kih Toplicah, Hrvaško. Pošta Zabok, brzoj. post. Stubica. Iaterurbanska telef. postaja » HSflPBBGflDVHlffTL: tgy'1 .TMl^g^.fTC^rfr^^jEiijgjijj srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša. Posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago :: in po meri izdelano perilo. :: Vzorci so vsakemu na razpolago, 1787 (l) mm Tovarna pohištva J. J. Naglas Ljubljana Turj.ški trg Št. 7 Ljubljana Največja zaloga pohištva fjj za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe Pre- Ifl proge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otro- fca UstaSJena Najnižje cene. škl vožički «d- m] Ust lj8na "ttna " io47. S Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi M T________. šubičeva ulica 5 Ljubljana Ljubljana, prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbeno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije i. t. d'. Podjetje betonskih stavb! RMTJE SERAVMLLI & fONTELLO Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvomica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih rovi i stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih nlošč za tlnknn?P pi lc' po~ vodovodnih musijev. korit za kon.e in gove^^ n mavca za stene in strope. - Zaloga kameninastega blaga in Samotne opcke Vsa dela so soiidno in sirakovnjaSko Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodov patent .Thrul" CZ Slovenski ceniki brezplačno Na?! 200.000 strojev v zalogi. Kara* Kai?Seka naslEdniSja in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata ceni trgovina z železnmo m zaloga strojev. Ljubljana* Dunaj, cesta 16. Telefon štev. 16. 157 _ Telefon štev. 16. Leta 1873. ustanovljena delniška družba ® B j ■ 9 t» 1 w „ _ »1 » ® I 18 • Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stav-benotehniška dela; tesarl^Ttn mizarstvo s strojnim ojgatomjajtavbena in fina deia; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v PodncK in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrsto.