®@IM1MqU©3SEGLAS kto XLJ.II - št. 74 - CENA 6 d in Kranj, petek, 21. septembra 1990 ŽIV - ŽAV VSTRAŽIŠČUBO (POGLEJTE NA STRAN 19! Politični, gospodarski in pravni sistem poslej po meri slovenske ustave Številne ovire pri obnovi povojnih kazenskih postopkov Drugi dan Elan podal analizo izpolnitve obveznosti Bo vlada jamčila za Elan za^' sePtem')ra " Obširno poročilo o prvem dnevu naroka ni h| 'tev prisilne poravnave za Elan objavljamo na 10. stra-> danes pa se je razprava nadaljevala in sodni senat se je ob ' Ur'. ko to poročamo umaknil na posvet, ob 16. uri pa bo Oglasil, kako bo postopek potekal naprej. Razprava se je na-j,|Cc osredotočila na vprašanje, ali bo slovenska vlada dala "nu jamstvo v smislu 20. člena zakona o prisilni poravnavi. verzije, pa bi Elan lahko od-prodal del osnovnih sredstev in tako poravnal 30 odstotkov dolga, naslednjih 30 z bančnimi posojili. Po prisilni poravnavi pa se bo Elan temeljito reorganiziral in racionaliziral ter Elan je danes predložil ana-'zPolnitvi obveznosti na s 'a8' prisilne poravnave, če-jJtvčera) "i napravil. Direktor Ela r LarnP'č Je povedal, da d0 i uPnikoni dolguje od 1,4 u '>8 milijarde dinarjev, saj Pn1loVlia' da je pri PriJavljanju Un l podvajanja terjatev, stoti P°nuj'a plačilo 60 od- I olo .teriatev- toreJ cer ."^'Jonov dinarjev in si-Unn'L- nverzU° terjatev, saj so ter?* ki imaJ° 80 odstotkov Po' v poskusu izvensodne sod J°' da se to izvede v c^nem postopku. Elanu je švi-ska banka poiskala osem 840 do Sodni senat je ob 16. uri razglasil, da dolžniku, torej Elanu, daje 15 dni časa za pridobitev morebitne izjave garanta v smislu 20. člena zakona o prisilni poravnavi, narok pa se bo nadaljeval v ponedeljek, 24. septembra, ob 8. uri v kinu Center v Kranju. Senat je ocenil, da je rok primeren, saj slovenska vlada pozna problematiko Elana. Poroštvo upnikom zagotavlja, da bodo njihove terjatve izplačane ne glede na ekonomsko-finančno stanje dolžnika, zato je njim v korist, če dolžnik pridobi garanta, sodišče pa seveda mora ves čas postopka varovati interese upnikov. V tem času bo sodišče nadaljevalo s postopkom po 35. členu zakona o prisilni poravnavi s preizkusom terjatev in glasovanjem. Ker je upnikov in terjatev zelo veliko, jih ho vsak dan sproti obveščalo o nadaljnjem delu. ponudb za tuja vlaganja, tako bi lahko poravnal preostanek dolga. Če ne bi prišlo do kon- tako v naslednjem letu, natančneje do oktobra 1991 posloval pozitivno na programu smuči in plovil, v naslednjih dveh letih pa bo to omogočilo vsaj 20 odstotno povrnitev terjatev. V nadaljevanju je bilo zastavljenih več vprašanj na SDK, upraviteljico prisilne poravnave in izvedenca glede njihove ocene, da Elan ni sposoben odplačati svojih dolgov na podlagi prisilne poravnave, vendar jih sodni senat v glavnem ni dovolil, razprava pa se je osredotočila na vprašanje jamstva slovenske vlade v smislu 20. člena zakona o prisilni poravnavi. Elan je odgovoril, da takšnega jamstva nima, ker zanj tudi ni zaprosil, na vprašanje sodnega senata, koliko časa potrebuje za pridobitev poroštva, pa je odgovoril, da vsaj trideset dni. • M, V. ^edemdeset let kranjske tovarne Sava Vključila se bo v Continental ?**»Ji 18. septembra - Kranjska tovarna Sava, v »en k' d*ncs dd" 43W ,j,,di, bw v swboto» 2L W|>* S, Pro*l»vila sedemdesetletnic« delovanja, to** ^e dane" največja jugoslovanska gumarska ■»Oo1*' 90 sveiin podatkih p« se v svetu uvrSča sk • mest0- • "dl v f,»avi Jc aktualna organizacij-n* ,n in kapitalska preobrazba, s tovarno avtop-{|„n!*,'''le Sava-Sempi-rit bo postala polnopravna n|c» koncema Continental. Beu ?V€snos| bo \ soboto, 22. septembra, za ki i. °l9 11,1 ' odprtjem slikarske razstave v L slavnostna seja delavskega sveta v dvorani Mila v skuP$c'ne' Slavnostna govornika bosta in VH **n' Predsednik predsedstva Slovenije, 'urnii" "ner- glavni direktor s.i\c, med kul- V, 1,11 "»poicdoin hodu podelili nagrade in drža nje c v preteklih desctljetjih in seda- /;u:ijjL 5' ^' Sl" nanašajo predvsem na organi« " M| kapitalno preobrazbo, so predstavili M današnji tiskovni konferenci. Daljši prispevek pripravljamo za prihodnjo številko, ko bomo poročali tudi s proslave. Poudariti pa velja, da je bila Sava ena prvih tovarn, ki je v povojnem času k nam pripeljala tuji kapital, leta 1966 je začela poslovno tehnično sodelovati z avstrijskim Scmperitom, ki je leta 1972 vložil kapital v povečanje proizvodnje radialne pnevmatike, ii|cgo\ dele/ \ tovarni aviopnevmatike je zdaj 30 odstoten. Semperit pa se je pred štirimi leti združil s ('ominentalom. ki zdaj kaže zanimanja za vlaganje v Sa\ i DO tovai no avtOpflO malike, s čimer naj hi \ uek.ii letih prestopi! mejo 50-odslotnc kapitalske udeležbe, v Savi pa bi tako do leta lš*95 za polovico povećah proizvodnjo tovarne aviopnevmatike. Sava je za Continental zanimiva, kei |c uspevala držali korak z razvojem v svetu, sicer se zanjo prav gotovo ne hi zanimal in ponujal vlaganja. Sava je danes vredna 61(0 milijonov mark, 60 odstotkov piemoZenja pa predstavljani stroji in oprema. • M. Volčjak NOVO # NOVO • NOVO • NOVO • NOVO Za delo, plače in pravice Ko skušamo svoje življenje čimbolj umeriti po podobi učinkovitega zahoda, pri tem pa nam prej uspeva povratek v zgodnji kapitalizem kot pa njegova moderna izvedba, se po enakih zgledih ozirajo tudi sindikati Namesto nekdanje oblasti vdane družbenopolitične organizacije spet postajajo sindikati v klasičnem pomenu besede, ki se v imenu delavstva borijo za delo, plače in pravice. Naši zahodni vzorniki imajo pri tem početju neznansko prednost, po eni strani zaradi dolgoletnih izkušenj, po drugi pa zato, ker se tudi lastniki kapitala in najemniki delovne sile pri pogajanjih zavedajo, da sistem ne more delovati niti brez dela niti brez kapitala. Tretja prednost pa je daleč ugodnejši ■ socialni položaj tamkajšnjih delavcev, zaradi česar pogajanja in druga (tudi skrajna) sredstva sindikalnega boja ne gredo ravno na nož. Toda to je že stara zgodba. Nove razsežnosti ji daje nesojena stavka Ravnikovih sindikatov, ki je ne le natanko identificirala različne pri nas obstoječe sindikate, pač pa je med delavce zase-jala tudi dvom, kdo je pravzaprav tisti, kijih bo zaščitil. Ravnikovim sindikatom ni mogoče odreči niti presoje o največjih problemih delavstva pri nas niti legitimnega zastopstva slovenskega delavskega razreda (priznava ga mu tudi vlada, ne glede na to, po kakšni inerciji je prišel do 400 tisoč članskih duš), očitati pa jim gre, da so za rešitev gospodarskih težav in socialne agonije ljudi segli po stavki, ki ne bi mogla rešiti ničesar. Drugi sindikat, Tomšičeva Neodvisnost, pa je zapravil zaupanje s pretiranim iskanjem zavezništva pri vladi in premalo pri delavcih. Pri enih in drugih je bila dovolj očitna tudi bitka za afirmacijo, česar pa jim po eni plati tudi ne gre šteti v zlo, saj le uveljavljen sindikat lahko barama z vlado, zbornico, direktoji Ostati na top tisti sindikalnega pluralizma so se potlej zgolj razvrstiti po svojem pozitivnem ali odklonilnim odnosu do stavke. In kdo od teh bo poskrbel, da bo delavcu bolje, da bo spodobno zaslužil in dostojno živel, da ga ne bodo v dokazovanju svoje podjetniške moči pehati z dela na delo ali celo iz podjetja na cesto? • D. Z. Zlebir Kršitve človekovih pravic Zvezni organi podpirajo kršitve Spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je eno od merit, po katerem se države delijo na civilizirane in necivilizirane. Grobe in množične kršitve pravic in svoboščin na Kosovu potiskajo Jugoslavijo vse bolj na raven neciviliziranih držav s policijska diktaturo, kakršne v Evropi ni več in jih je zelo malo tudi v tretjem svetu. Če takšne kršitve podpirajo tudi Zvezni organi, potem je več kot očitno, da v Jugoslaviji ni niti malo volje in prizadevnosti, da bi se približata civiliziranemu svetu, ki Že kar nekaj črna državljanom namesto ideologije ponuja "ideologijo" človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Seveda bi biti krivični, če bi trditi, da so kršitve le na jugu države, predvsem na Kosova; Svet za varstvo Človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki ga tudi v novi sestavi vodi prof. dr. Ljubo Bavcon. dobiva vsak teden precej pošte tudi o primerih kršitve pravic in svoboščin v Sloveniji. Nekaj jih zadeva že precej daljno preteklost (številni bi radi dosegli obnovo kazenskih postopkov m<*tf 1945. in 1954. letom, pa tega iz različnih pravnih in drugih razlogov ne morejo), še več sedanjost. HoleČi so predvsem primeri, ko delavci ostajajo brez možnosti pritožb, primeri fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki...% C. /.a plot ni k Svečanosti v Kranjski gori Vršiska obvoznica in Turistično -rekreativni center Kranjska gora, 20. septembra - To soboto, 22. septembra, bo v Planici in Kranjski gori več slovesnosti. Tako se bo ob 10. uri v Planici začelo Odprto prvenstvo Jugoslavije Alpe Jadran v lokostrelstvu. Slavnostni govornik na otvoritvi bo predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Ob 12. uri bodo v Kranjski gori slavnostno odprli vršiško obvoznico, govornik pa bo predsednik Skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar. Otvoritev Turistično - rekreativnega centra Relax bo ob 13. uri, ko bo spregovoril član republiškega Izvršnega sveta in slovenski sekretar za turizem in gostinstvo Ingo Paš. • V. Stanovnik Kranj, 20. septembra - Že dru gič se je Ivan Kramberger, znani dobrotnik iz Negove, izkazal z denarnim darilom kranjski porodnišnici, da bi z njim spodbudil zbiranje denarja za nove aparature. Povod za današnje darilo je bilo rojstvo njegovega sina, ki se je na Ivanovo željo rodil prav v kranjski porodnišnici. Na sliki: direktor porodnišnice prof. dr. Marko Lavrič sprejema darilo iz dobrotniko-vih rok. Več na strani 5. - Foto: Jure Cigler NOVO • NOVO • NOVO + NOVO Trgovina "FICKO" Zgornje Bitnje 108 A Otvoritev 29. septembra 1990 ob 10. uri ^lllanifig^i J5ii ni..MHld.'ii EEEBBZM mUSSSSSi BEHB311ESBEEM 1 i s' *************** iMiSS^IMGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 21. septembra19$ j NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Slovenska ustava Poslanski klubi v slovenskem parlamentu zastopanih strank in ustavna komisija sedaj razpravljajo o zasnovi nove slovenske ustave, ki naj bi bila napisana po meri sodobnega demokratičnega sveta, upoštevajoč slabe in dobre plati raznih ustavnih ureditev, pa tudi specifičnih slovenskih razmer. Gradivo do tega ledna še ni bilo dostopno javnosti, tisti, ki so ga prebrali, pa sodijo, da je strokovna skupina opravila veliko delo. Gradivo za novo slovensko ustavo utegne zagledali beli dan prihodnji teden na prvi seji slovenske skupščine po poletnih počitnicah. Prav je, da se zasnove nove slovenske ustave, ki bo uzakonila slovensko državnost in suverenost, bodisi znotraj konfederalne Jugoslavije ali. če ne bo drugače, tudi zunaj nje, čim prej predlagajo oceni javnosti, pri čemer je treba ločevati med mnenji strokovne javnosti in ocenami državljanov. Na zadnji seji ustavne komisije so menili, da se pri snovanju nove ustave ne kaže zapirali v ozke strokovne in politične kroge, ampak je treba odpreti vrata sodelovanja tudi nevtralnim strokovnjakom, saj ustave ne pišemo, vsaj upam, za leto ali dve. ampak za daljši rok in da ne bomo ponavljali stare prakse, ko smo slovensko ustavo v zadnjih desetih letih dopolnili kar s 95 dopolnili, sedaj jo pa bomo še s tremi. Temeljna izhodišča nove ustave dobivajo soglasje strank, tudi opozicijskih. Mnenja pa se krešejo, v kolikšni meri naj bo ustava splošna oziroma katera področja bi morala konkretneje urejevati. Stranke parlamentarne večine so razumljivo za kratko in v bistvu precej splošno ustavo, izvedba pa naj bi bila v celoti prepuščena zakonodaji, pri kateri pa ima ta hip glavno besedo skupščinska večina. Opozicija opozarja prav na to. V mislih ima možne enostranske ukrepe. Menim, da ima v tem primeru opozicija marsikaj prav, da kaže možne enostranske rešitve že ustavno preprečiti, sicer se lahko zgodi, da bo vsakokratna večina prilagajala zakone kot bo njej v prid. Takšnemu taktiziranju smo lahko priča že takoj po sprejemu nove ustave, pri razpisu novih volitev, ko bo vsak iskal zase najugodnejši čas. Zato ne bi bilo napak ob sprejemu ustave reči. kdaj bodo v Sloveniji nove volitve, tudi zato, ker spreminjamo sestavo parlamenta v enodomni državni zbor, vsaj tako je predlagano, drugačni pa bodo tudi odnosi in pristojnosti predsednika republike, vlade in parlamenta. V odnosu med ustavo in izvedbenimi zakoni bo pač treba najti pravo mero in upoštevati mnenja tako večine, ki ni absolutna, pa ne tako šibke manjšine, ki je na zadnjih volitvah le pokasirala blizu 45 odstotkov glasov volilcev. Če je kje treba doseči sporazum, potem ga je treba pri ustavi, prisluhniti pa je treba tudi ljudem, tudi iz stroke, ki so neopredeljeni, nestrankarski in jim je edini cilj dobra, realna in tudi v prihodnost zazrla ustava. Povsem stvarna je težnja, da se ustava popolnoma osvobodi ideologije, takšne ali drugačne. Ustava je dogovor vseh ljudi, ki pa niso enako misleči, zato nikogar ne bi smela favorizirali ali zapostavljati. Zato naj bo Slovenija Republika Slovenija brez ideoloških predznakov. Preteklost nas j*, krepko izučila, kaj pomeni mešanje ideologije v ustavo in zakone. Tudi ustave držav, po katerih se zgledujemo, imajo na leni področju jasne razmejitve. • J. Košnjek Obisk iz Reutlingena Skofja Loka, 20. septembra - Kolektiv škofjeloške delavske univerze je z aprilskim obiskom odprl bržčas zelo koristno poglavje v sodelovanju s podobno, a dosti bolje razvito zahodnonemško ustanovo. Ljudsko šolo v Reutlingenu, kjer med drugim dobro obvladajo tudi nekatere nam vse bližje probleme, kot presežki delavcev, prekvalifikacije, nezaposleni. Zahodni Nemci zdaj obisk vračajo. Seveda ne gre le za vljudnostno potezo, ampak za karseda konkretne dogovore o sodelovanju na konkretnih projektih. Glede na pisano sestavo šestčlanske delegacije, v kateri bo tudi sam župan Reutlingena, ki želi zbuditi tudi sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju med nemškimi podjetji, ustanovami, društvi m sorodnimi škofjeloškimi, lahko upamo, da se Škofjeločanom morda odpira nova pot v Lvropo. Goste, ki prihajajo v nedeljo popoldne in se poslavljajo v četrtek, bo v ponedeljek sprejel tudi škofjeloški župan Peter Haw-lina. • H. J. V Radovljici socialistična stranka Radovljica, 21. septembra - Danes ob 18. uri bo v dvorani knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici zbor članov in simpatizerjev Socialistične stranke Slovenije. Izvolili bodo občinski odbor, predsednika in tajnika, govorili pa bodo o aktualni radovljiški problematiki. Na zboru bo sodeloval tudi predsednik Socialistične stranke Slovenije Viktor Žakelj. • J. K. Popravek Pri poročanju o vrnitvi nacionalizirane kleti se je v prispevku z naslovom "Prva vrnitev" vrinila napaka. V podnaslovu je bilo pravilno zapisano, da gre za hišo na Vodopivčevi 1 v Kranju, v zadnjem odstavku pa pomotoma, da gre za hišo na Valjavčevi 1. Stanovalcem na Valjavčevi I se za napako opravičujem. • M. V. @®ISJ1IM©IEHGLAS Ob H It-tnk'i J« koUkliv Goreajikef • glaM pri-jrl tt4 iMlug i ircbrso iveido UMMO*itel| i« izdajatelj C V Glu, Kraaj. tlak CliV Delo l.jubljaaa, TOZ.D TCR l >»ljaM _'__ Predsednica časopisnega sveta Krlitlaa Kobil Nanrfaiaa za lil. trimesečje je I20,00dia (.orrnjski glas urejamo in piSemo Stefaa Zargi (glavni urednik in direktor), l*opoldla« Bogataj (v d odgovornimi Uradnika), Vilma Slaaovalk Uport. lun/cm. poslovne informacije). Daalca Doleac (za dom in dr u Ji no tanimivoMi I rJič), l>aalca /.a*rl - Žleblr (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Aadrej Ž.alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lm Mraclager (kultura), Heleaa Jetovraa (iAihi.i/ev.tnje. i/ šolskih klopi, kronik.i. Ikotja I ok.tl (veto Z.iplntnlk {kmeh|si\.< Radovtjk l) Oarlaka SedeJ (razvedrilo, Jesenice), Stojaa Saje Ulru/henc Organizacije, ekologiia). Jože Koinjek (notranja politika, tpori), Marija Volčjak CfOtpodarilVO, Kranj), Gorazd Sinili (fotografija), Igor Pokora (obllKOVanja), Ivo Seka«, Nada PreTC in Mirjana Drakrier (tehnično urejanje) in Marjeta VozIK (lektoriranje) Nailo« aredalirta ia uprave: Kranj, Mote Pijadeja I. Kranj Tekači račun pri SDK: JI Š0O403-31999 lelafoat: direktor in glavni urednik 28-463. uredništvo 21 860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglati 27-960 Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. S seje škofjeloškega parlamenta Končno zelena luč za obrtno cono na Grencu Škofja Loka, 20. septembra - Za začetek nasvet škofjeloškim občinskim možem: če bodo dnevni redi in razprave na sejah skupščine vedno tako bogate, kot so bile na dosedanjih petih, naj vendarle ukrenejo kaj za znosnejše "delovne" pogoje, sicer jim bodo odborniki iz majhne in predpotopno opremljene dvorane začeli uhajati. In kaj se je bistvenega dogajalo v šestih ponedeljkovih urah? V razpravi o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju, za katero je značilen predvsem 10-odstotni padec industrijske proizvodnje V primerjavi z enakim časom lani in izgube v višini okrog 66 milijonov dinarjev, so bile izpostavljene predvsem izjemno kritične razmere v zastalem Rudniku urana Žirovski vrh. O usodi rudnika, ki se mu obeta zaprtje, o zagotovitvi socialne varnosti več kot 400 zaposlenih, o zavarovanju okolja tudi po prenehanju, o renti, ki pritiče občini, skratka o vsem, kar je povezano z rudnikom, se bodo škofjeloški vodilni ljudje v petek pogovarjali na republiškem sekretariatu za energetiko, kot je povedal izvršnik Vin-cencij Demšar. Mirjam Jan-Blažič pa je k sklepom prispevala nekaj zahtev gospodarstva do zvezne oziroma republiške vlade: zvezna mora čimprej sprejeti ukrepe, ki bodo znova omogočili gospodarsko rast, določiti realni tečaj dinarja ali izvozne stimulacije, republiška naj poskrbi za razbremenitev in omogoči nemoteno delo agencije ter republiškega sklada za kapitalsko pomoč podjetjem. Z okrnitvijo letošnjih programov družbenih dejavnosti "v okviru realnih možnosti" bo škofjeloško gospodarstvo po sklepu skupščine v zadnjih treh mesecih prihranilo 800.000 dinarjev. V zvezi s to točko je Roman Dolenec izpostavil vprašanje racionalizacije šolske mreže; v Poljanah se v prvem razredu gnete otrok prek zakonskega normativa, v Leskovici vzdržujejo šolo s štirimi učenci. Poljanski starši protestirajo. Usoda BPT Tržič še vedno visi v zraku V zvezi s poročilom o nadzoru radioaktivnosti v življenjskem okolju Rudnika urana Žirovski vrh in izpostavljenosti prebivalstva v letu 1989 občinska skupščina predlaga pristojnim republiškim telesom pospešeno pripravo strokovnih rešitev za sanacijo stanovanjskih hiš na območju z visoko koncentracijo radona, sprejem ustreznih predpisov o zaščiti prebivalstva ter morebitnih omejitev poselitve, vključitev republiškega ekološkega denarja za sanacijo ter za meritve, ki jih bodo v okviru mednarodnega znanstveno-tehni-čnega sodelovanja med Bavarsko in Slovenijo opravljali tuji strokovnjaki (tudi po zaprtju rudnika). Odborniki so v ponedeljek končno prižgali zeleno luč za zazidalni načrt stanovanjsko obrtne cone na Grencu, velike 2,55 hektara, na katero škofjeloški zasebniki čakajo že več kot desetletje in ki bo potešila vsaj najhujšo prostorsko žejo. Škofjeloška občina bo v kratkem bogatejša za komunalnega Rešitev v osnovanju delniške družbe redarja. Delavca bodo poiskali v občinski upravi, financiral se bo sam iz kazni za prekrške, predvsem občinskih predpisov s komunalnega področja. Par-lament je brez pripomb pristal na spremembo štirinajstih občinskih odlokov, ki odrejajo nove, višje kazni za kršitve. "Na hitro" je sprejel tudi infar; macijo o tehnološko-ekološki sanaciji škofjeloške klavnice m med drugim zadolžil Zavod za družbeni razvoj, naj ob spremembah in dopolnitvah dolgo; ročnega plana občine preven možnost za preselitev klavnice na primernejšo lokacijo Izvrš- nemu svetu je naložil, da P pravi nova merila za razpis oživitev Tavčarjevega dvor na Visokem. Med delegatski vprašanji v postavimo predvsem k'lC LTH-jeve Orodjarne in livarn v Vincarjih, kjer delavci nestrp. no čakajo na dovoljenje, - . smeli livarsko proizvodnjo je s nološko in ekološko sanirati, tem zadostiti zahtevam evw skih kupcev, zagotoviti kr sebi in ne nazadnje tudi občin • • II. Jelovčan da bi Tržič, 18. in 19. septembra - O nadaljnji usodi BPT in njenih 750 delavcev so v torek razpravljali člani tržiškega izvršnega sveta, v sredo pa vsi trije zbori občinske skupščine. Sedanje vodstvo vidi edino rešitev v preusmeritvi tovarne v kapitalizaciji tovarne, v delniški družbi oziroma družbi z omejeno odgovornostjo, še prej pa bi bilo potrebna pomoč bank. -Delavci si želijo, da bi tržiška občina pomagala pri izbiri novega vodstva. - Napovedano 40-odstotno povišanje osebnih dohodkov v BPT bi lahko imelo za posledico proteste v drugih tržiških delovnih organizacijah. Da Bombažna predilnica in tkalnica ni šla v stečaj že prve dni julija, se ima zahvaliti LB GB Gorenjske, ki ji je v zadnjem trenutku posodila 4 milijone dinarjev, da se je rešila iz 60-dne-vne finančne blokade, tržiški izvršni svet pa je za posojilo dal garancijo. V tem času je BPT dolg že vrnila in od republiške vlade dobila novih 12 milijonov dinarjev pod pogojem, da do oktobra tovarno prestrukturira. Trenutno sta v tovarni dva strokovnjaka, ki ugotavljata, katera oblika družbe bi bila za BPT bolj primerna. Odločitve še ni, rok za konstituiranje družbe pa je 10. oktober. Kot glavna delničarja bi v primeru delničarske družbe nastopal;) banka in republika s svojim deležem. Republiški delež naj bi bil že danih 12 milijonov dinarjev, 9 milijonov pa naj bi bil delež banke in drugih, ki pa je še vprašljiv. Manj se zadnje čase govori tudi o tujih partnerjih, kajti (i hočejo 51 odstotkov kapitala, republika Slovenija pa zahteva nižji odstotek. Kako naj bi se tovarna torej rešila? V.d. direktorica Marija Lončar vidi rešitev v kompjuterizaciji tovarne, ki bi strokovnjakom omogočala sprotne točne podatke in pomagala pri boljšemu odločanju v tovarni. Opremljenost z. računalniki naj bi sprostila kar 150 delavcev v režiji, ki pa naj bi se zaposlovali v proizvodnji, le za 10 odstotkov naj bi se vsak mesec zniževala zaposlenost. Delavci pa vidijo rešitev tudi v zamenjavi vodstva. Na zadnji razpis se je za direktorja javila edinole dosedanja v.d. direktorica Marija Lončar, delegat BP1 pa je na seji skupščine prenesel želje delavcev, da bi vendarle v izbiro direktorja posegla občina, morda V.d. direktorica Marija Lončar je tržiški izvršni svet seznanila z odločitvijo, da bodo septembrske osebne dohodke povišali za 40 odstotkov, ker se sicer boji, da bodo delavci štrajkali, tO pa bi pomenilo takojšen stečaj. Delegati občinske skupščine so se spraševali, ali je to izsiljevanje. Če bodo ob teh rezultatih gospodarjenja poviševali osebne dohodke, bo zavrelo v ostalih tržiških kolektivih, ki imajo prav tako nizke osebne dohodke, a ob njih plačujejo vse prispevke iz osebnih dohodkov. S 40-odstotnim povišanjem bi namreč presegli občinsko povprečje I« našla primernega človeka v Tržiču, pa čeprav le za dva meseca, do preobrazbe tovarne v lako ali drugačno družbo. Povišanje osebnih dohodkov za 40 odstotkov, ki ga za septembrsko i/plačilo napo veduje v.d. direktorica, naj na občini ne postavljajo kot pro- Slovenija naj bo laična država IVV Zrela izhodišča za novo ustavo ZKS - stranka demokratične prenove soglaša z izhodišči /a novo slovensko ustavo, pristaja na njeno kratkost in jedrnatosl, vendar vsega ne bi smeli prepustiti zakonodaji, ki je lahko po meri ene ali druge parlamentarne večine. Ljubljana, 19. septembra - Predstavniki ZKS - stranke demokratične prenove so na sredini časnikarski konferenci predstavili odnos stranke do nove slovenske ustave, procesa lastninjenja, socialne politike in ženskega vprašanja. Vodja poslanskega kluba Miran Potrč je povedal, da so izhodišča za novo ustavo sprejemljiva, vendar terja nekaj vprašanj posebno obravnavo. Prenovitelji menijo, da se pravice narodnostnih manjšin v Sloveniji, vključno z Romi, ne bi smele zmanjšati, ampak ostati najmanj na sedanji ravni, kar sicer predstavniki vlade zagotavljajo z zakonodajo, ki bo sledila. V ustavo bi kazalo zapisati pravico zaposlenih do soupravljanja, kar poznajo vse demokra tične države, pravice do kolektivnih človekovih svoboščin, kot so sindikalno organiziranje in stavke in vpliv lokalnih skupnosti. To se sicer lahko uredi z zakoni, vendar so zakoni lahko po meri te ali one par- lamentarne večine. Z javno razpravo o ustavi je treba začeli čim prej. Slovenija naj poslane laična država, kar pomeni ločitev cerkve od države. Predlagan je enodomni parlament, vendar je treba trdneje dogovoriti način volitev, prav lako pa tudi vlogo predsednika. Franc lludej je dejal, da stranka soglaša s procesom lastninjenja, vendar ta proces ne sme biti nasilen. Posledice bi bile prav tako katastrofalne, kot so bile po posegih po vojni. Uveljaviti bi morali mešano lastnino zaposlenih, republike ali občin ter tujih vlagateljev. Odnos med njimi mora biti uravnotežen, predvsem pa mora imeti vračanje lastnine ekonomsko in socialno logiko. Glede "rdeče mafije", ki domnevno goljufa in grabi premoženje, pa stranka primere analizira in ugotavlja, razen zadnjega pri mera v Smeltu, da člani stranke niso vpleteni. Sonja Lokarjeva. ki predseduje skupščinskemu odboru za delo, zaposlovanje in socialno politiko, pa je časnikarje seznanila, da so se zad-njega sestanka udeležili predstavniki vlade, vseh strank in vseh sindikatov in da so se obvezali, da bodo oblikovali stališča do ustave oziroma vloge sindikalnega gibanja in sindikatov v njej, prav tako pa bo vsaka stranka oblikovala tudi blem, je poudaril predilnisk« y legat, kajti osebni dohodKi_ ^ tovarni resnično m/ki. okrog delavk dobi le po 1.870 dinar6, s čimer se ne da živeti, mora" v bi poseči V vodstvo. Vendar delegati skupščine ugotavljali, da danes občina more storili nič. Pred d^'Cj" uVe-ma in pol, ko je bila v . ^0 dena prisilna uprava, ji'11 Jc ^ na občini rečeno, da nihče s • ske občine ne sme kandid»JJdJ Tega so se držali, danes pa i nimajo v tovarni denarnega_u ža, da bi lahko i/posloval» P.j(Ja. ce postavljanja svojega kan • hiieio t>°J V tovarni Se naprej ^IJLnJjitlov za preživetje. Se naprej r>o k;1. glavni proizvod Posle,jn'"h'0dnje lero pa naj bi bilo v pr»"1 nega več zahtevne«* b0 Da bi se rešili iz najhujše« ^ potrebnih vsaj Se 9 {S o& narjev pomoči banke, 0 0b plačah kratkoročne krC"!'v0dnje prestrukturiranju '^''i-iovni!1 odprli vsaj okrog 300 ac ^ ^ mest. Vse torej kaže, ^ z agonija nadaljevala- ka!L jzve-nadaljnjo usodo BPT boJJ°# p. deli v prvi tretjini oktob Dol—c svoja stališča do sindke organiziranja. Ker so *b|asti. minimalno zastopane v ^ je skupščini in vodstvih str4sCSta-bila sprejeta pobuda ttbjr nek vseh poslank v r i . (U. škem parlamentu. V strai di teče razprava o nove' ^ ,gfi nu. ZKS se bo poslovila. pa so tri imena, vezana o „. aldemokratsko vsebino ■ ke. Mnenja so različna, jd] ni nevarnosti za razcep. J član strankinega vodstva Bala/k • J. Košnjek Skupna izjava gibanja za odcepitev SAMO in Liberalne stranke Na skupnem sestanku smo člani vodstev obeh organizacij ug1 [Slovel I Smo n\ odcepitev torej za popolno samostojnost države je v ključno s svo|o vojsko, denai |eiii in diplomacijo c|0venUc' ! Smo /a ohi mitev slovenske zemlje \ lasti državljanov - ./V^<1-3. Smo za razdelitev slovenskega pieinožcnia (piedvsem P nega) slovenskim državljanom \ obliki delnic . pUdjcl' ■t Smo za z zakonom omejeni delež tujega kapitala v na. i lih, ki naj ne bi presegel 40 odstotkov. .. otOff* s Smo /a takojšnje sprejetje zakonodaje, ki ho PrCPrcC ' raIelH* slovenskega gospodarstva in smo za začasno uporabo P* obručunske enote. 6. Smo za natančno definicijo državljanstva Slovenije V Kranju in Mariboru, 13 9 1990 stran"' Iniciativni odbor 1 lbt'r"ln"dst-d''ik: »SAMO« - gibanje /a odcepitev '•"'Vanc C>o^r zanj Drago Cartl petek, 21. septembra 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran mM^mmsLAS Denar za odpravo posledic zelene zime naj bo namenjen razvoju Turizem je priložnost jeseniške občine Umetno zasneževanje kranjskogorskih smučišč je ob zimah brez snega edina možnost razvoja turizma. trtice, 18. septembra - Ko so na torkovi seji jeseniškega izvršne-8*J sveta govorili o razdelitvi republiških sredstev solidarnosti za Upravo posledic zelene zime, so poudarjali, da je denar treba raz-, |h tako, da bo z njim dosežen kar največji učinek. To pa pomeni, a bi $e pretežni del denarja namenil za izgradnjo sistema umetne-^a zasneževanja smučišč. Ker pa je za projekt izgradnje smučišč J7(rebno še lokacijsko dovoljenje in ker se je v zadnjem času za- pletlo zaradi protesta "zelenih", bodo večino sredstev zaenkrat raž- alili prosilcem, ki so imeli škodo zaradi zime brez snega v obliki brezobrestnega kredita. Če pa bodo izpolnjeni pogoji za pričetek zadnje do 30. novembra bo večina sredstev (90 odstotkov) dodelje-na žičničarjem. . Zaradi zime brez snega so v Jeseniški občini zaprosili za dode-lte\ republiških sredstev solidar-^ in dobili štiri milijone in P°. dinarjev. Čeprav ta sredstva ^■'darnosti predstavljalo le 11,1 ^ *lotek priznanega izpada do-°dka pa so še kako pomembna a oškodovana podjetja, predam pa za žjčrnčarje, ki jim edi-" s^eg pomeni zaslužek. Tako Pfljeseniškem izvršnem svetu. uPoštevanju zakonskih dolo-n sklepa republiškega odbora ob čil ski »C Sre^stva porabijo namen- dv ra2voj turizma, pripravili I ' Varianti o razdelitvi solidar-^stmh sredstev Po prvi naj bi se Po rt |V:I ra/t'°'''a vsem prosilcem e,ežih glede na izkazan izpad prihodka, po drugi varianti pa naj bi se pretežno namenila za izgradnjo sistema umetnega osne-ževanja smučišč. Po varianti, ko bi dobili sredstva posamezni prosilci glede na izpad dohodka, naj bi nekaj več kot 40 odstotkov denarja (1.840.500.00 din) dobili v RTC Žičnice Krvavec Kranjska gora, kjer so izkazali več kot šestnajst milijonov izpada. Štiriindvajset odstotkov denarja naj bi dobila HTP Gorenjka. nekaj vreč kot deset odstotkov pa Kompas Hoteli Kranjska Gora. Na seznamu prosilcev pa so še Hotel Lek. Hotel Avtocomerce, Hotel Špik. Triglav Mojstrana. TD Kranjska Gora in zasebniki. Po drugi varianti, ki pa upošteva predvsem, da bi pravilno naložena sredstva v bodoče preprečila tako imenovano naravno nesrečo s pomanjkanjem snega, pa naj bi 90 odstotkov sredstev (4.050".000.00 din) namenili za izgradnjo sistema umetnega zasne-ževanja smučišč in naj bi jih zato dobile RTC Žičnice Krvavec, ki v sodelovanju s podjetjem Jager iz Ljubljane pripravljajo ustanovitev mešanega podjetja, tako imajo za izgradnjo sistema že izdelan investicijski program, ki bo potekal v dveh fazah, z deiom pa naj bi začeli že letos. Predračunska vrednost prve faze investicije je 28.297.402 DEM, investitor pa bi za to porabil pretežno lastna sredstva in nekaj bančnega kredita. "V izvršnem svetu mislimo, da je druga varianta, ko naj bi večino sredstev dali za izgradnjo sistema umetnega zasneževa-nja primernejša, saj bi bil z izgradnjo tega sistema zagotovljen razvoj turizma v Kranjski Gori in vsej naši občini. Treba je namreč vedeti, da bi prav v turizmu tako našli nova delovna mesta in zaslužek, saj se zavedamo, da železarna ni več tista, ki bi pomeni- la razvoj naše občine in dala delo. Turizem pa je gotovo najvažnejša priložnost in sedaj jo je treba izkoristiti. Čeprav sredstva solidarnosti v primerjavi z investicijo niso velika, pa je prav, da se koristno porabijo. Nekateri sicer nasprotujejo postavitvi štiristot topov, treba pa je vedeti, da bodo razporejeni od Gozd Martuljka do Kranjske Gore in Mojstrane, da so majhni in da jih naenkrat dela le šestinsedemdeset. Ker bo izgradnja sistema postopna in ker je terenov veliko, pa to v naravi niti ne izgleda tako, kot se sliši," je na torkovi seji jeseniškega izvršnega sveta poudarila predsednica Rina Klinarjeva. Treba pa je tudi dodati, da je v jeseniški občini ob pomanjkanju denarja velik interes za pridobitev sredstev solidarnosti, zlasti za dokončanje športno prireditvenega centra v Kranjski Gori. Vendar pa v izvršnem svetu menijo, da je pravilneje sredstva vložiti v izgradnjo sistema dodatnega zas-neževanja, kajti že naslednja zelena zima bi imela za upravljalce žičnic in zimski turizem usodne posledice. • V. Stanovnik ^ hribih je še vedno lepo Sedmera triglavska jezera vabijo Boh je In' septembra - Kljub slabim obetom in pričakovanjem ob draginji v*eh t '^'°*nJa hribovska sezona dobra, se pohvalijo oskrbniki skorajda Mul l- V J~u''ic''1- Ena najbolj obiskanih je bila tudi letos koča PD Kost- " ^at'ca Pri Sedmerih triglavskih jezerih. Oskrbnica Zinka kor a'?^e't Je zadovoljna s sezono še bolj {,a z razširjeno in obnovljeno * ki je že kar pravi mali gorski hotel. Bilo Je septembrsko soboto, ko g Pevci DPD Svoboda iz Pod-S|( Priredili koncert pri planin-domu na Vogarju, in ko se £-«o žensk povzpelo na Triglav ne 0 h,'e koče se enkrat bolj pol-So J°< sicer. V koči na Sedmerih jj/* zJUtraj napisali, da je koča leiavCn.a- da bi zvečer ne imeli i^ela ' kočo tri velike skupine je Zinka tokrat rezervirano iz Velenja, Slovenj Gradca n'lcelpave' hli/u dvesto pla-lristoV prenočilo nas je preko la l 'Največ planincev je sprejemni „ . na Sedmerih štn; p|U(1"r^' ko je tu prenočilo 500 rek0n.Cev- ^° le ml rnenda tudi m,,^ vseh le.. A zdaj je tako Predi drugače sprejeli, kol Polmli1!; H° .s!° ml° kapacitete av 111 mo Sla. sn JSC m bx vsch 8lai Al-,;' VU| "'t' vede pod streho, *e ov /ink;i KostanjSek, ki je tiVni!K,'sto lcl° oskrbnica pri ,erih|< na voljo 170 ležišč h sobah, 40 jc zasilnih v brunarici in na podstrehi in še se najdejo jogi)i za na tla. Malo se stisnejo, pa vsi prespijo. Julija so imeli povprečno 80 do 90 nočitev dnevno, avgusta in septembra pa po 150. Le en dan se je zgodilo, da so imeli na prenočišču le enega planinca, študenta iz Beograda. I. oktobra bodo kočo pri Sedmerih triglavskih jezerih zaprli, do takrat pa imajo še vsako soboto kar nekaj rezervacij, celo Italijani so se najavili. "No. zdaj pa imaš tako bajto, kot si jo hotela imeti, mi je zadnjič dejal (iregor Klančnik. predsednik PD Ljubljana - Matica. Pa sem res vesela. Nihče ne ve. kaj občuti oskrbnik, ko mora odklanjati planince, zraven pa ve, da je prva naslednja koča vsaj dve uri in pol daleč. Zdaj za prenočišče res ni več težav, dovolj je ležišč, odej. obnovljena je jedilni-ca, nove so sobe, najbolj pa sem vesela povećane kuhinje. Toliko kuhali, kot smo to poletje, že dolgo nismo. Plan smo zagotovo stoodstotno presegle." pripoveduje Zinka. "do danes smo porabile že 900 kg moke. tudi po šestkrat na dan smo pekli kruh. In dokler ne bo padel sneg na Kredarici, se ne bo ustavilo. A danes je vse lažje: imamo veliko, svetlo in praktično kuhinjo, prenovljene sanitarije, dovolj ležišč, novo streho, nova okna in perilo peremo na dva pralna stroja. Petnajst let sem prala na roke, v kotlu. V "Itolu" v Ljubljani so nam naredili poseben pralni prašek brez fosfatov. Jože Žugman skrbi za nas. Ne bo pa napak, če se bo tudi pri nas uveljavila praksa, da bi planinci nosili rjuhe s seboj. Dva Avstrijca sta jih oni dan imela. Spodnja rjuha«jc daljša, da seže tudi čez blazino, zgornja pa je sešita v vogale, kot kapne naših starih mam. da se vanjo spravi odeja. Zelo praktično Lahko bi se na izdelavo planinskih rjuh spomnila kakšna naša domača leksiilna firma. Čeprav so pralni praški, ki jih uporabljamo, posebej prirejeni, so vendarle praški in zagotovo še vedno onesnažuje jo vodo in okolje. Pa svoje odpadke bi tudi lahko planinci jemali s seboj domov. O tem že dolgo govorimo, a premika se počasi. Veliko prepočasi..." Koča pri Sedmerih triglavskih jezerih zaključuje letošnjo sezono, vendar vremenarji obetajo, da bomo imeli lepo. sončno jesen. Verjemite, da ni lepšega na tem svetu, kol Sedmera triglavska jezera v jesenskih barvah, ko vsenaokrog zlato porumenijo macesni, ko grmičje po Slapcah in na Ovčariji pordeči. Marsika- /.inka Kostanjšek: "Zdai sem zadovoljna, koča je urejena tako, kot sem si vsa leta želela." terega planinca bo še oktobra zaneslo tja gor. Kogar bo uhitela noč. naj ne skrbi. Vrata na zadnjih stopnicah koče bodo odprta in lahko boste prenočili na pogradih, naslednji dan pa se potrudili do Komnc. kjer je koča odprta vse leto. Sicer pa se bodo planine počasi spraznile. Pastirja Joži in Stanko z Dednega polja sta se s svojo čredo krav in "basngo" že preselila nižje na planino Blato. Micka z Ovčarije bo do srede oktobra pasla v Vojah. Cvetkov Jane/, ki poleg Komnc vse poletje oskrbuje tudi kočo pri Sedmerih, si bo do naslednjega poletja oddahnil. Ni mala reč vsaj dvakrat na teden do vrha naložiti oba konja. Doro in Dinga, in ju po ozki planinski poli gnati dve uri in pol daleč, da na Sedmerih planincih dobe svoje pivo in Zinka vse potrebno za kuhinjo. Pa vendar ni lepšega kot življenje v planinah. Le pogled po vrhovih, po belim skal in modrini voda. zelenju borovja pa si poplačan za ves trud! Zdajle, ko se bo planina jesensko obarvala, bo le veliko lepša. • Besedilo in fotografije: D. Dolenc t¥| Pri Sedmerih triglavskih je/erih je prerasla v pravi planinski ho- Vedeli v Kranju čnega jen ek. VJa seJa prenoviteljskih poslancev r'' ''' r*r>h s*P,,'rnhra Ni pobudo poslanca družbenopolitični S**1*^«)?■?• ,.kup*fc'n* Emila Milana Pintarja. ki je bil izvol k .^Plemh 1,1 JC Predsednik "Vlade S senci", bo \ ponedelj l 'I1''1 "Hib °k uri v dvorani kranjske občine javna seja .tran S^offiJL- '* i«*niikc, kranjske, Ikofjalolke, radovljiške m ^ e/;'vi J!'1' 1,1 nekaterih republiških poslancev Sc|.i bo potekala \ l()V,H,K'ini k'm ri|d'|om, med sc|o pa bo deloval odprl telefon uVil1 Inoj i " dižavl|ano\ K.i/.n Puilarja bo na sc|i sode' ikM'1 ^'Von'r kl (>"sli,nci član vlade v senc. Peter Bekeš. Oba V^^pšču ' " ,"'l"Kmtl ia/iiiii.ih v Sloveniji in delovanju rcpuhli-"vV**>Wiitr " l"Vl'r,-»"Mi slov enijr, ustavi in konfederaciji tei raz \ *M mifaj . " r^.H.nnn poudarkom mi /a komi o pospeševanju raz H^v««h občin • ,|. K. Hlanovec T. J. v preiskovalnem zaporu Obresti podjetja nakladal na svojo knjižico Kranj, 19. septembra - Od 30. avgusta je v preiskovalnem priporu T. J., v d. direktorja prodajnega sektorja plastike in plovil > begunjskem Klanu. Kriminalisti IN/ K r.in | ga utemeljeni) sumijo kaznivih dejanj zlorab* položaja alt piavic odgovorne osebe (133. člen Kazenskega zakona Slovenije) in ponareditve ali uničenja poslovnih listin (146. člen KZ) • T. J. je letos, ko se jc Llanu že napovedoval poslovni krah, odšel službeno na I msko m terjal od rednih kupcev l lanovih plovil plačilo zamudnih obresti. Za nakazilo obresti jim je sicer dal žiro račun Liana Begunje, vendar na geslo, za katero i> Hitel k m i/u o sam pri eni od bank v Borovljah lako so kupci nakazovali obresti njemu, na njegovo knpžico, m sicer prvič 340.IKK) šilingov in drugič 150.000 šilingov, skupaj 520OOII šilingi.\ Kniižice kriminalisti še niso dobili v roke, zato ne vedo, kaj vse nu mej je. Odkrili so, da je T. J. imel v banki ludi svoj sef, katerega ključ so dobili, vendar je bil predalček ob njihovem prihodu prazen. Domnevajo, da ga je spraznil morebitni sosiorilcc. • H. Jelovčan NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Kako h Jugoslavije v Evropo! Po zmagi na volitvah se sedaj Demos nahaja pred novim izzivom in sicer, kako oblikovati prvo zares samostojno slovensko ustavo. Ta izziv je toliko večji, ker je jasno, da Jugoslavije iz ustave leta 1974 ni več, saj različna gibanja na raznih koncih državo že nekaj časa nanovo oblikujejo. Če je bilo medrepubliško politično dogovarjanje še v času starega slovenskega režima skoraj vedno ovito v tančice misterioznosti, lahko za današnji čas rečemo, da je prišlo vsaj do "pogajanja odkritih kart". Danes je že povsem jasno, da severni del Jugoslavije (se pravi Slovenija in Hrvaška) vidi prihodnost le v konfederalni ureditvi, južni pa še vedno prisega na federacijo. Kako najti srednjo pot (če jo je sploh treba in če jo kdo sploh išče) med tema variantama, je posehno vprašanje. Navsezadnje je tudi predsedstvo SFRJ že pristalo na to, da si prihodnost lahko oblikuje vsak po svoje, seveda pa modela ne sme vsiljevati drugim. V tem smislu so torej Sloveniji za sprejem ustave že odprta vrata. Prvi korak je bil vsekakor storjen z deklaracijo o suverenosti, vendar pa je ob tem treba opozoriti na njene korenine. Te brez dvoma segajo tudi v nekdaj tako sporno 57. številko Nove revije in se nato nadaljujejo v Majniški deklaraciji 1989. Če je 57. številka Nove revije še pred leti dodobra razburkala slovensko oblast in z njo javnost, danes lahko ugotavljamo, da je na Slovenskem prišlo do temeljitega zasuka. Skupina ob Novi reviji je nekoč delovala le kot tako imenovana "skupina pritiska ", saj ni imela v svojih rokah nobene druge moči kot javnosti svojega dela, danes pa je praktično v samem centru odločanja. Kar nekaj "no-vorevijašev" je v slovenski vladi, še večjih je okrog nje. Zaradi tega lahko rečemo, da nova slovenska oblastniška garnitura družbo preureja na radikalen način, ker izhaja iz bogatih opozicijskih izkušenj (ravno zato je tako pogosto nerodna pri konkretnih opravilih - saj ji na drugi strani manjka izkušenj vladanja), znanstvenega pristopa in nepopustljivosti. Če smo omenili, da slovenska ustava nastaja v posebnih jugoslovanskih razmerah, ko se ne ve več, kdo gospodari v posameznih delih države, potem je treba dodati, da se ta temeljni pravni akt rojeva tudi v nemilih mednarodnih razmerah, ko povojna evropska ureditev poka po vseh šivih. Nemčiji sta praktično že združeni, v Sovjetski zvezi potekajo dramatični procesi osamosvajanja neruskih narodov, ki v sovjetski federaciji ne vidijo več prihodnosti, SZ in ZDA si še nikoli nista bili tako blizu kot sedaj, v času zalivske krize... Vse to pomeni, da se tudi svetovni politični vrh že pripravlja na novo risanje evropskega zemljevida. Čas, ki ga doživljamo, je izredno dramatičen, dogodki pa se odvijajo z nepojmljivo naglico. Nobenega dvoma ni, da bodo morale velesile v bližnji prihodnosti "zamrzniti položaj", saj jim sedaj v nekaterih primerih že kar uhaja iz rok. Jugoslavija s svojo nestabilnostjo že dolgo ni več nedolžna država v Evropi in še manj na Balkanu. Doslej "urejena" razmerja med njenimi strukturnimi deli so dokončno porušena. Na njenem severu snujejo moderne države, ki so se z ostalimi deli pripravljene vezati največ v smislu konfederalne pogodbe, na jugu se zavzemajo kar za povratek monarhije, ki naj bi ji dali nove demokratične temelje. Dosedanji oblastniki (se pravi partija) so dokončno sestopili z oblasti in se umaknili v opozicijo. Čeprav so v mnogih republikah formalno še vedno na oblasti, je že jasno, da je njihov čas minil. Nahajamo se v brezpravnem stanju, ko stare ustave ne spoštujemo več. nove pa še nismo sprejeli. Pred volitvami je bilo pogosto mogoče slišali obljube o slovenski odcepitvi od Jugoslavije, danes pa lahko zapišemo, da do takšnega preloma po vsej verjetnosti ne bo prišlo (navsezadnje so bile takšne tudi obljube zunanjega ministra dr. Rupla med nedavnim obiskom v ZDA). Tako Slovencem tudi tokrat ne bo dana možnost, da bi na lastne oči videli, ali so zmožni preživeti v moderni evropski združbi narodov. Čeprav bi prišlo do odcepitve, se je namreč treba zavedati, da je "Evropa 1992" tako rekoč pred vrati. Ravno pri pripravah nanjo pa se odvijajo povsem drugačni procesi od tisith, kijih opazujemo doma. Medtem ko Jugoslavija razpada, se Evropa združuje. In če bi se tudi Sloveniji po nekakšnem čudežu uspelo ločiti od Jugoslavije, bi padla pod združitveni udar velikih evropskih narodov, ki seveda v tej združevalni vročici nimajo ravno veliko posluha za tankočutne interese malihnarodov. Slovensko samostojnost je zato mogoče videti le v neprestanem zavzemanju za lastne interese, pravice, kulturo in naslanjanju na narodno dediščino. Nobena nova mednarodna združba sama po sebi teh pravic malim narodom ne bo dajala, zato se bo zanje vedno treba boriti. Dejstvo pa je, da je v Evropo treba vstopiti. Ravno od tega, kako odločno bo Slovenija razčistila s svojimi dosedanjimi vezmi do Jugoslavije, in na kakšen način se bo vključila v moderno Evropo (najbrž ne s pohlevnimi prošnjami), pa je v največji meri odvisen njen bodoči status. Marko Jenšterle Danes v Kranju Pogovor o denacionalizaciji Kranj, 19. septembra - Stranke kranjskega Demosa prirejajo danes, v petek, ob 20. uri v dvorani SO Kranj okroglo mizo o denacionalizaciji. Sodelovali bodo dr. Ludvik Toplak, predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine, dr. Edo Pirkmajer, predstavnik Društva lastnikov razlaščenega premoženja, Vitomir Gros, predsednik kranjske občinske skupščine in predsednik republiške komisije za preobrazbo družbene lastnine, in Karel Erjavec, sekretar za občo upravo občine Kranj. Po okrogli mizi bo ustanovitev Društva lastnikov razlaščenega premoženja za Kranj. • C. Z. Demos Kranj v novih prostorih Stranke, ki so združene v kranjskem Demosu, od lelošniega septembra delujejo v novih prostorih. V stavbi nekdanjega hotela Lvropa so si uredile pisarno in sejno sobo. Liberalna stranka in Slovenska demokratična /veza pa tu d i vsaka svoj prostor. Uradne ure so vsak dan od 11. do 15. ure, v sredo pa od I L do 17. ure. Naslov Demosovih poslovnih prostorov je D t MOS Kranj. Poštna 3. 64000 Kranj, možne pa so ludi informacije po telefonu (telefonski št. sta 26-662 in 22-9K5). Vaš obisk bo dobrodošel! GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Priznanja za najlepši turistični kraj Železniki, 15. septembra - Na letošnjem srečanju turističnih delavcev Gorenjske so podelili tudi priznanja za najlepše urejene turistične kraje. Komisija za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi je ocenila enaindvajset krajev, ki so jih predlagali pri občinskih turističnih zvezah na Gorenjskem. Tako je v posebni kategoriji dobil največ točk Bled (Bled je en sam!), kot občinsko središče pa je po mnenju komisije najlepši Tržič. Drugo najlepše mesto na Gorenjskem je Škofja Loka, tretje pa so Jesenice. Med turističnimi kraji je največ točk dobila Kranjska Gora, druge so Lesce, tretji pa je Bohinj. V kategoriji turistično izletniških in tranzitnih krajev so najvišjo oceno prisodili Dovju - Mojstrani, druge so Begunje, tretji pa je Podljubelj. Med manjšimi turističnimi kraji Je najlepše Ribno, skoraj enako število točk pa sta zbrala tudi Žirovnica in Žiri. Najvišje priznanje Gorenjske turistične zveze za 30 let uspešnega dela v turizmu je dobil Janko Oblak iz Škofje Loke. Na prireditvi je predsednik komisije za delo s turističnim podmladkom podelil priznanja Osnovni šoli Josipa Plemlja in Osnovni šoli Kokrškega odreda v Krizah, njunima ravnateljema in Turističnemu društvu Bled. Priznanja za pripravo 21. srečanja turističnih delavcev so prejeli KS Železniki, Iskra Železniki in muzej v Železnikih. Ob 20-obletnici potrošniškega centra V Šorlijevem naselju bo veselo Kranj - Danes, 21. septembra, bo KS Vodovodni stolp v počastitev 20-Ietnice potrošniškega centra v Šorlijevem naselju pripravila kratek kulturni program z nastopom kvinteta Rožmarin in citrarja Marjana Betona, poslovalnicam pa bodo podeljena tudi priznanja. Program, ki se bo začel ob 16. uri. bodo uro kasneje nadaljevali z živo glasbo za ples in sicer pod pokroviteljstvom bifeja Živil (tako imenovane Dnevne), kjer vam bodo brezplačno postregli tudi s kavo, ribarnica Delfin pa bo pekla ribe in klobase. Market Živila bo poleg že ustaljenih petkovih akcijskih prodaj tokrat pripravil tudi degustacijo najboljših vin z vinskega sejma, na kozmetičnem oddelku pa se boste lahko posvetovali s strokovnjakom iz Zlatoroga. Medtem ko so v Brivsko-frtzerskem salonu že včeraj strigli in frizirali za 10 odstotkov ceneje, pa bodo v mesnici nadaljevali s ponudbo svežega mesa iz uvoza in nekaterih mesnih izdelkov po znižanih cenah. • I. K. KRATKE GORENJSKE "Previs" v Preddvoru Preddvor - Za ljubitelje planin in neznanih dežel bo jutri (v soboto), 22. septembra, v Domu krajanov v Preddvoru zanimivo predavanje z barvnimi diapozitivi. Ob 19.30 se bosta predstavila svetovno znana športna plezalca Srečo Rehberger in Nuša Romih. Na predavanju bosta z diapozitivi prikazala najlepše vzpone (s kraji) v Sloveniji, Ameriki in Avstraliji. Naslov predavanja je Previs. • (až) Slovesen zaključek praznovanja Visoko - Po sinoćnji (četrtek) nočni mokri gasilski vaji v Športnem parku na Visokem in nocojšnji demonstracijski gasilski vaji (napad na garderobe Športnega društva Visoko) gasilcev G D Visoko-Milje in OD Luže v počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Visoko v kranjski občini, bo v nedeljo v Športnem parku svečan zaključek letošnjega krajevnega praznovanja. Jutri (v soboto) dopoldne se bo v Športnem parku začel teniški turnir, katerega finale bo v nedeljo ob 15. uri. Pred finalom teniškega turnirja pa bodo v nedeljo ob 14. uri svečano odprli večnamensko asfaltirano igrišče in dve osvetljeni teniški igrišči. Po teniškem turnirju bo tudi nogometna tekma Debeli : Suhi in družabno srečanje z različnimi igrami. • (až) Kramarski sejem v Gorenji vasi Gorenja vas - Novo zasebno Trgovsko podjetje Tabor v Gorenji vasi v Poljanski dolini, katerega direktor je Anton Fras, bo v nedeljo, 23. septembra, pod pokroviteljstvom DO Živila Kranj, ki podjetje oskrbuje z izdelki, priredilo Kramarski sejem in Gorenjevaško noč. Sejem s stojnicami, ki bodo založene s tekstilnimi in drugimi izdelki, nihče pa tudi ne bo lačen in žejen, se bo začel ob 10. uri dopoldne. Že ob 8. uri pa se bo za pokal Partizana Gorenja vas začel balinarski turnir. Ob 13. uri se bo za pokal trgovine Tabor (in bogate nagrade) začelo tudi tekmovanje v kegljanju. Sicer pa bo na prireditvi živahno cel dan. Veselo popoldne bodo namreč začeli godbeniki Alpine iz Zirov, veliki otroški živ-žav bo vodila Romana Krajnčan, presenečenja bo pripravil Sašo Hribar, Še posebej zanimivo pa bo, ko se bodo pri vlečenju vrvi merile ekipe Gorenje vasi, Hotavelj in Poljan. Ob 19. uri pa se bo začela Gorenjevaška noč in sicer z ansambloma Don Juan in Blegoš; da ne bo dolgčas pa bo tudi v noči skrbel Sašo Hribar. Vse se bo dogajalo pri domu Partizana (ob slabem vremenu pa v domu). Sicer pa tako prireditelj kot pokrovitelj obljubljata, da nikomur, ki bo prišel v nedeljo v Gorenja vas, ne bo dolgčas in žal. • A. Z. Ob prazniku KS Kranj-Center Nihče ne upošteva prometne zapore Kranj, 18. septembra - Kranj - Center je krajevna skupnost, ki ima na svojem področju dnevno največjo frekvenco ljudi, kar 90 odstotkov površin je namenjenih poslovno - trgovski in gostinski dejavnosti, a kljub temu po velikosti in številu prebivalcev, okrog 2800 jih je, ne sodi med največje KS v kranjski občini. Temu primerno se srečujejo z mnogimi problemi, ki zadevajo tako KS kot občino Kranj v celoti. Revitalizacija starega mestnega jedra, vračanje nekaterih nacionaliziranih objektov starim lastnikom, zastarela infrastruktura in vprašanje tržnice, ekologija, neupoštevanje prometne zapore v starem delu mesta, socialno varstvo starejših krajanov, so le nekateri izmed njih. "V zadnjem času smo bili priča zamenjavi kadrov znotraj krajevne samouprave, nastala je nekakšna praznina in trenutno delamo tudi na tem, da oblikujemo novo ekipo ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri reševanju problemov, s katerimi se srečujemo v naši KS," je dejal Franc Benedik, ki trenutno opravlja dolžnosti predsednika KS Kranj - Center. Dolga leta je bil največji problem obnova starih, že dotrajanih poslopij v kranjskem starem mestnem jedru, in pred nekaj leti so se le lotili tako imenovane revitalizacije. Slednja sicer poteka precej uspešno, vendar je veliko težav pri odkupu posameznih objektov, saj je v večini teh ob več stanovalcih tudi lastništvo mešano. "Pred dvema letoma smo imeli "kratek stik" s Samoupravno Koliko denarja za planinstvo? Kranj - Planinsko društvo Kranj je občinsko delegacijo pod vodstvom predsednika skupščine Vitomirja Grosa in načelnika štaba za civilno zaščito prejšnji teden povabilo na Ledine in jih seznanilo z delom in načrti društva. Ob tej priložnosti so še posebej opozorili na letalske koridorje, zaradi katerih so višji predeli na območju PD Kranj že prizadeti, predlagali, da bi na tem območju odprli mejna področja, ocenili, da zadnje čase JLA nekako "zanemarja" planinstvo oziroma alpinistiko... Še oosebei kri- Delegacija kranjske občine s predsednikom občinske skupščine VI-tomirjem G rosom na Ledinah... tični pa so bili do sedanje politike ZTKO, ki kaže denarno razumevanje in spodbujanje bolj za športno (stadionsko) plezanje in ekspedicije, kot pa za pravo planinarjenje. Planinsko društvo Kranj je odločno proti takšni politiki, hkrati pa postavlja vprašanje, koliko denarja je namenjenega za planinstvo (in kakšno) v kranjski občini. Sicer pa so med obiskom na Ledinah tudi ocenili, da je trenutno med planinskimi postojankami PD Kranj in Centrom za obveščanje v Kranju zelo dobra povezava z brezzi finimi zvezami. # A. Z. Vrtičkarjev rekord maja 69 na Planini pri Kranju in nas povabil na ogled nenavadne kumare, ki mu je zrasla na vrtičku za samopostrežno trgovino. Kumara je res svojevrstna rekorderka (in uspeh za vrti-čkarja), saj je bila dolga 40 centimetrov, obseg pa je imela 34 centimetrov. Viktor, po poklicu zidar in pečar, ki je šel iz Grad bincu v pokoj že 1981. leta, pravi, da mu vrtiček zares veliko pomeni. Seme za kumaro je vzgojil sam; pa tudi sicer se še najbolj "zanese" na semena in sadike, ki jih vzgoji sani. Sodeluje pa tudi s sosedi. Tako je sosedu Francu Kosiju letos uspelo Kranj - Pred dnevi nas je na vrtičku pridelati po kilogram poklical Viktor Pipan s Ceste 1. in več težke paradižnike. - A. Ž. I t Vi stanovanjsko skupnostjo, namreč v starem delu mesta smo ves čas plačevali v stanovanjski fond, iz sredstev katerega so gradili prve stanovanjske bloke v Kranju in črpali denar za regresirano najemnino v teh blokih, povratnih sredstev za obnovo hiš v starem delu mesta pa ni bilo. Del teh sredstev se sicer vrača v stari del mesta, vendar le v stavbe, ki so v družbeni lasti. Tako pri obnovi nekaterih stavb večino denarja prispevajo zasebniki, ki v njih urejajo trgovske ali gostinske lokale." V KS Kranj-Center je tudi velik del poslopij, ki so bila po vojni nacionalizirana in že precej občanov je vložilo zahteve za vrnitev lastninske pravice. Prva naloga, ki so si jo zastavili, je postavitev plinovoda, saj so individualna kurišča velik onesnaževalec zraka v mestu. Prav tako je ekološko vprašljiva lokacija tržnice (slaba skladišča, nečistoča, dostava...). Obstajajo pobude, da živilsko tržnico preselijo na dvorišče za samopostrežno restavracijo, kramarski del pa bi ostal na sedanji lokaciji. "Ena večjih težav je neupoštevanje odloka o prepovedi vožnje z avtomobili v stari del mesta, in če pogledate na prostor pred Prešernovim gledališčem -več vozil je brez dovolilnic J problem z "gostim" Pr0ITietw^ komentiral Franc Benedik. ve kot 80 krajanov je starih nao osemdeset let, ki so potret? tudi socialno-zdravstvene P ' moči, tako da bo KS y prino«-nje morala sodelovati tud' Centrom za socialno vais::jj Vsako leto organizirajo tu ^ srečanje starejših krajanov, katerim bodo poleg ba,i.n*JJJJ-ga prvenstva in pa tradictP > ne slavnostne seje, ki sta *e . la, letos skromno obeležili svoj krajevni praznik. • Ig°r Ka ' eič, foto: Katja Premru Jutro med dreki Kadar teče in curlja Kranj - Nedeljsko jutro v stanovanju Marte Godec in Ni-ka Mirtiča v prvem nadstropju bloka v Ulici Gorenjskega odreda 8 ni bilo prav nič prijetno, saj je omamni vonj po človeških iztrebkih napolnil ozračje v VVC-ju, se razširil v hodnik in že načel sveži zrak v dnevni sobi. Hkrati z vonjem je po tleh stanovanja potoval ves material, ki gaje i/vrgla školjka. Prav grozljivo je bilo poslušati Nika Mirtič, ko je pripovedoval, kako sta z ženo čistila in razkuže-vala stanovanje. Seveda v nedeljo ni bilo mogoče dobiti človeka, ki bi uspel zadevo popraviti, zato Niku ni preostalo drugega, kot da zamaši vse odtoke in se t;iko odpove uporabi stranišča, in vseh pip v stanovanju. V ponedeljek dopoldne prvi klic na Domplan, v katerega lasti je Stanovanje. Z Dom-plana so poslali naročilo na Komunalno podjetje, naj pošljejo nekoga, ki bo odpravil /a mašek, ki je očitno nastal med nadstropji bloka. Ko je Niko poklical drugič, sta le prišla delavca Komunale, vendar brez pravega orodja za odpravo napake. Baje je vozilo, v katerem imajo prave rekvizite za popi.i vilo, v okvari. "Cez dva, tri dni bomo prišli popravit." Ker si Niko ni predstavljal še treh dnevov brez školjke, vode... jc poskusil še preko medijev. Predstavnik Dotnplana mu je . . • ... v; a* preko kranjskega radia\ °* nu muiij^h^b- • --.j,.nO« bil, da bo okvara še isti fl?|ica|i pravljena, saj hoJ: jena, laj nouo p° . obrtnika. Ob tej »JJJjj nam postavi nekaj vPr nam postavi nc*oj •> Kaj če bi se to zg°dil?Vse zn3' vanju starejše gospe, hi lf\e šla kot Niko? Kje so us'dpfa' Slulbe. ki bi lahko hitro w vile tak problem, tudi £ je I jo 7 In navsezadnje, kaK-kultura stanovalcev, ki ^1t1. nisčne školjke mečejo rn ^ rabljenih damskih 10 centimetrov dolgi" ^vV slanine in solidnih I1"' pfi-paprike, tudi to W "^L. izplavalo .z školjke V U J ,gof renjtkega odreda H Kavčič, foto:.hfftCV* Spet sejem rabljenih avtomobilov Sav' Kranj" v;^. Kranj - Na prostoru Gorenjskega sejma v .-- ^ruskem logu so v nedeljo spet odprli sojem rabljenih "v ^ p lov. Poslej bo ta sejem spet vsako nedeljo od 7. do I ,)hj|ov' sejem se že zanimajo tudi prodajalci novih ;,v't0'Tin v & • ilobtl" Obrazci za pogodbe se med sejmom ob nedeljah stavraciji sejma • (a/) GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Kramberger spet daroval kranjski porodnišnici Krambergerjevi so dobili četrtega sina ^rjeta Kramberger, žena dobrotnika in predsedniškega kandidata iz Negove, je v kranjski porodnici rodila svojega četrtega sina. Oče Ivan je ob tej priložnosti podaril bolnišnici 20 tisoč dinarjev Za obnovo aparatur. Dnin sePremDra " Prejšnji četrtek, 13. septembra, zarana, po rod .ur' nestrPne vožnje od Negove v Kranj, je v kranjski po-D .."'snici, ki ji predsedniški kandidat in dobrotnik najbolj zaupa, jokal na svet 3050 gramov težak in 48 centimetrov velik Kram-^ Ser junior. Ko smo dan pred odpustom iz bolnišnice obiskali Marjeto Kramberger in ji voščili k srečnemu dogodku, je delovala ^ r° in zadovoljno, zato smo bili na moč presenečeni, ko je Ivan noanib.erger na danes sklicani novinarski konferenci osupnil jav-Prif ZL'2iavo" da se je otrok rodil prizadet, kar naj bi bila posledica ■skov na družino v predvolilnem obdobju in potem. Mati za svojega četrtoroje-ir/3 S'na (prvorojenec Boris SfeBogdan 17 in tre- na lvek 4 leta) še ni izbrala ime-saJ se je hotela o njem poštovati z možem in sinovi, lvan pa je zbranim novinarjem Povedal, da ga bodo imenovali b0Qisi Lojze bodisi Milan po enem od obeh slovenskih predsednikov. Marjeta nam je podala, da je vsakega od sinov rodila v drugi porodnišnici, v Mu»ski Soboti, Mariboru Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj objavlja žiro račun, na katerega lahko nakazujete prispevke za obnovo aparatur: 51500-603-30372 (geslo: za zdravega otroka). Ivan Kramberger se je že drugič izkazal z darilom kranjski porodnišnici: daroval je 20 tisoč dinarjev izkupička od prodanih knjig. Slovenj Gradcu, da je bila z vsemi zadovoljna, v kranjski, pri kateri je vztrajal njen mož, pa je tudi po njenih vtisih najboljša. Pripovedovala nam je tudi o moževi predsedniški kandidaturi, v katero je vsa družina vložila veliko truda, pa o njegovi dobrodelni dejavnosti, ki ji ona in sinovi tudi brez-prizivno stojijo ob strani, čeprav ob dokajšnjih moževih dohodkih ne živijo razkošno. Ko je Ivan Kramberger da- srn«i!^n le'toda saJ DO zrasel, se en,ja mati Marjeta. Krambergerjevo darilo porodnišnici in njegova pobuda za zbiranje sredstev ni prva dobrodelna poteza kranjski porodnišnici. Pred poldrugim letom je Kramberger že daroval denar za nakup aparatov, kot nam je povedal direktor BGP prof. dr. Marko Lavrič, pa je pred nekaj leti podobno akcijo spodbudil tudi nedavno pokojni obrtnik Rado Bergant. Tedaj so iz zbranega denarja kupili inkubator, žal pa akcija ni bila deležna velike medijske pozornosti. Tokrat v porodnišnici načrtujejo nakup dveh kar-diotokografov: enega bodo kupili s kreditom Zavarovalnice, drugega z dobrodelno akcijo. Kranjska porodnišnica je prva v Sloveniji imela tovrstni aparat (leta 1970), ki še vedno dela. Novi pa je vreden 300 tisoč dinarjev. nes dopoldne prišel po ženo in sina, je sklical novinarsko konferenco, na kateri je najprej izročil svoje darilc bolnišnici in poudaril, naj bi ga posnemali zlasti premožnejši sodržavljani. Potem pa je zbrane novinarje in celo zdravnike presenetil z izjavo, da se je sin rodil prizadet, čemur so zdravniki oporekali, češ da gre le za sum, prihodnje genetske preiskave pa bodo pokazale, ali se bo otrok v redu razvijal. Ivan Kramberger, ki je o tem govoril zelo prizadeto in črnogledo, je omenil tudi možnost, da bi v prihodnje osnoval denarni sklad v korist invalidnim otrokom. Mati Marjeta je bila videti bolj optimistična in je na naše kasnejše vprašanje odgovorila, da glede otrokovega zdravja upa na vse najboljše. To Krambergerjevim najiskreneje želimo tudi mi! • D. Z. Zlebir ^eden boja proti kajenju Otroštvo in mladost brez tobaka Od 14. r0r(u *° 21. septembra je teden boja proti kajenju. Dr. Bojan l !vknJ'žici Cigareta - naslada in zlo (izšla leta 1987 pri Rdc-. r'*u Slovenije) opozarja na resne posledice tobaka med dru-Krit* s Podatkom, da so na svetu kadilci v letu 1986 pokadili **st milijonov ton tobaka. hiučtt!0yna Nravstvena orga VeZa Ja Je ugotovila tesno po leVno«med kaJenjem in ChJ(! ter ^ kajenje p delov pospe invalidnost in VseH\ z,vlJenjsko dobo v k p0rLd/Vl.tln deželah. Kajenje in^A i Povzročitelj plju-v Slov ■ln srčne8a infarkta: 300q K CiMl''' cenimo, so med u8otov?i'n!ki s Punini rakom Rilcev i ar 80 odstotkov ka-' Katran v tobaku draži hi sluznico dihal in je eden izmed povzročiteljev kroničnega bronhitisa. Osebe, izpostavljene tobačnemu dimu. so dokazano bolj dovzetne za obolenje đHial, otroci kadilcev pa zbole-vajo dvakrat pogosteje za bronhitisom in pljučnico kot otroci nekadilcev. Na to večkrat opozarja tudi škofjeloška zdravnica dr. Štefka Križnar, ki se ukvarja s tovrstno obolevnostjo otrok. Zdravje naj bi bilo te- meljni razlog, zaradi katerega naj bi se čim več kadilcev odreklo cigareti - če ne zaradi svojega, pa zaradi zdravja svojih otrok, ki jim je namenjen tudi letošnji moto v tednu boja proti kajenju. Kajenje v naprednih okoljih ugledu kadilca Čedalje bolj škodi, saj velja za primitivno, moteče vedenje. V nekaterih razvitih deželah odstotek kadilcev že začenja padati (v Veliki Britaniji, na Norveškem), medtem ko v deželah v razvoju narašča. Kajenje postaja privilegij revnih in zaostalih. Ali med- nje sodimo tudi v Jugoslaviji, ki je ena izmed držav z najhitrejšim naraščanjem kajenja? Ta razvada pri nas še kar narašča, čeprav so slovenski zdravniki že domala pred 20 leti napovedali vojno cigareti. Dr. Bojan Fortič pa že več let raziskuje kajenje med zdravniki. Prav tako kot ugledni poslovneži (ali pa še bolj) na Zahodu opuščajo kajenje tudi zdravniki, ne le zaradi posledic, ki se jih spričo svojega medicinskega znanja zavedajo še bolj kot navadni smrtniki, temveč vse bolj tudi zaradi zgleda in ugleda. • D. Z. Žlebir »uliti kriterij: avlo košnja gre v koš - avto imate! Pa*'sem Kmpodarskih razmerah, kakršne so letošnjo jesen, je ,"'0inioJ,Zu,n^'vo' da so centri za socialno delo dobesedno zasuti s ..""oči *■ 1° su^v*'ni'je, za otroške dodatke in nasploh za socialne Poj . ■ 'rw'. * P°'*b*j t tistih občinah, kjer so v stečaju ali pred ' W ki zaposlujejo največ delavcev. Med I^*2£ "' "" Gorenjskem l,'»>»v naiv<'< *<>ci"."-"/ »■/,'«- :QP»Mui, i "■ žicama, k, lil,' y""" delavcev, v "»« k,,W""-V"'«'»i položaju 1 ' n«prej blokiran žiro si enih m. \pa so na prisilnih . v v*ebni dohodki zapo- ""'"""icu l''(':ar"> '"A" komaj n""" preživetje da ^£ntp*W od zdaj *a bi »loč, "ikak< > bilo doslej nerod kiju,, '"'.""'"V" iZlflT'1" ?< sramotno. šubt° U'""'m takt 7""/«' A razmere Qa 2 nekaj tisočak, na mesec štiričlanska družina ne more več preživeti. Prosilci, posebno mlade družine, ki \o w te dni oglasili na ( en-tru za socialno delo in prosili za subvencijo k stanarini, pa so bili nemalo presenečeni, ko so jim povedali, da je »izločilni faktor ali korektiv« pri dodelitvi subvencije - nič več in nič manj - lastništvo AVTOMOBILA! Se pravi: kdor ima avto, ga avtomatično l iz seznama prosilcev za subvencije k \tanurini, ni pa »posest avtomobila« tudi izločilni faktor tedaj, ko \e prosi za otroške doklade ali druge socialne pomoči! Take kriterije je sprejela jeseniška občinska skupščina že v minulem obdoh/u. zalo seveda. da hi nekako omejili plaz prošenj, ki se je že pred časom usul na vedno bolj pražim malho Socialnih pomoči Nekoliko pa je le čudno, da ima tak kriterij - posest avtomobila - le malo slovenskih občin, če sploh še katera! Na radovljiškem centru za socialno delo so nam povedali, da tega že nekaj časa ni več. kajti taka merila so bržkone dokaj sporna. Oglejmo si ta nesmisel z drugačnimi očnu. kot so ga pripra-vlniii videti na Jesenu ah mlada družina, ki ima. denimo, deset ah dvanajst ls/.i ali pa vsaj bistveno /manjšanje prometnega davka za rcZ*s|.L. prO' vzdrževanje in obnovo zgradb in stavb /,i potrebe kim,l'.l^niei,!1ji izvodnje, kar je bilo še posebej hudo breme za "ribovskt^ ^pSkij! Znano je, da morajo kmečka gospodarstva v hribovitih ' 1 |r-,Ji območjih, kjer sta glavni panogi živinoreja in go/.dars. ' jtevi! klimatskih in terenskih razmer imeti in vzdrževati ve M 't&c\j* gospodarskih zgradb, ki j i ti gospodarstvom \ ravnili* '■Miki. ni treba imeti, ali vsaj ne v tolikšnem številu predvideno, da bo festival Idriart na svojem popotovanju od ljudi do ljudi s pomočjo umetnosti znova pripotoval na Bled čez dve leti, pa je po novem drugače. Vse namreč kaže, da se je dosedanjih šest festivalov tudi blejskim organizatorjem, da ne meijamo seveda stalnih in tudi novih udeležencev, zalezlo pod kožo. Za prihodnji festival na Bledu so organizatorji že povabili poleg ----[^katerih domačih tudi nekaj tujih glasbenikov, kot je znameniti urugvajski kitarist Benitez, Kocian kvartet iz Prage in drugi. Idri^J1 P°gačnik> predsednik tZfo^fh ln zr»ani violinist, je idriar, nil" P°d težo želJa: hod "°Vski festival> ki bo Pri" s«| 1Je. 'eto praznoval svojo de- tresu ilC0 V francoskem Cnar" Ha Ri j naslednje leto potekal StiS l od 4. do 11. avgusta, vala 0 Bled vključen v festi-Pom,° Verigo Evr°Pa 91, ki bo brSala od Dresdena, Saar-p "ckena, Chartresa, Bleda do r?e m Moskve. biti°rganizacUa festivala mora žeije eVeda sprejemljiva za vse vedli PK°*bLude' Podloge," je polni m • 3 P°8ačnik' ki se te nem doma v KranJu> obe" "je nPVe Pr'PravUa za potova- ton ko val Idriarta na dru* landiji°r >ncu sveta - na Novi Ze- fest: ato bo naslednji blejski ve. kot duhov'to, sarkastičan Jc avtorjevo pisanje na dan vse pa ravno prele-v|jenja v našem ča- lači| asja p 'a Predstavitvi kritik njegov h ^letoi r°mančič" goto Vartni na uslrezen odmev wludi "K* Poezija je bogatej-> Alc !c novi knjigi pc-JPrei^^eljak, tudi letoš- K*P Pravitkn„go pesniške ^dK^vJrozi.Zeta s kl vedc,i< d'< " pes egaV^m8oa Ustvarian,c zdaj n>euvP^'^.vrhpri nas. . ali iiviiSlr n(,bc" d09,eJ {L^rtuj ^'^ovapoc',- SS^nSi ."Vsi'm. novo pQt P°vsem novo •trahu*4*^ pri nas. Mafiji S P°dnaslovom u- S;'rn. cJa /b,rko imenuje njkr!ga S^./f!amosv Cebitne,.; p;' ni Posledic« CVUre inup,,va »meriskeli pričakovali zaradi avtorjevega bivanja v ZDA. Toda bivanje v drugačnem prostoru od domačega, kjer majhnost razdalj nadomestijo občutki ogromnega prostora, daljav, prostosti, brez. dvoma puščajo sledi tudi na ozadju Debeljakovega sedanjega pesnjenja. Stvari v praznini so tretja knjiga Jureta Potokarja, ki sodi v mlajšo slovensko pesniško generacijo. Tudi Potokarjev pesniški izraz je po mnenju ocenjevalca Matevža Kosa značilno avtopoetičen, samosvoj, njegova poezija opisovanja brezizhodnih eksistencialnih situacij pa dovolj blizu poeziji AteŠa Debeljaka. "Red sveta ni, potem ko je pesem napisana, nič večji. Prav tako ni samota, o kateri govori pesem, nič manjša. Pesem, njen zapisovalec, njen bralec in pisec komentarja se skupaj znajdejo v praznini. So zgolj stvari v praznini." Tako ocenjevalec Matevž Kos. Filozofsko misel v tokratnem paketu novih knjig zastopata dve knjigi: dr. line Hribar je napisal knjigo o umetnosti v post moderni dobi z naslovom Sveta igra sveta. Brez dvoma gre za redkost, saj je knjigo, ki posega na umetnostno področje, napisal filozof in ne morda umetnostni zgodovinar ali strokovnjak katere druge sorodne vede. Hribarja pri pisanju knjige ni vodila misel, da bi pisal filozofijo umetnosti, niti ni njegova knjiga filozofija esteticiz-ma, pač pa so njegova razmišljanja povezana z njegovo mislijo o svetem. S tem posega avtor, kot lo razlaga v svojem predgovoru h knjigi, v desetletje trajajoče razprave o post modernizmu, o formalnih razločkih med postmoderniz-mom in modernizmom. Hribarju pa je bolj kot formalni kriterij razločevanja važnejši vse- binski razloček. Postmoderno dobo uvaja vračanje in jo bo zaznamoval povratek svetega, toda ne svetega kot sinonima za božje, marveč svetega kot svetega. Po Hribarju gre za igro sveta, za sveto igro, ki ni v rokah človeka, marveč se dogaja v svetu kot prostoru biti. Umetnost, ki izvira iz avtohtonih pokrajin človekovega duha, pa je prvobitna udeleženka te igre. V knjigi Hribar zajema več umetnostnih področij od poezije, proze in dramatike, pa tudi glasbo, slikarstvo in arhitekturo. Tudi Manihejska kronika pravkar umrlega Marjana Ro-žanca se ukvarja s svetim: gre za zbirko literarnih esejev, ki jim je spremno besedo napisal - Tine Hribar. Tako po srečnem naključju prihajata na slovenski knjižni trg dve knjigi o svetem, seveda vsaka z drugega področja in izpod peresa avtorjev z različnima svetovnima nazoroma. Rožančevih devetnajst premišljevanj bogoi-skateljstva je v bistvu obračanje k Vesolju, Stvarniku in Absolutnemu. Avtorjevo iskanje gre skozi zlo, zato tudi naslov Manihejska kronika. Namen knjige prav gotovo ni ugajati, pač pa izzivati - zgodovinarje, teologe, filozofe, kot je ob predstavitvi knjige menil dr. Edvard Kovač. Rožanc se je s svojo novo knjigo lotil področja na način, ki je korak pred slovensko filozofijo. • Lea Mencinger Razmišljanje KNJIGA KOT DOGODEK V navadi je, da se rojstvo zaliva s šampanjcem. Zato je bilo povsem samoumevno, da so na zadnji predstavitvi novih slovenskih knjig založbe Mladinska knjiga paket novosti zalili s požirkom penečega. Ob vseh hudih slutnjah, ki obdajajo založnike in tudi bralce knjig pred posledicami obljub nove slovenske kulturne politike, je bilo ob tem požirku tudi nekaj simboličnega. V paketu nove izvirne slovenske literature so bile namreč kar štiri od petih knjig podprte s subvencijo zdaj že nekdanje Kulturne skupnosti Slovenije. To pa pomeni, da teh štirih knjig - ni važno ali gre za eseje, prozo ali poezijo - zdaj še ne bi bih) na slovenskem knjižnem trgu. Kajti novi časi so taki, da jc subvencioniranje knjig nekaj, kar naj bi sodilo v preteklost. C'e k temu prištejemo še manjšo kupno moč, potem so časi, ko se knjigi slabo piše, že tukaj in zdaj. Simbolične subvencije za izhajanje knjig bodo pač zredčile izide novih in - tako je pričakovati - povečali število ponatisov knjig, najbrž takšnih, ki jim pravimo popularne ali vsaj tistih, ki so blizu oltarju. Će se bližajo večerniški časi za slovensko knjigo, potem morda kaže ob vsakem novem izvirnem delu še glasneje praznovati - vsaj z dvema požirkoma šampanjca. • L M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava del avstrijskega slikarja Joea Sagbergerja. V Mestni hiši pa je do konca tega meseca na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. JESENICE - Danes, v petek, ob 18. uri bodo v razstavnem salonu Dolik odprli razstavo fotografij članov Foto kino kluba Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slovenske knjižne ilustracije. RADOVLJICA - V župnijski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 19.30 orgelski večer. Angela Tomanič bo na orglah izvajala dela Tro-šta, Frescobaldija, Handla, Bacha, Francka in Buxtehudeja. V prostorih Ljubljanske banke razstavlja slike Jože Horvat. ŠKOFJA LOKA - V okviru prireditev S pesmijo po loških gostilnah bo danes, v petek, ob 20. uri v Loškem hramu nastopil Brane Grobovšek z elektronsko harmoniko ter ljudskimi in pivskimi pesmimi. Organizatorja sta ZKO Škofja Loka in Turistično društvo Škofja Loka. TRŽIČ - V Foto galeriji Slovenija razstavlja fotografije aktov Boštjan Gunčar iz Kranja. V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Uroš Žitnik. KAMNIK - V frančiškanski cerkvi bo danes, v petek, ob 20. uri koncert baročne glasbe. Nastopajo: Dunja Sprunk, sopran, Tomaž Lorenc, violina in Maks Strmčnik, orgle. ŠENTRIMOŽ - Danes, v petek, ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Šentprimožu Plesni teater Ikarus premierno predstavil Centezimo. RAD0LSK0 POLETJE SE IZTEKA Radovljica — Kot kaže so se sočasno s koledarskim poletjem iztekle tudi kulturno zabavne prireditve Radolškega poletja. V izobraževalnem centru Intertrade so se prejšnji petek, 14. septembra, predstavili kranjski kulturniki oz. Talijini ljubitelji kieselsteinski z uprizoritvijo »Sinoči sem na vasi bil, so babe vkup letele...« (iz zakladnice slovenskega grdopisja), toda prevelike gneče gledalcev ni bilo. Podobno je bilo tudi naslednji večer v soboto, 15. septembra, v atriju radovljiške graščine na koncertu priznanega Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika. Po pričakovanju pa je bila udeležba spet upoštevanja vredna na zadnji letošnji prireditvi Pod rožnato planino, s katero se je v dvorani Psihiatrične bolnišnice v Begunjah uspešno predstavil Moški zbor KUD Stane Žagar iz Kro- Vzrok za usihanje števila obiskovalcev septembrskih prireditev ni morda zgolj naveličanost ali nezanimanje ljudi, pač pa najbrž nezadostna obveščenost. Domala vse lepake namreč razposajeni ponočnjaki še isti dan strgajo s plakatnih tabel. Končna analiza uspešnosti Radolškega poletja, ki jo pripravljajo na ZKO Radovljica, bo morda ugotovila tehtnejše vzroke za manjši obisk (zlasti v Radovljici) sklepnega dela sicer te izredno uspešne kulturne akcije, s katero so letos pričeli prvič. jr GOSTOVANJE SOVJETSKE FOLKLORE Jesenice - V torek, 25. septembra, ob 19.30 gostujejo v Gledališču Tone Čufar člani Krasnodarske filharmonije. Dvainštiri-desetčlanski ansambel se bo predstavil s šestnajstimi plesi, narodno glasbo in pesmijo. Vstopnice so na voljo pri gledališki blagajni vsak dan med 8. in 12. uro. LIKOVNA RAZSTAVA Kranj - V ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri bo v salonu okvirjev Gabi, Vodopivčeva 3, likovna razstava, na kateri se bosta z najnovejšimi deli predstavila stara znanca kranjskih in tudi izvenkranjskih likovnih razstavišč Zlata Volarič s slikami in risbami ter Jože Volarič s skulpturami. Oba ustvarjalca bo Alenka Bole - Vrabec predstavila tudi kot literata. ORGELSKI KONCERT ~ Kranj - V sredo, 24. septembra, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi orgelski koncert. Predstavil se bo mladi organist Jo-hannes Strobl iz Salzburga. Program obsega dela Muffata, Bacha, Regerja in Haillerja, pa tudi tri sonate neznanega slovenskega mojstra iz 18. stoletja. Johannes Strobl je sodeloval s Komornim zborom Gallus iz Kranja, ko je ta pod vodstvom Angele Tomanič nastopil v okviru mednarodnih glasbenih tednov v Millstattu v Avstriji. Gostovanje zborovskega dirigenta ZBOROVSKO PETJE NA ŠVEDSKI NAČIN Kranj - Okoli sto udeležencev je prijavljenih za tokratni zborovodski seminar, ki se bo danes, v petek, ob 17. uri začel v hotelu Kokra na Brdu. Seminar bo letos nekaj posebnega, saj je organizatorjem ZKOS, Cankarjevemu domu in APZ France Prešeren Kranj z dirigentom Tomažem Faganelom uspelo povabiti eno najslovitejših osebnosti zborovske glasbe 20. stoletja, švedskega dirigenta Erica Ericsona. Kranjski APZ France Prešeren se že od konca avgusta pripravlja na delo z znamenitim švedskim dirigentom. V ta namen so na-študirali že vrsto skladb iz švedske zborovske ustvarjalnosti, v seminarskem delu z zborom pa bo Erik Ericson ta program izpilil. Za zbrane zborovodje iz vse Slovenije bo takšen prikaz dela s pevskim zborom vsekakor dragocena izkušnja, za kranjske pevce pa obenem tudi dobra priprava na bližnjo pevsko turnejo po Švedskem in Zahodni Nemčiji. V treh dneh bo kranjski zbor s švedskim dirigentom delal po prej dogovorjenem programu, ki obsega na mojstrovo željo tudi precejšen del iz slovenske zborovske glasbe. Poleg teh tako imenovanih javnih vaj, ki se bodo na seminarju vrstile od danes popoldne pa do nedelje, je na programu tudi več predavanj o tehniki dirigiranja in metodiki zborovodstva, intonaciji v zboru, prikaz zborovske ustvarjalnosti v 20. stoletju in tudi prikaz švedske zborovske tradicije. Seminar v Kranju bo zaključil koncert v dvorani kranjske Gimnazije in sicer v nedeljo, ob 18. uri. Koncert bo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kranj. Koncerta bosta še v Velenju in sicer v ponedeljek, ter v torek v dvorani Slovenske filharmonije. Koncertni program obsega dela Monteverdi|a, Gallusa, Verdija, Rossinija, pa tudi Kogoja, Lajovica, Jakoba Ježa. Lojzeta Lebiča in Uroša Kreka. VVilliamsa. Bele Bartoka, od švedskih skladateljev pa Griega. Stenhammerja, Lindbcrga in Rautavaara. Kot zanimivost morda še to. da bo dirigent Tomaž Faganel na koncertu stopil med pevce (base) • L. M. TVSPORED PETEK 21. septembra 9.00 TV mozaik 9.00 Kljukčeve dogodivščine 9.25 Slovenija: Počitnice v Sloveniji, dokumentarna oddaja 9.50 Afera prisluškovanja, dokumentarna oddaja 10.20 O. Osetinski - L. Nehoro-šev: Mihailo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka 14.25 Video strani 14.35 Žarišče, ponovitev 15.35 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.05 TV mozaik 18.10 Spored za otroke in mlade, Pet prijateljev, angleška nanizanka 19.00 Risanka 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 V 80 dneh okoli sveta 21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22 00 TV dnevnik 22.25 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Ciklus filmov Johna Fran-kenheimerja: Vztrajnež, ameriški film 0.50 Video strani 2. program TV Slovenija 13.00 17.30 19.00 19 30 20.00 20.30 21.10 22.10 0.00 Split: tenis - Daviš cup: Jugoslavija - švica, prenos Regionalni programi TV Slovenija Domači ansambli TV dnevnik Žarišče Oči kritike Veliki dirigenti - Bernstein v Salzau Skuoščinska kronika Satelitski programi - poskusni prenosi _1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Kapetan Grom in vojaki prihodnosti, ameriška znanstvenofantastična nanizanka 10.00 Šolski program: Časopis priroda, kontaktna oddaja 12.00 Poročila 12.10 Pogumen kot Lassie, ameriški film 13.40 Spekter, politični magazin, ponovitev 14.45 Poročila 14 50 Program plus, ponovitev 17 00 Poročila 17.20 Znanost 17 50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Poročila v nemščini 18.45 Taksi, ameriška humoristi čna nanizanka 19.15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.00 Popolni vohun, angleška nadaljevanka 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Slike časa, oddaja o kulturi 23.10 Program plus 1 20Poročila 1.25 Ekstra program plus Du hovi, dokumentarna serija SOBOTA 22. septembra 820 830 830 9.10 9.25 10.00 10.25 10.50 11 50 12 25 1420 1430 15 10 15.55 1625 17.00 17 05 1825 18 30 19.00 19 15 19 30 1959 20 20 20 35 22 10 2230 1 20 Video strani Izbor tedenske program ske tvornosti Nemščina Radovedni Taček Zlata ptica Čebelica Maja Čudežna leta, ameriška nanizanka Zgodbe iz školjke Večerni gost Oči kritike Video strani Karavana zapravljivčkov: Bled Videogodba, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev TV dnevnik Disko zgodba, češkoslova ški mladinski film EP video strani Zdravila, izobraževalna od daja Risanka TV okno TV dnevnik Utrip Žrebanje 3x3 Titanic. kontaktna oddaja v živo TV dnevnik Sova Liubezen pa taka, angleška nanizanka, Stolp smrti, ameriški film Zlata dekleta, ameriška na nizanka Video strani 2. program TV Slovenija 15.00 Split: tenis - Daviš cup, prenos 17.00 Satelitski programi 19.00 Danes skupaj 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice Zadnji magnat, ameriški film 22.20 Satelitski programi _1. program HTV 9.25 TV koledar 9.35 čebelica Maja, risana serija 10.00 Izbor šolskega programa 11.40 Lov za srečo, kanadska nadaljevanka 12.30 Prezrli ste, poglejte 14.30 Lassie popotnik, ameriški film 16.00 Rezerviran čas 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 Ulica strahopetcev 18.20 Sedmi čut, oddaja o prometu 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Serpico, ameriški film 22.25 TV dnevnik 22.40 športna sobota 23.00 Poročila v angleščini 23.05 Program plus 1.15 Poročila 1.20 Ekstra program plus NEDELJA 23, septembra 8.40 Video strani 8.50 Živžav 9.40 Pet prijateljev, angleška nanizanka 10.05 Gradovi: Kje so nastajali naši prvi gradovi 10.30 Kam je izginila nevesta, angleški kratki film 11 00 'Alo, 'alo, ponovitev angleške nanizanke 11 25 Videomeh v Ameriki 12 00 Kmetijska oddaja 13 00 Družinsko petje na Glinjah 13 30 Video strani 13.40 San Remo '90 13 55 Euromusica 14.40 M. Brautigam: Rosovvski, nemška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.05 Predsednik, francoski film 18.50 Risanka 19 30 TV Dnevnik 2 1955 Vreme 20.00 Abdulah Sidran - Slobodan Praljak: Vrnitev Katarine Kožul 21 10 Zdravo 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Doktor Doogie How ser, ameriška nanizanka, Ljubezen pa taka, angleška nanizanka 0.15 Video strani _2. program TV Slovenija 930 935 11 00 12.00 13 00 14.15 14 20 1600 16.45 1650 18.45 19 10 1930 20 00 21 35 2205 22 25 23 10 22 15 1 25 PONEDELJEK 10.00 Danes za jutri: nedeljski mozaik 13.00 športno popoldne 13.55 Split: tenis - Daviš cup, Jugoslavija Švica, prenos 14.45 Estoril Formula 1 za veliko nagrado Portugalske 17.00 Split: tenis - Daviš cup, Jugoslavija - Švica, prenos 19 30 TV dnevnik 2000 Le Corbusier, francoska dokumentarna serija 21 35 Formula 1 za veliko nagra do Portugalske, posnetek iz Estorila 22.25 Športni pregled _1. program HTV Poročila Smrkci, risana serija Kmetijska oddaja Koncert simfonikov RTV Slovenija Upor obešancev, španska nadaljevanka Poročila Vaba, ameriški film Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija Poročila v nemščini Parnsh, ameriški film Smrkci, risana serija TV Sreča TV dnevnik E Zola Denar, francoska nadaljevanka TV poster, zabavnoglasbe na oddaja TV dnevnik Športni pregled Poročila v angleščini Program plus Alf, ameriška nanizanka Sama v temi, ameriški film Poročila 24. septembra 8 50 Video strani 9 00 Spored za otroke in mlade 9.00 Miti m legende islamskih ljudstev 9.15 Tamburaški orkester Bisernica iz Reteč 9 35 Utrip 9.50 Zrcalo tedna 15.30 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček 18.40 Čebelica Maja 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.00 Nebojša Rončevič: Sile v zraku, drama TV Beograd 21.35 Osmi dan 22.20 TV dnevnik 22.45 Aldo Kumar: Na struni Merkurja, Kantata 23.35 Sova: Alfred Hitchcock vam predstavlja Ljubezen pa taka, ameriška nanizanka 0 50 Video strani 2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Ponovno rojstvo londonskih dokov, poljudnoznanstvena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21 00 Sedma steza, oddaja c športu 21.20 Karavana zapravljivčkov: Bohinj, zabavnoalasbenf oddaja 21.55 Igre brez meja 1. program HTV 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 10.00 Šolski program 10.30 Glasbena mladina v Dubravi 10.45 Folklora in ustno izročilo 11.15 Evropa danes 11.45 TV leksikon: Cirilica 12.00 Poročila 12.10 Velike avanture, ameriška dokumentarna serija 13.05 Denar, francoska nadaljevanka 14.35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila 16.55 Šolski program: Restavra cija istrskih orgel 17.25 Hrvaška danes, regionalni program 18 25 Številke in črke 18.45 Lepa naša Imotski, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadnji vlak, TV drama 21.05 Argumenti, zunanja politika 21.35 TV dnevnik 3 21.55 Poročila v angleščini 22.00 Program plus Cheers, ameriška nanizanka Dober večer, Japonska, Potopis Humptv Dumpty Man, avstralski film Tajne službe: Industrijska špijonaža 0.10 Poročila TOREK 25. septembra 8 50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV 10.05 Boj za obstanek 10.30 Nemščina 11.00 Sedma steza 11.20 Osmi dan 14.20 Video strani 14.30 TV mozaik: šolska TV, po novitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15 30 Sova, ponovitev 17.00 TV dnevnik 1 17.05 Šolska TV 18 05 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19 15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19 55 Vreme 20.00 P. Mugia Zmaga, italijan ska nadaljevanka 20 55 Festivalska noč gostov Me lodij moria in sonca Porto rož '90 22 05 TV dnevnik 2230 Sova Dekameron, slovenska na nizanka Ljubezen pa taka, angleška nanizanka 0 00 Video strani _2. program TV Slovenija 17 00 Satelitski programi po skusni prenosi 18 10 Svet športa, oddaja HTV 19 00 Slovenski ljudski plesi Kostel 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20 30 Žrebanje lota 20 35 Gradovi: Grajske kapele 21 05 Umetniški večer Shake speare na TV: Koriolan, an glaska drama 1. program HTV 9.15 920 9.20 10.00 10.00 10.20 10.35 11.05 11.35 12.00 12.10 12.40 13.30 14.35 16.45 17.25 18.25 18.45 19.15 19.30 20.00 20.05 21.10 22.40 23.00 23 05 1.15 Poročila TV koledar Mali svet, oddaja za otroke šolski program Zgodbe iz muzeja Iz sveta narave: Kdo živi v grmovju Restavracija istrskih orgel Prizori iz zgodovine: Zaton Antike Hrana kot izvor energije Poročila Prezrli ste, poglejte Svet športa Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka Program plus Poročila Hrvaška danes, regionalni program Številke in črke Znanost in mi Risanka TV Dnevnik Žrebanje lota Lorca, smrt pesnika, španska nadaljevanka V velikem planu, kontaktna oddaja TV dnevnik Poročila v angleščini Program plus Midva, angleška nanizanka Humpty Dumprv Man, avstralski film Skrivnostna Indija, dokumentarna serija Tajne službe: industrijska špijonaža Poročila SREDA 26. septembra 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.50 Nebojša Rončevič: Sile v zraku, drama TV Beograd 11.15 Zmaga, italijanska TV nadaljevanka 14.40 Video strani 14.50 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 1 17.05 TV Mozaik 18.25 Spored za otroke in mlade 1900 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dndvnik2 19.50 Vreme 20.05 Film tedna: Udari vraga, ameriški film 21 40 Glasbena parada Radenci '90 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 2225 Sova Alf, ameriška nanizanka Ljubezen pa taka. angleška nanizanka _2. program TV Slovenija 17.00 Satelitski programi 18 30 Alpe Jadran 19.00 Zdravila, izobraževalna oddaja 19 30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 2030 Operne zgodbe: G Verdi. Aida, angleška serija 21 25 Svet poroča 22.25 Ročk video, oddaja TV Sa rajevo 23.10 Izredni športni pregled 23 30 DP v nogometu Hajduk - Partizan, reportaža iz Za greba 0.00 DP v nogometu: Vojvodina Dinamo, reportaža iz Novega Sada __1. program HTV 9.20 Poročila 9 25 TV Koledar 9 35 Benji, ameriška nanizanka za otroke 10 00 Šolski program 10.25 Naši likovniki: Blaž Jurjev Trogiranin 11.25 Kajenje in rast rastlin 12.00 Poročila 12.10 Prezrli ste, poglejte 13.00 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna oddaja 13.35 Lorca, španska nadaljevan ka 14.35 Program plus, ponovitev 16 45 Poročila 17.25 Hrvaška danes, regionalni program 18 25 Številke in črke, kviz 18.45 Morje, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19 30 TV Dnevnik 2 20.00 Telekino. oddaja o filmu in Osamljena ženska, poliski film 22 45 TV dnevnik 23 05 Poročila v angleščini 23.10 Program plus Cheers, humoristična seri ja Steklo, avstralski film, kon cert programa plus 1 20 Poročila ČETRTEK 9.00 11.05 14.30 14.40 14.55 15.25 15.55 17.00 17.05 18.05 18.40 19.05 19.15 19.30 19.55 20.00 21.25 22.30 22 50 0.05 Grizli Adams Zakon v Los Angelesu, 10. del Video strani TV mozaik: Muzzy, angleščina za najmlajše Alpe Jadran, ponovitev Žarišče, ponovitev Sova, ponovitev TV Dnevnik 1 TV mozaik Teleski '90, Pripravimo se na smučanje Spored za otroke in mlade, Čudežna leta, ameriška nanizanka Risanka TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Mihajlo Lomonosov, sovjetska nadaljevanka Tednik TV dnevnik Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Ljubezen pa taka, angleška nanizanka Video strani 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Ljubljana 19.00 'Alo, 'alo, angleška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Slovenija, dokumentarna oddaja 20.55 21.00 21.30 22.00 Mali koncert nagrajence 19. tekmovanja učencev študentov glasbe Slovenije Afera prisluškovanja Svet na zaslonu Satelitski programi - " skusni prenosi anja ami - P0' ararnHTV daljava^8 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Smogovci, za otroke 10.00 Šolski program 12.00 Poročila 12.10 Prezrli ste, poglejte 13.00 Osamljena ženska, poV* film 14.35 Program plus, ponovitev 16.45 Poročila nVi 16.55 Smogovci, nadaljevan*« za otroke . (n 17.25 Hrvaška danes, regiona" §rogram tevilke in črke . Ekologija, dokumenta" oddaja Risanka TV Dnevnik •„ Spekter, politični mag<»' Erikini podvigi, ang'e^ humoristična serija TV dnevnik Program plus Alf, ameriška nanizanka Steklo, avstralski film j. Popotovanje po arT1 škem zahodu, potopis Poročila 18.25 18.45 19.15 19 30 20.00 21.05 21.50 22.15 0.25 Občina Tržič, Komisija za stanovanjske zadeve po sklep redne seje z dne 5. 9. 1990 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nezasedenega dvosobnega stanovanja v Tržiču, D£ teljica 15, stanovanje št. 8 v II. nadstropju s površino 55,6» centralnim ogrevanjem, zgrajeno leta 1975. Izklicna cena za stanovanje znaša 625.988,00 din. Javna dražba bo v petek, 5. 10. 1990, ob 10. uri v pros*01^ strokovne službe Cankarjeva 1 v Tržiču. Ogled stanovanja možen dne 4. 10. 1990 od 10. - 11. ure, udeleženci se moraj predhodno javiti po telefonu 50-370. ,M Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom javne dr ^ plačati kavcijo v višini 10 % od izklicne cene na žiro ra^~A^. SO Tržič - stanovanjska dejavnost, št. 51520 - 637 - 3^**5 Udeležencem, ki ne bodo uspeli, se kavcija vrne v roku po opravljeni dražbi. Vse javne dajatve v zvezi s prodajo nepremičnine plača ^u^.. Za dražbo in prodajo stanovanja se bodo uporabljala dj> Pravilnika o pogojih in postopkih za prodajo stanovanjs* in stanovanj v občini Tržič. 1^ Interesenti dobijo informacije v strokovni službi ali po nu 50-370. >oslovaln*a Transjug Rijeka, Glavna Filiala Ljubljana, Kranj objavlja prosta dela in naloge KOMERCIALNI DISPONENT Pogoji: — srednja šola, — znanje nemškega jezika .. „3 Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev P°*'^val-naslov: Transjug Rijeka, Glavna filiala Ljubljana, P° niča Kranj, Kolodvorska 5. 64000 Kranj. Od22.9.199fJ VAS VABIMO NA PLESNE VEČERE VSAKO SOBOTO OD 21. do 01. ure Z ANSAMBLOM OBVEZNA SMER TRGOVINA IN Mestni trg 64220 Škofja L°ka 27 septembra KOZMETIČNI SALON IN SAVNA 8 50 Video strani 9 00 TV mozaik MARTA KERN KOROŠKA 6 64000 KRANJ (HOTEL CREINA) tel. (064) 23-650 MEDIOTHERM NOVA UČINKOVITA METODA ODSTRANJEVANJA CELLJTJTA IN PREKOMERNE TEŽE Petek, 21. septembra 1990 SPOREDI, KRIŽANKA 9. STRAN (g@K^KM!©IESGLAS RADIO zgon Nočni pro- fjJEK, 21. septembra:__ prvi program 4-30-8.00 Jutranji program - glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan -H-05 Petkovo srečanje + glasba ■ 12.00 Poročila - na današnji dan • 15.30 Dogodki in odmevi - 1600 Od melodije do melodije + EP -17-00 Studio ob 17.00 in glasba -18.05 Vodomet melodij - 19-00 Radijski dnevnik - 1945 Z zabavnimi ansambli - 2030-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni "okturno - Vladislav Stres a raja - 23.15-4.30 flram - glasba SOBOTA, 22. septembra: pr«i program 4- 30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober ?an - 10.05 Kulturna panorama -11-05 Radijski kabaret - 12.10 Na-Sl Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - H.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15-55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP in Teder»ski aktualni mozaik 18.05 Znano in priljubljeno - 19 45 z zabavnimi ansambli - 20.00 Rajo na dopustu - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra • 23.05 Literarni nokturno - Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni Program - glasba ?jEDEUA. 23. septembra: £rvi program 5- 00-8.00 Jutranji program, glas 3*' - 8.05 Radijska igra za otroke 3-05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska "jatineja - 11.03-16.00 Naši pc sesalci čestitajo in pozdravljajo ^•00 Lojtrca domačih dnevnik: informacije, gospodarstvo, glasba - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Mehurčki - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno -Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK. 27. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Znanja široka cesta -9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku -14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust -22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tiodor Rosic: Ikona svetega konstantina -23.15-4.30 Nočni program, glasba KINO KRANJ CENTER___ — kujuta aomacin - i / .ov ™ freska tega tedna - 18 00 Prilju ^'Jene operne melodije - 19.00 Hadijski dnevnik - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo oneva 23.05 Literarni nokturno jfrns Tate. Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba HP.NEDEUEK, 24. septembra: J»Jrt program 4-30-8.00 Jutranji program, glas-oa - 7.00 Druga jutranja kronika -B-05 Počitniško popotovanje od strani do strani 10.00 Dopoldan ■P dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba - 1105 Izbrali 8rno... 12.30 Kmetijski nasveti .'4-20 Mladi na glasbenih revijah S tekmovanjih 15.15 Radio da "*s. radio jutri 15.55 Zabav Oasba 17 00 Studio ob 17. 3'asba 18.05 Pihalne godbe vam 9rajo 20 00 Sotočja (prenos iz *;ud|a Radia Maribor) - 21.05 Zanesite z Okturno rjovnc VARNA ob 17. in 19. uri, prem. amer. melodrame JEKLENE MAGNOLIJE ob 21. uri 24. septembra Danes zaprto! 25. septembra amer. melodrama JEKLENE MAGNOLIJE ob 20. uri 26. septembra hongkon. karate film SUPER NINJA ob 20. uri 27. septembra amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 20. uri KOMENDA 21. septembra angl. kom. PLES V TEMI ob 20. uri __ĆEŠNJICA_ 21. septembra amer. kom. NOČI V HARLEMU o 20. uri KRANJSKA GORA 21. septembra amer. krim. film ČRNI DEŽ ob 18. uri, amer. trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 20. uri TRŽIČ 22. septembra prem. avstral. kom. MLADI EINSTEIN ob 17. in 19. uri 23. septembra angl. kom. PLES V TEMI ob 17. in 19. uri _DOVJE_ 23. septembra amer. kom. NOČI V HARLEMU ob 19.30 uri ŠKOFJA LOKA nami - 23.05 Literarni Anka Petričevič: Po ^.-'o te kličem - 23.15-4.30 No-m Program, glasba ^f*:-25- septembra: 4 30 ^9^ tja 800 Jutranji program, glas 0 . J 8 05 Počitniško popotovanje da 2u?ni do strani " 10 00 D°P°' Snr.iT1 dnevnik: Informacije, go-jPooarstvo, glasba 11 05 Človek de^rav'e " 12 10 Pojemo in go 12.30 Kmetuski nasveti -17'r^ znanje za prihodnost '805 7 Udio ob 17 in 9lasba Ig ,r ^a ljubitelje lahke glasbe 20nn a zarjavnimi ansambli b6n Rad'lska '9.ra 20 39 Glas dtiev 'n,erme"° 22.00 Zrcalo jar) a 23.05 Literarni nokturno 23 -jc JKochanovvski: Pesmi "4.30 Nočni program, glasba p-—R5_L?6;_septembra: 4 ar! !!ro0"»rn ba 0{,stra Bnč ^utr8ni' program, glas u st Počitniško popotovanje v rj0Lani do strani 9 05 Z glasbo UDer dan m fin Dnrw>^*"-n 21. septembra amer. znan. fant. thrill. ROBOCOP 2 ob 16., 18. in 20. uri 22. septembra amer. znan. fant. thrill. ROBOCOP 2 ob 17 in 19. uri, prem. angl. kom. PLES V TEMI ob 21. uri 23. septembra amer. znan. fant. thrill. ROBOCOP 2 ob 17. in 19. uri, prem. avstral. kom. MLADI EINSTEIN ob 21. uri 24. septembra amer. znanstv. fant. thrill. ROBOCOP 2 ob 16. in 18. uri, angl. kom. PLES V TEMI ob 20 uri 25. septembra angl. kom. PLES V TEMI ob 16.. 18. in 20 uri 26. septembra angl. kom. PLES V TEMI ob 16., 18. in 20. uri sA9227. septembra amer. akcij, film OBCESTNA KAVARNA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIĆ 21. septembra amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 18. in 20. uri 22. septembra amer. trda erot VROČE USTNICE ob 18. in 20. uri 23. septembra prem amer kom SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 18. uri, amer. trda erot. VROČE USTNICE ob 20. uri 24. septembra Danes zaprto! 25. septembra hongkon karate film SUPER NINJA ob 18. in 20. uri 26. septembra avstr kom. COCA COLA KID ob 18. in 20. uri 27. septembra amer. akcij krim film NEDOTAKLJIVI ob 18. in 20. uri ŽELEZAR_ 21. septembra amer bocva. kom. BOGOVI SO ZOFET PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri 22. septembra amer bocvan kom. BOGOVI SO ZOPET PADLI NA GLAVO ob 17. in 19. uri, prem. franc. ljub filma ŠTUDENTKA ob 21. uri 23. septembra amer. bocvan. kom. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 17 in 19. uri, amer. trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 21 uri 24. septembra franc. ljub. film ŠTUDENTKA ob 18. uri, amer. trda erot. NAJ BOLJŠA UČITELJICA ob 20 uri 25. septembra Danes zaprto! 26. septembra prem. amer. kom SMRKAVCI VRAČAJO UDAREC ob 18 in 20. uri 27. septembra amer. kom. SMRKAVCI VRAČA JO UDAREC ob 18 in 20. uri DUPLICA_ 21. septembra amer. melodrama GORILE V MEGLI ob 20. uri 22. septembra prem. amer akcij, fil ma OBCESTNA KAVARNA ob 17 , 19. in 21. uri 23. septembra amer akcij film OBCESTNA KA 21. septembra amer. drama NEVARNE ZVEZE ob 18. in 20. uri 22. septembra amer. glasb, film LAK ZA LASE ob 18. in 20. uri 23. septembra amer. glasb, film LAK ZA LASE ob 18. in 20. uri 25. septembra amer. trda erot. KRATKO SREČANJE ob 20. uri 26. septembra amer. trda erot. KRATKO SREČANJE ob 20. uri 27. septembra amer. horror kom. MOJA SOSEDA JE VAMPIRKA ob 20. uri ŽELEZNIKI_ 21. septembra amer. lasb. film LAK ZA LASE ob 19. uri 22. septembra amer. drama NEVARNE ZVEZE ob 20. uri 23. septembra amer. triler PEKEL PRAVICE ob 19 uri 26. septembra amer. mlad. film KOT OČKA REČE ob 20. uri POUANE 21. septembra amer. triler PEKEL PRAVICE ob 20. uri 23. septembra amer. mlad. film KOT OČKA REČE ob 18. uri RADOVLJICA_ 21. septembra amer. grozlj. DETEKTIV IN DAMA ob 20. uri, amer. erot. VEČ KOT STRAST ob 22. uri 22. septembra hongkon. akcij. VELIKA GNEČA V HONG-KONGU ob 18. uri, amer. pust. kom. BARBARI ob 20. uri 23. septembra amer. pust. kom. BARBARI ob 18. uri, amer. grozlj. DETEKTIV IN DAMA ob 20. uri 23. septembra amer. krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 18. uri, amer. erot. VEČ KOT STRAST ob 20. uri 24. septembra hongkom. akcij, film VELIKA GNEČA V HONGKONGU ob 20. uri 25. septembra amer. grozlj. DETEKTIV IN DAMA ob 20. uri 26. septembra hongkon. akcij, film VELIKA GNEČA V HONGKONGU ob 20. uri 27. septembra amer. krim. film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 20. uri BLED 21. septembra amer. krim. film MORJE LJUBEZNI ob 20. uri 22. septembra amer krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 18. in 20. uri, amer. erot. film VEČ KOT STRAST ob 22. uri 23. septembra amer. pust. film VVILLOV ob 18. uri, amer. krim. film MORJE LJUBEZNI ob 20. uri 24. septembra amer. pust. kom. BARBARI ob 20. uri 25. septembra amer. pust. kom. BARBARI ob 20. uri 27. septembra amer. akcij, film VELIKA GNEČA V HONGKONGU ob 20. uri BOHINJ 22. septembra amer. krim. film MORJE LJUBEZNI ob 20. uri 23. septembra amer. krim. film KOKAIN NE OPROŠČA ob 18. uri, amer. erot. film VEČ KOT STRAST ob 20. uri 27. septembra amer. grozlj. DETEKTIV IN DAMA ob 20. uri SUPER CENE pri LOIBLKAUFU! PONUDBE OD 14.9. do 28. 9.1990 1 AVSTRIJA - Kirschentheuer 48 (pred mostom čez Dravo desno) BRASIL KAVA 1 kg SAMO 34,90 ATS BABETTE ČOKOLADA, vse vrste, 10° 9 5.90 ATS ČEBULA, io kg SAMO 19,80 ATS v RIZ, 10 kg SAMO 79 ATS NIVEA KREMA, 2 kosa - zavitek namesto 39,90 sedaj 30 ATS FRESH UP limonada - oranžada -cola, 1,5 I -1A Qfl steklenica IU,3U ATS OUANTO MEHČALEC 0fi fln 41 SAMO 00,3U ATS PAMPERS PLENICE, 88 kosov SAMO 299 ATS PREVLEKA za SEDEŽE IZ LESENIH KROGLIC 129 ATS RADIO BUDILKE 199 ATS Nagradna križanka GLAS H„ „-e>""v., piano, KI, kašnjenje. NI, Kt Adidas, ■ Odra. I F Rjo de Janciro, Ain, Angers, Otta, prst. vrti Tao JeSitev len l ■ ~f~T- -------•------.----- »Ueir n,na' Asl- "';il<>vina. SV, psiha, L.N, Agata, reka, Ekfl klet i ' °'av' non. I-ier. uk, 1)1), cnom/ec. Ama, noblesa, ime 'r8<>lič, L.A V? Pdri'. I K liŽr h la,:i 2. n^al' s,»»: I. nagrada: (iora/d Kavčič, Sorlijeva 1.1, Kranj. n«Kr\ i : Marian Irškan, Jaka Platiše 1, Kranj in tri tretje Senc?, Vn;( Ravnik, Slap 6, Tržič, Marija Mohar, Voklo 29 Ctatul,n barija Bertoncelj, Otoki 15, Železniki. /,a 1,0! I. i,„anH*ni° križanko razpisujemo naslednic naiirailc: i5£,*»:3.....ii„ Trh?r,ad»=2«š0 din Goreni .P1)s|-'l,ccln srede, 2t>. septembra, na naslov Uredništvo kri/;,„iS ^' K|as:'. Moše hjadeja 1,64000 Kraii|(/a nagradno CREINA Kranj Servis Cerklje Cerklje, UI. Toneta Fajfarja 30 Objavljamo prodajo obnovljenih viličarjev: 1 viličar Indos 2 t - letnik 1975 cena 80.000,00 din I viličar Indos 2,5 t - letnik 1980 cena 110.000,00 din Ogled je mogoč vsak delovni dan od 6. do 14. ure. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu: 064/42-164 in 064/42-184 PODJETJA, ZASEBNIKI! PERLA d. o. o. ZA VAS IZDELUJE: -ŠTAMPIUKE VSEH VRST Oglasite se na Poljanski 3 v Škofjt Loki oziroma nas pokličite po tel.:620-050 FOTO AKI MIRA MOHORIČ ŠKOFJA LOKA OBČANI Ml SMO Z VAMI SLIKE ZA DOKUMENTE VAM NAREDIMO TAKOJ - 10 min. I_/064 \ V 621-27aT »J^KGLAS' J Kr,^nkn, GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK . Tiskovna konferenca pred odločitvijo sodišča Vlada želi poravnavo Ljubljana, 18. septembra - Dan pred drugim narokom za sklenitev prisilne poravnave za Elan na kranjskem sodišču so v republiškem izvršnem svetu sklicali tiskovno konferenco, na kateri so nam predstavili poglede strokovne komisije, ki jo je slovenska vlada imenovala za rešitev Elana, sodeloval je tudi minister za industrijo Izidor Rejc. Prisilna poiavnava bi bila manjše zlo za upnike, stvarna pa bi bila pretvorba 60 odstotkov terjatev v lastninske deleže upnikov, ki bi tako postali 100 odstotni lastniki Elana, ki bi se preobrazil v novo trgovinsko družbo ali v delniško družbo. Predstavniki vlade in strokovne skupine so se dan poprej sestali s približno sto upniki, ki imajo v rokah 91 odstotkov vseh terjatev, kot najbolj modro rešitev pa so predlagali prav prisilno poravnavo. Vendar pa bi s prisilno poravnavo bolnika le ohranili pri življenju, je dejal član komisije Franc Arhar, za življenje bo potreboval denar, pomoč torej, tudi državno. Miroslav Odar je dejal, da pod štirimi pogoji Elan v dveh letih lahko postane dobičkonosno podjetje: preobrazba v delniško družbo, sposobno vodstvo, stvarno vrednotenje premoženja, očiščeno vseh primanjkljajev, interes za vlaganje v Elan. Rešili bi ga lahko, če bodo dolgovi poplačani s premoženjem, če bodo poslovne banke zadržale garancije za najeta posojila Elanovih podjetij v tujini, če bo v vmesnem razdobju financirana tekoča proizvodnja, kar seveda pomeni tudi pomoč države. Predlog švicarske banke je bil opuščen, ker predstavlja klasično obliko reševanja s pomočjo stečaja, ko se podjetje proda po najnižji ceni, predviden pa je bil večinski tuji delež, negotovo pa je bilo, se bodo Elanovi izdelki še naprej prodajali pod to znamko ali ne. Pri tem pa je pomemben tudi čas, saj bi se v primeru stečaja postopek na sodišču zavlekel, medtem pa bi lahko proizvodnja v Elanu zamrla, zrušila bi se Elanova podjetja v tujini, v katerih ima begunjski Elan večinski delež. V primeru stečaja pa bi imeli prednost tisti Elanovi upniki, ki so vpisali zastavne pravice in hipoteke na njegovo premoženje. Na vprašanje, zakaj je v Elanu prišlo do zloma, je Miroslav Odar odgovoril, da so v Elanu več let prikrivali izgubo in poslovali le s 30 odstotki lastnih sredstev. V Elanu so proizvodne zmogljivosti izkoriščene le 60 odstotno, produktivnost je 3,5- krat manjša kot v tovarni v Brnci, pri administraciji je razlika celo 8- do 10- kratna, produktivnost pa je nizka tudi v proizvodnem programu plovil in jadralnih letal. Franc Arhar pa je dejal, da podjetja v tujini niso bleščeča, upniki še vedno gojijo upanje, da je v tujini zaklad, vendar je iz podatkov moč razbrati, da so tudi Elanova podjetja v tujini podkapitalizirana in zaradi tega zadolžena. Elanov dolg pa je seveda nastajal dolgo. Po doslej znanih podatkih, je dejal Odar, noben upnik nima 51 odstotnega deleža terjatev, kar 60 odstotkov terjatev pa >ma v rokah 20 upnikov, med njimi sta dva s Hrvaške, eden iz H\H in dva iz Makedonije. Presenečenje pa je vzbudil, ko je dejal, da osebno ne verjame v izginotje dokumentacije o Ela-novem poslovanju v tujini. Franc Arhar pa je dejal, da naša zakonodaja ne pozna t.i. "zapiralne pravice", ki jo daje 25 odsto-tni lastninski delež in mimo nje ne more biti sprejeta nobena odločitev. Znana je iz zahodnonemške, ki je zaradi sodobnosti postala podlaga za enako zakonodajo v EGS. Povedali so pet dni stare podatke, da glavnica Elanovega dolga znaša do 280 do 380 milijonov mark, obresti od 100 do 200 milijonov mark in bančne garancije 56 milijonov mark. Tuje terjatve pa na sodišče niso prijavljene. 40 odstotkov odpisanega dolga bi lahko razporedili na nekaj let, je dejal Miroslav Odar, saj bi z uporabo 50. člena zakona o računovodstvu, ki je že potreben popravkov, to breme razvodenelo skozi amortizacijo. Franc Arhar pa je dejal, da bi bil dobrodošel trg terjatev, na katerem bi se prodajale po tržni vrenosti in tako bi prišli do tržne vrednosti Elana. Po nekaterih informacijah se to že dogaja, s tem se menda že ukvarjajo nekateri finančni inženiringi in banke. • IM. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Štajerska banka obrti in podjetništva Na celjskem obrtnem sejmu se je zvrstilo več zanimivih dogodkov. Obrtniki in podjetniki so veliko zanimanja pokazali za ustanovitev Štajerske banke obrti in podjetništva, sestal seje odbor ustanoviteljev in 27 obrtnikov je že vplačalo svoje ustanoviteljske deleže. Skupna vrednost začetnega ustanoviteljskega kapitala bo 6 milijonov mark, ustanovna skupščina banke pa bo predvidoma že sredi decembra. Na sejmu pa se je predstavila tudi Slovenska investicijska banka, prva mešana banka v Sloveniji, ki je bila ustanovljena pred štirimi meseci, njen ustanovni kapital pa je znašal 16 milijonov mark. V oporo naj bi bila predvsem drobnemu gospodarstvu - obrti in manjšim podjetjem. Doslej je k tej banki pristopilo 150 delničarjev. Poslej triodstotna provizija pri nakupu deviz Novi predpis Narodne banke Jugoslavije o menjalniških poslih je z enega na tri odstotke dvignil provizijo pri nakupu deviz, v bankah sojo večinoma že uveljavili. V bankah pravijo, d.i doslej / enoodstotno provizijo niso pokrili vseh stroškov, tudi poslej jih bodo le, če bo njihovo delo racionalno, pričakujejo pa, da se povpraševanje po devizah ne bo /manjšalo. V Zagrebu Royal zavarovalni skladi Inini podjetji lna-lnfo in 1na projekt sta 18. septembra v Zagrebu mešani podjetji, s katerima bodo na drugačen, ekonomski način reševali vprašanje dokupa oziroma odkupa delo vne dobe. Gre za zavarovalne sklade Royal in banko Roval, Ina pa je skupaj s poslovnimi partnerji iz Avstrije v novi pod jetji vložila štiri milijone nemških mark. Delovno dobo bo mo goče dokupiti oziroma odkupiti enkratno ali na obroke. Ina ima trenutno 220 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, kar 3.148 pa jih izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev. Tem in drugim delavcem bi lahko z dodatnim vlaganjem zagotovili več denarja za pokojnini. Zanimanje bodo verjetno pokazala tudi druga podjetja. Sodišče Elanu ni dovolilo spremeniti predloga za prisilno poravnavo Elanovi dolgovi večji od premoženja Kranjska SDK, prisilna upraviteljica in izvedenec podali mnenje, da Elan ni zmožen v dveh letih poravnati 60 odstotkov dolgov. Kranj, 19. septembra - Elan je poskušal spremeniti predlog prisilne poravnave, v smislu konverzije 60 odstotkov terjatev upnikov v njihov lastninski delež v Elanu, s čimer bi upniki postali 100 odstotni lastniki Elana, vendar sodni senat kranjskega sodišča spremembe ni dovolil in razprava se je nato nadaljevala po prvotnem predlogu, po katerem naj bi Elan upnikom povrnil 60 odstotkov dolga v dveh letih. Kranjska SDK, prisilna upraviteljica Iva Mohorič in izvedenec Vojislav Cvetkovski pa so podali mnenje, da Elan tega ni zmožen uresničiti. Razpravna dvorana kranjskega sodišča je bila pretesna za množico upnikov, zato je sodni senat, ki mu predseduje sodnica Dragica Pirihova, sestavljata pa ga še sodnika Tone Šubic in Janez Kikel, razpravo preselil v dvorano kina Center v Kranju. Vsi upniki sicer niso bili navzoči, vendar pa so dodobra napolnili prostorno dvorano kina, po naši oceni se jih je zbralo okrog 200, torej približno polovica vseh. Povedati velja, da je sodišče poskrbelo za prevod, saj je veliko upnikov s srbohrvaškega jezikovnega območja. Po uvodnih formalnostih, ki so se zavlekle zaradi ugotavljanja navzočnosti upnikov po seznamu prijavljenih terjatev, so predstavniki Elana predstavili predlog prisilne poravnave in pri tem povedali, da blokada žiro računa (blokiran je od 16. marca letos) trenutno znaša nekaj več kot 1,9 milijarde dinarjev, upniki so v postopku prisilne poravnave prijavili za 2,9 milijarde dinarjev terjatev. V Elanu je trenutno zaposlenih 1.270 delavcev, 300 jih je na prisilnem dopustu. Elan od 25. maja naprej, ko se je sodišče odločilo za začetek postopka prisilne poravnave, opravlja tekoče posle in zaenkrat izpolnjuje pogodbene obveznosti. Elan ponudil pretvorbo dolgov v lastniške deleže Elanov odvetnik Andrej Toš je nato ponudil spremenjen predlog prisilne poravnave, dejal je, da poplačilo 60 odstotkov upniških terjatev v dveh letih v denarju ni dolgoročna rešitev za Elan, zato naj bi 60 odstotkov dolga spremenili v lastniške deleže, kar naj bi napravili v šestih mesecih. Upniki bi tako postali 100 odstotni lastniki Elana. Elan je takšno spremembo predlagal, če bi prišlo do glasovanja upnikov. Novi predlog je bil torej pogojno ponujen. Sodni senat po posvetu spremembe predloga prisilne poravnave ni dovolil, s pojasnilom, da ni v skladu z 21. členom zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, saj dolžnik lahko ponudi le zmanjšano plačilo ali plačilo z daljšem roku, vendar v le denarju. Kapitalski vložki predstavljajo drugačno izpolnitev, nadomestna izpolnitev je po veljavnem obligacijskem pravu sicer dopustna, vendar ob popolnem soglasju vseh upnikov in vsakega posebej, vseh pa v dvorani ni bilo. Razprava se je tako nadaljevala po prvotnem Flanovem predlogu. Devizna računa v Celovcu Sodišče je nato Elanu zastavilo nekaj vprašanj in izvedeli smo, da je imel I.lan pri Zve/i slovenskih zadrug v Celovcu odprta dva devizna računa, prvi je bil odprt leta 1983. drugi leta l«)S7. Samostojni pooblaš čeni podpisnik je bil Pavel Ko der, kolektivno z njim pa sta bila podpisnika še Marjana Je mec in Miha Ster. Skoraj celotna dokumetacija o tem pošlo vanju je bila odnesena oziroma ni na razpolago, tudi /daj je še nimajo, stvar pa ra/isku|e UNZ Kranj. Poslovanje na teh dveh računih je potekalo v glavnem po letu 1987, nanašalo pa se je predvsem na Elanova podjetja v tujini in na prenos njihovega dobička v Jugoslavijo. Elan s tema računoma ne posluje več, težko pa odgovori na vprašanje, ali bi se ekonomsko finančna slika Elana bistveno spremenila, če bi to dokumentacijo našli, saj je bilo poslovanje omejeno na enega človeka. Koliko denarja ima Elan na teh računih, je kasneje povedal izvedenec Vojislav Cvetkovski, ki je dejal, da na enem ni denarja, na drugem pa je stanje negativno, 8,1 milijona šilingov minusa. Coning in banke vpisale hipoteke in zastavne pravice Veliki Elanovi upniki so vpisali zastavne pravice na Elano-ve vrednostne papirje in nepremičnine. Ljubljanska A banka ima od 16. aprila zastavno pravico na vrednostnih papirjih v višini 43,5 milijona dinarjev. Varaždinsko podjetje Coning ima od 10. aprila zastavno pravico na vrednostnih papirjih v višini 74,4 milijona dinarjev. Gorenjska banka iz Kranja ima od 20. aprila zastavno pravico na nepremičninah v višini 248 milijonov dinarjev, ki je bila 24. aprila vpisana v zemljiško knjigo, s to zavarovalno pogodbo pa je pokrita celotna prijavljena terjatev tega upnika. Komercialna in hipotekama banka Ljubljana ima na podlagi treh zastavnih pogodb z 10. junija zavarovanih 83,5 milijona terjatev, s hipoteko na nepremičninah z 18. aprila pa 480,5 milijona dinarjev, skupaj torej 564 milijonov dinarjev. Izračunamo torej lahko, da imajo ločitveni upniki približno tretjino vseh terjatev, izločitvenih pravic pa sodišče ni ugotovilo.' Ugotovitve SDK postale javne Predstavnik podružnice SDK Kranj Marjan Snedic je povedal, da so od 24. maja do 14. septembra letos kontrolirali finančno materialno poslovanje Elana predvsem v letu 1989, na posameznih področjih pa tudi od leta 1976 do 1990, kontrolni pregled pa je bil otežen zaradi pomanjkljive evidence in dokumentacije, zato so lahko sestavili le delni tapifl nik, ugotovljeni rezultati pa so začasnega značaja. V zaključnem računu /a lan sko leto so izkazane prihodke s 1.450 zmanjšali na 933 milijonov dinarjev (za 36 odstotkov), odhodke pa s 1.423 povečali na 1.509 milijonov dinarjev. Dobiček, ki je bil izkazan v višini 27 milijonov dinarjev se je tako spremenil v 575 milijonov dinarjev izgube. Trajni kapital, ki je prvotno znašal 708 milijonov dinarjev, je lako "popravljen" na le 2,Xl> mili|ona dinarjev. Letos pa ima I lan že 275 mili ionov dintrjev i/gube. 1'iedstavmk SDK, ki je po-d.il mnenic, da I lan ne bo zmožen uresničiti predlagane prisilne poravnave, jc šc dodal, da so navedeni podatki tajili Vendar pa je predsednica poravnalnega senata pojasnila, da Poroka o prisilni poravnavi dolga kov. Foto: G. Sinik so postali javni, ker so bili povedani na javni razpravi, tajni bi lahko ostali, če bi predstavnik SDK prehodno zahteval izločitev javnosti. Elan si je pomagal z navideznim prometom Mnenje, da Elan ni sposoben poplačati vseh upnikov, je podala tudi upraviteljica prisilne poravnave Iva Mohorič, ki ' je dejala, da je Elan 475 upnikom brez obresti dolžan 2.907 milijonov dinarjev. V času postopka prisilne poravnave je bilo 21 pobotov terjatev, za nekatere pa Elan niti ne ve, ker so jih upniki napravili sami. Elan je insolventen in ni zmožen poravnati obveznosti do upnikov v dveh letih, je ob koncu svojega poročila dejal tudi izvedenec Vojislav Cvetkovski. Pripravil je obširno izvedensko poročilo, ki je bilo , upnikom na vpogled že pred drugim narokom, vendar so nekateri upniki pripomnili, da o tem niso bili obveščeni, zvede--nec je uvodoma dejal, da je Izvedenec je ugotovil, da Elanove obveznosti do upnikov znašajo 2.927 milijonov dinarjev. Izračunal je, da bi pri 60 odstotnem poplačilu skupaj s 30 odstotnimi obrestmi obveznost Elana do upnikov znašala 2.305 milijonov dinarjev, prvi mesečni obrok bi znašal 117,1 milijona dinarjev, zadnji pa 75 milijonov dinarjev. Knjigovodska vrednost Elanovega premoženja pa znaša 2 milijardi dinarjev in njegove obveznosti n' ' ' /naša ?K,Š milijona llllia[Lsk0 l/vedeiiec je Uiko ,A.. '.„l0V leto naračunal 1,333 m'Hj°" dinarjev izgube, nepo*".n8r-je ostalo 652 mil«ortoj o jev. V sedmih mesečin ici ^ ga leta pa i/guba /nas-' ■ • je lijonov dinarjev, k temu 11 oh. ugotovitve pripravil izključno na osnovi dosegljive in razpoložljive dokumentacije v Planu, vse zneske, ki vplivajo na končni rezultat poslovanja, je prikazal do konca leta 1989 in do 31. julija letos. Ugotovil je, da so bile v preteklih letih knji-ženc terjatve, za katere ni verodostojnih listin, kljub temu pa še letos obstajajo v bilanci Elana. Tako so tujim kupcev navidezno fakturirali ra/liko v ceni, od leta 1988 do aprila letos /naša 161 milijonov šilingov, kar je preračunano po srednjem* tečaju 47,47 milijona dinarjev. Navidezni promet jc odštel od lanskega in letošnje poslov nega re/ultata in sicei 36,47 milijona dinarjev od lanskega in 11 milijonov dinarjev od letošnjega. I lan |e leta I9K7 prav tako brc/ knjigovodske podlage knjižil terjatev tlo I lan Iloldiu ■ i|iMiiM vinu■- . rtI-()n' treba dud.m še fiktivni p» ^ \ \ isini 11 milijonov a ^ ^/0. in znesek za športnike z , m znesek /a spo no 89/90 v višini dinarjev .Športniki so godbe / Elanom Holding „ stri)., vendar sta jih P^Jefi Uroš Aljančič in Pavel * 0. I lan Holding p*1 ';lk0' \*tl' stavil terjatev. Izguba 1(>r«J ikem m letošnjem 101 lU„iOv skupaj znaša I 048 J |49milU imel' P a v Av dinarjev o/irom mark. 688 m nosti do up |oih>\ dinarjev • M leijatve I lana '■•^tr lilijonov dinarjev, ^ do upnikov pa j -^ifljk bi pisatelj Ivan Tavčar namenoma obračal hrbet Škojji Loki, možem, ki nekako ^vedo, kaj bi počeli z njegovim gospostvom... Urednikova beseda Odprte strani začenjamo s Pavčkovim govorom, ki ga je imel ob odkritju spominske plošče našemu rojaku Franu Šaleškemu Finžgarju, nadaljujemo z zapisom o spremembah slovenske ustave in poročilom z zasedanja komisije za človekove pravice pri slovenski skupščini in o usodi Visokega, zadnjo stran pa smo odprli problematiki sindikata in vašim pismom. Leopoldina Bogataj ^Hgjfevček ob odkritju spomenika Franu S. Finžgarju Potrebujemo na tisoče rok in idej ponedeljek so na Finžgarjevi hiši, v Finžgarjevi DN^l'prijatelji'! SpOŠtOVCHli ljubitelji FlJlŽgatja! ^pirJg_Mirju v Ljubljani, odkrili spominsko ploščo in K^Jje[o akademskega kiparja Toneta Demšarja. ^^J}jj^ počastitve spomina na tega velikega slo-^^gga_pisatelja je Ivan Martelanc, ki je prepričan, r^-^gj^žgarjeva hiša pritegnila zanimanje mešča-^lijHMane 'n njenih obiskovalcev, pa tudi zdom-g^irj^jamejcev. Hkrati pa naj bi spodbudila tudi ^n^manje drugod in vplivala, da bo v njej urejen s^!!l^kjj)rostor. Slovesnosti ob odkritju spomin-j^£!o|če_so se udeležili tudi Matjaž Kmecl in Janez Sjj^j^ki je odkril spominsko ploščo, slavnostni ŽLPgje imel Tone Pavček. (Objavljamo ga v celo- l«h<7 Bogataj Doletelo meje, - ne po zaslu-ženju, a po pomoti, da naj tudi jaz govorim o možu, ki nam je vsem lahko svetal vzor človeka, pisatelja, delavca, Slovenca, o Franu Šaleškem Finžgarju. In ko tako moj nepravi glas sega nazaj v njegovo zgodovino in navzgor v njegovo višino, je nemara normalno in samo po sebi razumljivo, da se zateka po pomoč k besedam, ki so polne, zvočne, kot so bile njegove... K takšnim npr.: Imeli smo ljudi v poljani cvet... ali Bil je pokoncu mož, vedno naravnost uprte oči, vedno v daljine umerjen korak.... Tu ob domu, kjer je živel (udi nemo m popotnik po zemlji slovenski zadnje obdobje svo/ega dolgega in polnega življenja, bi lahko rekel: lepo in prijetno je biti tam. kjer je bil on doma; njegov doni je udomljena domačnost in domačijskost, ljudskost, razumevanje in odprtost. Zato je še bolj lepo in prijetno misliti, da ni le tu njegov dom, da seje že davno udomil v slovenskih hišah in v srcih Slovencev, kot morda le redkokdo izmed naših piscev. Že davno je, od kar se rod za rodom mladih enači z njegovim junaških Iztokom in ponavlja, res včasih le z usti, manj s srcem in v dejanjih, njegovo zakletev. Naprodaj nismo Slovenci nikdar, in nemara se še zmeraj ob vsem novem, modernem in modnem najdejo mnogi, ki jim je v užitek branje o dekli Ančki in njenem Janezu in toliko drugega, kar je v mnogih desetletjih pisanja prišlo klenega na knjižne police in odre z njegove bogatinove mize. A najbrž ni treba govoriti danes o tem; to je znano, izpričano; kot ne govorimo o dihanju, ko dihamo, ali o kruhu in vinu, dokler sta naš vsakodnevni delež, tako je tudi s Finžgarjevo literarno zapuščino - postala je sestavni del dušne hrane vsem, ki nam je slovenstvo lepa in huda usoda. A reči je treba, da je tudi s tem tako. kot pač je: lakota po knjigi ni naša največja skrb, čeprav se pri tem Finžgarju ne godi najslabše, ker ga je za svojega vzela mladina in seveda tudi zato, ker je bil v svojem pisanju zmeraj most ali vez med t. i. gosposkim in preprostim bralcem, ali rečeno z danes nekoliko slab-šalnim imenom, bil je in ostal je ljudski pisatelj. Ko tO govorim, se zavedam, da je kot zmeraj po velikih možeh, to le en del Finžgarjeve duhovne zapuščine. So namreč ljudje, ki postanejo mera časa, zgled, vzor, primer plemenitosti, dobrote, višje etične vrednosti in so potem merilo za presojo vsega po njihovi višini in visočini. Ne glede na take in drugačne čase -časi pač so, kol so: hudi in neprizanesljivi. Krivijo hrbte in lomijo značaje, a so tudi zaznamovani z ljudmi, ki so jih, svoje čase, zmagali in vtisnili svoj pečat v dobrem. Ne glede torej na čase so možje, ki prerastejo okvire majhnosti in poniglavosti, zakot-nosti in vsakršno neprijazno usodo ter vsemu navkljub rastejo kot mogočno drevo ne le v višnjeve višave časa, a tudi v svojo človeško in narodno prst. Ti možje so, ne glede na barvo svojega prepričanja in ne glede na pripadnost k temu ali onemu poklicu, poklicani, da nas kličejo k zavesti in samospraševanju o našem početju, da po njih uravnamo svoj korak in si v časih stiske in odločitev izprašamo vest. Med možmi, ki so taka mera časa, našega početja in našega slovenstva za zmeraj, je zagotovo tudi Fran Šaleški Finžgar. Poleg literarne zapuščine je (a duhovna bogatija, ta primer pokončnega slovenskega moža, zmeraj zvestega brstom in biserom in bogastvu bednega in edino vrednega življenja slovenskega človeka, dragotina, ki s svojo izjemnostjo tekmuje s slavo in je preračunana na večnost. Pokorna je bila višjim ciljem in posvečena življenju pri tleh, tistemu, ki se blesti v travi med žužki in rosami in se visoko nebeško nebo ogleduje v njem. Zato je tudi lahko zrasla tako visoko in ple-jala tako bogato. Ko v naših dneh ponovno in ponovno razmišljamo o slovenstvu, o naših poteh in o tem. kje smo in kam gremo, ko nas pred težkimi ali že kar usodnimi odločitvami stiska stiska odgovornosti pred prihodnostjo, je nemara dobro premisliti trezno in nejubi-lejno o naših možeh preteklosti, o teh zanesljivih znamenjih slovenske zgodovine. Če je že odveč razmislek o tem, kako bi se oni odločali, ker naš čas ni njihov. pa je zagotovo mogoče najti pri njih ob podobnih usodnih trenutkih dragocenih napotkov. Mar ne govorijo Bevkova organska zraslost s svojim primorskim človekom, Finžgarjevo rodoljubno srce m zdrava pamet, Cankarjeva vera v prerojenje ali Prešernovo izročilo o prehajanju zgodovine v legendo in iz legende v svet za ravnanje? Tako pravi Fin-žgarjev junak lažnim vernikom: Boljše je njegovo (Iztokovo) poganstvo, kot vaše krščanstvo! In tako s tem postavi mero nad shemo, nad uradnim videzom stvari. Danes, ko se včasih zdi, da sije svoboda razkrila prsi in zakrila obraz, bi kazalo poslušati ta in tak moralni poziv: stopiti iz sebe in iz svoje vsakršne človeške in strankarske ozkosti, podreti v sebi kakšen majhen, a vražje trden berlinski zidec, in videti, kako nam je zgraditi skupaj skupen, dober in varen dom za naše domovanje v prihodnosti. Če je nekoč Finžgar v Cankarjevih Obiskih pozival za uresničitev pokretov med ljudstvom pisatelje kot sejalce idej — in to je sam s peresom in rokami tudi počel — potem je to za naš jutri malo in premalo; potrebujemo na tisoče rok in idej in domovino, dom, spravo ne le na ustih, a v srcih, v zavesti in v delu, v sanjah in v resničnosti, da bi — kakor njim, ki sem jih omenil in njemu, o katerem nevreden govorim — sanje postale resničnost v kakšni bližnji prijazni prihodnosti. JOŽE KOŠNJEK Dopolnila k slovenski ustavi - prvi korak k pravni suverenosti Republike Slovenije Politični, gospodarski in pravni sistem poslej po meri slovenske ustave Slovenski parlament bo prihodnji teden obravnaval dvoje dopolnil k slovenski ustavi, 96. in 97. dopolnilo, razen tega pa ustavni zakon za izvedbo teh dopolnil. V njem bo zapisano, kateri zvezni zakoni, sprejeti pred julijsko deklaracijo o suverenosti, na območju Republike Slovenije ne veljajo več, pa tudi to, da vsi zvezni zakoni, sprejeti po Deklaraciji, v Sloveniji veljajo le, če z njimi soglaša republiški parlament. Republiški sekretar za zakonodajo Lojze Janko ob potezi slovenske države pravi, da imamo v Sloveniji opraviti s 150 do 200 zveznimi zakoni in predpisi, da je slovenska vlada preverila okrog 50 zakonov, še posebne analize pa jih je bilo deležnih 18, od katerih jih je za šest jasno, da v Republiki Sloveniji ne morejo več veljati. Da jim odrekamo veljavnost, ni nikakršnih drugih nagibov razen dejstva, da so preživeti, da jih je čas povozil in so zato neuporabni. Pri tem Slovenija nikakor ne želi namerno "razmonti-rati" zvezne zakonodaje, v katero je zadnje leto sicer že nekajkrat krepko posegla, prav tako je prepričana, da morajo nekatere vitalne funkcije federalne države delovati še naprej, predvsem pa morajo biti zavrženi zvezni zakoni sprotno nadomeščanj z ustreznimi republiškimi. Predvsem pa slovenski zakonodajni minister meni, da le ni čisto vsak pristojen in sposoben za ocenjevanje zakonov, da mora pri tem igrati glavno vlogo stroka, ne pa čustva. Za Slovenijo je sedaj popolnoma nesprejemljiva zakonodaja, ki določa sedanji, neuspešni in izčrpljujoči sistem pomoči nerazvitim, v Sloveniji povsem drugače, kot je zapisano v zveznem zakonu, urejamo področje državne varnosti, imamo drugačna mnenja in stališča do neuvrščenega gibanja, o čemer smo v Jugoslaviji tudi pred leti sprejeli poseben zakon, do vnosa tujega tiska, organizira- nosti državne uprave, davčnega sistema, ki mora biti sicer državno harmoniziran, ne more pa imeti za vse dele države enaka izhodišča, do nekaterih določb kazenskega zakonika, ki še vedno predvideva smrtno kazen, v Sloveniji pa je ne prepisujemo niti ne izrekamo več, ampak je največja možna kazen 20 let zapora, na svoje noge pa se postavljamo tudi pri vojaških in nabornih zadevah. Vse, kar sedaj nameravamo urediti z dvema dopolniloma k republiški ustavi in z ustavnim zakonom, je v bistvu prehodnega značaja. Te stvari in celotni politični, gospodarski in pravni sistem bo na novo zakoličila nova slovenska ustava, katere zametki se že rojevajo in bo sprejeta konec leta ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. Dopolnila so torej le korak k popolni suverenosti Republike Slovenije. Soglasje vseh parlamentarnih strank Republiška skupščina je na seji 31. julija določila, da mora biti razprava o dopolnilih k republiški ustavi in osnutku ustavnega zakona končana do 10. septembra. Vse v parlamentu zastopane stranke so s predlogom soglašale, sicer nekatere bolj druge pa manj navdušeno. Predvsem je bilo slišati opozorila, da ustavna in pravna osa-|' mosvojitev oziroma uveljavitev primata republiške ustave nad zvezno ne bo minila brez posledic, vsaj brez pritiskov na Slovenijo ne (takšnih stvari smo zadnji dve leti že vajeni -op.p.), zato moramo biti nanje pripravljeni oziroma jih kaže predvideti. Sicer pa je s popolno slovensko suverenostjo letos spomladi stopila pred volil-ce vsa slovenska strankarska druščina in sedaj nihče nima obraza, ne pravice svojo obljubo pojesti. Dopolnila so v resnici delni izstop iz sedanje federacije, vendar kaj drugega ne ostane, če postaja življenje v sedanji zvezni državi komaj ali popolnoma nevzdržno. Slovenska ustavna komisija je v torek soglašala z besedilom ustavnih dopolnil in ustavnega zakona. Razloga, da bi kaj spreminjali ali celo umikali, ni našla. Ob "zeleni" luči za dopolnila k republiški ustavi je prižgala "rdečo" za dopolnila k zvezni ustavi. Razlog je preprost. K spremembi zvezne ustave morajo dati soglasje vse republiške in pokrajinske skupščine. Kosovska ga ni dala, ker ga ni mogla, saj jo je republika Srbija razpustila, enak ugovor pa ima Slovenija tudi glede volitev v zvezni zbor zvezne skupščine. Glede 97. dopolnila, ki ureja vojaške zadeve oziroma izključno pristojnost republike in republiškega predsedstva nad tem, so na ustavni komisiji dejali, da je treba uvesti civilno služenje vojaščine in dopustiti ugovor vesti, Slovenija pa naj bi za vojsko dala toliko, kolikor je njen delež pri vojakih oziroma nabornikih. Doslej že 95 sprememb slovenske ustave Sedanja slovenska ustava je bila "rojena" leta 1974 in je bila od leta 1981 dalje dopolnjena izločenih šest zveznih zakonov Ustavni zakon je konkretna izvedba ustavnih dopolnil. Veljati pa bo začel sočasno^ s sprejemom ustavnih dopolnil. V predlogu ustavnega zakona piše, da se obveznost služenja vojaškega roka izvršuje praviloma na območju Slovenije, razen če naborniki niso napoteni v šolske centre ali šole za rezervne oficirje. Služenje vojaškega roka se lahko uresničuje tudi v teritorialni obrambi in organih za notranje zadeve na način, določen z zakonom. Dovoljena je pravica do ugovora vesti. Naborniki, ki so vpisani na fakulteto oziroma na drugi visoko ali višjo šolo, se napotijo na služenje vojaškega roka, ko končajo šolanje, najkasneje pa do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti, če redno opravljajo izpite, določene s statuti šol. Za predsednika naborne komisije je lahko imenovana tudi civilna oseba, rod pa določa Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Republika Slovenija financira izvajanje vojaške obveznosti v JLA in druge izdatke za JLA v višini, kije sorazmerna številu vojaških obveznikov iz Slovenije. Ustavni zakon tudi določa, da se v Sloveniji ne uporabljajo več naslednji zakoni: zakon o splošni ljudski obrambi, zakon o vojaški obveznosti, kazenski zakon Jugoslavije, zakon o financiranju federacije, pravilnik o izvrševanju vojaške obveznosti in navodilo za nabor in popolnitev JLA v miru. Foto: Janez Bogataj že s 95 ustavnimi dopolnili. Proces demokratizacije slovenske družbe omogoča in zahteva, da slovenski narod s svojo ustavo svobodno izrazi svojo voljo, da živi v suvereni državi, zgrajeni na svobodnih, demokratičnih, socialnih, gospodarskih in političnih načelih. V Sloveniji je že doseženo politično soglasje in potreba po taki ustavni ureditvi, ki bo temeljila na suverenosti in samostojnosti slovenske države, na pravici naroda do samoodločbe, parlamentarni demokraciji, političnem pluralizmu in enakopravnosti vseh oblik lastnine in ki bo na najvišji ravni uveljavila temeljne pravice človeka in državljana. Drugega julija je skupščina razglasila Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije, ki pravi, da politični, gospodarski in pravni sistem v Sloveniji temelji na slovenski ustavi. Zvezna ustava, zvezni zakoni in drugi zvezni predpisi veljajo v Sloveniji le, če niso v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovcniie. Skupščina je tudi izrecno sklenila, da zvezni zakoni, sprejeti po Deklaraciji, veljajo v Sloveniji le, če z njimi soglaša skupščina Republike Slovenije. Poslanci so tudi sklenili, da mora biti sprejet ustavni zakon, ki bo ugotovil, kateri zvezni zakoni veljajo v Sloveniji in kateri ne. Za Slovenijo predstavlja poseben problem, ki ga je treba urediti do sprejema nove slovenske ustav« oziroma do ureditve njenega položaja v Jugoslaviji, način služenja vojaškega roka in druga vprašanja vojaške obveznosti. To problematiko ureja več zakonov. V Ustavi in zakonu o vojaški obveznosti ni določeno, da se obveznost služenja vojaškega roka izvršuje piaviloma izven republike, kjer je obveznik vpisan v vojaško evidenco. Zakon o splošni ljudski obrambi pa določa, da se JLA popolnjuje s celotnega jugoslovanskega ozemlja. Zveznemu sekretariatu /a ljudsko obrambo je dano pooblastilo, da določa načrt za nabor. Ta organ je v dokumentu z oznako /aupno določil, da obvezniki služijo praviloma izven svoje republike. Zadnja leta smo prišli tako daleč, da je v Sloveniji služilo le okrog S odstotkov na bornikov, čeprav sami lahko popolnimo le okrog 70 odstotkov potreb v naši republiki. Slovenija že nekaj časa opozar ja na težave, vendar večinoma brez uspeha. Terjali smo večinsko služenje v Sloveniji, terjali smo spremembo zakona o vojaški obveznosti Uspeli smo le toliko, da je bilo septembra v Vsebina ustavnih dopolnil V ustavnem dopolnilu 96 piše, da slovenski narod W ljudstvo Republike Slovenije uresničujeta svoje suverene pravice v Republiki Sloveniji, začasno, do uveljavitve nove ustave Republike Slovenije, pa tudi v Jugoslaviji^ skladno z določbami ustave SFRJ, ki niso v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. Zvezni zakoni, drugi Pre<*~ pisi in splošni akti zveznih organov veljajo v Sloveniji le. če niso v nasprotju z ustavo in zakoni republike. SkuP' ščina Republike Slovenije z ustavnim zakonom določi kateri zvezni zakoni, drugi predpisi in splošni akti zveznih organov, ki so bili oddani pred razglasitvijo deklaracije o suverenosti države Slovenije, so v nasprotju s slovensko ustavo in zakoni. Zvezni zakoni, sprejeti po deklaraciji, pa veljajo le, če z njimi soglaša repubhsK skupščina. Dopolnilo 97 pravi, da skupščina Republike Slovenije * zakonom ureja način služenja vojaškega roka in "r^.\ vprašanja vojaške obveznosti. Predsedstvo repu0" imenuje in razrešuje komandanta teritorialne obratno Slovenije. V dopolnilu 98 pa je odrejeno, da se izvedba 96. in dopolnila uredi z ustavnim zakonom. Predlog ustavneg^ zakona predloži skupščini Komisija za ustavna vpraša ^ nja. Ustavni zakon sprejemajo vsi skupščinski zbori ena kopravno. Sprejet je, če zanj glasuje dve tretjini deleg tov vsakega zbora. Slovenijo napotenih 15 odstotkov nabornikov. Problem ostaja še naprej odprt, Slovenija je napotila le tiste fante, ki bodo služili v Sloveniji oziroma v 5. armadnem območju, ter obveznike za šole in službe, ki jih na 5. območju ni. Za ostale bo treba najti drugo rešitev, najverjetneje v okviru slovenske teritorialne obrambe. Nastaja tudi nova slovenska ustava V Sloveniji že nastaja gradivo za novo slovensko ustavo. Začetek je bil odobren na seji slovenske skupščine 18. julija. Skupščinska komisija za ustavna vprašanja je imenovala strokovno skupino, v kateri so doc. dr. Franc Cirad, prof. dr. Tine Hribar, prof dr. Peter Jambrek, magislei Ione Jero-vlek, magister Matevž Krivic in prof. dr. Anton Perenič, v delovne skupine za posamezna področja pa so bili angažirani tudi duigi ustavnopravni stro kovnjaki. Skupina je delo gia dila na izhodiščih slovenskega predsedstva za novo slovensko in jugoslovansko ustavo, na osnutku nove slovenske ustave, ki ga je pripravil Zbor za usta vo in na pogledih Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin na to področje. Nova ustav.i bo upoštevala najpomembnejše medna akte: ustanovno [jjj 0 Splošno dcklaracig q pravicah, ' ku|-. socialnih in i;. Helsinško rodne OZN, človekovih ekonomskih turnih pravicah slino, varstvu meljnih svoboščin, ijSti-socialno listino, Pvropsko „„. no O lokal zen tega ustave strije. Svobodne drzay<- "VjerTi-ske in Zvezne rcTubl|ke ničije, ustave Španije, Por'*;|e Grčije, ki so . v prehod iz diktatur« ustave pravičan, n«<»— "■■u, F.vropsko konvencijo arstvu človekovih pravic m''' wlini* svoboščin, EvropsjJ' listino, Evtopsko alni samoupravi * s.. so bile analiziran Republike lilije, * svobodne države H-'v' .....\leW ske in ustavni demokracijo, ustave i™ ^ ske in Srbije, pa Velik«ij^j jc. Severne Irske in Z°ru držav Amerike. -c v O grad.v u za novo uslf ° V torek razpravljala usta ' lA misija, k. je vsaj v raZ' hodficih dosegala »°«!JfjJ!*uf* hajanja pa so glede sin in jevania vpiasaiij ■ )K" moči iz ustave i/hajajotj ^ nodaje. Ustavno 'asn°, rud1 vu.„c ,o dobile ua -»"( ,,C parlamentu {(i \)0 ■,ik" vse v pailamentu ^ Pu stranke. /11.1 se zgodit'. ^e zasnova nove slovc"rl k.upš£l" predloz na republiški * ,epv ni že na zasedami' pred-bra. Predlagatelji ustava i^p. videvalo men spiejein 1 ' ju|fl. ščini, nato pa r«l.cJBO0ifl' predvidena pa je tudi n ^c popolne osamosvojitve nije, izven Jugoslaviie £■ ZAPLOTNIK i^šitve človekovih pravic na Kosovu potiskajo Jugoslavijo na raven policijskih diktatur Številne ovire pri obnovi povojnih kazenskih postopkov ■r^jjana, 18. septembra - Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svobo-p£!ILyjavnosti znan tudi kot "Bavconov svet" (po predsedniku sveta prof, dr. 4^jj_Bavconu), je poldrugo leto deloval pod okriljem ustanovitelja, republiške ^terence SZDL, po preobrazbi SZDL v eno od strank v Sloveniji pa je letos ^Rojjjjadi prešel pod okrilje republiške skupščine. Čeprav je bilo ob zamenjavi 2S|ast[ nekaj zapletov, je tudi nova skupščina za predsednika Sveta imenovala pSl^dr. Ljuba Bavcona, ki je doslej že predlagal skupščini nekaj članov v izvoli--^jekaj pa jih še bo. Med že izvoljenimi člani so sama znana imena, priznani gSJJLJn drugi strokovnjaki ter javni delavci: dr. Tine Hribar, dr. France Hočevar, jSg^Matevž Krivic, dr. Jože Lokar, dr. Primož Simoniti, Darja Lavtižar-Bebler, >£^Sanjio Turk, dr. RudrRizman, mag. Drago Demšar, dr. Peter Ceferin... CepTiv il^jjojedaj, ko je nova Demosova koalicija prevzemala oblast, slišati tudi bolj SSgjjene predloge, češ da zdaj Svet ni več potreben, pa številne kršitve člove-•^{jjjravic in temeljnih svoboščin dokazujejo, da je njegovo delo še kako po-^EObno. Svet sicer nima neposrednih pooblastil za ukrepanje zoper kršitelje ^{gkovih pravic, lahko pa opozarja, obvešča, predlaga, priporoča, daje mne->£J^J!LLoka, 20. septembra - Vzrok za prekinitev po- ^^Qi_z_Jožetom Anderličem je njegovo vztrajanje ^-Zj^dstotnem kapitalskem in s tem seveda tudi f^yiiilskem deležu v skupni firmi, kar potiska obči-J0 kot 5^2lPoslovnega partnerja v podrejen položaj in ,._ . . ggnišuirni.n n3 noHalinin „Jrin rivnrJ ki AflderilttV projekt Dvorec brez zemljišč (2298 kvadratnih metrov koristne površine) je ocenjen na 9,6 milijona dinarjev. Jože Anderlič je marca letos, pred podpisom pogodbe, plačal v zastavo 1,3 milijona dinarjev odškodnine Creini Kranj ter tako vrnil dvorec v last občini. Zastavljeni delež seje doslej, z obrestmi vred, povzpel na 1,55 milijona dinarjev. llHlg njen vpliv na nadaljnjo usodo dvorca, ki nij^l^rakoli nepremičnina, temveč kulturni spome-^-^gIlj2Lran zlasti z deli dr. Ivana Tavčarja". Občin-Šfrp^PJLdo torej po naročilu s ponedeljkove skup-^p^-Po^ovila razpis za oživitev dvorca na Visokem gy^{a_prednost ponudnikom, ki bodo pripravljeni n^^P[g_vzeti v najem oziroma zakup, šele v skraj-—Elil^eru morda tudi kot družabniki v podjetju, v -SLern pa bo občina imela večinski delež. tlere oh^mc. da izgubi glavno besedo pri dvorcu, je do ne-sPorncn ."Pravičen, saj se jc iz preteklosti, ko je bil ta kulturni sUJi ,j lk v zasebnih rokah, marsičesa naučila. Dobesedno raz-slitorSkj °C JC Pred 'et' UsP°'a odkupiti ter pod sposojenim inve-n* 2un m '"icnom Alpetoura ( rcine Kranj obe visoški stavbi ?° "-"V'1' Potem je prejšnji i/vršni svet začel iskati najti- 1 r,il;i^a P°IU|dnika /a oživitev dvorca. Vsebina dejavnosti naj Sv°jeu , . 01 kulture, turizma, gostinstva, dvorec naj bi živel od slQv!gd dohodki le m kriterijem je bil najbližji Jože Anderlič, Pogodba naj bi bila podpisana l'k pred predajo oblastvene štafete v občini. Hi j^' P«>djelnik iz Nt i "sL>,i J? v'a,da, ki je podpis zadržala, je o pogodbi iskala izve ^ Še ro. n°nJa, saj je pravna podlaga o mešanih podjetjih pri e ^u';i|(S,Ui m',K'a, nedodelana in v praksi nepreizkušena. Vse je a'^fiilo' k° do podpisa pogodbe vendarle prišlo že poleti. J^ga Nerl>a 5e k ob mnenju javnega pravobranilstva in republi i Cć snnr L1''"'"'1 / l '»ednarodno sodelovanje. Oba sla se na jfHouV' P^dv-scin ob kapitalsko in upravijalsko razmer kotnika ^ 'lu' ■l,|IM' podjetju Tavčarjev dvor, ki bi občino kot iJ' ''VrSnjif J.2,S"°d^totnim deležem potisnilo v podrejen polo M • ^'HlLj yi,lccnc'i Demšar je torej konec avgusta obvestil Jo di nJa in da s<-" "jegova vlada s takšno delitvijo glasov ne J IZveu\.n''Jhu'val za občino s | odstotni delež, oporekal pa je tu-J|5r«l) nj 1 J'vemtv, objektov, v k.ite.; cenilec (ker ni ustreznih e kate,, P,KU'Val v,ednosti dvorca kot kulturnega spomenika tati«., . ,v>'" viei kKo*'ie. k, Loca mini veliko pomeni Jože Anderlič bi Tavčarjev dvorec oživil v dveh letih. Po minimalnem predračunu bi moral v oživitev vložiti še 28,7 milijona dinarjev. Njegova celovška firma Dvor A. G. bi bila kapitalska družba, obenem pa bi organizirala uporabnike dvorca, to je peti-čnejše Slovence, živeče po svetu. Z mešano firmo Tavčarjev dvor bi imela izključno kapitalski odnos, medtem ko bi imel Tavčarjev dvor dve funkciji: vlagal denar v oživitev, ko bi bila ta končana, pa bi prevzel upravljalsko funkcijo, pri čemer bi bila moč odločanja porazdeljena glede na vloženi kapital. Jože Anderlič je v svojem projektu ureditve Tavčarjevega dvorca videl dva spominska muzeja. Prvega pisatelju Ivanu Tavčarju, drugega zgodovini slovenskega izseljenstva. Videl je tudi trgovino s spominki in video kasetami filmov, posnetih po Tavčarjevih predlogah, foyer za sestanke in seminarje s 30 do 40 sedeži, šest razkošnih apartmajev in deset sob A kategorije, resta-v racijo, dve teniški igrišči, dohod prek novega mostu, kjer je nekdaj že bil, čistilno napravo. Od 1. maja do 30. oktobra bi bil dvorec rezerviran za Slovence-izseljence, organizirane v celovški firmi Dvor A. G., druge mesece pa bi bil običajen hotel. Ves čas bi bil seveda kot kulturni spomenik dostopen tudi domači javnosti. /akaj se toliko zadržujemo pri Jožetu Anderliču, že bivšem možnem partnerju občine'' Ker njegov projekt gotovo ni slab, ker celo presega zahteve in pričakovanja občine po prvem razpisu. Najbrž bi lahko rekli, da je škoda, ker iz posla ne bo nič, ker loze Anderlič dvorca ni maral prevzeti v najem ali zakup (ker bi s tem spričo višine vloženega denarja preveč tvegal?) ter vztrajal pri večinskem deležu Zal jc strah obojestranki, čeprav je jasno, čigavo tveganje bi bilo v primeru "zgrešene investicije" večje. Na ponedeljkovem zasedanju občinskega parlamenta je bilo največ pripomb na to, kako oziroma kje bo občina dobila denar, da bo Anderliča izplačala in kako dolgo bo Tavčarjev dvorec, ki stoji mi lov • torej se dela gospodarska škoda - še moral čakati na gospodarja. Izkušnje v podobnih primerih po Sloveniji namreč kažejo, da niti domači investitorji (ker nimajo denarja) niti tuji (ker smo še vedno pravno neurejena država) ne čakajo ravno v visti. lorej zaželimo občinski vladi, ki ji res ne pritiče, da bi se igrala podjetnika, in Tavčarjevemu dvorcu vso srečo pri iskanju m izbiri novega gospodarja. merih niso bile prestroge ali preblage. Če pa so že bile prestroge, jih je (bilo) mogoče reševati s pravnima institutoma pogojnega odpusta in pomilostitve. Dr. Jože Lokar je dejal, da je amnestija izrazito politično dejanje, s katerim si oblast kupuje naklonjenost pri ljudstvu. Obsojenci, kijih amnestija ne bo zajela, bodo zelo razočarani, zato se je bati, da bodo reagirali z disciplinskimi prekrški ali še kako drugače. Predlagal je, da naj bi za vse, ki jih zakon ne bo zajel, posamično ugotavljali možnost pogojnega odpusta, pomilostitve in uporabe drugih pravnih sredstev. Mag. Drago Demšar je predlagal, da bi amnestijo iz humanitarnih razlogov podelili tudi obsojencem, ki so storili huda kazniva dejanja. Miloš Mikeln je dejal, da je javnost celo bolj naklonjena mnenju, da so kazni prej preblage kot prestroge, in da ob vsem spoštovanju do ljudi, ki so drugim povzročili trpljenje, ni za to, da bi se ob vsaki menjavi "cesarja " odločili za generalno amnestijo. Dr. Tine Hribar je povedal, a je sicer proti smrtni kazni, da pa ni za to, da bi, denimo, pomilostili tudi tiste, ki so namerno ubijali. Za sodbe brez dejstev in dokazov zahtevajo nova dejstva in dokaze Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin je doslej prejel tudi veliko število vlog, v katerih ga državljani, ki so bili v letih od 1945 do 1954 obsojeni pred rednimi ali vojaškimi sodišči, prosijo za pomoč pri obnovi tedanjih kazenskih postopkov. Obnova pa tudi zdaj ni mogoča, ker še vedno velja določba zakona iz 1954. leta, po katerem ima za vse postopke, ki so bili pravnomočno končani do 1. januarja 1954, pravico zahtevati obnovo le pristojni javni tožilec. Smisel takšne določbe je jasen: napraviti križ čez vse, kar se je v sodstvu dogajalo v povojnem času do 1954. leta. Ker je posamične zahteve za obnovo postopkov skrajno restriktivno presojal javni tožilec ob odobritvi vodilnih političnih organov, so bile obnove zelo izjemne. Najbolj znan primer so dachauski procesi, toda tudi v tem primeru se je postopek začel šele tedaj, ko je javni tožilec dobil privoljenje najvišjih partijskih vodstev. Zdaj, v spremenjenih družbenih razmerah, ko bi bilo javno tožilstvo pripravljeno (na podlagi pravnih meril in brez političnega odobravanja) vlagati zahteve za obnovo kazenskih postopkov, pa so "se pokazale številne pravne in dejanske ovire za to, da bi z obnovami kazenskih postopkov ali z uporabo drugih izrednih pravnih sredstev razveljavili neupravičene obsodbe iz tistega časa, odplavili njihove posledice (npr. zaplembe premoženja) in neupravičeno obsojenim vsaj simbolično povrnili škodo. Prva ovira je v tem, da je bilo veliko število državljanov obsojenih pred vojaškimi sodišči in da so sodni spisi o teh zadevah v arhivih vojaškega sodstva ali so že celo uničeni. Druga ovira je pravna in zadeva zakon o kazenskem postopku, ki dovoljuje obnovo kazenskega postopka le v primeru, če tisti, ki zahteva obnovo, navede nova dejstva in preddloži nove dokaze. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa ima večje število primerov, IZ katerih je razvidno, da že tedanje obsodbe niso bile na nikakršnih dejstvih in dokazih, zato prizadeti nekdanji obsojenci praviloma tudi zdaj ne morejo predložiti novih dejstev in dokazov. Zatrjujejo lahko le to. da je bilo vse, kar so jim te- daj obtožbe očitale in so morda priznali, izsiljeno s torturo, izmišljeno, izsiljeno od prič, ki ne živijo več... Ker je v vseh primerih, ki jih obravnava Svet, prišlo tudi do povsem očitnih kršitev tedaj veljavnih materialnih in procesnih kazenskih zakonov, bi bilo po mnenje Sveta nemara bolj kot obnova kazenskega postopka primerno izredno pravno sredstvo za varstvo zakonitosti, toda tudi v tem primeru je Slovenija za zdaj zavezanih rok: ker so bili vsi tedanji kazenski zakoni zvezni, lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le zvezni javni tožilec. Svet predlaga republiški skupščini, da zahteva razveljavitev dveh členov zveznega zakona o kazenskem postopku iz 1954. leta, po katerih ima le pristojni javni tožilec pravico zahtevati obnovo kazenskih postopkov, pravnomočno končanih do začetka 1954. leta, ali pa naj to stori sama, čeprav bi bil učinek takšne odločitve omejen, ker ne bi zajel sodb vojaških sodišč. Predlaga tudi, da naj republika Slovenija zahteva prenos sodnih spisov tistega časa iz arhivov vojaških v arhive rednih sodišč, omogoči rekonstrukcijo sodnega spisa tudi v kazenskem postopku in s posebnim zakonom določi, da bi bil v primerih iz spornih let za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pristojen republiški javni tožilec in da bi to lahko zahtevali tudi nekdanji obsojenci ali njihovi nasledniki. Groba in množična kršitev človekovih pravic na Kosovu "Bavconov svet" je na torkovi seji sprejel tudi posebno izjavo o kršitvah človekovih pravic na Kosovu. Ugotavlja, da se je v zadnjih mesecih položaj na Kosovu dramatično poslabšal. Priča smo najbrutalnejši diskriminaciji na področju izobraževanja in zaposlovanja ter politično motiviranemu odpuščanju zdravstvenih delavcev. Pripadnikom albanske narodnosti je z grobo fizično silo zatrta pravica do svobode izražanja v medijih v albanskem jeziku, onemogočeno jim je uresničevanje pravice do svobode zbiranja, sindikalnega in političnega združevanja in uresničevanje drugih političnih pravic. Vrhunec kršitev človekovih pravic je ukinitev avtonomnih organov Kosova, kar ni le ukinitev avtonomije kot posebne oblike zagotavljanja narodnostnih pravic, ampak tudi grobo zanikanje obče človekove pravice do udeležbe v oblasti. Najnovejša primera odnosa srbske oblasti do človekovih pravic pa sta izgon predstavnikov Mednarodne helsinške federacije in preganjanje kosovskih delegatov. Svet ugotavlja, da največjo odgovornost za tak položaj nosijo državni organi in vodilne politične sile v Srbiji, ki trdovratno zavračajo politično reševanje etničnih konfliktov na Kosovu in vztrajajo pri fizični represiji in narodnostnem zatiranju kot edinem načinu urejanja odnosov na Kosovu. Grobe in množične kršitve človekovih pravic pripadnikov albanske narodnosti so očitne vsej jugoslovanski in mednarodni javnosti, prav tako očitna pa je tudi nemoč ali nepripravljenost zveznih organov, da bi nastopili proti kršitvam, ki Jugoslavijo vse bolj potiskajo na raven policijskih diktatur, ki jih v Evropi skorajda ni in jih je vse manj tudi v tretjem svetu. Člani Sveta menijo, da se morajo zvezni ofgani. Če še imajo malo volje, da bi uvrstili Jugoslavijo med civilizirane države, distancirati od sedanje srbske politike na Kosovu, predvsem pa zahtevati takojšen sklic kosovske skup ščine in njeno ustavno soodločanje v zvezni skupščini. D. Z. ŽLEBIR Sindikalni zaupniki Za delavca glavo na tnalo Od dveh poglavitnih sindikalnih nalog, namreč pogajanja za večje delavske pravice in varstva že uveljavljenih pravic, je slednja poverjena delavskim zaupnikom. Kranj, 19. septembra - O njih in v zvezi z njihovim statusom tudi delnih podjetniških kolektivnih pogodbah je bila beseda na skupščini Sveta kranjskih sindikatov, kjer so premlevali akcijski program za orga-niziranje mreže sindikalnih zaupnikov. Njegov avtor Mato Gostiša, vodja pravne službe v kranjskih sindikatih, predlaga mrežo notranjih in zunanjih zaupnikov, kjer se dopolnjujeta na eni strani poznavanje razmer v podjetju in srčno zavzemanje za pravice sodelavcev, na drugi pa znanje iz delovnopravne zakonodaje in podjetniške ekonomije. Sindikalnega zaupnika, ki ga delavci imenujejo za to, da bo predstavljal njihove interese pri poslovodstvu, morata potrditi obe strani, da ima status pooblaščenega delavskega zastopnika in vodstvo se je dolžno pogajati le z njim. Mreža sindikalnih zaupnikov je stvar kolektivne pogodbe, ki najprej določa skupen fond ur, priznan delu sindikalnih zaupnikov (po splošni kolektivni pogodbi najmanj ena Ura letno na delavca in ne manj kot 50 ur letno). O tem je bilo v Kranju slišati, da so bili Ravnikovi pogajalci glede tega dela kolektivne pogodbe premalo zahtevni, zato je treba v panožnih in zlasti podjetniških pogodbah terjati več. V podjetjih (po kranjskem konceptu ima namreč osnovno vlogo še vedno podjetniški sindikat) torej imenujejo zaupnike in jim porazdelijo fond ur, ki so jim na razpolago za sindikalno delo (plača jih podjetje). V Kranju predlagajo, da bi obveljala kombinacija notranjih in zunanjih zaupnikov, in sicer tako, da bi podjetja polovico fonda ur odstopila pravni službi kranjskih sindikatov. Ta bi zaposlila večje število pravnikov, ki bodo nekakšni profesionalni varuhi delavskih pravic. S poznavanjem delovnopravne zakonodaje in podjetniške ekonomije se bodo lažje kot notranji zaupniki, ki jim tega znanja pogosto primanjkuje, zoperstavljali manipulacijam, samovolji in moči nasprotne strani. Med poslovodstvom in sindikati naj bi sicer vladal duh kooperativnosti, toda sedanja dogajanja v podjetjih so večidel daleč od njega, zato morajo tudi sindikati ubirati druge strune. Sindikalne zaupnike pred šikaniranjem nasprotne strani varuje v kolektivni pogodbi dogovorjena delovnopravna imuniteta. Dokler je zaupnik, je varen, denimo, pred morebitnimi prerazporeditvami, prepoznavanji za tehnološki presežek ali drugačnim postavljanjem v neugoden položaj »zaradi svojega sindikalnega dela«. S tem določilom iz pogodbe pa je po mnenju Mata Gostiše še premalo zavarovan, saj bo na primer direktor, ki se bo hotel otresti nadležnega zaupnika, svoje dejanje verjetno razum-neje utemeljil. Zato avtor predlaga, naj v podjetniških kolektivnih pogodbah sindikati dosežejo, da je vsak ukrep zoper zaupnika brezpredmeten, če zanj ni tudi soglasja sindikata. Nasprotna stran pa naj potlej dokazuje, da zaupnik ni bil odpuščen (prerazporejen in podobno) zaradi sindikalnega dela. Videti je bilo, da so predlogi ogreli predstavnike kranjskih sindikatov. Rado Derlink je poudaril, da je treba svoje zahteve uveljaviti že v panožnih, ne šele v podjetniških pogodbah. Opomnil je tudi na dvom, ali delavski zaupnik dela za vse delavce (ker gre za pravice iz kolektivne pogodbe) ali le za sindikalno članstvo. Lado Bevk iz Kibernetike je predlagal postopno uvajanje zunanjih zaupnikov. Razmišljal je tudi o delavskih zbornicah, kakršne poznajo v svetu, in kakšna bi bila možnost za njihovo osnovanje pri nas. Tudi Jože Košir iz Te-lematike vidi težavo v uveljavljanju zunanjih zaupnikov, zlasti pri njih, kjer podjetniška kolektivna pogodba že velja. Na račun sindikata firma ni zmožna nakazovati več denarja, zato sprašuje, ali se bo tudi delo zaupnikov financiralo iz članarine. Lado Guna iz Dijaškega doma pa je opozoril na samovoljo vodstva, ki soji zadnje čase na milost in nemilost prepuščeni delavci. Zanimal se je tudi, kateri so sploh zdaj veljavni zakoni, saj se vodstvo poslužuje zdaj teh, zdaj onih, kakor mu drago. Predstavnik Cestnega podjetja je izrazil bojazen, koliko bodo zunanji zaupniki na voljo (zlasti manjšim) sindikatom, če jih bo plačevalo podjetje. Dobil je odgovor, da neomejeno, saj gre za pravico iz kolektivne pogodbe, vrh vsega pa je od odločitve sindikata podjetja odvisno, ali bo za zunanje pooblaščence dajal denar ali ne. Bojan Žvi-kart z Letališča v pogodbi pogreša tudi drugih pogojev za delo zaupnikov. Adolf Sitar pa je opozoril, da so vodstva podjetij ponekod že sama pripravila podjetniške pogodbe, in jih skušajo vsiliti pred panožnimi, da te ne bi bile ugodnejše. Barva sindikatov? Nesojena stavka Ravnikovih sindikatov je med drugim jasneje zarisala tudi meje v tako imenovanem sindikalnem pluralizmu. Resda bolj v vrhovih in med aktivisti, kajti vesoljno delavstvo večidel ne ve, čigave vrste množi s svojim sindikalnim članstvom. O pripadnosti sindikatom in o tem, kaj od organizacije, ki naj jih ščiti, sploh pričakujejo, smo se pozanimali med delavci Števcev v kranjski Kibernetiki. Pred leti je bilo zanje značilno srdito stavkovno gibanje, ki je odplavilo stare formalne sindikalne voditelje in izreklo zaupanje novim. Ko so slednji letos novačili članstvo za sindikat podjetja, so imeli precej uspeha, saj se je včlanilo nad 90 odstotkov delavcev. Izvršni odbori so od njih dobili tudi večinsko soglasje za vključitev v Svet kranjskih sindikatov. Lado Bevk, predsednik sindikata v Števcih: »Delavcem smo dali na izbiro tudi Svobodne sindikates vendar so ti vsaj med Iskraši na slabem glasu. Ze lani smo namreč njim in prejšnji vladi pisali odprto pismo v zve- zi z našim položajem, pa so se nam le smejali. Letos se je večina delavcev odločila za kranjski sindikat, v tovarni pa imamo tudi člane Neodvisnosti. Prav je, da so razlike, upamo pa, da bomo o pomembnejših stvareh našli skupni jezik. Mislim, da ljudje ne čutijo sprememb in se še ne zavedajo, da bodo sindikat potrebovali kot zaščitnika.« Milena Smo le j: »Sem članica Bevkovega, se pravi sindikata v podjetju. Kako pa smo povezani naprej, ne vem. Pri štrajku, o katerem je bilo toliko slišati, smo bili večinoma neopredelje- Foto: Janez Bogataj ni. Ne zato, ker bi nam slo do bro, nasprotno. Toda ljudi je že strah za delovna mesta. Pričakujem, da se bo sindikat po tegnil za nas, če se bodo začela odpuščanja / dela « .lune/ Hafner: »Včlanil sem se v sindik.it pod|el|.i, ne vem pa, v katerem smo višje na sindi kalni lestvici. Od sindikata pričakujem, da se bo vlekel /a delavčeve pravice in za to, da bo mo bolje živeli. Doslej nam je oskrboval v glavnem ozimnico. Tudi če bodo začeli odpuščati. upam, da bo sindikat na strani delavcev.« Mojca Šilar: »V Iskrinem sindikatu sem, ta pa je-povezan v kranjskih sindikatih. Od njih pričakujem zavzemanje za delavce, boljše plače in dvig standarda, upam, da jih bomo čutili tudi tedaj, ko bo kriza za de- lo. Ozimnica pri vsem ni najpomembnejša. Od kranjskega sindikata pa ljudje pričakujemo pravno in podobno strokovno pomoč. V tovarni imamo profesionalnega sekretarja sindikata, in predsednika, ki je ostal še od štrajka. « Slava Janžekovič: »Včlanila sem se v sindikat podjetja,*ker pričakujem, da bo s tem za delavca kaj bolje. Doslej se je nekajkrat že vlekel za nas, vsako leto nam /agotov i ozimnico, pa tudi pri stavki, (e si član sindikat, i, se lahko nanj obrneš, ko je kaj narobe.« Bojan Kesnik: »Sem član lskri-negfl sindikata, ki se baje pove- Marija Zorzut: »Včlanjena sem v sindikat podjetja Števci. Ne hodim na sestanke, zato ne vem, kam se naš sindikat povezuje naprej. Sicer pa od njega bolj malo pričakujem. 28 let sem v službi in delam za sramotnih 3800 dinarjev plače. Tudi s štrajkom nismo nič dosegli - če štrajkaš, le sam sebi škoduješ. Pač pa od podjetja pričakujem, da' ne bi števcev prodajalo z izgubo, da bi nam tudi naprej zagotovili delo, da ne bi mislili le na odpuste, ampak raje na to. kako bodo naš izdelek prodajali.« Jože Vilfan, profesionalni sekretar sindikata v Števcih: »Zoper članstvo v Ravnikovem sindikatu smo se odločili, ker je njegova politika daleč od dejavnosti sindikata, kakršne poznajo zahodne države in kakršen se bo moral uveljaviti tudi pri nas, namreč tak, ki bo terjal ekonomsko ceno dela, pogojeno s produktivnostjo. Za kranjski sindikat smo se odločil«, ker pričakujemo, da bo delal drugače, a to bo pokazal čas. To bo odvisno ne le od vrhov, temveč tudi od sindikatov pod- jetij, kjer sindikalno delo ie moglo biti več IjubitdjM^, naj bomo enakovredni pJ ^ ji managerjem v del ^ družbah. Ze s splošno M" vno pogodbo to nismo' n da je Ravnik naredil "apj-ko je pristal na podpis. p,j£ata be, v kateri je vloga sino tako minimalizuaiia« v Tomaž Kožuh: »Vključen se sindikat podjetja Števci in * ^ kor vem, nikamor višje v. flj da bomo imeli zaposlen' i-i^ sindikata, ko DO šlo 1» zuje v Svobodne sindikate. Sem se uštel? Kaj pričakujem? Ozimnico, cenejše letovanje, ob višku delavcev kako olajša pri iskanju druge zaposli- vo tve...« "'a/1.,, i.,,„„,„. i),i h« '"";:",' nastop,,,k. ki bo predsV*v,r dehvtki interes pri la*tn'ru "l" In še beseda o stavki, k". »' bilo Zanjo sem se ogrevaj kt'' »em jo razumel kot zarit* P" višiem standardu dclav<* ' ne pa podporo staremu al' n vem u rcfiinu.« • '«»"» C. Šinik KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK dopolnitve zakona o prepovedi sečnje v delu družbenih gozdov Upanje za Bled in Nazarje Če bo republiška skupščina na seji 27. septembra sprejela dopolnitve zakona o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih, bo pod posebnimi pogoji dovoljena sečnja tudi v cer-venih gozdovih, ki jih imata v Sloveniji največ gozdni gospodarstvi Nazarje in Bled. tni ' septembra - Zbor občih republiške skupščine na zadnji seji pred poletnimi poči-Whm" n' sPreJe' dopolnitev zakona o začasni prepovedi sečnje v lastniško spornih druž-re 'v* Bpzdovih in o začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lasti, zato je ki hi' sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sejo republiške skupščine, del ■ sePtemDra» pripravil dodatna pojasnila in tudi odgovoril na vprašanja, ki so jih ^tvo^Hzastav'l' na zadnjem skupščinskem zasedanju. Kot je razvidno iz pojasnila, je bi-ijr .^Polnitev v tem, da bi pod posebnimi pogoji omogočili gospodarjenje tudi v tistih . "enih gozdovih, ki so bili nekdaj last cerkve, samostanov, verskih ustanov in vseh vrst o "'"iii m verskih zapuščinskih ustanov, m tako pomagali iz težav predvsem gozdnima Slov s*voma Nazarje in Bled, ki imata med vsemi v Sloveniji največ tovrstnih gozdov. Vne enska vlada se je na seji prejšnji četrtek strinjala tudi s predlogom zakonodajno-pra-jasj .^inisije republiške skupščine in z zakonsko možnostjo, da bi se nekdanji oz. prihodnji o n *er sedanji "lastniki", gozdnogospodarske organizacije, medsebojno sporazumeli C|nu gospodarjenja v gozdovih, ki so z nacionalizacijo, zaplembo ali kako drugače po-Uli družbeni. Savo Vovk, gozdarski inšpektor: Nq Gorenjskem ni ropanja družbenih gozdov 7 čeprav je v javnosti slišati tudi za govorice, češ da gozdna gospodarstva in drugi i stniki" družbenih gozdov na veliko kršijo zakon o začasni prepovedi sečnje, pa Savo edini gozdarski inšpektor za Gorenjsko, zagotavlja, da na Gorenjskem ni ropa- JQ hstniško spornih družbenih gozdov. Ker se nekdanji (in prihodnji/ lastniki zelo za-/na/o, kaj se v "prelomnem času" dogaja z njihovimi nekdanjimi gozdovi, bi verjetno r° °pazili in tudi prijavili vsak nedovoljeni posek; gozdarski inšpektor pa je doslej lev - 'e ^Ve Pr'Jav'' eno 12 Kokre in drugo iz Bohinja. V Kokri je dejansko šlo za krši-s :°kona, saj je Gozdno gospodarstvo Kranj sekalo les v gozdu, v katerem ga ne bi el° (parcela je bila prejšnjemu lastniku zaplenjena 1950. leta na podlagi sodnega troCe,sa^ Gozdno gospodarstvo je nameravalo na tej parceli posekati 108 kubičnih metki • °' ^ kubičnih metrov ga je že pospravilo, potem pa je "vmes posegel" gozdar-stv lnsPe^tor- 2 odločbo ustavil sečnjo in odločil, da se les do odločitve javnega tožil-<>0afi^ePon'ra- Drugi, bohinjski primer, še ni docela raziskan. Nesporno je, da je Jr aOrsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju sekala les na zemljišču nekdanjih , "jskih skupnosti, vendar pa še ni razčiščeno, ali ga je posekala pred sprejetjem za-val° °,za^asn' prepovedi sečnje ali tedaj, ko je zakon že veljal. Inšpektorje posredo-zQlUa'* na Jezerskem, kjer je eden od kmetov menil, da gozdnemu gospodarstvu kljub v„.?n^i možnosti ne bi bilo treba sekati sušic v njegovem nekdanjem gozdu (šlo je za daJc,Zar,;i''e luhadarja); preveril pa je tudi sporočilo, češ da GG Bled vozi težko goz-gled menan'zac'J° na Pokljuko in se pripravlja na večji nedovoljeni poseg. Pri pre-kon* ^ese^etn'b gozdnogospodarskih in letnih načrtov je ugotovil, da spoštujejo za-fjs( 0 začasni prepovedi sečnje in da v lastniško spornih družbenih gozdovih sekajo le do J'"1 zakon dovoljuje: lubadarke in druge "slučajne pripadke" ter les, poško-k"Van od naravnih ujm (v Gozd Martuljku, v Savskih jamah nad Jesenicami, na Po-zd ^ gozdarskem tozdu Pokljuka, naprimer. so od uveljavitve zakona pa do P°sekali v gozdovih, ki jih zajema zakon. 6.383 kubičnih metrov lesa: 58 odsto-drj Je bilo sušic, 25 odstotkov od vetroloma poškodovanega drevja in 17 odstotkov vJQ-ki ga je poškodoval sneg. z„;n *air, ie za eno ie(0 naprej. S tem ne krši gozdnogospodarskega noZ,*a P*>ložaja seka dl!a- k> določa, koliko i ST ,;UK lN V/.TRAJ-i ver s,aro l)ravilo še ^"'čevih' P°triuJ>jo izkušnje trenj " P°dbrezlj, kjer se ?Sm I ukvarJa s sadjar-{•» je „, f**b«o zadovoljstvo "'^m S p,antazn« »»sad, v NS. i kot ,lso« drevesc že ^ ilsi. ? d*i« obsl»* »«dove %d \ r< l°»a8old, gloster in ln Pr^ I .em nasi'dii Je Judi ft««3SJ 'j° v Primerjavi s l!-'ln>»ni a B*Jenlmi visokoste->ku, .đ.rcvcsi v „ari>m Mdw. k>rt' miJtrll"n,J° v*č kot 10 0Sk«Pski ,J,mi '»di stari sorti \% Ko ' kos,,,ač in krivope-? Sin lanL ^d*!" <>če Jernej hJi!k" ifiSSi V niih»^'ni sadov -nanj iJ,,},» i"Wam približno ^tttfclll1.^! v velikih nasadih. Kmečki praznik v Bašlju Da le Storžič ne bi mokril! > St>ji n, ■ n'"kili nasadih. Jhira',,: "r-k j« zelo dober, ' V!,b",k »>a h»do pri ih ct>1 'lih k ^^,;:;;ik;;;,'jr'»»aj P„ P, .v drugih nasa- Bašelj, 18. septembra Če« prav je vremenska napoved za minuli konec tedna obetala lepo vreme, se je vreme skazilo že v soboto, še bolj pa v nedeljo, tako da prirediteljem sedmega Kmečkega praznika pod Storžičem ni preostalo drugega, kot da so "praznovanje" odpovedali in ga preložili za ta konec tedna. Naj še enkrat spomnimo, prireditev bo pri turističnem domu v dolini Meh ce, v soboto se bo začela ob 16. uri, v nedeljo pa ob 14. V osrednjem, nedeljskem delu prireditve bo otroški miš in prikaz starih opravil in običajev: delo v kovačiji (kovač Bukov-nik iz Tupalič s svojimi "pomočniki"), prekrščevanje vaškega fanta, vasovanje... Za prijetno razpoloženje bo poskrbel an sambel Obzorje. Nekatere tudi minulo nedeljo ni zadržalo slabo vreme, prišli so v Bašelj in si z zanima- njem ogledali 2,50 metra velikega čebelarja, ki ga je Franc Oražem iz Kranja izklesal izje-senovega debla. Kot je povedal, ga je oblikoval 560 ur, še posebej pa je hitel, da bi ga predstavil na kmečkem prazniku. • C. Z. Slaba izraba zemlje in pridelka V Sloveniji smo letos pridelali povprečno 15 ton krompirja na hektar, na Gorenjskem 18 do 21 ton, v. Srbiji, Vojvodini in v Bosni (delno zaradi suše) skromnih pet do osem ton... S tako nizkimi hektarskimi pridelki ne dosegamo evropskega povprečja (več kot 20 ton na hektar) niti ne držav, ki imajo podobne podnebne in vremenske okoliščine kot Slovenija oz. Jugoslavija. V Avstriji pridelajo na leto okrog 27 ton krompirja na hektar, na Švedskem prav toliko, v Švici 37 ton, v Zvezni republiki Nemčiji okrog 33 ton, v Belgiji in na Nizozemskem, ki sta znani po visokih pridelkih krompirja, več kot 40 ton na hektar. Povprečja sicer zamegljujejo jugoslovansko raznolikost pa tudi to, da imamo na Gorenjskem, predvsem na območju od Cerkelj do Škojje Loke in Radovljice pridelovalce, ki se lahko primerjajo z avstrijskimi, švicarskimi, nemškimi ali celo nizozemskimi, pa vendarle: Slovenija bi lahko ob povečanju hektarskega pridelka na povprečje 22,5 ton na hektar zmanjšala s krompirjem zasajene površine s sedanjih 30 tisoč na vsega 14 tisoč hektarov, s tem pa bi se tudi z deležem v setvenem kolobarju približala evropski ravni. V Kmetijskem inštitutu Slovenije, na primer, ugotavljajo, da krompir v Sloveniji "zaseda " 12 odstotkov njiv (več jih le na Nizozemskem in na Poljskem), v večini evropskih držav pa le 4 do 5 odstotkov. Pri nas pa ne gre le za neracionalno izrabo zemljišč in za revni setveni kolobar, ampak tudi za neracionalno porabo krompirja. Ker večina pridelovalcev sadi nepotrjeno seme slabe rodnosti, potrebuje za seme v povprečju še enkrat več krompirja, kot ga, denimo, v deželah Evropske gospodarske skupnosti: več kot četrtino ga gre za živalsko krmo (v EGS 13 odstotkov), sedmino pridelka predstavlja kalo (v EGS pet odstotkov). Pri nas je večkrat slišati tudi izgovore, da so pridelki tako nizki zaradi posestne sestave in pridelovanja na majhnih parcelah, vendar evropske izkušnje in strokovne raziskave kažejo drugače: tudi na dokaj majhnih parcelah je mogoče doseči visoke hektarske pridelke (v ZRN - ugotavlja Neva Žibrik s Kmetijskega inštituta Slovenije - kar 80 odstotkov krompirja pridelajo na kmetijah, ki imajo 2 do 20 hektarov zemlje in povprečno -velikost parcele s krompirjem 0,7 do 0,8 hektarja). • C. Zaplotnik Konec meseca v Kranju Sejem haflinških žrebet Kranj, 18. septembra - Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiški sekretariat za ljudsko obrambo prirejata 27. septembra ob 10. uri na razstaviš-čnem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju sejem (prodajo in nakup) žrebet in žrebic pasme haflinger. Cene žrebet bodo oblikovali na podlagi teže in dnevne klavne cene, ki je zdaj 27 do 28 dinarjev za kilogram, ter 20-odstotnega dodatka pri žre-bicah in 10-odstotnega pri žrebetih. Povprečna teža žrebet je okrog 200 kilogramov. Ker v kranjski občini upada stalež konj, bo občinski "sklad" za pospeševanje kmetijstva zato, da bi spodbudil konjerejo, pri nakupu žrebet primaknil kupcem pod določenimi pogoji 40 odstotkov nabavne vrednosti. • C. Z. Nove zaščitne cene Ljubljana, 14. septembra - Zvezni izvršni svet je sprejel nove zaščitne cene za nekatere kmetijske pridelke. Zaščitna cena za koruzo je 2,30 dinarja za kilogram, za sončnice 5,17 dinarja, za sojo 5,05 dinarja, za sladkorno peso 0,53 dinarja, za surovi tobak 24,65 dinarja za kilogram, za mleko 3,40 dinarja za liter, za pitano živino 20,5 dinarja za kilogram in za prašiče 18,12 dinarja za kilogram. Mešetar Kakšne so cene kmetijskih strojev v Metalki, ki ima svoji poslovalnici tudi v Kamniku in v Domžalah? vrsta stroja cena (v din) trosilec hlevskega gnoja Tajfun 2200 cisterna Creina 2200 cisterna Creina 2700 predsetvenik z ježem 180 cm motokultivator IMT 504 brane, trikrilne plug Batuje 2/10 plug Batuje 2/10 -H, hidravlični freza Batuje 155 RN vrtavkaste brane Cimos CVB-2000 vrtavkaste brane Cimos CVB-2500 33.576,10 29.912,00 32.251,00 5.549,00 12.000,00 ca. 4.400,00 ca. 3.600,00 ca. 12.590,00 ca. 12.870,00 42.900,00 47.500,00 Obiskali smo tudi prodajalno GKZ-TZO Sloga na Primsko-vem v Kranju in si zapisali nekaj cen. vrsta materiala gnojilo NPK 7-20-30 gnojilo KAN krmila za krave krmila za prašiče krmila za kokoši krmila za teleta oves semenska pšenica (različne sorte) trava krompir za ozimnico -krompir za ozimnico • škropilnica (8-litrska) kramp sekira strgalo za živino roč za grab I je humus zemlja bel enota cena (v din) kg 3,00 kg 1,80 kg 3,30 kg 4,40 kg 5,35 kg 4,80 kg 3,75 kg 6,00 kg 58,90 kg 5,50 č kg 5,00 kos 453.00 kos 204,60 kos 366,00 kos 71,12 kos 30,00 80 litrov 108,50 5 litrov 19,00 Cekinček vabi - v pritličju svoje stanovanjske hiše na Golniški cesti na Mlaki pri Kranju je Biserka Cvranski ta teden odprla trgovino z živili. Cene so večinoma za nekaj odstotkov nižje kot v družbenem sektorju, nekaj izdelkov (posebej suhomesnati Hmezada in Arvaja) pa je še cenejših. V načrtu imajo akcijske prodaje, že sedaj pa je moč živila naročiti tudi po telefonu. Brezplačno jih dostavijo do 15 kilometrov. Prodajni program bodo ves čas prilagajali povpraševanju, s kranjskim sindikatom pa so se dogovorili, da bodo za njegove člane blago prodajali še ceneje. Trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 7.36 do 19.30 ure, v soboto do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 11. ure. # T. J. Osnovna šola J. in S. Mlakar Šenčur Komisija za delovna razmerja OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur razpisuje prosta dela in naloge: UČITELJA GOSPODINJSTVA za polovični delovni čas - za določen čas od 1. 10. 1990 do 30. 6. 1991 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili pošljite na komisijo za delovna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj v skladu z 267. členom Zakona o prekrških (Ur. I. SRS, št. 25/83) ter z 20. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Ur. I. RS, št. 5/90), razpisuje prosta dela in naloge SODNIKA ZA PREKRŠKE OBČINE KRANJ Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 268. členu Zakona o prekrških, naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis, podatki o izobrazbi in zaposlitvah). Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj, Trg revolucije I, Kranj. GORENJSKI SEJEM - ŠPORTNA DVORANA SOBOTA - 29.09. 90 - 18.00 prodaja vstopnic na dan prireditve: Gorenjski sejem predprodaja vstopnic maloprodaina mreža podjetja Živila Kranj GORENJCI - GORENJCEM ENKRATNA GLASBENA PREDSTAVA GORENJSKIH GLASBENIKOV PRISPEVEK ZDRAVSTVU GORENJSKE nastopajo Slane Vidmar Romana Krainčan Božidar Vvblfand VVolt Californis Mik,i Helena Blagne in Abrakadabra Gala modna revi|a v izvedbi skupine Forma extra Rupar Jevsek Karavanke Lipa Gašperji Triglav SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK ; OMrtOH ■mhmhhgradimoi manjše n0v0gradnjembnizke gradnje adaptacijehpopravimoholepSamobproda jam0bpripeljem0bgramozbpesekbbeton [KALKULIRAMO INADZORUJEMO IPROJEKTIRAMOI ^ v\»j>jjt-SVETUJEMO! REALIZIRAMO! MLMMH NAKUPI BREZ PROMETNEGA DAVKA IN 5 % POPUSTA NA PONUDBO IZ PROGRAMA PODJETJA GRADNJE DEL. ČAS VSAK DELOVNI DAN OD 6.-14. URE OB SREDAH OD 6.-16. URE Razstavno prodajna dejavnost in svetovanje Galerija Bevisa Kranj, avgusta - Konec meseca so na Koroški cesti številka 47 v Kranju odprli nov zasebni lokal, ki prostorsko in vsebinsko združuje umetnostno galerijo in ponudbo izbranih izdelkov domače in umetne obrti, pletenin, ekskluzivnih vrst volne in svilenega cvetja. Nasveti za volno in pletenje, aranžiranje daril in svetovanje za namestitev slik v prostor, za postavitve razstav in za notranjo opremo. Lastnika Saša in Bojan Bedene, mati - ljubiteljica vsega lepega, kot pravi, in sin, ki zaključuje študij arhitekture, sta se za tovrstno dejavnost odločila tudi zaradi razporeditve in notranje opreme prostorov v podedovani stari hiši, ki so, kot pravita, kar sami vsiljevali idejo za sedanjo galerijsko predstavitev izbranega prodajnega programa. "Med izdelki domače obrti želim še prav posebej izpostaviti in uveljaviti idrijsko čipko, ker ni le izjemno lepa in kvalitetna ter enakovredna evropskim izdelkom domače obrti, pač pa je zaradi dostopnosti zanimiva tudi za prodajo v širšem prostoru," pravi Saša Bedene in dodaja, da bo za predstavitev v galeriji poskušala dobiti razstavo unikatnih čipk z nedavnega čipkarskega festivala v Idriji. Za predstavitev izdelkov domače obrti je poiskala nekaj priznanih mojstrov, ki delajo še lepo in izvirno. V pristnem domačem okolju lesene izbe iz začetka stoletja so sedaj razstavljeni le posamezni kosi. Denarja za zalogo še ni. Čakajo pa tudi na odziv obiskovalcev. Sicer pa je moč kupiti ali naročiti vse, kar je razstavljeno: z zlato nitjo izvezene avbice slovenske narodne noše in platneni prti in prtički z izvirnimi slovenskimi vzorci izdelovalke Silve Čušin, pleteni cekarji iz narodne noše, paleta uporabnih lončenih izdelkov od posodja do piščalk z etnološko vrednostjo ter velike dekorativne posode bučaste oblike ljubljanskega oblikovalca Praznika, ki so izdolbene iz enega kosa svežega drevesnega debla. Med izdelki umetne obrti so na voljo modeli za škofjeloške kruhke izdelovalke Petre Plestenjak, unikatni marmornati izdelki nakelskega kamnoseka Udovča in ročno izdelane pletenine iz domače volne. Posebna ponudba so debele jopice iz uvožene, mehke, doma barvane in na kolovrat spredene volne. KOLIKO JE VREDEN DINAR Tečajna lista z dne 18.9. 1990 država devize Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD velja za srednji tečaj 99.5478 700,0000 0,9350 846,1224 10,8955 DINAR ČEZ MEJO Na avstrijskem Koroškem je povpraševanja po dinarjih dosti, tečaj pa ostaja nespremenjen. Sto dinarjev je moč kupiti za 102 ATS, za sto dinarjev pa je moč dobiti največ 91 ATS Najbolje se še vedno zamenja v enotah Zveze bank - zveze slovenskih zadrug, drugod pa je menjava nekaj slabša. V Italiji je zadnje dni manj povpraševanja pa dinarjih, vendar pa to ni spremenilo tečaja. V Tržaški kreditni banki dobite za dinar 100 LIT, prodajajo pa ga po 105 LIT. ČRNA BORZA Ker je v naših bankah večkrat tožko dobiti zaželeno vsoto deviz, je ponovno bolj zaživela menjava na črni borzi. Tako je bilo zadnje dni zlasti veliko povpraševanja po markah. Ker je bilo tudi ponudbe dovolj, so jih prodajali brez preplačila - sedem din za marko. Nekaj manj je povpraševanja po švicarskih frankih, čeprav mnogi zagotavljajo, da je najvarneje varčevati prav v tej valuti Najbrž pa se bo že te dni tudi na črni borzi pokazal učinek zaračunavanja triodstotne provizije v nekaterih naših bankah. devize dinarji preplačllo Avstrija 100 ATS 100.67 1 % Nemčija 100 DEM 700,00 0% švica 100 CHF 846,00 1 % ZDA 1 USD 11.16 1 % Italija 100 LIT 0,94 1 % Marketing klub v Ljubljani Kultura podjetništva Ljubljana, 20. septembra - V sredo seje v Ljubljani začel specializirani sejem MARKLTING KLUB, ki seje lani pridružil evropskemu klubu marketinških sejmov. Letošnji sejem jc po obsegu še enkrat večji od lanskega, bistveno večja pa je tudi ponudba proizvodov in storitev. Tako so v sredo že pripravili marketinški forum, na katerem so govorili o kulturi podjetništva, o jugoslovanski podjetniiki kulturi v očeh drugih in o finančnih učinkih kot posledici spre memb v podjetniškem obnašanju Prav tako so v okviru poslovnega foruma Zvezni izvršni svet, sekretariat za informiranje Z1S in IMS Studio 6 YU, govorili o projektu promocije družbenoekonomskih reform v Jugoslaviji in njenih gospodarskih možnostih na tujih tržiščih. V četrtek so govorili o kulturi komunikacijskih podob, vizualnih komunikacijah in spremembah v podjetniškem obnašanju. Domači in tuji strokovnjaki so predstavili najrazličnejše projekte Smučarska zveza Slovenije pa je predstavila nov koncept propagandne akcije Podarim dobim Judi danes, v petek, 21. septembra, so na sporedu zanimive teme s področja marketinga, pripravljajo pa tudi podelitev nagrad zlati MM N'J 90 in okroglo mizo Društva za marketing Slovenije ter Društva podjetnikov o aktualnih problemih stroke pri nas Sejem MARKI TINCi KLUB se bo končal jutri, v soboto, 22. septembra, ko bo KRI.A i/ (iorice pripravila predstavitev promocijskega prijema agencije na področju vinskega marketinga. Privredni vjesnik pa OO predltavil izdajatelj.ki program za menedžerje. # V. S. Vse zahtevnejše ljubiteljice pletenja bodo nedvomno vesel« ekskluzivne ponudbe uvožene volne. "Poiskala sem čisto noye materiale. Nekateri so se šele ta mesec pojavili na nemškem trgu >° sem jih uspela dobiti le za vzorec. Vsi vzorci so iz jesenske kolek«?" je programa 90/91, njihova sestava je večinoma čista volna. To Jf tudi merino volna in posebna volna za otroke, ki je pri nas ni dob'"-Pri ponudbi volne bom tudi naprej sledila kvaliteti in novostim-razmišljam pa tudi o spodbujanju kulture volne s svetovanjem^0 materialih, barvah in vzorcih za pletenje ter o negovanju pletenin- V prodajnem programu je tudi cvetje iz kvalitetne ročno p0' slikane kitajske svile. Dobiti bo moč majhne cvetove kot dodate/ pri dekoriranju daril, kakor tudi šopke in večje cvetne aranžm^ za okras prostorov. Za galerijski del Bevise je "zadolžen" Bojan Bedene: mercialni del Bevise K: «—*— «—n„i^,i*vn Hpiavnosf- s katero želimo Kranju predstavit naj bi finančno omogočal galerijsko deja*" ju predstaviti znane slovenske slikarje, k'v r noma razstavljajo le v Ljubljani, in hkrati ponuditi v nakup sl težje dostopna dela. Z nekaterimi znanimi umetniki se za ra/» že dogovarjamo. Vsak mesec načrtujemo drugo razstavo, otvori pa bomo pripravljali ob četrtkih zvečer". , f, "Sedanja ponudba je le začetek. Ves čas bova iskala kaj j* ga", obljubljata lastnika in vabita na ogled galerije v popo'0 skem času. • T. Jurjevec, Foto: J. Cigler Avtomobilski trg Avtomobili za plitke in globoke žepe Vroče avtomobilsko poletje je mimo, s tem pa je tudi ko , zatišja na avtomobilskem trgu. Po daljšem času smo se tO ustavili v prvi posredniški prodajalni na Gorenjskem, Das -biš v Kranju. Trenutno imajo na zalogi precej rabljenih avto bilov znamk zastava, renault, nekaj pa je tudi Volkswagn°v^ golfov. Poleg rabljenih avtomobilov je ugoden nakup novi ^ zil. predvsem vseh modelov honde, za katere je dobavni roi mo deset dni. Na voljo so tudi ostala vozila japonskih proiz cev in celotni program renault (r mo deset dni. Na voljo so tudi ostala vozila japonskih Pr0lZV'I'jp11 tault (razen modela 4 GTL), opremn s katalizatorji. Cene rabljenih vozil v prodajalni Daš Dobiš tip vozila letnik K9 letnik 87 Renault 5 122.500 Fiat 126 P 40.600 - Yugo Koral 45 80.500/GVX ~ Yugo Skala 55 64.400 — VVVGolfD - 107.100 letnik W 87.500 M. Greg°r* Prihaja renault clio V prvi polovici prihodnjega meseca naj bi tudi pri nas z ^ prodajati novo vozilo iz Renaultovega programa. Novi" ^ imenuje renault clio in je prvi model, ki so ga za razliko 0 ali0 gih poimenovali z imenom. Gre za povsem na novo zasn ^ vozilo, ki naj bi zapolnilo prostor med že uveljavljenima n10 fVj ma renault 5 in renault 19. Kljub temu da je renault clio X\f pogled majhno vozilo, pa ga njegova notranjost naredi Pro devizah Igre brez meja Mednarodna poštna nakaznica^ Se \ mi je že kdaj /godilo, da ste hoteli po mednarodni pO$J ^ kaznici poslali denar v tujino'.' Manjši znesek, napimlCl..-'v o^.'j vo na tekmovanje, udeležbo na seminarju če ste to .r;j^vi' hoteli I . rti N11' ru delovne organizacije, ni bilo težav, če pa ste se (in plačati prijavnino) kot zasebnik, pa je bila vaša |"M '^Jjl v" čna. Iako se je /godilo tudi enemu naših bralcev, ki I«-' ^ ^0 poste tlo banke in .kušuI vplačati manjši /nesck 1 ' .g u|"j tal v l |iihl|.mo, plačal M> dinarjev za nakaznico in na , t)jpcU'# tovil, da bi imel precej manj dela in stroškov, če bi s< ..,vj| čez nic|o in v Borovljah ah Celovcu v nekaj minutah op pleten postopek". ŽIVILA Kranj Trgovina in gostinstvo Pivnica EVROPA v Kranju vam v dneh od 17.9. do 29.9.1990 nudi po ugodnih cenah več vrst pizz in sicer: - pizzo MARGARITO po 38,00 din pizzo s školjkami, muhasto pizzo, pizzo z mortadelo, vražjo pizzo in alpsko pizzo - vse po 42,00 din ter lazanjo po 38,00 din i Poleg nizkih cen pizz, vam postrežemo brezplačno še s kozarcem piva ali pepsi-cole. Ne zamudite dnevov pizz v pivnici EVROPA - ŽIVILA Kranj. ZA VAŠE ZADOVOLJSTVO STA POTREBNA DVA KORAKA PRVI KORAK Tega smo že napravili mi. V sodelovanju s proizvajalci Gorenje Varstroj Lendava, Gorenje MGA Nazarje, Gorenje GA Velenje, Tovarna meril Slovenj Gradec, TIK Kobarid, Black & Decker Grosuplje, Iskra ERO Kranj smo ZNIŽALI CENE POSAMEZNIH PROIZVODOV od 10 do 35% DRUGI KORAK Ta je vaš. Obiščite eno od naših prodajaln do 20. oktobra. Odločite se lahko za gotovinski nakup ali pa za potrošniško posojilo. Pa še to: znižanja veljajo le v prodajalnah KRANJSKEGA MERKURJA KOMPAS Pri ožnost za podjetni na 8kdu! Vila RIKU ob Blejskem jezeru ne bo već upuićeno samevala! Nekdanjemu privlačnemu objektu zdravilnega turizma na Bledu želimo povrniti i2gubl|eni sijai m ga obogatiti z novo vsebino Na voljo je 363 m' površine v pritličju m 182 m površine v l nadstropju zgradbe K sodelovanj vabimo vse. ki vas zanima sovlaganje pri adaptaciji objekta ah pa dolgoročni naiem lokalov 'n'ormacljt: TURISTIČNO TRGOVINSKO PODJETJE KOMPAS p o. Oddelek investicij praiakova4 61000 Liubljana telefon 061 318-088 VINTGAR, POKLJUKA^* S/ Vmjubljana BOHINJJ^* ► MURKA NUDI V SVOJEM SKLADIŠČU NA LIPICAH V LESCAH ZA ČLANE STANOVANJSKE ZADRUGE HRASTOV KLASIČNI PARKET HRASTOV'LAMELNI PARKET (dolžina lamel 16 cm) UGODEN NAKUP: 104,00 din/m2 121.00 in 147,70 din/m2 Oglasite se ali pokličite po telefonu na 74-163 Sjv^ORENJSKA BOLNISNICA fcdiV- SPI 0STojNIKA PEDIATRIČNIMA ODDELKA _ kletno mandatno obdobje - d('i^'d;U mora izpolnjevati naslednje pogoje: . K,,lu"ia medicinska fakulteta, • spo l!clovnm iikuinie kot zdravnik ipecialUl pedlator, s"binisl ,,,, organizacijo in vodenje dela na oddelku. l>1^Ulld'" IM<"'1 predložiti tudi program dela. ''^'i'pusl''^ ' l,ok"ili o izpolnjevanju pogojev MJ kandi Mru, OV°^' / oznako ■ --Ijejt) v roku K dni od objave na naslov DO (iorenj — ■ "'»'išnica. IO/I) Splošna holmca Jesenice, v zapiti Q izb' *"",,RU /a razpisno komisijo'. stonk!n h(U,° kandidati obveščeni takoj po opravljenem po s,°Pku lnu. nO\ i n 11 lupit I borni bombažna predilnica in tkalnica i tržič Tlite, Cesta JLA 14 objavlja naslednja prosta dela in naloge: vodenje; prodaje Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri. - 3 leta delovnih izkušenj - aktivno /nanje tujega jezika Delovno razmerje bomo sklenil, za nedoločen čas s štinme-secnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od dneva objave, na naslov: ..... T ... Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, C esta JLA 14, Tržič. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. HOTEL BELLEVUE ŠMARJETNA Šmarjetna gora 6, Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge za redno zaposlitev: 1. EKONOMSKEGA TEHNIKA - eno delovno mesto 2. SAMOSTOJNEGA KUHARJA - dve delovni mesti 3. NATAKAR - dve delovni mesti 4. C1ST1LKI - dve delovni mesti Pogoji: Pod 1. - zahteva se ustrezna izobrazba ekonomske smeri z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj - obvezno je znanje slovenskega in aktivno znanje angleškega jezika, - opravljen šoferski izpit B kategorije Pod 2. in \, ■ zahteva se ustrezna izobrazba poklicne smeri z najmanj dvema letoma izkušenj, - obvezno je znanje slovenskega in aktivno znanje enega naslednjih jezikov: nemščine, angleščine ali italijanščine Pisne vloge pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Hotel "BELLEVUE" Smarjetna gora 6, 64000 Kranj. ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK Uspešen začetek nogometašev Triglava Kranj, 12, septembra — Nogometaši Triglava so v prvih štirih kolih prvenstva trikrat zmagali in enkrat izgubili. Kljub temu pa niso zadovoljni z igro, ki je daleč od tiste, ki so jo prikazovali proti koncu spomladanskega dela prvenstva. »V prvih treh kolih smo imeli lažje nasprotnike, same novince v ligi, zato je težko oceniti, kaj v tem trenutku pomenimo. Tudi drugi rezultati v ligi kažejo na to, da so ekipe izenačene in da bo vsaka tekma odločala o uvrstitvi. Kar zadeva našo igro, ta ni takšna, kot je bila spomladi. Imamo precej težav s treningi, ker veliko igralcev dela v službi,« je dejal trener Janez Zupančič. Moštvo je posrečena kombinacija starejših in mlajših igralcev, ki vestno izpolnjujejo vse naloge v igri. To seje še posebej pokazalo v tekmah, ki so jih odigrali z nasprotniki višjih rangov. Vendar v klubu ne manjka tudi težav. Te dni odhaja na služenje vojaškega roka Miran Pavlin, precej preglavic pa strokovnemu vodstvu povzročata tudi poškodbi Martina Jeraja in Draga Kočevarja. Trener Janez Zupančič kljub temu pravi, da bodo še naprej igrali tako kot doslej ne glede na nasprotnika, z igralci, ki se jeseni vrnejo iz JLA, pa bodo skušali formirati moštvo, ki bi Triglav pripeljalo zopet v višji rang tekmovanja. V klubu se trudijo, da bi pravočasno rešili vse težave. Poskušajo si pridobiti sponzorje, med katerimi se je doslej najbolje izkazal Boris Logar, lastnik trgovine Čajna, ki je klubu podaril komplet dresov. Vzdušje med igralci je dobro. »Zadovoljni smo, ker smo v prvih treh kolih dosegli poln izkupiček. Vendar igra še ni tako dobra, kot bi morala biti, ker se je moštvo zaradi dopustov šele pred prvenstvom zbralo v popolni sestavi. Mislim, da se bomo uspeli zadržati v vrhu lestvice,« pravi kapetan Ilija Jakara. Drago Kočevar je v prestopnem roku prišel iz Save, še vedno pa čuti posledice poškodbe, ki jo je dobil med pripravami: »V prvih kolih smo imeli malo sreče. Ekipe v ligi so dokaj izenačene, zmagal pa bo tisti, ki bo bolje pripravljen. Zelo močan je Proletarec, najbolj pa me je presenetila Svoboda iz Ki-sovca. V ekipi je zelo dobro vzdušje, imamo pa težave s poškodbami. Glede na to, da sem bil poškodovan, sem še kar zadovoljen s svojo igro.« Triglavane čaka nekaj težkih tekem in pravih dokazovanj. Igralci in strokovno vodstvo so optimistično razpoloženi pred nadaljevanjem prvenstva. Cilj Triglava je, da bi bili v vrhu lestvice v jesenskem delu, spomladi pa bi morda lahko bili boj za vstop v slovensko nogometno ligo. Goran Novković Od danes do nedelje v Planici Veliko lokostrelsko tekmovanje Tekmovanje ima dvojni pomen: bo odprto državno prvenstvo Jugoslavije in obenem tekmovanje za pokal Alpe Jadran. Strelišče bo pod smučarskimi skakalnicami v Planici. Novost bo festival amaterskih lokostrelskih filmov. Koroška Bela, 21. septembra - Tridnevni lokostrelski program se začenja danes ob 15. uri z uradnim treningom in večernim lokostrelskim srečanjem z bogatim srečelovom. Jutri, 22. septembra, bo prvi tekmovalni dan. Ob 10. uri bo v Planici otvoritev, nato pa bo začetek streljanja na dolge razdalje, zvečer ob 20. uri bo festival amaterskih lokostrelskih filmov. V nedeljo ob 10. uri bo začetek tekmovanja v streljanju na kratke razdalje, ob 14. uri pa bo v hotelu Špik v Gozd Martuljku zaključek tekmovanja in proglasitev državnih prvakov. Tekmovanje bo v prostem stilu, instinktivno in compound, nastopili pa bodo člani, članice, mladinci, mladinke in pionirji. Najboljši v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne. Glavna nagrada bo avtomobil, dobil pa ga bo tisti, ki se bo najbolj približal svetovnemu rekordu. V igri bodo lahko le lokostrelci, ki bodo natisnjeni v hotelu Špik. Torej, z lokom do avtomobila! • J. Košnjek Merkur začenja z gostovanjem Kranj, 21. septembra - Konec tedna se začenja medrepubliška namiznoteniška liga zahod, v kateri razen Merkurja iz Kranja igrajo še Ilirija iz Ljubljane, Mundus iz Varaždina, Strojna iz Maribora, Novotehna iz Novega mesta. Radnik iz Velike Gorice, Bosna iz Sarajeva, Dobojpromet iz. Doboja, Jajce iz Jajca in Vitez Vitkom iz Viteza. Merkur gostuje v jutrišnjem prvem kolu pri Iliriji iz Ljubljane. Pred začetkom tekmovanja sta moška in ženska ekipa gostovali v VVoIsbergu v Avstriji, kjer je bilo tradicionalno srečanje treh dežel v namiznem tenisu, na katerem je igralo nad 100 igralcev. Kranjčanka Živa Štrukelj je zmagala med mladinkami in članicami, druga med članicami pa je bila Petra Fojkar. Med člani je zmagal Rihtaršič i/ Murske Sobote, med osem najboljših pa sta se uvrstila Kranjčana Robi Jeraša in Janez Maček. • J. K. Nogomet Jesenice, Triglav in Sava igrajo doma Kranj, 21. septembra V slovenski nogometni ligi igra Naklo v nedeljo ob 10.30 v Domžalah, v območni slovenski ligi pa igrajo gorenjski predstavniki v nedeljo ob 16. uri doma: Jeseničani z Biljami, Triglav z Branikom iz Šmarja pri Kopru, Sava pa z Ilirijo iz Ljubljane. V slovenski mladinski ligi gostuje Britof v nedeljo ob 10.30 pri Olimpiji v Ljubljani, v območni mladinski ligi, tekme bodo v nedeljo ob 14. uri, pa igrajo Jeseničani s Selecom iz Bilj, Triglav pa s Svobodo Ultra iz Kisov- Gorenjska nogometna liga - člani A, sobota ob 16.30: Polet : LTH, Zarica : Bled, L esce : Mavčiče. Trboje : Tržič, Britof : Alpina in Bitnje : Creina Primskovo; člani B, sobota ob 16.30: Podgorje : Podbrezje, H rastje : Grintavec, Preddvor : Visoko, Šenčur : Kondor in Kokrica : Velesovo; kadeti, sobota ob 10. uri: Britof : Šenčur, Naklo : Tržič, Triglav : Jesenice, Zarica : Bitnje, Polet : Alples in Sava : LTH; mladinci, nedelja ob 9 30 Trti* : Visoko, Naklo : Creina Primskovo, Bled : Lesce Sava • Bitnje, LTH : Alpina in Trboje : Mavčiče; pionirji, sobota ob 15. uri: Tržič : Bled, Jesenice : Lesce, Visoko : Triglav A Naklo : Velesovo, Britof : Creina Primskovo, Alpina : Alples A, Alples B : LTH, Sava : Bitnje, Šenčur : Zarica in Trboje H rastje. • D. Jošt, R. Antolin Rokometašice Alplesa se pripravljajo na novo sezono Nastopila bo pomlajena ekipa Zaradi zmešnjav v rokometni zvezi še ni natančno znano kdaj se bo začela letošnja rokometna sezona v dveh republiških ligah, najbrž pa bo to v začetku oktobra. Škofja Loka, 19. septembra - Kljub neznankam ob začetku letošnje sezone se rokometašice Alplesa, ki letos nastopajo v enotni republiški ligi - zahod, že od sredine avgusta pripravljajo na nove nastope. Ekipo je sicer zapustilo nekaj boljših igralk, vendar pa so jih že zamenjale mlajše. "Že poleti smo vedeli, da bo začetek lige časovno zamaknjen in se ne bo začela v drugi polovici septembra kot minula leta. Naša članska ekipa deklet bo letos igrala v enotni republiški ligi - zahod. V tej ligi so ekipe z območja Gorenjske, Ljubljane z okolico in Zasavja ter s Primorskega. Ekipe z Dolenjske, Štajerske, Posavja in Po-murja pa igrajo v enotni republiški ligi - vzhod. Ker poleg Belinke Olimpije, ki nastopa v L zvezni ligi, nastopa še pet najboljših slovenskih ekip v medrepubliški ligi skupaj z najboljšimi ekipami iz Hrvaške, so v enotni republiški ligi ostale večinoma mlajše ekipe, ki zaenkrat nimajo pogojev za vstop v višji rang tekmovanja. Mislim pa, daje Rokometna zveza Slovenije ravnala pravilno, ko je do sedaj enotno prvo republiško ligo razdelila v dve skupini, saj se tako v tekmovanje lahko vključi večje število ekip," pravi Tone Kemperle, ki skrbi za ženski rokomet pri Športnem društvu Alples. Člansko ekipo Alplesa so po lanski sezoni zapustile Tadeja Trojar, Barbara Krmelj in Eva Penko, tako da bodo glavno breme nosile Suzana Kotar, Pegi Berce, Darka Kalan, Tina Lušina, Nataša Oman, Nada Pohleven, Mateja Kejžar in Tanja Jovanovič. "Če bi lahko obdržali lanskoletno ekipo, bi upravičeno merili na prvo ali drugo mesto v ligi, ki vodi v zaključni del tekmovanja za republiškega prvaka. Tako pa bo treba v igro vključiti tudi mlade igralke in zato bo mesto v sredini lestvice uspeh. K sreči imamo dovolj mladih, čeprav smo v zadnjih letih imeli težave z ekipami mladink. Tako smo morali, zaradi pomanjkanja denarja in slabega dela z mladimi rokometašicami v škofjeloški osnovni šoli, že pred leti opustiti mladinsko ekipo v Škofji Loki, pod vodstvom trenerja Filipa Gartnerja pa smo imeli ekipo v Železnikih. Ker pa v Železnikih ni pravih pogojev za razvoj rokometa, saj je obstoječa telovadnica prezasede- Članska ekipa rokometašic Alplesa se je letos okrepila z mladim' igralkami. Pred torkovo trening tekmo sta se postavili skupaj ekip8 članic in mladink s trenerjem Francem Lušino. na in premajhna dekleta, ki hodijo v 8. razred opuščajo igranje. Vzrok za to, da med mladimi dekleti v Železnikih ni več tako velikega zanimanja za rokomet pa je prav gotovo tudi ta, da članska ekipa že več let nastopa v škofjeloški dvorani na Podnu. Vendar pa se zavedamo, da so zaledje za člansko ekipo prav mladinke, zato smo letos ponovno sestavili ekipo mladink, ki jih prav tako kot članice trenira France Lušina," pravi Tone Kemperle. Nujna sredstva za delo in igranje v ligi zagotavlja ZTKO, vendar pa ta denar zadošča le za plačilo najema dvorane, prevoze na tekme in sodniške stroške. Vse druge stroške pa morajo dekleta poravnati sama. Zato pri SE> Alples računajo, da bodo kljub težavam v gospodarstvu dobil' nekaj sredstev pri pokrovitelju, tovarni Alples iz Železnikov, katere ime nosijo. Še bolj upravičeno zato, ker je prav ekipa Alplesa v minulih letih že dala nekaj igralk, ki so nastopale ali nastopajo v višjih ligah. • V. Stanovnik Na Bledu je mednarodno amatersko prvenstvo v golfu Več kot 90 tekmovalcev Bled, 20. septembra - S sredinim uradnim treningom se je začelo 14. jugoslovansko mednarodno amatersko prvenstvo v golfu, ki bo potekalo vse do nedelje, 23. septembra, ko bo v Golf clubu na Bledu podelitev nagrad najboljšim tekmovalcem. Tekmovanje se vsak dan, od četrtka so nedelje, začenja ob 8. uri zjutraj, danes, v četrtek, pa seje začel prvi krog tekmovanja za jugoslovanski pokal. Kot je povedal Marko Božič, vodja Golf igrišča je na Bledu te dni več kot devetdeset tekmovalcev iz Evrope, Amerike in Avstralije, deset pa je jugoslovanskih igralcev golfa. Ker je golf vedno bolj popularen šport tudi pri nas, organizatorji vabijo, da si turnir ogleda čimveč ljubiteljev tega športa, hkrati pa opozarjajo, da se igra spremlja pod nadzorom, kar pomeni, da takrat, ko tekmovalec žogico "nagovori" gledalci mirno in brez govorjenja spremljajo igro. • V. Stanovnik Patruljni tek v Radovni Mojstrana, 21. septembra — Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstrana bo v soboto, 22. septembra, ob 10. uri izvedli patruljni tek s streljanjem z malokalibrsko puško. To je bilo zimsko tekmovanje na smučeh, sedaj pa so ga prestavili na jesenski čas. Nastopile bodo ekipe organizacij in društev iz krajevne skupnosti ter graničarji s karavle Belca, člani strelskih družin, teritorialne obrambe in milice iz jeseniške občine. Prijave sprejemajo še do petka, 21. t. m., na naslovu: V u ko Lešnjak, Cesta Alojza Rabiča 33, Mojstrana, tel.: 064/89-125. J. Rabič Hokej na Bledu Bled, 21. septembra - Danes ob 18.30 bo na Bledu hokejska tekma med Bledom in (omom. Oboji bodo nastopili v najmočnejši postavi Como je na primer sredi tedna izgubil z Olimpijo V nedeljo Še en turnir samo s 3 : 2, Bled pa je s Krutovom premagal drugo moštvo Jesenic. Hokejski klub Bled začenja tudi s hokejsko šolo. Šola bo vsak torek in četrtek ob 14.30 na drsališču. Šolo bosta vodila 1 ranci /bontar in Viktor Kruto*. • J. K. Začetek rokometnih lig preložen Škofja Loka, 19. septembra - Napovedane tekme za 22. september, ko naj bi rokometaši škofjeloškega Šeširja igrali doma z Ajdovščino, ne bo. Zaradi zapletov v Rokometni zvezi se bo po najnovejših informacijah liga začela 9. ali 10. oktobra, izgubljer^ termine tekem pa naj bi nadomestili z igranjem ob sredah in n le ob koncu tedna. • V. S. Rokomet Začetek mladinskih lig Kranj, 21. septembra - Jutri in v nedeljo se začenja te'trn0^ nje v L skupini druge slovenske rokometne lige in v rn'a<*,n^n, ligah. V članski ligi igra Peko jutri v Grosupljem. V ligi mlWW cev center I. skupina igra Preddvor v nedeljo ob 10. uri ,n ~ Riko I, Šešir I pa je prost, v II. skupini pa gostuje jutri Pek Grosupljem, Sava Kranj igra jutri ob 18. uri s Slovanom "'^euri 11 pa je prost. V ligi mladink center pa igrata v nedeljo ob 10« Duplje in Peko, Preddvor gostuje pri Olimpiji, Sava Kranj 'e^ jutri ob 16.30 z Alples Liom, Alples pa gostuje v Kočevju • Košarka • •* Pokal že drugič Smeltu Olimpu1 Kranj, 19. septembra — V dvorani na Planini je bil v "'^''"'/'i^ji-ji košarkarskega kluba Triglav i/ Kranja >c drugi turnii /a I'1'*'1 ^ ravank. na letošnjem so nastopile ekipe: Smclt Olimpija (LjunU* Radnički (Beograd), Kvarner (Reka) in domači I riglav. jA Tako kot na lanskem je bila tudi na letošnjem res kvalitet ^ borbena košarkarska igra. Smeli Olimpija in Radnički sta člana \ A ZKL, Kvarner in Triglav pa v prvi B Po pričakovanju sta S* /l (. vo mesto pomerila A ligaša Smeli Olimpija je šele v podaljšku l magala Beograjčane, /a tretje mesto pa je domači I riglav kot za premagal icški Kvarner. . , v ; Izidi - Smeh Olimpija Kvarner 105 : 8(1 (59 10), '"f \kj Radnički 75 :94<23 : 29), /a prvo mesto - Smeli Olimpija : K;l ,.5 : 115 : 112, 98 98(45 : 49), /a tretje mesto - l riglav Kvarner*' 101 (74 : 50). p H- K run j, 15. septembra Košarkarski klub Kokra I ipl'' h"(Jk,„ deljo v dvorani na Planini organizator Je enega moškega ko ^ ^ skega turnirja. Na tem turnirju bodo igrale ekipe (iraclma ( lica, friglaN in ekipa organizatorja Kokra l ipje _ ..._„,. 17. url- Prvenstvo trojk v Cerkljah Cerklje, 21. septembra — Športno društvo Krvavec Cerklje organizira jutri, v soboto, 22. septembra 1990, 4. tradicionalno IVOKTICI odprto prvenstvo Cerkelj v igri trojk na en koš. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri na košarkarskem igrišču za Osnovno šolo Da vorin Jenko v Cerkljah. Organizator tekmovanja bo sprejemal prijave vse do pričetka tekmovanja Prijavnina znaša 100 din. Po krovitelj tekmovanja je gostilna Pri Cilki Zgornji Brnik, ki |c /a najboljše ekipe pripravila priznanja in praktične nagrade. J. Kuhar Tekme bodo igrali v nedeljo ob 9. in 11. uri In ob 15 i» »h Jutri tri športne prireditve •krea- Kokrica, 19. septembra — Športno društvo Kokrica, rt■ nj. tekaška sekcija 111 sekcija /a kolesarstvo bodo jutri tivno zirali kar tri športne prireditve rala & Kolesarska sekcija ho ob uri na Bobovku 4,I^l,11/'r've,cra-lesarsko tekmovanje za Pokal Kokrice za osnovnošolce, r. Skoki v Adergasu Kranj, 21. septembra - Smučarski klub Triglav in Si) Ader-gas prirejata v nedeljo, 23. septembra, ob 11. uri v Adergasu na 28 metrski skakalnici tekmo za pokal Gorenjske za pionirje do 11 let. Trening bo med 9. in 10. uro, prijave pa bodo sprejemali do 10. ure. • J. J. i k <1 P ne, rekreativec in ženske. Veterani bodo imeli tudi repUp" . „3 venstvo. Ob 9.30 bo tekaška rekreativna sekcija organiz" ^y asi pn asfaltni progi na Kokrici tekmovanje v skiiopTi. kai bo r ur; gO-miva športna prireditev Rekreativna sekcija pa bo ob 'J,': ^jn* stila tekače 111 tekačice /a tek »Kaveljcev in korenin« SI' hoje 50,00 dinarjev. Proga bo potekala po Udinborštu. Zensv do tekle na 10, moški pa na 21 km. Za ta tek se lahko priM Galeriji Lojze Dežman, kjer bo tudi zaključek tekmovanj-, ^) RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Dobrodelna glasbena prireditev Gorenjci Gorenjcem Z izkupičkom do ultrazvoka za dojenčke ^r*nj< 20. septembra - Na pobudo Rudija Jevška iz ansambla Je-■** bo naslednji petek, 29. septembra, ob 18. uri v dvorani Gorenjca sejma v Savskem logu dobrodelna prireditev, katere izkupi-e* je namenjen gorenjskemu zdravstvu za nakup naprave za ul-razv°čno slikanje kolkov pri dojenčkih, ki stane 84.000 dinarjev. Pomoč bo za gorenjsko zdravstvo, ki se zaradi varčnega obešanja v preteklih letih zdaj krotoviči v hudih denarnih stiskah, 0 Praktično nima omembe vrednega denarja za nakup sodobnih .Paratov, sicer simbolična, vendar kljub temu dobrodošla. Priredji predvidoma šest ur trajajoče "veselice" upajo, da bodo s Ponzorstvi, vstopnicami in denarnimi prispevki podjetij, obrtni-0v in posameznikov, ki se bodo natekala direktno na žiro račun <-a[avstva Gorenjske (51500-603-32099, za ultrazvok) zbrali večji Qe| od potrebnih 84.000 dinarjev. oh" Vorani' j° zastonj daje na voljo Gorenjski sejem, bodo 'skovalci videli in slišali dvanajst izvajalcev zabavne in narodni,. Vne glasbe, ki so se odzvali klicu k humanosti. To so: Sta-jj* Vidmar, Romana Krajnčan, Božidar VVolfand Wolf, Helena naa|ne s skupino Abrakadabra, California, Mika, ansambli Iva-i i Pa rja, Jevšek, Lipa, Karavanke, Gašperji, Triglav, za name-K Pa si bodo obiskovalci napasli oči še ob modni reviji s skupi-no Forma extra. na Ysf°pnice po 60 dinarjev so že natiskane. Od jutri, sobote v ^reJ jih bodo prodajali v vseh trgovinah Živil po Gorenjski, se-i ?a Pa jih bo mogoče kupiti tudi na sami prireditvi. Na njej pri-I , ^J0 najmanj dva tisoč obiskovalcev, ki bodo ob dobri glasbi "ko tudi kaj pojedli in popili, bi n^a Vse' ' tiste, ki ne nameravate na Gorenjski sejem, pa r JUD. temu radi pomagali k bolj zdravemu načinu (namesto ^ntgeniziranja) pregledovanja dojenčkovih kolkov, je, kot smo °fiienili, odprt žiro račun, na katerega že lahko nakažete svoj t> sPevek. Vse darovalce bomo objavili v Gorenjskem glasu. • n>Jelovčan Seme j mki^mmm vmerta.. •nivi:?,1,cr na Jadranu: lule piše, da je s poletjem konec. Kdo bi si ""H Foto: J. Cigler za bralce ali Smeh je pol zdravja $ku ^ Pekovi številki smo na pobudo Irene Krivec z Jesenic po-§e Sn° začeli z novo rubriko, ki naj bi z malo sreče in veliko va-vsak sodclovania< dragi bralci, poskrbela za nekaj dobre volje ob tiru^?m Pr'hodu časopisa v vaš dom. Naša bralka z Jesenic Predi-" ,""IUUU časopisa v vas ooin. iNusa uiaiita t jtavillC je hldiK i *' C'a ox za smen na na^' strani za razvedrilo poskrbeli Se n ra'c' sami. Šale / vseh vetrov bodo zagotavljale pestrost, pa po vašem okusu bodo. vus SOnoyno torej vabimo na plan vse Pavlihe, ki se skrivajo v rJ0K ,auPaJte nam šale, zgodbice, anekdote ali celo svoje lastne v (j0^ lv^ćine, ki vas ob spominjanju nanje vedno znova spravijo ob (j .r° Vo'Jo. Privoščite še drugim, da se nasmejijo in sprostijo z Vj^if1?' ^ar spravlja v smeh tudi vas. Pa vendar, prizanesite jim sprav|.: 'tar ste sami že tolikokrat slišali ali prebrali, da ste to že kla*l. Vendar ni problema, lahko pustite vse, če "mete. iUAVKA V' f° sim''''^c Jc ob premieri sk.n .ti prazno < ilav na igralka slo H zbijen °V"Ctn<>sti '" silhl l>0 Podstavi kritik /bode vase seč- 0 umetnico": "Občinstvu pa vaše igranje očitno ni "k l SaJ vidii\° ,'allko 'rdite kaj takega?" se užaljeno brani igralka. Bf)l C 1 °°činstva »ploh ni!" v s?N P0 PLEMSK0 one| SL>mi '?r<| Pok,i,;c svojega služabniki In mu ukaže: "John, ,H,|kii„i>.|e slcPič leh bolečin ne mislim prenašati Pojdite na D0MlŠI Živ žav spet vabi Letos bo že deseto leto v Stražišču pri Kranju otroška veselica. V soboto, 22. septembra, bo pri Šempeterski graščini pod Šmarjetno goro spet vse polno nastopajočih in seveda veliko, veliko malih in velikih obiskovalcev. Program pa se bo začel že v petek zvečer, ko bodo na prizorišču ob osmih zvečer zavrteli film Mladi Frankenstein. V soboto bo ob enajsti uri dopoldne veselico odprl Andrej Šifrer z gosti: otroki iz vrtcev, plesno skupino Evreka, malima pevkama Tino in Aniko Horvat, Matejem iz pesmi o Martinovem lulčku, in žirovsko pihalno godbo. Od enih do petih popoldne bo vsako uro nastop znanih glasbenikov. Letos pričakujejo Obvezno smer, Big Ben in Čudežna polja, Andrej Šifrer pa bo predstavil svojo novo kaseto. Med temi nastopi bo na glavnem odru "deloval" karikaturist Božo Kos, nastopali pa bodo tudi najboljši z malega odra sramežljivih, ki bo "v pogonu" cel dan. Na drugih prizoriščih bo nekaj atraktivnih nastopov: kranjski hot-dogerji bodo vratove tokrat lomili na ponjavah, na leseni progi bo demonstracijski nastop in tekmovanje rolkarjev, otroci pa bodo lahko pasivno ali aktivno sodelovali pri izdelavi ročnih iutk, urejanju pričesk, risanju, kiparjenju, balinanju, metanju žogic in ciljanju v gol. Vse seveda ob strokovni pomoči. Za dodatno napetost bo nedvomno poskrbel obisk televizijske ekipe, ki bo tam snemala oddajo Periskop. Šušlja se, da je pridnim organizatorjem tokrat zadnjič uspelo pripraviti vse po starem. Kako bo drugo leto, se še ne ve. Torej, izkoristite priložnost in vsi na Živ - Žav! Vreme bo. Če bo slabo, bo Živ - žav v nedeljo. • T. Jurjevec Divje plakatiranje v Radovljici »Čeprav je svet krajevne skupnosti Radovljica že pred leti postavil na izpostavljenih mestnih in primestnih točkah velike pločevinaste table za lepljenje plakatov, to ni dosti zaleglo,« nam piše naš radovljiški dopisnik. »Plakaterji se ne menijo za predpise in odloke o javnem plakatiranju, zato lepijo svoje plakate in reklame tudi na hrbtni strani javnih cestnih znakov ali stalnih tabel raznih organizacij in tudi na stebre nekaterih stavb, predvsem v Cankarjevem naselju. Na plakatnih tablah se še po petih mesecih po volitvah vabljivo smeškajo Demosovi kandidati, resda okinčani z narisanimi brki, očali in iztaknjenimi očmi! Ponekod je tudi do deset slojev raznih lepakov, ki jih nihče ne sname. Strgane papirnate plahte raznih barv neokusno plahutajo v vetru in kazijo podobo kraja, ki se sicer prišteva med turistične. Marsikdo, ki mu je do lepšega videza, se nemočno sprašuje: kdo bo enkrat stopil na prste tistim, ki se ne držijo odlokov in predpisov o plakatiranju? K tem nadlogam kaže prišteti tudi parkiranje avtomobilov po pločnikih, kar ovira varno hojo. Bržčas bi lahko radovljiški policisti pokasirali precej več globe, kot je sicer, če bi se večkrat pojavili na Cankarjevi ali pred banko na Gorenjski cesti... Ukinitev avtobusnih prevozov Krajani Javorniškega Rovta imajo do najbližjega Javornika ali Koroške Bele okoli štiri kilometre in doslej so pri jeseniškem Viatorju poskrbeli, da so avtobusi vozili v dolini večkrat na dan. Zelo pa jih je prizadel zadnji ukrep Viatorja, ki je zaradi nerentabilnosti ukinil progo ob 22. uri zvečer. Prebivalci Javorniškega Rovta se vozijo na delo v jeseniška podjetja, predvsem v Železarno tudi z avtobusi in delajo v dveh izmenah. Zato so že protestirali, da se vožnja ob 22. uri ukine. Če že drugače ne gre - razumejo, da so proge za Viator nerentabilne - naj bi ukinili kakšno dnevno linijo, ne pa prevoz ob 22. uri! Na tednu jeseniških upokojencev Dolgčas jim pa ni Letos je zveza jeseniških društev upokojencev že šestič pripravila teden upokojencev, v katerem so pripravili problemsko okroglo mizo in dva glasbena koncerta, večino časa pa so namenili športnim tekmovanjem v štirih panogah, ki so med njimi najbolj razširjene: šah, streljanje, kegljanje in balinanje. Na tekmovanjih je šlo sicer zares in tudi za uvrstitev, a sodelujoči so menili, da je dobro in zanimivo srečati se v bolj pisani zasedbi, saj tekmovanje v domačem, ves čas istem krogu, včasih sploh ni več zanimivo. Da pa je bila družabnost tisti glavni namen m smisel vseh prireditev in sre-I m i na minulem tednu upokojencev, tega najbrž ni treba posebej poudarjati. Janez Dolžan Med srečanji so prevladovala športna, saj jeseniški upokojenci veliko časa in pozornosti namenjajo prav rekreaciji in v ta namen od republiške pokojninske in tudi telesnokulturne skupnosti dobijo nekaj namenskih sredstev. Vsako tekmovanje je bilo v drugem kraju, pripravilo pa ga je domače društvo. V šahu in streljanju so sodelovale tudi ženske, medtem ko jim za balinanje ni uspelo oblikovati ekipe in tako na zadnjem tekmovanju v letošnjem tednu upokojencev niso konkurirale moškim kolegom. Letos so se balinarji zbrali na balinišču za počitniškim domom slovenskih upokojencev v Žirovnici, kjer je kegljaška tradicija dolga že skoraj šest desetletij. Domačin Janez Dolžan, ki sam keglja in zdaj bali-na že petinpetdeset let, se spominja, da je bilo prvo kegljišče v Žirovnici pri gostilni Pri Mu-hovcu za sedanjo pošto. Drugega so zgradili v Mostah pri Gostilni pod Stolom, tretje pa je nastalo po zadnji vojni pri gostilni Pri Gašpercu. Na sedanjem prostoru, ki so ga uredili pred petnajstimi leti, ko je gostilno v domu upokojencev dobro vodila sedanja lastnica blejskega Alp penziona Angela Slovenski festival domače zabavne glasbe - Ptuj '90 Bratje iz Oplotnice Domače viže so že enaindvajsetič zadonele na starodavnem Ptuju, tokrat v športni dvorani Center. Pokrit prostor je nadomestil dosedanje prizorišče na dvorišču minoritskega samostana, kjer je bila prireditev vedno odvisna od vremena, vendar zato letos ni bilo tistega pristnega vzdušja, niti akustičnosti, kakor na prejšnjih dvajsetih festivalih med starimi zidovi. Tudi obiskovalcev je bilo tokrat manj kot prejšnja leta. Vendar se je pokazalo, da je bila odločitev o preselitvi prireditve pod streho na mestu, saj se je festivalu že na začetku pridružilo deževno vreme. Na lanskem jubilejnem festivalu je z vrsto nagrad slavil ansambel Štajerskih 7, letos pa so bili v taki vlogi Bratje iz Oplotnice, ki so prejeli kar štiri nagrade. Svoj pohod proti vrhu slovenske glasbene scene so napovedali že lani, ko je bila njihova viža Ansambel Bratje iz Oplotnice je navdušil na fe- "Ko oče praz-stivalu Ptuj '90 nuje" v poseb- nem, retrospektivnem delu festivala, izbrana za naj pesem vseh dosedanjih festivalov. Letos so za vižo "Doma me čakajo" dobili prvo nagrado občinstva, za melodijo "S harmoniko na preži" pa tretjo nagrado občinstva. Vsestranski kvartet, katerega odlika je poleg instrumentalnega tria z diatonično harmoniko tudi štiriglasno prepevanje, je nagradila tudi strokovna komisija. Za najboljšo pevsko izvedbo jim je podelila plaketo Franca Korena. Poleg tega jih je občinstvo nagradilo tudi s prvo nagrado za najbolj privlačni ansambel festivala. Svojo odločitev je občinstvo potrdilo ne le z aplavzi ob koncu nastopov, ampak tudi s ploskanjem med igranjem. Na letošnjem festivalu so drugo nagrado občinstva za najboljšo melodijo dobili Stoparji iz Mengša za skladbo "L'r'ca zamujena" skladatelja Francija Lipičnika in besedilopisca Ivana Sivca. Strokovna komisija je prvo nagrado podelila skladbi "Za dežjem pride sonce", skladatelja Braneta Klavžarja in besedilopisca Ivana Sivca ter v izvedbi ansambla Braneta Klavžarja, drugo nagrado je prejela melodija "Sanjavi valček" avtorja Edvina Fliser-ja in M. Karba v izvedbi ansambla Viničarji, tretja nagrada pa je pripadla skladbi "Moja dolina trpi" skladatelja Franca Žerdoner-ja in besedilopiske Marinke Lesjak v izvedbi ansambla Šaleški fantje. Med šestimi debitanti, ki so se na osrednji slovenski domači festival prebili preko avdicij, je strokovna komisija (predsednik Kajetan Zupan je urednik razvedrilnega programa Radia Slovenija, Urška Čop je glasbena urednica Radia Maribor, Ivo Ciani je glasbeni urednik Radia Ptuj, Vinko Štrucl je dirigent in komponist, Tomaž Tozon pa producent in urednik Založbe kaset in plošč RTV Slovenija) z nagrado za najboljšega debitanta nagradi-ia ansambel Biseri s Ptuja. Prve in druge nagrade za besedilo komisija ni podelila, tretjo pa si je prislužil Toni Gašperič za besedilo "Staro vino", ki ga je zapel srebrni ansambel Tonija Verderber-ja. Drugo nagrado občinstva za najbolj privlačen ansambel je osvojil Prerod s Ptuja, ki je prijetno presenetil tudi strokovno komisijo, tretja nagrada pa je pripadla ansamblu Lipa iz Cerkelj na Gorenjskem. Ta sestava je po lanskoletni drugi nagradi strokovne žirije tudi letos uspešno zastopala gorenjske barve in je med petimi ansambli v klasičnem delu festivala tudi drugičpotrdila kakovostni razred zlate Orfejeve značke. • Drago Papler Navadno se zaradi "kugel" tudi skregajo, saj ima vsak svoj prav. Na tekmovanju gre pa zares in je treba biti lepo tiho. Sodnik dobro pozna pravila, merjenje pa je seveda temeljito. Mencinger, je kegljanje zamenjalo balinanje. Prvi stezi, ki so jo kasneje povečali do sedanjih izmer po vseh pravilih balinarskega športa pa se je pred nekaj leti pridružila tudi druga, ki so jo tudi uredili z udarniškim delom in jo zdaj tudi sami vzdržujejo. Pravijo, da jim tam manjka le kakšen bife, da bi si med svojimi balinarskimi srečanji lahko močili suha grla. S sedanjim najemnikom gostilne na, reč niso zadovoljni, saj odpre vrata šele popoldne in še takrat je moč dobiti le pijačo. Zato je bil letošnje poletje zaprt celo počitnički dom nad gostilno, kamor so prejšnja leta množično hodili letovat upokojenci z obale. Janez Dolžan pravi, da je ta gostilna sicer na idealnem mestu za veliko prometa in dober zaslužek. Spominja se, da se je pred povojno nacionalizacijo gostilna imenovala Pri Kuntu, lastnik Osvvald pa je vzdrževal tako raven, da je vanjo zaradi dobre hrane in seveda zaradi kegljišča zahajala celo jeseniška gospoda. Ko smo žirovniške balinarje in njihove goste iz drugih jeseniških društev upokojencev prejšnji petek obiskali, se je tekmovanje ravno pričelo. Imeli so srečo z vremenom, saj se je do takrat že zjasnilo in je "starim balinarskim mačkom" čez rame lahko pogledoval tudi mogočni Stol. Na vsakodnevnih balinanjih je menda vzdušje bolj razgreto in hrupno, tokrat pa je bilo tekmovanje in ravnati se je bilo treba strogo po pravilih. Slabi ali zgrešeni meti so med bolj temperamentnimi sicer dvigovali temperaturo in tudi kakšna posrečena opazka je priletela, toda vse se je sproti umirjalo. Priložnosti za komentiranje in sproščeno druženje so namreč imeli dovolj po končanem tekmovanju, saj so se organizatorji srečanja v gostilni le uspeli dogovoriti za organizirano malico. • T. Jurjevec, Foto: K. Premru COKLA TRENUTNO IMAMO NA ZALOGI: 130 do 185 din 75 do 89 din 70 do 100 din 89 do 109 din OTROŠKE COPATE KRZNENE COPATE TELOVADNE COPATE (št. 23-45) BALERINKE (št. 24 do 42) CELE ŽENSKE COPATE ŽENSKI NATIKAČI ŽENSKE ORTOPEDSKE COPATE (usnje ŽENSKE KRZNENE COPATE CELE MOŠKE COPATE MOŠKI NATIKAČI ŠPORTNE COPATE S TOPLO PODLOGO PVC od št, 21 do 35 COPATE ZA GOSTE PO KONKURENČNI CENI IMAMO TUDI CICIBANOVE ČEVELJČKE, ROČNO IZDELANE USNJENE ŠKORNJE, ZA MLADE (tudi motoriste) 1.700 din IN KOT VEDNO NA ZALOGI TUDI COKLE! 120 do 190 din 90 do 150 din 200 din 90 do 290 din 200 din 90 do 160 din od 100 do 110 din 30 din Vseeno ali ste družbeno, mešano ali zasebno podjetje, lastnik samostojne prodajalne Ce ste zainteresirani za širitev svoje prodajne ponudbe če želite prodajati kvalitetni zlati in srebrni nakit uveljavljenega proizvajalca PRIDRUŽITE SE PRODAJNEMU SISTEMU PRODAJE PROIZVODNEGA PROGRAMA - Z resnimi in s solidnimi partnerji bomo podpisali pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju - odloČite se in pošljite ponudbo z osnovnimi podatki o podjetju ali lokalu na naš naslov: 63000 Celje " Kersnikova 19, p. o. 75 Telefon: 063/31 711 Telex. 33597 yu zc Telefax: 063/31 570 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO v trgovini VOLNA, Cankarjeva 6 3500 različnih gumbov 3500 različnih sukancev (poliester, svila, bombaž) 500 različnih zadrg v različnih niansah od 12 do 70 cm IZREDNO UGODNE CENE - od 1,00 din NAPREJ! SEPTEMBRA ŠE DODATNI PROGRAM TRAKOV, LASNIC IN OSTALE POZAMENTERIJE - VSE UVOZ! 35 BIDER kmetijski stroji • NAJNATANČNEJŠI TROSILNIKI SILAŽE ZA STOLPNE SILOSE Z MOTORJEM IN VGRAJENIM MEHANSKIM PROGRAMATORJEM t TELESKOPSKI TROSILNIKI SENA • MEŠALCI ZA GNOJEVKO I \ Z DOZATORJEM ZRAKA , n& Telefon: 063/831-415 Trgovsko podjetje, p.o., Kranj Poštna uLl Telefon (064)23-070 Telex 34575 Kokra YU Telefax (064) 24-656 Smo trgovsko podjetje z dolgoletno tradicijo, kar pa nas ne obremenjuje pri uvajanju novosti in razširitvi programa poslovanja, zato želimo zaposliti več KOMERCIALISTOV za delo v notranji in zunanji trgovini Če ste diplomant višje šole ustrezne smeri, imate že izkušnje na tem področju, za delo v zunanji trgovini znanje tujih ježkov in bi pri svojem delu znali prisluhniti željam in potrebam naših kupcev, vas vabimo, da nam pošljete pisno prijavo v kadrovsko službo Trgovskega podjetja KOKRA, Poštna ul. 1, Kranj. TRGOVSKO PODJETJE »TABOR« GORENJA VAS PRIREJA V NEDELJO, 23. 9. 1990, GORENJEVAŠKO NOČ S KRAMARSKIM SEJMOM IN BOGATIM PROGRAMOM — 8.00 Turnir v balinanju za pokal Partizana Gorenja vas — 10.00 Otvoritev kramarskega sejma in pozdrav gostov z ansamblom Blegoš — 10.30 Nakup pri stojnicah z veliko izbiro raznovrstnega blaga in ugodnimi popusti — 13.00 Keglanje za pokal trgovine TABOR — 14.00.Zabavni del programa z voditeljem Sašom Hribar- jem, z raznimi zanimivimi tekmovanji — 15.00 Nastop pihalne godbe Alpina iz Žirov -- 15.30 Veliki otroški Živ-žav z voditeljico Romano Krajnčan — 17.00 Pogovor Saša Hribarja z znanim Slovencem — 18.00 Največja atrakcija prireditve: Vlečenje vrvi med ekipami Gorenja vas - Hotavlje -Poljane — 19.00Gorenjevaška noč z ansamblom Don Juan, Sašom Hribarjem in ansamblom Blegoš Poskrbeli bodo, da ne boste lačni in žejni, kupili boste lahko mnogo lepega In poceni in se zabavali ob Igrah, ki jih pripravljajo. Obiščite jih, ne bo vam žal. Vabijo vas trgovina TABOR Gorenja vas in pokrovitelj prireditve TRGOVSKO PODJETJE ŽIVILA KRANJ (^II^MMEEGLAS **** V HOTELU KAZINA HA JEZERSKEM fyt¥ bomo uctftfdVi JtdfOviVKI tfli#CI narictructu namuc pod ^wfowiuiti imktimti. ♦ ŠaiiaitiCi h Gorim a mKJitiU iqimOt k tcft, uaiifoutttfMi, ftdaj in fiutcn n otiVVi-001! MCjcm um fJjuOtttfjt &imiHXki iurifrnja ! Lfch LTH Škofja Loka, Kidričeva 66 objavlja prosta dela in naloge ORODJARJA - REZKALCA za popravilo in izdelavo orodij Pogoji: - dokončana IV. stopnja zahtevnosti, smer orodjar - 3 leta delovnih izkušenj na delih orodjarja oz. rezkanja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mese-čnim poskusnim delom. Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem rezkanja. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov LTH Škofja Loka, Kidričeva 66. MAVBICA Trgovsko podjetje z barvami in laki, p.o. Ljubljana, Resljeva c. 1 objavlja za prodajalno na JESENICAH, Maršala Tita 9 J prosto delovno mesto PRODAJALCA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - smer prodajalec - zaželene delovne izkušnje (2 leti) - poskusno delo 2 meseca - nastop dela takoj oz. po dogovoru Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Lesnina MAVRICA, Ljubljana, Resljeva c. 1, p.o. 231. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljen« izbiri. sKolinska KOLINSKA p.o. Ljubljana, Šmartinska c. 30 objavlja prosta dela in naloge za gostišče "VILA MOJ MIR" na Bledu: 1. VODJE KUHINJE Pogoji: - gostinski tehnik (V. st. - smer kuhar - najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - dvomesečno poskusno delo 2. NATAKARJA Pogoji: - K V natakar - najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - dvomesečno poskusno delo 3. SOBARICO Pogoji: - priučena delavka - najmanj I leto delovnih izkušenj • enomesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poln'111 delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedan^ ga dela v S dneh na naslov: Kolinska, kadrovsko-sociai služba, 61112 Ljubljana, Šmartinska c. 30. Kandidate bom o izbiri obvestili v 10 dneh pO odločitvi- IMPORT EKSPORT d. o. o. TRŽIČ tel.: 064 50 340 tax. 064 52-378 AVDIO VIDEO TV HI-FI MINI - MARKET JVC ITT NOKIA.SAMSUNG GOLDSTAR -NORDMEND6 VIDEO REKORDERJI SAMSUNG SE 9000 6600,-CASI0 VX 4500 6.600.- JAPONSKI ANITECH AE 6000 6.800.- JAPONSKI ITD., ITD., ITD., ITD., ITD. POKLIČITE NAS PO TELEFONU 064/52-38, 50-348 _ ORION- HITACHI-CAS'0 MEMOREX _J Mercator KŽK TOK Radovljica Rožna dolina 50, Lesce Po jabolka v Podvin •z našega nasada Resje pri Podvinu vas vabimo na ugoden nakup kvalitetnih grajskih jabolk za ozimnico. Naša jabolka odlikujejo lepo oblikovani plodovyzredno dober okus in še Posebej dolga doba skladiščenja. V našem nasadu nas lahko obiščite vsak dan, tudi ob nedeljah, od 8. do 17. ure Pridite, kupite in uživajte z našimi jabolki! jjHlOCLflSI W 27-960 ^CestaJLfll6 JAHATI STROJI Proda m SESALEC za prah, 800 W £,P,AKNI ČISTILEC zvečer '100 gradi" 13490 TOrc00 Pfodam ELEKTROMO-Zo r, '5 kW in 3 kw- 2880 obratov. ^^PliejO 13289 3g|?®n' prodam malo rabljeno j^'^sko zamrzovalno SKRINJO. 14,f Sukič, C. Kokrškega odr. ^J^gjU 9 24-538_13693 ^ORtib3'' zameniarn večji, poljski 9a i ! krompirja, za manjše-g^^ovče 42, Cerlje 13699 (J^jn ""'••in. •c»" » Matam pnm.iu °Do,aod 9 do 12 ure NEMŠČINA DOPOLDNE — 80-urni tečaj za začetnike Inf. po tel. 622-942. Kon. PODJETJA, ZASEBNIKI! ZA VAŠE POSLOVNE PARTNERJE ODDAM V NAJEM OPREMLJENO EN0SOBNO STANOVANJE, LAHKO TUDI KOT POSLOVNI PROSTOR. ŠIFRA: NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU Ugodno prodam MIKSER z nastavkom, za mletje. Brezovica 7, Kropa, » 79-636_13710 Prodam nov POMIVALNI STROJ. g 82-534_13717 Prodam termoakumulacijski PEČI, 3 kW in 2 kW. Stoikovič, Pševska c. 1, Kranj - Stražišče 13719 AVTO ŠOLA" ing. HUMAR Zaradi izrednega odziva PONOVNO ORGANIZIRAMO TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV i prićetkom v ponedeljek, 24.9.1990, v prostorih KRANJSKE GIMNAZIJE. VOŽNJA ZAGOTOVLJENA NA POPOLNOMA NOVIH VOZILIH RENAULT 5 Obenem VABIMO k sodelovanju KVALITETNE INŠTRUKTORJE Informacije po tel. 24-722 Prodam prenosne STROJE za rezanje in brušenje betona, kerami kK in kniiiiinij »4b i 40 l 3/2 I Prodam Čevljarski STROJ Udir, Kidričeva 19, Kranj_13730 Prodam TRAKTOR in enoosno PRIKOLICO. Cena 35000,00 din. » 74 075 13749 UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV - daihatsu compact 1300 ccm' 105.000,00 din - daihatsu charade 1000 ccm3 turbo diesel 105.000,00 din - daihatsu aplaus X11589 ccm3 117.000,00 din - daihatsu aplaus XI DE LUXE 1589 ccmJ z vso možno dodatno opremo 133 000,00 din Osnovni ceni je potrebno prišteti 89 % dajatev. Inf. po tel: 33-184 ali 34-582 Int. 15. Prodam dve termoakumulacijski PEČI, 3 kvV »28-753 13755 Prodam skoni| novo zamrzovalno OMARO Valentin Benedičič, UI 1 avgusta 1, Kranj 13756 145-1.trski HLADILNIK, malo ra bl|on m PEČ kiperbusch, ugodno prodam. » 34-639_13783 Barvni TV Gorenje poceni prodam. Čemas, Kidričeva 18. Kranj 13771 I'm i.1,lin OJAČEVALEC JVC A GX 2 Cena 400 DEM Informacije na »51 582, od 15 do 16 ure 13784 Poceni prodam rabljeno PEČ za centralno ogrevanje, 25 kW, sku pai i ol|nim goničem in dodatno opremo »632 441 137R9 Mil tO •' n nama Telefonski nakup v Nami! Odslej vam Nama Škofja Loka nudi nakup vseh vrst blaga tudi po telefonu. Naročeno blago vam pripeljemo na dom brezplačno, če vrednost nakupa presega 500,00 din. 064/621-581 sejem Stara cesta 25, tel. 21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIAUTETE PO ŽEUI Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke... Odprto: vsak dan od 11.-23. ure sobota od 19.-23. ure nedelja od 8. -13. ure Prisrčno vabljeni! Prodam nov POMIVALNI STROJ Candv. »43-132_13842 Prodam KOSILNICO BCS, rabljena »68-704 13853 Ugodno prodam TRAKTOR IMT 533 s kabino in kompresorjem »42 037_13791 Oljni GORILEC Thvssen, nov, poceni prodam »46 458 13798 Za polovično ceno prodam nov RADIATOR Jugoterm, dim. 100 x 90 cm in ŠTEDILNIK kiperbusch »24 091 13808 Ugodno prodam kombiniran "stT DILNIK (2 plin, 2 elektrika), Gore nje »27 940_13809 Prodam ORODJA za izdelavo arti kla široke potrošnje Cena po do govoru Informacije na »42-649 13814 Prodam TRAKTOR Zetor Strahinj 7. Naklo 52 11 13828 Prodam 2 800 litrsko CISTERNO za olje, nova. dim. 300 x 72 x 160 cm » 34 927, Sajovic 13835 R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR 061/50-720 Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese. KOMBI IMV 1600, prevoženih 46 000 km, proda GD Kovor. Informacije na »57 980 ali »57 528 popoldan._ Doma lahko ZASLUŽITE dovolj l\>;l|itt> naslov in dobili boste vsa navodila. G. G., Partizanska 52, Šenčur _ Mercator KMETIJSTVO Kranj, do o. - VRTNARIJA P I N 0 - Drevesnica In cvetličarna: Prišel |e čas urejanja vrtov. Drevesnica Pino v Stranišču, Krtfnarjeva pol 4 vam ponuja bogat izbor okrasnega drevja in grmovja. Tel.: 21-600 PRIČAKUJEMO VAS! Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO, štev 38 do 40 Britof 311, Kranj _13883 Oddam KABINET s souporabo ko palmce. » 36-833____ Cankarjeva4, Kranj, tel.24-787 INTERSHOP GALERIJA Odprto neprekinjeno od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4 kW, AEG in trajnožarečo dodat no PEČ, šir. 43 cm, kiperbusch. »26 964 13856 Ugodno prodam nov MOTOKUL-TIVATOR Honda F 600, s prikolico in ROLBO za sneg. » 77 466 Prodam barvni TV RR Niš, ekran 63 cm, letnik 1985. Informacije na »622 602_13876 Prodam trajnožarečo PEČ, kuhinj-sko raztegljivo MIZO in plinski ŠTEDILNIK Kekec. »620-920 Zelo ugodno prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO LTH. 13885 •36-849. popoldan Nov kombiniran LESNI STROJ prodam. »41-897 13889 Prodam termoakumulacijsko PEČ\ rabljena 3 sezone » 39 348 13896 Prodam trajnožarečo PEČ na premog. Cena po dogovoru »37-400_13903 Prodam VIDEOREKORDER Onorv »75 967 _13916 Prodam dva ŠTEDILNIKA s pečico kiperbusch in električni RADIA TOR. »28-516_13924 Barvni TV, ekran 53, daljinsko upravljanje, uvožen, star 3 mese ce, brezhiben in PRALNI STROJ Gorenje, malo rabljen, poceni pro dam. »22 991 ali 45-341 13933 Trgovina "KMEČKI STROJ" ponuja po zelo ugodnih cenah naslednjo rabljeno kmetijsko mehaniza cijo: TRAKTORJE IMT 585 In 533, PRODAMO APARAT ZA ZLATOTISK (TOPLITISK) IN ORODJE ZA ZELO ZANIMIV ARTIKEL PONUDBE POD ZLATO Deutz 80 In 25 KM. Nibbi 20, Pas-nuali 21, nakladalno PRIKOLICO Pottmger, 17 kubična in SIP 28-24, TROSILEC Krpan 30, 1 700 litrsko mimo CISTERNO, rotacijske KO SILNICE SIP 205 in Vicon 165, tra čne OBRAČALNIKE za Tv, Bucher, SIP 220 in kombinirani URO 3000, PAJEK VO 2 in VO-4, KOSILNICE BCS 127, Bucher, Moto Benassi, Gorenie, Sokol 140. PUHALNIK Olga Meglic. ŠKROPILNICE Creina in Metalna, itd Plačilo je možno tudi s kreditom pri vaši KZ ali ban ki »622 575_13937 Prodam ELEKTROMOTOR, 4 kW, 1 400 obratov na minuto Informa cije na » 33 913, po 20. uri 13947 Lončeno PEČ, dim. 95 x 80 x 50 cm, na nogah, poceni prodam »73 427_13948 Prodam MOTOKULTIVATOR Mio Standard » 73 282 13962 IZOBRAŽEVALE Privatno POUČUJEM klavir, na domu v Skofji Loki Informacije vsak dan na »620 650 13766 Ugodno prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Kalinškova 43, Kranj 13968 GRADBENI MATERIAL 1.500 kosov malih, normalnih ZIDAKOV, rabljeni," prodam. » 75-993_13810 Ugodno prodam PUNTE za odra-nje pri izdelavi fasad, 4 kub. m. smrekovih in 2 kub. m. hrastovih PLOHOV, deb. 5 cm. Škrjanec. Se-nično 13, Tržič, »57-882 13820 Prodam OKNA, vezana, dvokrilna, nezastekljena, 6 kosov. »68-704 Ugodno prodam 7.000 kosov modularnega BLOKA BH-6. Britof 34, Kranj, »35-085, dopoldan 13868 Prodam 1.700 kosov cemento sivega ETERNITA. » 42-542, po 13. uri Prodam 8 betonskih KORIT, veli-kosti 50 x 100 cm. »36-092 13898 Prodam 10 kvad. m. opečnatega TLAKOVCA in novo' STIKALNO URO »22-502 13930 IZGUBLJENO IZGUBILA se je belo-rjava LOVSKA PSIČKA, v levem ušesu ima vtetovirano številko 60243 Čado-vlje 14, Golnik, »46-450 13966 KUPIM V Kranju ali bližnji okolici kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO. Šifra: KRANJ - OKOLICA Kupim smrekove PLOHE in DESKE - prizma, deb. 8 cm. » 64-103 V Kranju ali bližnji okolici takoj kupim 2-sobno ali 3-sobno STANOVANJE, lahko starejše. Šifra: PRI-MERNACENA_13732 Kupim suhe smrekove in borove PLOHE, deb. od 5 do 10 cm. Babic, Bistrica 7, Duplje, » 70-007 13758 Kupim GOLF diesel, letnik 1984 ali 1985, dobro ohranjen. »69-065. popoldan 13782 Kupim rabljene salonitne PLOŠČE. 6 valne ali 8 valne »40 375 VIKENDI NEMŠČINE — 6 vikendov = intenzivni tečaj — 2 vikenda = osvežitveni tečaj Inf. po tel. 622-942, Kon Kupim čevljarski ŠIVALNI STROJ. » 39-348_13897 Kupim silažno KORUZO »46-403 Kupim rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico. »40-328 13957 LOKALI_ V najem vzamem LOKAL, 50 kvad. m., v ožji okolici Kranja. Šifra: OBRT_13841 V najem oddam POSLOVNE PROSTORE, v središču Kranja »22-404 _13871 V središču mesta oddam v najem manjši POSLOVNI PROSTOR in GARAŽO »21 119_13872 MOTORJI KOLESA_ BT 50, poceni prodam. »34-110, od 17. do 20 ure 13690 Prodam Tomos AVTOMATIK, star 3 leta Bojan Pavlin, Gradnikova 7, Kranj_13714 Prodam motorja: BT 50 in ATX. Sp Brnik 38. Cerklje 13746 Prodam nemško moško KOLO City Bike Britof 66. Kranj 13878 !MJ?E3i - =* S SVETOVANJ* ' MARKETING REKLAMA D.O.O LJUBLJANA LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega pod|elja, ko začne s poslovanjem Informacije ponedeljek, torek, sreda od 10. do 15. ure po tel. 061/57M25. SUZUKI GSX 750. letnik 1982, prodam ali zamenjam za osebni avto » 68-286_13776 Prodam BT 50. »801-641 13785 Prodam odličee ohranjen ATX 50, letnik 1989. Zajec, »34-318 13788 Prodam MOTOR Tomos 15 SLC. letnik 1984, prevoženih 2 500 km. »621-758 13815 VSE PROBLEME CARINJENJA PRI UVOZU IN IZVOZU REŠUJE PODJETJE KOLI ŠPEDICIJA UVOZ-IZVOZ d. o. o. KRANJ OPRAVLJANJE CARINSKEGA POSTOPKA STROKOVNI NASVETI S PODROČJA ZUNANJE TRGOVINSKIH IN CARINSKIH POSTOPKOV Podjetje KOLI ŠPEDICIJA UVOZ -IZVOZ d. o. o KRANJ, Planina 3 tel 064/33-184 34-582. int 15 Delovni čas od 7 do 17 ure Prodam novo integralno ČELADO iz "fiber glasa", znamke AGV, štev. 58. »83-967 13867 ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE NEPREMIČNINE, JE PRAVI NASLOV: GLOBAL Kranj C. JLA 4, Kranj Tel. 21-320 Prodam SUZUKI 125 RM, letnik 1981, s carinsko deklaracijo. Cena po dogovoru. Darko Hafnar, Grenc 3, Škofja Loka 13894 Prodam Tomos AVTOMATIK 3 M Mačkovo nas. 25, Šenčur 13910 Prodam MOTOR Pony Express. »33-227_13911 Prodam VESPO 150 NV, skoraj no va. Vrtna ul. 24, Križe_13931 Prodam otroško KOLO Kekec. Stare, Trata 27, Cerklje 13956 OBVESTILA TV - VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno. Informacije na »39-886 SE PRIPOROČAMO' ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, naročite na »75-610. Cene konkurenčne! 12834 Če imate POKVARJEN pralni stroj, štedilnik, bojler - Gorenje, POKLIČITE na »41-950. SE PRIPOROČAMO!_ 13407 Sport center na Bledu (nasproti Casina) ODPRODAJA turna in gorska KOLESA, po zelo ugodnih cenah. Ogled vsak dan, od 10. do 18. ure. 13740 TRGOVINA PRI GOZDU Zg. Bitnje 83 Cenjene kupce obveščam, da vam za nakupljeno blago priznam 5 % popusta pri nakupu od 200,00 din dalje od 15. do 30. 9.1990. Se priporoča TRGOVINA PRI GOZDU Janez Jesenko Potrebujete KONSTRUKCIJSKE in ESTETSKE REŠITVE na vašem gradbenem objektu ali NAČRT zunanje ureditve? Pokličite na » 78 455, po 18. uri 13804 IZDELUJEM cirkularje. Ogled mo-žen: Hlebce 46, Lesce, » 73 230 OPRAVLJAM montažo oljnih go-rilcev in električne instalacije » 70-563_ 13865 V Komisijsko prodajalno "KMhČKJ STROJ" sprejemamo vse vrste ra bljene MEHANIZACIJE, ki jo lahko dostavite na naslov: Franc Guzelj Sv. Barbara 23, Škofja Loka! »622 575, vsak dan, razen torka in sobote, od 8 do 17 ure, ob nedeljah, od 8. do 12 ure Na zalog imamo gozdarsko PRIKOLICO motorne ŽAGE Stihi, Dolmar, Hus qarna, Homelite, vijačni in tračn TRANSPORTER, enoosne PRIKO LICE za TV in za prevoz živine, čel ni NAKLADALEC Ferguson ter predni in zadn|i NAKLADALEC Ri ko, MOTOKULTIVATOR Labin Pro gres s plugom, frezo in pogonsko prikolico, MOLZNI STROJI, ŠRO TARJI, ELEKTROMOTORJI, GU ME in PLATIŠČA, ITD. Na vašo že Ijo pa vam stroje tudi odpeljemo ali pa dostavimo na dom. 13940 ELEKTRO in STRELOVODNO INSTALACIJO vam izdela ali obnovi: Jože Benedičič, Prezrenje 22, Pod nart, » 70-482 13662 Za POPRAVILO pralnega stroja, štedilnika (električM - plinski del), hladilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov, pokličite na »57 695 ali 57-727! Se priporoča Servis G. A, Andrej Žepič! 13902 ŠAMPINJONI, sveži, za ozimnico, direktno od proizvajalca, naprodaj. Informacije na »42-047, od 19. do 20 ure 13934 Prodam jedilni KROMPIR igor. Ce-na 4,50 din za kg. Lahovče 52, Cer kije_13935 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR igor. - Bodešče 30, Bled, »77-230 13944 2 trgovini na enem mestu sredi Tržiča ČIPKA + JOKER Trg svobode 20, tel.: 50-534 vse za šivanje spodnje perilo za vso družino otroške trenirke, puloverji ZA JESEN IN ZIMO: modni jeans, bunde, trenirke puloverji za vso družino modna ženska krila, bluze, jakne, kostimi, usnjene torbice VSE ZA VSAKOGAR - UGODNE CENE OSTALO_ Prodam OTROŠKO POSTELJICO JOGIJEM »24 805 POSESTI Prodam SMUČI z okovjem in pali-cami, PANCARJE in moške smučarske HLAČE, PRALNI STROJ in SESALEC. Informacije na ^47-673_13794 Prodam ELEKTROMOTOR, 7.5 kvV, 2.800 obratov na minuto in KOZO, star 6 mesecev. »061/841-276_13861 Prodam KAMP PRIKOLICO Adria 450, zimsko - letna, MOPED, diato-nično HARMONIKO BSAS in vlečno KLJUKO za Z 101. Bašelj 28/b, Preddvor 13906 Prodam PRIKOLICO za osebni av-to in otroško POSTELJICO z jogi jem. Franc Keršman, Stružnikova 26, Šenčur 13915 Otroške POGRADE in električni ŠTEDILNIK, zelo ohranjeno, ugodno prodam. » 21-920 13919 Prodam KROMPIR za krmo po ugodni ceni in KOMBI PLOŠČE S, za fasado, po ugodi ceni. »42-453_13936 Prodam CIRKULAR, vrtno SEDEŽNO GARNITURO, vrtni KAMIN in smrekov OPAŽ. Joža Berčič, Hote-maže 14/a, Preddvor, » 45 573 _13958 Prodam KROŽNO ŽAGO - cirkular, 3 kW in Tomos AVTOMATIK, prevoženih 2.500 km. » 39 589 13964 Prodam karamboliran GOLF, letnik december 1980. Informacije na »24-217, od 19. do21. ure 13630 Prodam nove zimske GUME s platišči, za R 4 » 82-534 13792 Prodam JUGO »40-122 45, letnik 1986. 13683 Nujno prodam Z 750, registrirana celo leto. DEM. »35-938 letnik 1980, Cena 1.700 13795 Prodam dobro ohranjen VW 1200 letnik 1974, registriran do julija 1991. Janez Rozman, Ravnica 7 Kamna gorica 7, » 74-803 13697 Prodam Z 750 in rabljeno strešno OPEKO "folc" Sp. Besnica 17 g 40-548_ 13692 Prodam GOLF »631-031 letnik 1989 13796 Prodam Z 101, letnik 1979. Toporiš, Sr. vas 2, Golnik 13797 Prodam DIANO, letnik 1980, regi-strirana, brezhibna ali zamenjam za karamboliran avto. » 79-642 Prodam Z 101 Skala 55, letnik 19»* ali zamenjam za starejši letnik. doplačilom. »622-026 _]38W Prodam GOLF GL diesel, let"* 1983. Visoko 2/a, Šenčur ^JjB« Prodam R 4, letnik 1977, neregist"-ran. Mrakova 8, Kranj, » 22jj64__ Prodam DIANO, letnik 1979, registrirana Ogled: Marin, Cankarje^ 13. Tržič _J^? re- od 16. septembra dalje . vsako nedeljo iw od 7. do 13. Prodam JUGO 45, letnik 1981, gistriran do julija 1991, delno P° škodovan, v voznem stanju. J° Markelj, Tavčarjeva 2, R^dovlji^ MICRA, m letnik 1984, ugod*? Prodam NISSAN 1988.» 77-888 VISO 11 RE prodam. »25-256 Prodam KOMBI IMV 220 D letnik 1980, 8 +1. »73-850, od'pone-deljka do petka, od 7. do 14. ure PLOČEVINO za Z 750 in MOTOR od 126 P, prodam za dele. Z 101, letnik 1981, prevoženih 74.000 km, registrirana do 4. 11. 1990, prodam. Smolko, Grosova 25, Kranj - Kokrica 13800 79-460 13706 Prodam JUGO 1988. »49-491 45 Koral, letnik 13802 Prodam GOLF JGL. letnik » 42 069 Prodam 126 P, letnik 1977^^ 1.000 DEM. »38-611 Prodam rana do 7. /. last. Te? -Ugodno prodam JUGO 45, letn' 1985. Lanqusova 28, Radovljica^ —TI26P' i Z 101, letnik 1981. registri' 7.7. 1991. »35-550J3BA; Prodam Šenčur hlevski GNOJ. Luže 4, 13647 Prodam hlevski GNOJ, 631 -405 Prodam rabljen BILJARD Gostilna "Krištof", Kranj, »35-904 13715 Prodam 600-litrsko KAD za nama kanje sadja »45 538 13813 Obrtnik prodaja raznih vrst otroške kombinirane VOZIČKE s po sebnimi dodatki. Cena že od 850,00 din dalje Informacije na »27 020_13824 Zelo ugodno prodam POČITNI ŠKO PRIKOLICO Adria 450, z baldahinom, stara 6 let » 36 530 VILO, z velikim vrtom, v Naklem pri Kranju, popolnoma opremljena, s centralno kurjavo in telefonom, takoj vseljiva, prodamo najugodnejšemu ponudniku Informacije in ponudbe: "Ibiz", Bernekar-jeva 15, Ljubljana, »061/317-910 ali 317-911_13733 V zazidljivem okolišu, v bližini Kranja, prodam PARCELO, velikosti približno 1 000 kvad. m. Šifra: DOBRA NALOŽBA 13768 Ugodno prodam GARAŽO na Je-senicah - Plavž. Davek plača pro- dajalec! »81-109_13826 Ugodno prodam STANOVANJE v kmečki hiši in 300 kvad. m ZEM LJE, v Poljanski dolini. »061/226 433 13884 PEUGEOT TfllBOT BRODNIK e PRODAJA. DELI IN SERVIS Beljak/ Villach KlagenTurtcitr 31 Tel »« ««2MM GOLF diesel, letnik 1985, prevoze nih 80.000 km, prodam. »88-144, po 20. uri_13708 Prodam OPEL KADETT GLS 1 3 S letnik 1986. »45-140_13720 Prodam REZERVNE DELE za R 4. Struževo 33, Kranj 13723 Ugodno prodam popolnoma obnovljeno LADO 1200, letnik 1979, registrirana do julija 1991. Eljon, Golnik 87 13811 Izredno ugodno prodam Z ,• celega ali po delih in MOPED IW" bri (dvobrzinc), z rezevnim rno jem. Korsič, Reševa 4/a, Kr*,j »22 503 l38/ Prodam Z 1300, letnik »37-649, popoldan 1979. 13725 Prodam Z »79-746 128, letnik 1987. 13726 STAN. OPREMA Prodam okroglo, raztegljivo MIZO in štiri STOLE Majcen, T. Dežma-na 8, Kranj 13694 Kuhinjsko MIZO in šest STOLOV, zelo ugodno prodam. » 632 226 _13801 Prodam LEŽIŠČE, pena oblečena, dim 160 x 190 cm, viš. 30 cm »33 704 13851 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do junija 1991. »81-157 Prodam 126 P, letnik 79, obnovljen, za 14.000 din »35-833_ Odstopim VRSTNI RED za Hundai LS 1300, 4 vrata, 5 prestav Rok dobave oktober 1990. Informacije na »633-542_13729 Prodam VW 1200, starejši letnik, dobro ohranjen, registriran do 8 5 1991. Informacije na » 75-334 NOVE IN RABLJENE MOTORNE ŽAGE rf^žiEj • VELIKA IZBIRA KOSILNIC ^Torji • VSI NADOMESTNI DELI - NOVI IN RABLJENI__• CELOVEC - PISCHELDORFERSTR. 132. Tel.: 9943-463-43342 (ODPRTO PON. - PET. 7.30 - 12, 13 - 18, SOB 8-12) RAUSC B0R0VUE KLAGENFURTERSTRASSE 42 Tel.: 9943-4227-3745 • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA (NOVI IN RABLJENI) • DODATNA OPREMA • GUME VSEH DIMENZIJ • VELIKA IZBIRA VOZIL Prodam otroško POSTELJICO ter otroško STAJICO Babic, »74 112_13913 Ugodno prodam opremljen KO ŠEK in krzneno VREČO za v vozi ček »21-994_13954 Prodam mešana DRVA. »46-050 Poceni prodam 50-litrski KOTEL za kuhanje žganja škofjeloška 43, Kranj_13965 PRIDELKI Prodam krmilni KROMPIR Žeje 15, Duplje. »70-311_13712 Prodam ZELJE v glavah, rdeč KO RENJČEK in SLAMOREZNICO 800 S Škofjeloška 33, Kranj 13744 Prodam HIŠO, IV. faza ali zame njam za večje STANOVANJE Šifra STRAHINJ 13961 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). »25 111 13921 Prodam ŠKODO 120 L, letnik julij 1988. prevoženih 33 000 km »75-131 13734 PRIREDITVE STANOVANJA Nujno prodam KROMPIR Igor » 70-312 Vodarn JEDILNI siere. Kert Kranj drobni n Žeje 12, jedilni Duplje, Odlično GLASBO za ohceti in praznovanja, nudita glasbenika »42-827, Prosenc 13553 Prijatelji harmonijo VABIJO vse ki so sami, na DRUŽABNO SREČA NJE s plesom, v soboto, 22 9. 1990. ob 19 uri, v hotel Creina Pri srčno vabljeni! 13925 RAZNO PRODAM Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem in barvni TV Iskra, star 4 le ta Beznik Polišica 27. Zq Gorje 13748 Zelo poceni prodam termoakumu KROMPIR des- lacijsko PEČ, 3 kW, otroško KOLO Gorenjesavska 21, m POSTELJICO »25 132, popol dan 13674 MEYER - ZIRNIG CELOVEC, FLEDERMAUSGASSE 14 Tel: 9943-463-22152 in 24300 {BLIŽINA - UKH - BOLNIŠNICE) NADOMESTNI DELI IN DODATNA OPREMA SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA SPECIALIST ZA AVT0-IZV0Z V JUGOSLAVIJO BREZPLAČNA DOSTAVA DO MEJE Prodam KROMPIR Igor in Dežire ter HRUŠKE, po 12,00 din. Pod brezje 130, Duplje, » 70 096 13751 Prodam drobni 46. Šenčur KROMPIR Prodam jedilni KROMPIR igor in dezire. za ozimnico Okroglo 15, Naklo, »47-712_13778 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. »41 287 13612 Prodam jedilni KROMPJR dezire Pirih, Podbrezje 129, Duplje. » 70-057_j_13875 Prodam drobni in semenski KROMPIR ter KORUZO za krrho, v vrečah Kurirska pot 11, Krani Primskovo 13891 Prodam krmilni nova 5, Šenčur KROMPIR Pipa 13893 Prodam KROMPIR igor Milan De beljak, Podbrezje 150, Duplje, » 70 069_13895 Prodam KROMPIR za ozimnico in semenski KROMPIR dezire ter igor in odpadni KROMPIR ze krmo prašičev, po ceni 1,50 din za kg Zalog 49. Cerklje 13918 Prodam barvni TV Iskra, otroško POSTELJICO in kombiniran VOZI ČEK Berginc, Frankovo nas 2, škofje Loka_13705 Ugodno prodam*dva nova JOGI JA, HLADILNIK z zamrzovalnikom, rjavo SEDEŽNO GARNTIRUO m otroško KOLO Junior » 23-253 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO, nosilnosti 500 kg in 80 litrski KOMPRESOR, 380 V «•631 9flr> Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto »42 115 13737 Poceni prodam DILNIK na dr va in premog, zimski PLAŠČ, štev. 42 in PEČ kiperbusch Angelca Pivk, Cegelnica 30, Naklo 13806 Ugodno prodam PLINSKO PEČ Iskra, dve OKNI Lip Bled. dim 120 x 100 cm, dva RADIATORJA Jugo term, tip 10, dim 80 x 65 cm in tip 11, dim 100 x 65 cm, ŠIVALNA STROJA v omarici Neumann in Ruža ter ohranjeno SEDEŽNO KOTNO GARNITURO »50 144, od 9 do 13 ure, Mat jež 13847 Prodam 20 m1 ladijskega PODA, iirina 8 cm Breg ob Savi 72 13570 Iščem 2 sobno STANOVANJE, v Tržiču ali bližnji okolici. »50-128, po 20 uri 13621 Oddam SOBO s kuhinjo, trem študentkam Naslov v oglasnem od delku._13626 Prodamo pritlično, obnovljeno 2 sobno STANOVANJE, 51 kvad m., za STANOVANJSKE ali PO SLOVNE PROSTORE, v bloku pri Domu JLA Obrtno podjetje, Kranj Prodam dvosobno STANOVANJE, z zelenjavnim vrtom in garažo Ogled v soboto m nedeljo ali »(064) 26-139_13579 Kupim 2 sobno STANOVANJE, brez centralne kurjave, v Pristavi pri Tržiču ali v okolici Nudim lahko tudi zamenjavo za 3 sobno sta novanje. na Cankarjevi c , v Tržiču. »51 738_13780 KINO KRANJ, Stritarjeva 1, Kranj, odda v najem najboljšemu ponud niku GARSONJERO, 22 kvad m . v Tržiču Deteljica 9 V garsonjeri je opremljena kuhinja. Stanovanje oddamo za 3 leta, s plačilom v na prej Informacije na upravi Kina, Stritarjeva 1, Kranj, »21-771 4 članska družina vzame v najem STANOVANJE ali starejšo HIŠO, v okolici Kranja » 28 048 13834 V najem oddamo 1 sobno STA NOVANJE Šifra NOVEMBER Zelo ugodno prodam AUDI 100, prva registracija 1976, registriran Kranj Čirče do 15 1. 1991, z radiokasetoto nom Ogled popoldan Ravne 12, Tržič__ 13738 Ugodno prodam Z 101 Mediteran, letnik 1979, prevoženih 40 000 km »061/713-405 _ 13745 Znidai Prodam 126 P, letnik 1980, registriran do marca 1991. St. Rozmana 11, stan. 19, Kranj_13816 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1978 ali zamenjam za večji avto. Jezerska c 94, Kranj 13819 Prodam DIANO 6, registrirana do julija 1991. Cena 10000,00 din »74-924, po 19 uri_13823 Izredno ugodno prodam Z 750, letnik 1977, obnovljena karoserija, registrirana do marca 1991 Ogled možen popoldan Toni Pazlar, Kro- pa 125/a_13825 Prodam Z 750 SC, letnik 1979, ne registrirana, v voznem stanju Ce na 3 500,00 din. Kožar, Zbilje 1/c, Medvode (pri cerkvi) 1 3830 Prodam R 4, letnik 1976, registri ran celo leto. Gregoričeva 15, 13831 Prodam Z 750 101, Cerklje Zg Brnik 13747 Prodam 126 P, letnik 1980. registri ran. Cena 1.500 DEM. » 631 507 GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam »26-672 13752 Prodam Z 101 GTL, letnik 1987, re gistnrana do septembra 1991. In formacije na »621 161 13753 Prodam Z » 633 779 101. letnik 1981 13757 Prodam DIANO. letnik 1979, regi strirana. Marjan Peterneli, C XXXI divizije 148, Žiri_13759 OPEL ASCONO 1.6 S.~5 vrat, pro dam »51-527, zvečer, po 18. uri R 5 GTS » 66 088 letnik 1988. prodam 13761 Prodam novo STANOVANJE, 52 kvad m., v Kranju Cena 1800 1)1 M /.i kv,id m » II i'.'! /w. i Mlad par najame STANOVANJE ah GARSONJERO, na relaciji Ra dovl|ica Mojstrana Možnost predDlačila » 83 026, zvečer Prodam GOLF JGL. letnik 1981, prevoženih 63 000 km Cena 7.000 DEM Prodam tudi 1 500 kosov fa sadne OPEKE.» 602 558 13769 Prodam BMVV 1602. letnik 1973/1974, motor - letnik 1978 Ce na 3.500 DEM Ogled: Avtoličar-stvo Brelih. Suha 29. škofja Loka Prodam Z 850. letnik 1985, registri rana do aprila 1991 Malovrh, Ko vor 112, Tržič_13775 Prodam Z 750. letnik 1978, registri rana do maja 1991, SMUČI Head dolž 215 cm in SMUČARSKE VEZI Tyrolia RD 490 Miha Žitnik, Ce vljarska 2, Tržič, »50 147. ob de lavnikih, od 8 do 16 ure ^LANCIA VVAIDMANNSDOR-FERSTR. 135 Tel. 9943-463-261170 NAJVEČJI ZASTOPNIK NA KOROŠKEM VELIKA IZBIRA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL CENE BREZ PRIMERJAVE: FIAT UNO export od 86.000,-LANCIA DEDRA export od 180.000,-NUDIM0 VAM TUDI NADOM. DELE, DODATNO OPREMO IN SERVIS. Z 101 GTL 55. letnik 1986, na, prodam za 6.500 »37 368 Prodam dobro ohranjeno Club Citroen, garažirana, 1982, prevoženih 41.000 km, strirana do maja 1991. Informacij' na »82 207, po 16. uri Jjjg: Prodam Z 128, letnik 1987, registrirana do avgusta 1991 » 45-68J>^ Prodam JUGO 55 AX. letnik 19» 926 250, popoldan__138» Prodam JUGO 45, letnik 1987. Ku-rirska pot 11, Kranj Primskovo^ Prodam Z 101, letnik 1979, regist"' rana do maja 1991 ali zamenja"1 za Z 750 ali 126 P Lahko tudi doplačam Ristič, Čevljarska 6/Trz^, Prodam JUGO 45 AX, letnik 19* ter moped AVTOMAT'* » 633 836 13# november Ti R 5 GTS, letnik prodam »81-029_ Prodam GOLF dieseljetnik C. na Brdo 43/a, Kranj Kc-ktj—^ ~ mi Prodam MOTOR za Z 101, k p ženih 7» 000 km in razne «*SH VNE DELE. »51 329 JUGO 45 Koral, rdeče barve, »J 23 mesecev, odlično ohranjen,^ ražiran, zaščiten, prodam. t*3 60 000.00 din Ogled P°P0'°aurB(\j 15 do 18 ure Pševska c 13.'^ - Stražišče ___ Prodam JUGO 55, letnik Ogled po 14 uri Prebačaj ,392? A Prodam GOLF JXD, letnik december 1985 Bečan, Zvirče 36, Tržič, »57-936_13832 Prodam GOLF diesel, S paket, le tnik 1984, bele barve. »061/827-124_13833 Prodam OPEL KADETT, letnik 1971. registriran do 12 5 1991 in Z 101, po delih Stane Hvasti, Breg ob Savi 16, Mavčiče 13836 lijiuli o prodani H 4. letnik 1986 in SIMCO 1100. starejši letnik, regi strirana do marca 1991 Janez Bobnar, Velesovo 64, Cerklje po 14 uri Kranj Prod.-im ()P| I KADI IT I 3 va registracija aprila »633 742___ Prodam Z 101 GTL 55, letnik Cena 3 800 DEM Kocjan. K*L2j jj^stan. 1, Kranj - Druloyjg_3^ Z '01, letnik 1978, za rezervne " in Z 101, letnik 1976, PfodflLtfi posameznih rezervnih ^6 > 41 -416, od 15 do 18. ure^Jj-^ Prodam GOLF diesel, letnic 1983, dobro ohranjen Cena P°g27 govoru »34-053 Prodam DIANO letnik q2j »58-118 !B> Ugodno prodam dobro ohr«"' k ŠKODO 120 L, letnik 1978 N°»j Zg Brnik 80, Cerklje Prodam VVARTBURG, Wn'k-ljan.' malo vožen, garažiran, onr»" prvi lastnik Koroška 31. Tržj£^^ Prodam Z 101 GX, modf*J£w letnik 1987 prevoženih 25 ,3938 »«4 008 VVIESNER VARSTVO CEIOVEC, R0SENTAIERSTR 205 Tel 9943-463-281913 • NADOMESTNI DELI • SERVIS • DODATNA OPREMA • VEl IKA I/HIRA V0/II STALNO ODLIČNE NETO CENE RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM. ___ ^ver"* Prodam GOLFTJGL. letnik 1980. Prodam Z 101. p'r,ie »45 123 13805 1977, registrirana » IMem VARSTVO za 15 mesečnega fantka na našom domu v hiši z velikim vrtom »82-727, po 20 13718 Prodam CITROEN AX, star 3 leta. prevoženih 50 000 km Informacije n.i » /5 289, popoldan ah /'» 877 rodam brezhiben JUGO FLORI-letnik 1989, prevoženih 21.000 Q registriran do avgusta 1991. Kranj Primskovo, 13951 *26-849_ Sh icm R 25' star tri leta, prevože-'n J5.000 km, svetle metalne bar-Ji2c°PEL KADETT 1.4, star tri *6JM592 JfodamZ 101 ,a- 'etnik 1976 Jure dvor prevoženih 3.000 km. 13952 vozna, neregistrira-Cena 4.200,00 din. podjed, Olševek 62, Pred- (^»45-544_13955 Prodamzi0l voru letnik 1976. Cena po Mitre Krstev, Savska c. __13960 am z 750 SE, letnik 1981. Bi-ZLBre9 8, Križe 13987 zenitna Posredovalnica iz Kranja *abi vse osamljene moške, še Posebej pa ženske, da ?e oglasijo. j ^ 10. bo nov delovni čas !n sicer ponedeljek, torek '"sredo od 8. do 14. Jet1ek in petek od 14. do 19- ure, j©!.: 33-171 ali 35-972. J TRGOVCA, v centru Kranja, redno zaposlimo. Pisne ponudbe: Jože Nerat, Janka Puclja 9, Kranj 13754 Moški išče DELO na domu, z možnostjo postavitve stroja, » 41 -860 RAČUNOVODJO takoj, pogodbe-no, kasneje redno, zaposli D.O.O. v Kranju. Šifra: PROIZVODNJA IN TRGOVINA 13862 Komunikativnim osebam nudimo honorarno DELO - prodaja zanimivega artikla. Plačilo takoj! Informacije na » 45-603, v petek od 17. do 19. ure 13880 V trgovini, v Tržiču, dobi honorarno delo upokojena TRGOVKA. In-formacije na » 37-553, zvečer Iščem žensko za POMOČ pri pos-pravljanju stanovanja, 1 x tedensko. » 23-020_13908 Inž. strojništva išče DELO s področja konstruiranja, izdelave tehnoloških postopkov in drugih del. «37-858 13946 ŽIVALI ^POSLITVE ŠIVILJA nujno išče delo na do-^J^ra: ŠIVILJSTVO 13492 tfe "poslimo kuhinjsko POMO-^SP^j? 42-735_13648 2^'TERJEM z lastnim prevo-nudim dober zaslužek, za pro n°'° Potrošnih i 51*066/79-908 Ponudbe 13650 zaposlitve? Potrebujete Postanite ZASTOPNIK dei" «r621 344, v petek in pone-^^jo_14. ure_13707 Vse*aSebna Podjetja OPRAVLJAM *7oVrste računovodskih del. *'8-451 13735 Prodam 5 mesecev staro KOZO. »73-292 13646 Oddam 6 tednov stare nemške OVČARJE. »66-295 13689 Prodam 1 teden dni starega TELE- TA. Suha 37, Kranj_13691 Prodam KRAVO po prvem teletu. Pogačar, Krnica 18, Zg. Gorje Prodam štiri PRAŠIČE, težki 150 kg, krmljeni z domačo krmo. La-hovče 42. Cerklje 13698 Prodam 3 mesece staro belo-črno KOZO, mati odlična mlekarica. »631-637_13724 Prodam 1 teden dni staro TELIČ-KO simentalko. Pokopališka 4, Kranj - Kokrica 13739 Poceni prodamo KRAŠKO OV-ČARKO, z rodovnikom, stara 5 mesecev. » 74-394 13741 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Rant, Potok 14, Železniki, »66-701 13742 ZAHVALA Ljubil si nas, ljubil si dom, vendar odšel si v prerani grob. V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, deda, brat, stric in tast VOJISLAV DJUKIČ iz Kranja Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem in ostalim, ki so nam izrazili sožalje, darovali yen-ee in izkazali pomoč. Posebna hvala tovarni 1BI Kranj 1,1 članu KS za poslovilne besede, pevcem in Mateju za za'grano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. pALUJOČl: žena Marija, hči Mira z možem, sin Vojko i ženo, njegovi trije ljubljeni vnuki in ostali ZAHVALA Ob smrti drage SLAVKE KRANJC p. d. Markove iz Sp. Senice I [.e Kkreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem /;( izra/cna sožalja, darovano cvetje in ku AmstVo na n'cni /adnJ' Poti ''osebna zahvala g. župni-u Alojzu Zaplotniku za lepo opravljen cerkveni obred in Poslovilni govor. Lnaka zahvala Sorskim pevcem za zape-'alostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI: Markovi in sestra Francka ZAHVALA Ob tragični smrti našega dragega moža in očka RASTISLAVA RIBIČA !i,orj|j,^,l° zahvaljujemo vsem in^a vse, kar ste dobrega nas v teh težkih dneh. Za izražena sožalja, po r«. * u ii i In,'" l'Vc,.i*\ za u, om, »•ili s Zil Pet|'.n"ll(K' K kaplanu /,i lop pogrebni obred, pevce ter Gasilskemu društvu Hitnje za udeležbo na p r°dnik ' /1 Ut'c'czho pri pogrebu, velja zahvala so-hva|a ""r v,lsC;|nom, prijateljem in znancem. Iskrena nam„ s°dVlavccm, sovaščanom in sorodnikom za de t nje grehu in poslovilno besede ŽALUJOČI: Žena, sin in hčerka po Prodam BIKCE frizijce, stari 14 dni. Jamnik, Žabnica 8 13736 Prodam KOZE po izbiri. Grajska 12, Bled Mežan, 13743 Prodam KRAVO po izbiri. Franc Pogačnik, Otoče 21, Podnart 13764 Prodam 14 dni staro TELIČKO si-mentalko in drobni KROMPIR za krmo, po 2,00 din. Stane Kuralt, Žabnica 49, »44-522 13765 Prodam več KRAV. Rozman, Nem-ški rovt 3, Bohinj, »721-104 13772 Prodam PUJSKE, težke 35 kg in manjše. Sp. Brnik 60, Cerklje Prodam 18 mesecev staro TELICO simentalko. Ogled popoldan. Ljubljanska c. 49, Domžale 13783 Prodam mlado KRAVO simentalko, po drugem teletu. Leše 16, Tržič_13786 Prodam brejo KRAVO. Anton Benedik,»64-132 13793 Prodam KRAVO simentalko, po prvem teletu. Pokorn, Binkelj 6, Škofja Loka 13807 Prodam tri BIKCE, težke do 170 kg. Rogelj, Apno 9, Cerklje 13818 Prodam KOBILO, težka 750 kg, va-jena vseh kmečkih del. » 66-313 Prodam KRAVO s teletom in več OVAC. » 79-953_13887 Prodam brejo TELICO simentalko, 1 mesec pred telitvijo. Marija Až-man, Dvorska vas 15, Begunje Sprejemam NAROČILA za leglo DOBERMANOV, brez rodobnika. » 41 -862_13920 Prodam dve TELIČKI simentalki, stari 10 dni. C. 26. julija 5, Naklo Prodam jalovo KRAVO, z devetimi litri mleka. »44-124_13943 Prodam BIKCA in TELICO, stara 10 dni. Suha 15, Kranj 13949 Prodam KOZO, » 28-549 dobra mlekarica. 13953 Prodam BIKCA simentalca starega 3 mesece. Jekovec, Sr. Bela 29, Preddvor 13682 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Blagovnega prometa — sektorja skladiščenja in transporta IVAN ŠVEGELJ roj. 1932 Od njega smo se poslovili v sredo, 12. septembra 1990, na pokopališču v Tenetišah. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ Prodam KOZO, star 7 »65-477 mesecev. 13827 Prodam TELICO, v 9. mesecu bre-josti. Jože Pristavec, Černivec 17, Brezje 13838 Prodam 9 mesecev brejo TELICO simentalko. Bašelj 7, Preddvor Dve mladi »39-500 OVCI, prodam. 13855 Prodam KRAVO simentalko in 150 kg težkega BIKCA simentalca. Pere, Zg Lipnica 10, Kamna gorica, » 74 804, popoldan 13858 ZAHVALA Kadar živeti je le še trpljenje, ko se utrip v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica JANEZA VODNIKA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za obiske na domu, podarjeno cvetje, izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku Grojzdku za duhovno tolažbo v letih njegove bolezni in za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi g. kaplanu in p. Primožu. Posebej smo dolžni zahvalo dr. Jožetu Debeljaku za dolgoletno zdravljenje. Zahvala pa velja tudi sodelavcem podjetja Limos, Odeja, Alpetour — Tovorni promet, LTH Poljane, ZB Puštal ter pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Jožica, hčerki Polona in Tina z družinama, sin Janez, sestre, brata ter ostalo sorodstvo Brode, U. septembra 1990 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi naše drage hčerke, sestre, vnukinje, sestrične, svakinje in nečakinje MATEJE KIMOVEC H iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala tudi podjetjem ŽIVILA Kranj, SAVA Kranj in ISKRA F.RO za izrečena sožalja, denarno pomoč in darovano cvetje. Še posebej hvala nekdanjim sošolkam in sošolcem iz OŠ Šenčur, sošolkam iz trgovske šole ter fantom in dekletom iz Mlakarjeve in Rožne ulice. Hvala tudi Kliničnemu centru oddelku CIT, g. dekanu Slabetu, govornikom za globoke besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala velja tudi sodelavkam in sodelavcem, ter vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot. VSI NJENI Šenčur, 14. septembra 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka JERNEJA GRADIŠARJA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh njegove bolezni in smrti stali ob strani, osebno ali pisno izrazili sožalje, ter nas tolažili, mu podarili vence in cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, zdravstvenemu osebju bolnice Golnik in domu starostnikov v Preddvoru, dobrim sosedom — Ažmanovim, Valan-tovim in Čadeževim, krajanom ulice Pavle Medetove, Naklo, organizatorju vseh pogrebnih svečanosti Jožetu Va-lantu, govorniku ob odprtem grobu Lojzu Marinšku, pevcem iz Nakla za zapete žalostinke, delavcem kolektiva Planika Kranj, kolektivu in sodelavcem Mercator — Preskrbe Tržič, delavcem Mercator — Rožnika iz Ljubljane, delavcem Mercator Dolomiti iz Ljubljane, delavcem Mercator Golovec iz Ljubljane, delavcem Mercator Gradišče iz Trebnja, delavcem Mesne industrije Mercator Ljubljana, Blagovnega-centra Ljubljana, Oljarice Britof, Poslovnega sistema Mercator — sektor za trženje ter Turističnemu društvu Tržič. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI NJEGOVI V SPOMIN Tiho, kakor si živela, brez slovesa si odšla. Peto leto že v grobu spiš, a med nami še živiš. 21. septembra mineva 5 let od boleče in prerane izgube naše hčerke, sestre in tete ZVONKE DEMŠAR Vsem, ki obiskujete njen prerani grob in prižigate sveče, najlepša hvala! VSI NJENI Žabja vas, 21. septembra 1990 ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta ANDREJA MAČKA se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice Golnik, sosedom, posebej družini Pe-čnik, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Zahvala tudi pevcem in gospodu dekanu za pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, brata, strica, nečaka » in bratranca IVANA ŠVEGLJA iz Tenetiš so iskreno zahvaljujemo za pomoč dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, tovarni SAVA Kranj, Zavodu /a higieno in medicino Gorenjske za izrečena sožalja, podarje cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. /aluala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Trstenika. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Zdenka, sin Peter, sestre z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše drage OLGE HOČEVAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravnikom in ostalemu zdravstvenemu osebju inštituta Golnik, dr. Bajžlju in dr. Terčonu. Zahvala velja tudi pevcem, solistu in gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI Stražišče, 14. septembra 1990 Naklo in Strahinj slavila Mirtove ničle Ostani nas strahinjski Mičo Naklo, Strahinj, 17. septembra - Prvakovi prijatelji Vojko. Ivo, Silvo, Drago, Bojan in Pavel, ki so vse dneve svetovnega prvenstva v padalstvu vztrajali na leškem letališču in na Bledu, navijali za Branka Mirta in vso našo reprezentanco, pa so bili v ponedeljek še vedno pri močeh, da so novega padalskega šampiona pozdravili doma in prepevali za to priložnost zloženo himno, predsednik na-kelske krajevne skupnosti in republiški poslanec Ivan Štular in gostilničar Marjan Marin-šek, ki je zvečer padalce, njihove prijatelje, organizatorje sprejema in nogometaše Na-kla, ki so v nedeljo zmagali, povabil v staro Marinškovo gostilno, imajo največ zaslug za prisrčen sprejem Branka Mirta v Naklem in Strahinju. Za na-kelskim domom so Branku Mirtu ali Mičotu, kot mu pravijo, zaigrali muzikantje in zapeli pevci kvinteta Prijatelji, nato pa je padalski prvak prejel spominska darila, ki so mu jih izročili Ivan Štular v imenu krajevne skupnosti, Martin Matko v imenu TVD Partizana in Zdravko Sajovic v imenu kranjske športne zveze. Slavju se je naprej pridružil Branetov reprezentančni kolega Bogdan Jug, nato pa so iz letala izkočili še drugi trije. Roman Pogačar, Darko Svetina in Dušan Inti-har, in doskočili na košarkarsko igrišče za domom. To je najboljša padalska ekipa sveta, je dejal Brane in dodal, da take ekipe ne boste več videli. Strahinjski zvonovi so potrkavali, Naklanski športniki so Mirtu podarili marelo. Za vsak primer, so dejali, če se padalo ne bi odprlu. "Naj še kar skače, saj se mu je se vedno padalo odprlo," je dejala Branetova mama Vika (levo) na sprejemu v Strahinju. ko so padalci prišli v Mirtovo rojstno vas. Zapel je zbor stra-hinjskih žena. Mirtu pa so bile namenjene besede: v našo vas prinesel si zlato, da vedno srečno bi pristal na trdna tla in ostal naš strahinjski Mičo. Na oder so povabili Branetovo mamo Viko (oče je umrl spomladi), ki je dejala, da še sedaj ne dojame, da je sin prvak. Naj še skače, saj se mu je doslej vedno padalo odprlo. Krajevni župan Ivan Štular pa je predlagal, da bodo svojega sovaščana prvaka predlagali za državno odlikovanje. • J. Košnjek, foto G. Šinik Kranjski izvršni svet (ponovno) o uresničevanju zazidalnega načrta Planina-jug Na Planini še ne bodo kmalu zidali Kranj, 19, septembra - Kranjski izvršni svet je na seji v sredo ponovno obravnaval uresničevanje zazidalnega načrta Planina-jug v Kranju in med drugim sklenil, da naj pristojni organi nadaljujejo s pripravami za uresničitev načrta, pri tem pa dajo prednost "zahodni lameli", v kateri pa - kot kaže za zdaj - tudi še ne bodo kmalu zidali. Miha Perčič, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, je povedal, da bi kranjska občina po analizi razvojnih možnosti po-trebova.a v naslednjih petih le tih po 380 stanovanj na leto, od teh 76 v blokih, ostalo pa v hišah. Potrebe po blokovni gradnji bi najprej pokrili s posodobitvijo Gradbinčevega samskega doma in z novogradnjo na Zlatem polju, potem pa bi lahko nadaljevali z zidavo v območju že sprejetega zazidalnega načrta Planina-jug, v katerem je od 14,3 hektara še 7,7 hektara nepozidanega zemljišča. Sklad stavbnih zemljišč je doslej za območje stanovanjske soseske Planina jug pridobil 85 odstotkov zemljišč; z dvema lastnikoma kmetijskih zemljišč seje že tudi dogovoril za nadomestno, družbeno zemljišče, vendar pa postopka ne more izpeljati do konca, ker novi, julija sprejeti zakon prepoveduje promet z nepremičninami v dru/beni lasti Občina je doslej odkupila na območju zazidalnega načrta tudi že več stavb, še deset pa jih bo morala. Ker se trije lastniki ne strinjajo z odkupnimi pogoji pa tudi denarja /a plačilo odškodnin ni dovolj, v skladu ugotavljajo, da prej kot v petih letih ne bi uspeli pridobiti celotnega zemljišča in ustvariti pogojev za gradnjo. Čeprav do blokovne gradnje na Planini-jug verjetno ne bo prišlo prav kmalu in tudi ne brez soglasja občinske skupščine, pa izvršni svet predlaga, da bi dali prednost "zahodni la- Vladimir Mohorič, predsednik izvršnega sveta: "Naloga občine je zagotoviti zemljišča za zidavo. Bolj kot za blokovno gradnjo bo boleče pridobivanje zemljišč za zidavo stanovanjskih hiš, kjer gre za večje površine in za večje Število zahtev. Zdaj za individualno gradnjo nimamo ničesar ponuditi." Miha Perčič, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, je dejal, da predvolilnih obljub o doslednem vara vanju kmetijskih zemljišč ne bo mogoče uresničiti, tudi zato ne, ker je v kranjski občini bolj malo slabše kakovostnih in za stanovanjsko gradnjo primernih zemljišč. meli", na kateri je po zazidalnem načrtu v enajstih blokih predvideno 330 stanovanj. Kot je povedal Miha Perčič, so načrti za komunalno ureditev izdelani že za celotno območje, izdelani so tudi načrti za bloke "severne lamele", za zahodno pa bi jih bilo treba še narediti. Kar zadeva načrte, bi v severnem delu območja že lahko začeli gradili, vendar pa bi morali prej pridobiti še nekako 15 odstotkov zemljišča. • C. Zaplotnik A loj/ Krzen i/ Tehniknve helnnarne v Sknfji loki je v sredo zjutraj obvestil kranjske poklicne gasilce, da na delavskem mostu gori avlodom. Ob 8.4.3 so tri gasilska vo/ila odbrzela gasit, vendar se vozila, last avstrijskega državljana Hansa Memmerja i/ Borovelj, ni dalo rešiti. Domnevajo, da je po/ar, ki ga voznik ni takoj npa/il, povzročila plinska napeljava v bivalnem delu. - H. J„ slika .1. (igler svetovanje finančne agencijske Tn druge storitve 2r GLOBAL Global Kranj, d o o 64000 Kranj G ILA 4 tel (064) 21-320 f«u (064) 28167 Se vam zdi, da živite varno? ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE Če lahko mirnega srca obkrožite teh sedem toČk- ste na dobri poti: Vaša \ u motit so zavarovani \ sako leto / vašim partnerjem zagotavljata \arnost ko se \ a ni dobite dodatna miren začetek Za Sin kaj narobe, prebrodili z i 2 3 4 5 6 7 in prihranki pred inflacijo se povečujejo. živi jenskim si vzajemno skupnega ži\ ljenja rodi otrok. sredstv a za nov ega življenja. sredstv a za otrok. ker že danes \este«, sado\ e razumne odločitve. v ži\ ljenju kdaj boste krizo manjšimi teža\ UH" Z i/|iolnh\i jo aru\alnr polir«-, %ivljf*ll*krf£ll XIII ar«»\ttltf. . |»ri Z;i\aro\aluiri Triglav / iHliltl |MWl|«Hii|Il lahko i/polnih- wh /gornjih *4'