Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. llustrovan gospodarski list. Apneni dušik. V sedanjem času je vsled nizke vrednosti naše valute težko dobavljati blago iz zunanjih držav. Zara-ditega si moramo pomagati samo s tistimi sirovinami, ki so na razpolaganje v naših državah. Kakor najboljše dušičnato gnojilo je znan čilski soliter. Tega smo pred vojno dobivali iz Amerike; sedaj nam je ta vir vsahnil. Drugo najbolj znano gnojilo je amonijev sulfat, ki smo ga v velikih množinah doma proizvajali s pomočjo žveplene kisline in premoga, ki ga pa sedaj primanjkuje. Edino dušičnato gnojilo, ki nam je še na razpolaganje, je apneni dušik. • To umetno gnojilo se proizvaja iz prostega dušika, ki se nahaja v zraku, ter iz apnenega karbida. Kako se ta dela, o tem je »Kmetovalec" že svoječasno natančno poročal. Apneni dušik je zmes različnih snovi in obstoji v prvi vrsti iz apnenega cianamida, ki veže dušik, dalje iz apna in ogljika. K tem se pridruži še nekoliko manj važnih sestavin, ki znajo rastlinam vendarle škodovati, ako se nahajajo v večji množini v tem gnojilu. Apneni dušik je črn, fino zmlet prah, ki ga dobivamo v kositrastih posodah, da ne pride v dotiko z zrakom in vodo. Da se ne pokvari, moramo ga držati v suhih, zračnih in ne pretoplih prostorih. Da se pri trošenju preveč ne praši, ga pripravijo z vodo in z oljem tako, da se lažje ž njim dela. Tak, ki ni raz-mešan z vodo in oljem, vsebuje 19 do 21 %■ pripravljen pa le 15 do 16% dušika. Apnenega dušika, dokler je še nerazkrojen, rastlina ne more uporabiti za hrano, ampak najpreje se ta mora izpremeniti v zemlji v amoniak in soljter, kateri slednji je "rastlinam skoro edina dušičuata' hrana. V težkih zemljah se izpremeni preje v to hranilo nego v peščeni lahki prsti, zaradi česar ga z boljšim uspehom rabimo za močne zemlje. Pa vendar so tudi druge navadne zemlje, izvzemši močvirnate in kisle, zelo hvaležne za gnojenje ž njim. Razen z dušikom deluje apneni dušik tudi z množino prostega apna, ki pospešuje razkrajanje dušičnatih gnojil, na drugi strani je pa tudi apno samo dobro hranilo za rastline. Nadaljni učinek dušičnatega apna obstoji v tem, da zatira plevel s svoio jedkostjo in deloma s tem, da ojači rastline, ki hitro rasejo in istega'zaduše. Kako gnojimo z apnenim dušikom? Apneni dušik je zelo jedko in nevarno gnojilo, zaradi česar moramo biti pri trošenju istega na njivi previdni, kajti škoduje očesu, kakortudi žlezam v nosu, ustih in goltancu. Dobro je rabiti pri takem delu očala, kakor jih imajo avtomobilisti, ki branijo prahu, da ne pride v oči. Usta in nos se zaveže s kako ruto, ki dopusti dihanje, a prahu ne pusti skozi. Trositi je treba tako, da se napravlja čim manj prahu. Ob vetru ne smemo gnojiti ž njim. Dobro je tudi pred trošenjem zmešati ga z zemljo, da manj praši. Ko gnojimo po vrhu setve, naj se to zgodi le ob suhem vremenu, ko so rastline suhe in ne orosene, drugače požge jedkost nežna pere3a in rastline potrebujejo več časa, preden se zopet opomorejo. Ako smo pa zamudili pravi čas gnojenja, potem rajše malo počakajmo, da se rastline toliko okrepčajo, da jim to gnojilo ne more več škodovati. (Dalje prihodnjič.) »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na '/2 strani 300 K, na 1/, strani 150 K, na 1 /6 strani 100 K, na Vi« strani 50 K in na Vu strani 25 K. Vsaka vrsta v »Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev.* 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obsegi Apn.ni dušik. — Bosanska češplja. — Protialkoholno gibanje ln vinogradništvo. — Popis krmil ln njih krmilni učinek — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati. — Družbene vesti. — Konjerejec: Šepavost pri konjih. — Pritisk komatov in vprege. — Pomen pašništva za našo konjerejo. Bosanska češplja. Bosanska češplja in ..pekmez", to je češpljeva mezga, ste gotovo tudi v Sloveniji dobro znani. Često se vidi po mestnih trgovinah suhe bosanske češplje ali pa predelane v „pekmez". Suhe češplje kakortudi „pekmez" vsebujejo veliko hranilno vrednost, kar je bilo osobito med svetovno vojno izredne važnosti za prehrano našega in tujega prebivalstva. Razentega se dobiva od bosanske češplje glasovita slivovka. Bosanska modra češplja, z vana „požegača" (Prunus domestica L.), donešena je iz Male Azije, a njena kultura se je brzo širila po Bosni, Srbiji in sosednji Slavoniji. — V Bosni so izrazito češpljarski kraji Po-savina, Podrinje (Drina se izteka v Savo in dela mejo med Bosno in Srbijo) in neki kraji okoli reke Bosne in njene pritočice Spreče; tudi po drugih krajih je videti lepe in velike nasade češpelj. S češpljo je sedaj v Bosni okroglo 40.000 hektarjev zemljišča zasajenega. Podoba 11. grafično predstavlja, kako je gojenje češplje v Bosni razširjeno. Sama kultura češplje je zelo enostavna. Drevesca se navadno sade na gosto, to velja osobito pri starih nasadih. Naprednejši kmetovalci obračajo svojim novim nasadom češpelj večjo pažnjo. Ako se češpljam ne more redno gnojiti, tedaj se nasad jeseni globo-keje preorje, a spomladi še enkrat plitkeje in poseje z Okopavinami, navadno s koruzo v vrstah, in sicer v vsako tretjo brazdo. Kjer je nasad gost, tam se po obiranju spuste svinje, da zemljo prerijejo. Mnogi belijo debla z apnom, suhe veje pa odstranijo. Največji in najboljši nasad češpelj v Bosni ima gospa Draginja S. Kojdič v Bodežištu pri Brčki na Savi. Velikost mu je približno 35 hektarjev. Pregledna karta o gojitvi češpelj v Bosni in Hercegovini. (.Podoba 11.) Okraj: 1. Sarajevo 2. Cajnica 3. Foča 4. Fojnica 5. Rogatica 6. Visoko 7. Višegrad 8. Banjaluka 9. Dubica 10. Gradiška 11. Novi 12. Derventa 13. K. Varoš 14. Prijedor 15. Prnjavor 16. Tešanj 17. Bihač 18. Cazin 19. Ključ 20. Krupa 21. Petrovac 22. S. Most 23. D. Tuzla 24. Bjelina 25. Brčka 26. Gračanica ihs'25 kilogramov češpelj pride na osebo, ki se bavi s kmetijstvom. Okraj: 27. Gradačac 28. Kladanj 29. Maglaj 30. Srebrenica 31. Vlasenica 32. Zbornik 33. Travnik 34 Bugojno 35. Glamoč 36. Jajce 37. Livno 38. Prozor 39. Zenica 40. Žepče 41. V. Vakuf 42. Županjac 43. Mostar 44. Bileča 45. Gacko 46. Konjiča 47. Ljubinje 48. Ljubuški 49. Nevesinje 50. Stolac 51. Trebinje Plod češplje se večinoma suši; razentega se iz njega žge glasovita bosanska slivovka in kuha „pek-mez" ali češpljeva mezga. Male količine se izvozijo v svežem stanju. Češplje se suše, ko so popolnoma zrele, to je navadno okrog 5. septembra. Za sušenje se rabijo navadne domače sušilnice, ki jih v Bosni imenujejo »pušnica* in jih kmetovalec sam zgradi. To so na- vadne spletene sobice, ometane z ilovico; ali pa so stene izdelane iz presne, torej nežgane opeke, v Bosni zvane „čerpič". Sušilnice se grade za 4, 8, 12, 16, pa tudi za 32, 48 in še več les. Najnavadnejše so za 8 les. Pod lesami so peči iz zemlje (ilovice, presne opeke), a kuri se z drvami. Lese so dolge 2 in široke 1-15 meter ter so lesene in pletene iz vrbinega ali leskovega šibovja. Cela taka sušilnica je bila pred vojno vredna približno 220 kron. Kmet jo je pa sam zgradil, kupiti je moral samo nekoliko žrebljev in malenkost železja. Pred vojno je bilo v celi Bosni okroglo 29.000 sušilnic z 190.000 lesami. Če bi se vse te sušilnice stavile v četverokot, zavzele bi prostor 37 hektarjev, a na vse lese bi se moglo naložiti surovih češpelj za 712 vagonov. Da se dobi 100 kg suhih češpelj, je treba 400 kg surovih. Osušene češplje se nekaj časa hranijo v zračnih lesenih prostorih, pozneje se jih pa spravi na trg, kjer jih kupijo trgovci in jih spravijo v lesena skladišča. Tu se jih na posebnih rešetih sortira po velikosti ter jih napolni v enako velike (egalizirane) vreče po 90 kg ali se jih naloži v zaboje po 5, 12 y2, oziroma 25 kg ter jih izvozi. Nakladanje v zaboje se vrši po francoskem načinu, po katerem se češplje sterilizira (razkuži) s suhim, toplim zrakom ali z vročo paro. Ta način priprave imenujemo „etuviranje". Češplje se etuvira v to svrho, da ostanejo trpežne in da dobijo lepšo svetločrno barvo. Etuviranje z vročo paro (francoski način) je prikladnejše in boljše, nego ono od bivše bosanske vlade patentirano etuviranje s toplim, suhim zrakom Še v večji meri se iz češpelj kuha „pekmez" (mezga), ki zaradi svoje izborne kakovosti uživa svetoven glas. Pekmez proizvajajo trgovci iz češpelj, kupljenih od kmetov. To podelavanje se vrši na debelo ; posamezni podjetnik skuha 5—30 vagonov pekmeza, Tretji način podelovanja češpelj je kuhanje ali kakor Bosanec pravi: „pečenje" rakije, „šlivovicea. To se vrši na drobno in na debelo. Bosanska „šlivovica" je dobro znana. Statistične podatke o izvozu suhih sliv nudi sledeči pregled: Izvozilo se je leta: Vagonov 1900 1677 1901 1551 1902 2373 1903 1414 1904 4275 1905 510 1906 2752 1907 508 1908 3694 1909 251 1910 793 1911 1098 1912 130 1913 2560 1914 1920 1915 2987 1916 783 1917 1407 1918 3000 1919 _ Vagon se razume po 10.000 kg. Pekmeza se proizvaja letno povprečno okroglo 240 vagonov. kprva se suhi češplji ni obračalo toliko pažnje, kajti ta ni bila nikako trgovsko blago; sušila se je samo za domačo porabo. Iz Bosne se je pričela suha češplja izvažati 1. 1856. Cena ji je bila že takrat 4 du-kate, t. j. okoli 23 goldinarjev za 128 kg (to je 100 ok ali jeden „tovar"), postavljeno na savsko obalo. Od tukaj je šla suha češplja z ladjo do Siska, od tam do Zidanega mostu z vozovi, in naprej z novo otvorjeho južno železnico v Trst. Od 1. 1880. do 1. 1890. je šla češplja iz Bosne in Srbije v Budimpešto in od tam potom trgovcev dalje v svet, a po 1. 1890. so trgovci iz Nemčije sami začeli prihajati ponjo v Bosno. Tedaj je bila te vrste trgovina v najboljšem teku. Toda av- stro-ogrska uprava je kmalu prišla na to, da tiči v tem najboljši vir narodnega gospodarstva v Bosni. Ker je na vsak način iz nacionalno - političnih razlogov hotela preprečiti, da bi se domači jugoslovanski trgovci pri tej trgovini gmotno utrdili, zato je na zvit način izročila vso trgovino s suhimi češpljami židovskim bankam. Vsled tega ni danes v Bosni niti enega trgovca, ki bi bil obogatel s to kupčijo, pač pa se najdejo mnogi, ki so pri tem izgubili vse in so se morali poprijeti drugega posla. Glavno mesto za trgovino s češpljami v Bosni je Brčko, mesto na Savi s približno 7000 prebivalci. Nadalnja važna trgovska mesta so: Tuzla, Doboj, Te-šanj, Granačica in Šamac. Zaradi ureditve trgovine s suhimi češpljami in pekmezom, kakortudi da se ohrani dober glas te plo-donosne kupčije, so se ustanovile posebne komisije, katerih poslovanje je urejeno s posebno naredbo. Glasom te imajo komisije nalogo paziti, da pride na trg in da se izvozi samo dobro osušena zdrava češplja in pekmez. Ugoden vpliv delovanja takih komisij ni izostal, kar najbolje dokazuje dobro ime, katerega uživajo naši pridelki na svetovnih tržiščih. Ljubomir Stjepanovič, kmetijski, svetnik v ministrstvu za kmetijstvo. Protialkoholno gibanje in vinogradništvo. (Dalje in konec.) Vse to potrjujejo znanstveniki in večji del zdravnikov uporablja to z uspehom. V tej tretji zmerni, pa stvarni struji so preroki, katerim se naj največ verjame. Bolehavi čmerneži ali škrtavi skopuhi sicer navadno povdarjajo le slabe strani alkohola, zdravi in čili veseljaki hvalijo nepristransko tudi dobre. Kaj pa reče praksa? Smelo trdim, da je ravno vinogradništvo najboljše sredstvo proti izrodkom alkoholizma. Ravno v vinskih krajih se najde razmeroma najmanj izrazitih alkoholikov. Čvrste, zdrave postave in veseli temperament n. pr. Bizeljancev, ki so včasih tudi v „rožcah", pa vendar dosežejo poprečno lepo starost, sd vendar bolje izpričevalo nego čmerna, zelena suhost prezagrizenih abstinentov. Marsikateri mož blizu 80 let, ki je popil v svojem življenju že precej meric dobrega, pristnega vina, je čil kakor kak mladenič, v posmeh teorijam. Imel sem svojčas priliko piti vino pa celo tudi tamošnjo lahko rakijo ob bulgarski obali Donave z nad stoletnimi starci. Tem ni alkohol izpod-jedel življenja, prej jim ga je v zvezi s splošno zmernostjo in preprostostjo življenja vobče podaljšal. Poznal sem pa mnogo ljudi, ki so, čeravno abstinenti, umrli v mlajših letih na boleznih, katere se rade štejejo med posledice alkohola. Nočem zagovarjati grdo, brezmiselno pijančevanje, potegujem se le za resnico in pravico kot človekoljub in ker mi je mar tudi za gospodarski blagor naše domovine, za vinogradništvo, kot lepe, važne in koristne gospodarske panoge. Tudi vsi zmerni antialkoholiki „temperenclerji„ naj bi zagovarjali vinogradništvo, da se med ljudstvo ne vtepe kako huje zlo nego je alkohol v vinu. I. Bele. Popis krmil in njih krmilni učinek. 1. Okopavine. Tu sem prištevamo gomolje krompirja, pese, repe in korenja, ki tvorijo v naših krajih za krmljenje prašičev glavno pičo. Omenjena krmila obstoje po pretežni večini iz vode in škroba, a vsebujejo majhne množine tudi apna in fosforove kisline. Izmed naštetih gomoljev zavzema krompir prvo mesto. Ta naj se poklada prašičem vedno parjen ali pa kuhan. To pa zato, ker vsebuje krompir strup „solanin", ki povzroča v prebavilih nekako vnetje. S kuhanjem zmanjšamo strupeni učinek „solanina". Ako je v zgodnji pomladi krompir pognal poganjke, se morajo isti odstraniti, ker vsebujejo primeroma velike množine „sola-nina". Krompir je najvažnejše krmilo za prašiče, ker vsebuje velike množine škroba (šterke,) ki je prebavljiv, kakor čista skrobova moka. Pri pokladanju večje množine krompirja se priporoča dodatek majhnih množin živinske soli. O kuhanju in parjenju ostalih okopavin se mnenja Strokovnjakov precej križajo. Eni priporočajo surovo pokladanje pese, repe in korenja, dočim drugi zopet svetujejo parjenje ali kuhanje omenjenih okopavin. Brez dvoma je pa dokazano, da pokladanje omenjenih okopavin v surovem stanju zelo prija prašičem in je tudi bolj racionelno. Ker vsebujejo okopavine le majhne množine apna in fosforove kisline, je neobhodno potrebno, da se pri taki piči poklada tudi klajno apno in fosforovo kislino v obliki zrnate piče. 2. Zrnata krmila. a. Žila. Vsa zrna naših žitnih vrst vsebujejo le majhne množine apna, nasprotno pa so zelo bogate na fosforovi kislini. Zrnata piča naj se poklada odraslim prašičem vedno zdrobljena ali vsaj namočena. Med vsemi vrstami žit je prašičem najpriljubnejši ječmen v zvezi s krompirjem in posnetim mlekom. Slanina, tako krmljenih prašičev, je čisto bala in pečenka najokusnejša. Ječmen je tudi za doječe svinje najboljše tečno krmilo, ker vpliva na dobroto in množino mleka, ki je za dober razvoj pujskov neobhodno potrebno. ___(Daije prihodnjič.) VPRAŠANJA in ODGOVORI. H« Tia kmetijsko i gospodarska vpraianja, M dohajalo na Slov. kmetijako dražbo kranjsko ali na uredništvo .Kmetovalca" ae načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki ao splošno poučni, ae uvrate med .Vprašanja in odfovore", na oatala vpraianja ae pa odgovarja pismeno, če Je priložeaa znamka za odgovor. Odgovarja ae edinole na vprašanja, ki ao podpiaana a celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki ao zaznamovana le z začetnimi črkami, ae vržejo v koš. V .Kmetovalcu" ae pri vprašanju nikdar ne natisna vprašaičevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno ae v vsaki številki odgovori le na tiata vprašanja, ki ao prišla vsaj 4 dni pred Izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj ielt odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora pri-loittt znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko - gospodarska, se ne odgovarja v ..Kmetovalcu", ampak le pismeno, če Je pismu priložena l K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Zadnje ilaati velja za pravne odgovore, ki aeveda morejo biti le aplošne vaebine, kajti uredništvo ne more poznati vadb, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamatva. Vprašanje 59. Kako popravim vinski sod, ki ima duh po plesnobi? (J. K. v L.) Odgovor: Sod postane plesniv, če ni bil nič ali premalo zažveplan, zlasti če je ležal odprt na vlažnem kraju. Plesnoba soda pa je lehko različna. Ce je sod znotraj na površju nekoliko siv, se da plesnoba še lehko osnažiti. Bolj neprijetno je, če je plesnoba prodrla že v les, tako da je les rumenv ali črn. V takem slučaju je treba velike previdnosti. Ce se pa plesnoba že preveč globoko urine v les, potem takega soda sploh ni več mogoče popraviti. Plesniv sod se mora vsekako odpreti; če nima vratic, se odvzame dno. Potem se s suho krtačo ali cunjo kolikor mogoče vsa plesnoba odstrani. Če je sod samo na površju, torej le malo plesniv, pojde to lehko, če je pa šla plesnoba že nekoliko v les, ga je treba postrgati s kako strguljo, in sicer tako globoko, da se pride do popolnoma zdravega in čvrstega lesa. Šele potem se sod z ostro krtačo in s hladno vodo dobro opere, zabije in dobro izpari a'i pa s sodo in s kropom tako zakuha, kakor nova posoda. Namesto sode se tudi vzame v tem slučaju jedki natron (3—5 »/„), ki je boljši. Sod se potem z vrelo in nato z mrzlo vodo opere in se moker sod močno zažvepla (na 10 hI 1 l/a —2 žveplena traka) ter se zabije. Čez nekaj dni se sod zopet odpre, še enkrat pomije ter — če se ne rabi takoj — šele potem, ko se je posušil, na navaden način zažvepla. Še bolje pa je plesniv sod na že popisan način najprej s klorom razkužiti in šele potem odpreti, ostrgati, zakuhati in žveplati, kakor je bilo ravnokar popisano. S. Vprašanje 60. Ali ima deteljni drobir toliko hranilnih snovi v sebi, da bi se ga izplačalo krmiti prašičem? (F. S. v R.) Odgovor: Znano je, da je mlada detelja izvrstno krmilo za prašiče. Posebno dobro se počutijo prašiči na taki paši in se hitro rede. Na Nemškem imajo posestva, kjer je poletna reja prašičev na deteljiščih že splošno vpeljana. Prašičem prija mlada detelja, ker je tečna in lehko prebavna, je bogata na beljakovinah in škrobu ter je razentega okusna in sočna. Vsled tega tudi suha detelja ni brez pomena za prašiče, posebno še v takih časih, kakor so sedanji. Četudi suha krma v splošnem ne velja za prašičji želodec, ker je pretrda, preobila na suhi vlaknini in vsled tega težko prebavljiva, se da vendar tudi suha krma rabiti za prašičjo klajo, če je pripravne kakovosti in prav pripravljena. Porabiti se jo da prav dobro, če se jo meša med kuhano korenstvo. Še tečnejši kakor detelja je pa deteljni drobir, ki obstoja iz samega drobnega lističja in cvetja. Ker je tečnost predvsem za-visna od beljakovin in zlasti v tem slučaju tudi od množine škroba, oziroma sladkorja, naj omenimo samo sledeče številka: Krompir vsebuje povprečno 1.1% beljakovin in 18.9 škroba, pšenični otrobi vsebujejo povprečno u °/„ beljakovin in 37.1 °/„ škroba, dom. detelja vsebuje povprečno 8.5j/0 beljakovin in 26-—»/• škroba. Te številke nam dovolj jasno povedo, kako tečna je detelja v primeri s krompirjem in pšeničnimi otrobi. Pri pokladanju navedene suhe piče je seveda važno, da se prav pripravi. Priporočamo Vam, da poparite deteljni drobir v pripravni posodi, najbolje za vsak dan sproti. Zgodi naj se to zvečer in posoda pokrije, da se črez noč krma greje in mehča. Drugo jutro in črez dan pa krmite ta poparjeni drobir s kuhanim korenstvom. Po drugih krajih krmijo prašiče redno tudi z ajdovimi in ovsenimi plevami, ki jih primešajo drugi piči. To pokladanje vpliva ugodno celo na prebavo/in krmila, ki jih pri nas zametujemo in se na ta način prav dobro izkoristijo. Seveda je treba tudi te pleve popariti in zmehčati, da bolj zaležejo. P-j- Vprašanje 61. Krava, ki je dobro krmljena, se redno vsake tri tedne poja, a vendar ne ostane breja. Pri tem pa hujša. Zakaj se navzlle pojanju krava ne ubreji in zakaj hujša? (O. L. v S.) Odgovor: Vaša krava je bržkone bolna na spolovilih in utegne imeti kužnd vnetje spolovil ali kako bolezen na jajčišču. V 14. štev. lanskega »Kmetovalca« je izšel daljši spis o tej kužni bolezni, ki nastopa v zadnjih letih precej pogosto v naših krajih. Mogoče pa, da je to tudi kaka druga bolezen. Na vsak način Vam svetujemo, da pokličite bližnjega živinozdravnika, ki bo žival preiskal in Vam bo dal navodila za zdravljenje. P—j. Vprašanje 62. Koliko naj se vzame na 1 ha obdelane zemlje kostnega superfosfata in koliko apnenega dušika za pšenico, rž, ječmen, koruzo in travnike? (A. K. na Odgovor: Na 1 ha obdelane zemlje se rabi kostnega superfosfata za pšenico, rž, in travnike 150—200 kg, za oves in ječmen 200—250 kg, in za krompir ter koruzo 150—200 kg. Kostni superfosfat naj se trosi 1—2 tedna pred setvijo, nakar se ga naj podvleč^ Z apnenim dušikom se pa gnoji na ha ozimini 100 — 150 kg, katero množino je najbolje raztrositi dvakrat. Ena tretjina do 1/2 se trosi že jeseni pred setvijo, ki naj se jo podvleče. Ostanek se pa trosi pri počivajoči vegetaciji, kot naglavno gnojilo, takoj po končani zimi. Jara setev (to je koruza, ječmen in oves) dobiva apneni dušik vedno kolikor mogoče zgodaj, ki se istotako podvleče. Na X ha se rabi 150—200 kg apnenega dušika. Krompirju se gnoji 150—200 kg apnenega dušika. Travniki in pašniki dobivajo apneni dušik v pozni jeseni, tik pred zimo 100—120 kg. Tudi na travnikih se priporoča, da se apneni dušik podvleče. Na pašnikih, na katere se je trosil apneni dušik, se ne sme pasti živina vsaj x teden. Apneni dušik in kostni,superfosfat se morata trositi vsak zase, in sicer v presledkih vsaj 3 tednov, ker je mešanje istih, z ozirom na kemijsko vsebino, škodljivo. Na taka in slična vprašanja smo že obilokrat odgovorili in so opetovana taka vprašanja le znamenje, da se »Kmetovalca« sploh ne čita. Uredništvu, kakor tudi staviteljem vprašanj bi bilo veliko dela, časa in denarja prihranjenega, ako bi si vsak naročnik shranil vsako številko »Kmetovalca« in ob koncu leta dal iste vezati. Tako bi imeli posestniki pri roki knjigo, v kateri bi lehko našli na marsikatero vprašanje tudi takoj odgovor. P-j. KMETIJSKE NOVICE. Žveplalni traki. Žveplo se v kletarstvu ne more pogrešati; kakor znano, se rabi v prvi vrsti za konzerviranje sodov. Tako žveplo pa ne sme vsebovati primesi, ki bi bile zdravju škodljive. Vinogradniki naj bi torej kupovali žveplalne trake za kletarstvo le od tvornic, ki so v tem pogledu zanesljive. V tem oziru je dandanes potrebno tem večje opreznosti, ker se sedaj vse ponareja in tudi nekatere tvornice pri izdelovanju svojih predmetov niso povsem zanesljive. Predkratkim se je dogodilo, da je obolela oseba, ki je žveplala sode. Preizkušnja je dognala, da so žveplalni traki, ki jih je rabila dotična oseba, vsebovali arzen. Pred porabo takih žveplalnih trakov se mora svariti. Dotični žveplalni traki so došli od sicer zanesljive tvrdke Anton Eichler na Dunaju. Vinogradnikom se priporoča, da naročajo žveplalne trake od tvornic, katerih izdelki 50 preizkušeni v državnih preizkuševalnih zavodih v Sloveniji. Naslove teh tvornic je poizvedeti v drž. preizkuševalnih zavodih v Ljubljani in v Mariboru pri drž. vinarskih organih in pri Kmetijski družbi. V gospodinjski tedaj za ljudskošolske učiteljice v MarJjanišču, ki traja od 19. julija do 22. avgusta, so bile sprejete sledeče gg. učiteljice: Ahačič Josipina, Dragatuš; Kratnar Marija, Kamnik; Rogl Slavka, Boštanj; Vencajz Slavica, Ljubljana; Štrumbelj Pavla, Gor. Sušice; Dokler Marija, Trbovlje — Voda; Brišnik Ana, Oriavas, p. Vransko; Klun Nežika, Kuželj ob Kolpi; Nadler Nežika, Ribnica; Sušnik Franja, Iška-vas; Divjak Marija, Dob; Bukovec Ljudmila, Črnomelj; Vardjan Amalija, Metlika; Pirkovič Roza, Kostanjevica; Šeme Helena, Polica; S. Ignacija Kerin, Šmihel, p. Novo-mesto. Kmetijskega tečaja na Grmu, ki traja od 19. julija do 15. avgusta, se udeležujejo sledeči gg. učitelji: Kosin Miroslav, naduČitelj, Igavas pri Cerknici; Barle Konrad, nadučitelj, Metlika; Mikolič Ludovik, učitelj, Črnomelj; Peterlin Alojzij, nadučitelj, Kočevje; Rosto-har Karol, nadučitelj, Cerklje; Grčar Tit, nadučitelj, Trž šče; Jevnikar Lovro, nadučitelj, Št. Vid pri Zatični; Klanšek Vinko, nadučitelj, Trebelno; Dermelj Mirko, nadučitelj, Višnja gora; Slabšak Julij, nadučitelj, Moste pri Ljubljani; Primožič Ivan, nadučitelj, Mekinje pri Kamniku, Rupret Vinko, učitelj, Zalog pri Ljubljani; Kočevar Franc, nadučitelj, Birčna vas; Koželj Ludovik, nadučitelj, Št. Peter pri Novem mestu; Degnal Ciril, nadučitelj, Dvor, p. Straža; Koželj Alojzij, učitelj, Bled. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode V Ljubljani je podaljšala rok za predložitev proračunov za I. polletje 1920. za en mesec, ker je v pripravi iz-prememba zakona glede višine vračunljivih delavskih zaslužkov. Proračuni se bodo razposlali strankam koncem julija in se morajo predložiti najkesneje do 14. avgusta 1920. Samoobsebi umevno se bodo zamudne obresti predpisovale šele za čas od 15. avgusta 1920. naprej. Društvo slovenskih absolventov kmetijskih Sol v Ljubljani. Na občnem zboru, ki se je vršil 29. t. m., so bili izvoljeni v načelništvo: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih načelnikom, Anton Pevc mlekarski inštruktor pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani podnačelnikom, Anton Čotar, blagajnikom in Vinko Metlikovič tajnikom. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani, Podturn št. 5. V bodočnosti se bodo vršili občni zbori načeloma na kmetijskih šolah ali vzornih posestvih. — Začasno se delo društva osredotoči v pridobivanju novih udov. — Društvo misli v to svrho prirediti poučni izlet na kmetijske šole na Štajersko in Koroško 6—8 sept. t, 1. Vsled tega naj se oni, ki se izleta udeleže, čimpreje prijavijo. — Vsi absolventi kmetijskih šol in gospodarskih tečajev ter absolventke gospodinjskih šol in tečajev so dolžni pristopiti kot redni udje k društvu. Vsak razumnejši kmetski posestnik in posestnica pa kot podporni udje. — Čim se število udov zviša na vsaj 2000, bo društvo začelo z izdajanjem lastnega (perijodično izhajajočega) strokovnega glasila; dotlej pa naj se vsak društvenik naroči na »Kmetovalca«, ki bo prinašal društvene objave. — Vse dopise in udnino 12 K letno naj se pošlje na naslov društva. Dobrodošla so tudi preplačila kot prispevki za tiskovni sklad društva. Združimo sile in delajmo vsi za hitri napredek slovenskega kmetijstva! Odbor. Škropljenje grozdja proti boleznim. Vsak vinogradnik dobro ve, da ne napada peronospora ali palež (rja) samo trtnega listja, temveč tudi grozdje. Posebno pospešuje raz.-oj peronospore na grozdju mokro vreme v času cvetenja in po njem. Posamezne jagode tj a ve ali počrne in se posušijo, če pa napade bolezen grozdne peclje, počrne celi deli grozdov. Zato je gotovo vsakemu umljivo, da ne smemo škropiti z galičnoapneno zmesjo samo listja, temveč tudi grozdje in to tembolj teme- ljito, čimbolj je vreme razvoju bolezni prikladno. Najbolj je, da po vsakem škropljenju grozdje še posebej poškropimo. Dokler je grozdje mlado, se škropilna zmes (škropivo) jagod še rada prime. Izraščene jagode pa se prevlečeio z neko mastno, voščeno plastjo (moko), katere se nobena tekočina, tako tudi škropivo, rado ne prime. Ce je treba škropiti že bolj izraščeno grozdje, je to tedaj zelo težavno. Znani izumitelj trtnih škropilnic, Francoz Ve rmorel, je izskusil, da se škropivo tudi mastnih grozdnih jagod rado prime, ako mu takoj za apnom primešamo na hektoliter (ioo litrov) še 50 gr (pet dek) sirnine. Ako nimamo sirnine (skute, sirčka) na razpolago, poslužimo se lehko posnetega mleka, katero primešamo vsakemu hektolitru škropiva poldrugi liter. Mleko, kakor že znano, škropivo obenem konservira (ohranjuje). Medtem, ko se navadna galičnoapnena škropilna zmes v enem dnevu že pokvari, postane po primesi mleka stanovi'nejša in obdrži najmanj en teden svojo učinkovitost. Pridatek mleka škropivu je tedaj iz dveh vzrokov priporočljiv. Tudi ako škropimo grozdje z zmesjo kalijevega hipermanganata (20 gr na ht) in apna (2—3 kg na hI) proti plesnobi, pridenimo mleka ali sirčka, da se škropivo grozdja rajše prime. Podpisani, ki je to sredstvo sam izskusil, ga vinogradnikom toplo priporoča. B. Skalicky, Novomesto. URADNE VESTI Kmetijske družbe za Slovenijo. Ysem podružnicam Kmetijske družbe za Slovenijo. Načelništva podružnic se poživljajo, da razglasijo svoje občne zbore v »Kmetovalcu« 14 dni pred njih vršitvijo, ker so le taki občni zbori pravilno sklicani ln smejo veljavno sklepati, ter le na tako pravilno sklicanih občnih zborih se smejo voliti zastopniki za družbeni občni zbor. O zborovih obravnavah je pisati zapisnik, ki ga mora podpisati predsednik, zapisnikar in vsaj še en ud. Prepis tega zapisnika naj načelništvo takaj predloži Kmetijski družbi, da lehko ugotovi pravilnost obravnavanja pri tem zborovanju. Sladkorja za vinogradnike letos ne bo! Naprava domače pijače s pomočjo sladkorja se v letošnjem letu ne bo izplačala kakortudi ne izboljšanje vina s sladkoijem, kajti cena mu je veliko previsoka, posebno še z ozirom na padajoče cene vina. Cene sladkorju so dandanes od 50 do 60 K, obetajo pa, da padejo v bližnji bodočnosti na 40 K. Za nižje cene se sladkorja ne bo dobilo. Teh cen pa vinogradniki ne morejo plačati, da bi s sladkorjem izboljšali svoja vina, oziroma si napravili domačo pijačo. Kakor izgleda letošnja vinska letina, ne bo niti potreba izboljšavati vin, kajti vreme je tako ugodno, da bo grozdje popolnoma dozorelo. Iz teh vzrokov je glavni odbor Kmetijske družbe v svoji seji dne 7. julija sklenil, da letos ne nabavi sladkorja v vinogradniške namene in da se na ta sklep opozori vse vinogradnike. Vinogradniki raj torej ne vlagajo prošenj za dodelitev sladkorja za izboljšanje vin ali za napravo domače pijače, ker jim ga družba ne bo mogla dobaviti. Razglas o sprejemu gojenk v kmetijsko - gospodinjsko šolo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. S 5. oktobrom 1920. se otvori devetnajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester k reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti s« pa poučuje teoretično in praktično kuhanje, šivanje (ročno in strojno), pranje, likanje, živinoreja, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Gojenke se vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Tista, ki bo sprejeta v zavod, plača mesečno za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, t. j. sploh z a v s e 310 K. Vsaka gojenka naj vzame seboj v tečaj po možnosti naslednjo obleko in perilo: Vsaj eno nedeljsko obleko, dve obleki za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, tri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, štiri srajce, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, štiri kuhinjske in dva navadna predpasnika. Nadalje perilo za posteljo: dva para rjuh in dve stari prevleki za blazine, 4 brisače, 3 servijete. Če im? katera več obleke, jo tudi lehko vzame s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto; 2. znati čitati, pisati in računiti; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože ter, da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, z navedbo, kakšnega stanu so starši in kakšen je njih sedanji glavni poklic, naj se pošljejo vsa) do x. septembra 1920. Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani. Pri sprejemu deklet v gospodinjsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovenskih pokrajin, opomniti pa je, da je število gojenk posebno z ozirom na namen gospodinjske šole same le omejeno. V Ljubljani, 18. julija 1920. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Predsednik: Jakob Jan 1. r. Tajnik: inž. R. Lah 1. r. Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 7. julija 1920. Seji je predsedoval družbeni predsednik g. poverjenik Jakob Jan, navzoči so bili podpredsednik g. Zurc ter odborniki gg.: Čer ne, Dimnik, Hladnik, Hočevar, Lovrač, Mihelčič in Rechback. Od odbornikov bivše Štajerske so se udeležili seje gg. Petc,var in dr. Ver-stovšek. Koroško je zastopal g. Kobentar. Seji je prisot-stvoval družbeni tajnik inž. Rado Lah. Ob desetih dopoldne je g. predsednik otvoril sejo, ugotovil sklepčnost ter pozdravil navzoče Kmetijsko družbo čaka težka naloga, kajti treba bo njeno delovanje poglobiti in razširiti. V sedanjih časih to delo ni ravno lehko. Nastopil je mesto predsednika Kmetijske družbe in prosil, da ga gg. odborniki podpirajo. Posebno je pozdravil še novoizvoljene gg. odbornike, ki so prev- zeli poverjeno jim nalogo ii) o katerih se nadeja, da pojdejo na roke predsedstvu s svojimi nasveti in z vsestranskim delovanjem. Nato je poročal, da je predsedstvo deželne vlade z odlokom z dne 15. junija t. 1., štev. 5899., vzelo na znanje poročilo o občnem zboru Kmetijske družbe in preosnovitev Kmetijske družbe v Kmetijsko družbo za Slovenijo ter odobrilo izpremembo družbenih pravil. Celokupna deželna vlada je s sklepom z dne 10. jun. t. 1. potrdila njegovo izvolitev predsednikom Kmetijske družbe. Poročilo tajništva. Delovanje Kmetijske družbe od zadnje odboro' e seje se je vršilo v navadnem okviru ter je obstojalo v reševanju dopisov, v nabavi in priskrbi različnih gospodarskih potrebščin in v strokovnem delovanju. Delovanje podružnic je b lo živahno. Od začetka t. 1. je bilo ustanovljeno 45 novih podružnic in priglasilo se je 7552 novih udov. V tem mesecu so se pričeli vršiti občni zbori podružnic za izvolitev delegatov za družbeni občni zbor. Delovanje strokovnega uradništva je bilo v prvi vrsti posvečeno predavanjem pri podružnicah in udeležbi pri različnih strokovnih anketah in zborovanjih. Kmetijska družba je morala nastopiti pri oblastih v obrambo koristi kmetijstva in kmetovalcev. Tako je podala ugovor proti določitvi okrajnega glavarstva v Ljutomeru, ki je vpeljalo osemurni dnevnik za viničarje. Ta protest je imel uspeh, da je okrajno glavarstvo v Ljutomeru izpremenilo svoj odlok. Proti izvozni carini za vino, sadje in žganje je nastopila družba potom vinarskega in sadjarskega odseka ter poslala v ta namen v Beograd deputacijo, ki je dosegla, da se je izvozna carina za vino znižala od lOO na 20 dinarjev in pozneje celo na 5 dinarjev za 100 kg. Strokovni uradniki Kmetijske družbe so šli na roko visokošolcem gospodarske fakultete v Zagrebu, ki so napravili poučni izlet po Sloveniji, da si ogledajo živinorejske razmere v naši pokrajini. Kmetijska družba je skrbela za brezplačno hrano in stanovanje tem izletnikom v Ljubljani. Glede oddaje modre galice je pripomniti, da je bilo v H. številki »Kmetovalca« natančno pojasnjeno, kako se je letos razdelila in zakaj se ni moglp ugoditi vsem željam udov. Dodati je samo to, da v Italiji na-kupljenih 10 vagonov modre galice družba še ni prejela. Bosnapaste je dobila družba 10 vagonov, od katere ih je oddala dosedaj že nad poldrugi vagon. Ostanek bo za drugo leto. Končni obračun krompirja je izkazal izgubo 89.000 K. Te izgube ni bilo mogoče preprečiti, ker naročniki niso hoteli sprejeti blaga po oni ceni, ki je bila določena, ker je tedaj pričela cena krompirju padati. Premiranje bikov se je izvršilo po določilih, ki jih je sklenil glavni odbor v svoji seji dne 14. aprila t. 1. Glavni odbor je potrdil dovolitev 2000 K za potne stroške višjemu vinarskemu nadzorniku Skalickemu v Beograd. Po pojasnilih tajnika, ki so jih zahtevali nekateri gg. odborniki, se je tajnišVo poročilo odobrilo. Na prošnjo predsedništva deželnega sodišča v Ljubljani, da Kmetijska družba imenuje v deželno komisijo za promet z zemljišči nove ude, ker je prejšnji ud dr. Evgen Lampe umrl, g. Gustava Pirca pa ni k sejam, je imenoval glavni odbor v to komisijo kot rednega uda g. predsednika Jana in kot njegovega namestnika pa družbenega tajnika inž. Laha. Prošnja poverjeništva za kmetijstvo, da naj Kmetijska družba v »Kmetovalcu« prinaša dnevne cene za razne gospodarske potrebščine, se je odklonila, ker tega ne dopuščajo današnje negotove razmere in nestalnost cen. Ravnateljstvo Kmetijske šole na Grmu prosi, da naj Kmetijska družba pravočasno priskrbi sladkor za napravo domače pijače za letošnjo jesen. Z ozirom na visoke cene sladkorju in na ugodno stanje vinogradov je sklenil glavni odbor, da za letos ne bo oddajal sladkorja vinogradnikom. Ta sklep se ima objaviti v »Kmetovalcu«. Za toletno premovanje in ogledovanje konj v Sloveniji je dovolil glavni odbor konjerejskemu odseku I. znesek 4800 K in konjerejskemu odseku II. pa znesek 6800 K, ki se naj porabi v kritje stroškov, ki jih imajo udje odbora ob sodelovanju pri tozadevnih komisijah. Glede podružnic, ki se nahajajo v ozemlju, zasedenem po Italijanih, je sklenil glavni odbor, da se z ozirom na politični položaj ne dovoli udeležbe njih zastopnikov na družbenem občnem zboru. Glavni odbor je izvolil komisijo, ki naj prouči stanje uradniških plač in naj v prihodnji seji stavi tozadevne ' predloge. Zaenkrat se prejemki uslužbencem zvišajo za eno tretjino dosedanjih prejemkov. Na predlog g. predsednika je sklenil glavni odbor, da si družba čimpreje nabavi iz Italije dobre vrste ročnih brusov (osel) in po možnosti tudi drugo orodje. Glavni odbor je določil potnino, ki jo naj prejemajo odborniki za udeležbo pri odborovih sejah. G. Hočevar je vprašal, kaj je z nakupom plemenske živine po Srbih, ki je bila napovedana od ministrstva za kmetijstvo v Beogradu. Tajnik je poročal, da je bilo lani v ta namen že vse pripravljeno, nastopila pa je kuga v gobcu in na parkljih, vsled česar je bil vsak izvoz iz Slovenije zabranjen. Srbi hočejo imeti v prvi vrsti mlade, mlečne krave. Takih pa tudi Slovenija nima mnogo za oddajo. Kmetijska družba bo posvečala temu vprašanju pozornost in bo pravočasno obvestila živinorejce, če se bo taka akcija vpeljala. Na predlog g. Cerneta se je dovolila podpora dijaku agronomu, ki študira na Dunaju, v znesku 1500 K. G. Petovar je poročal, da se je na sestanku živinorejcev v Mariboru razmotrivalo vprašanje, kako razširiti vinarski odsek za Štajersko na celo Slovenijo. Predlagal je, da se o tem vprašanju zasliši mnenje kmetijskih strokovnjakov. O uspehih se bo poročalo na prihodnji od-borovi seji. Predlog se je sprejel. G. Lovrač je vprašal, kaj je z izvozom prašičkov v inozemstvo, ker je v njegovem okraju mnogo posestnikov, ki se pečajo s prašičerejo, ne vedo pa kam z mladimi pujski. Tajnik je pojasnil, da je izvoz pri današnjih razmerah zelo otežkočen, da je na Koroškem precejšnja potreba po mladih prašičkih, vsled česar naj se prasičerejci obračajo v ta del Slovenije, kjer bodo gotovo izlahka oddali svoje prašičke. Glede potrditve novih podružbnic in sprejema novih udov je sklenil glavni odbor, da se podružnice potrdijo le s pridržkom; in sicer se morajo te nove podružnice glede teritorija, ki naj pripada posameznim podružnicam, sporazumeti z že obstoji čimi podružnicami njih okoliša. Ce se medsebojno ne morejo razumeti, ima odločiti glavni odbor v prihodnji seji, ali naj se posamezne podružnice potrdijo ali ne. '' Glavni odbor jesklenil, da se pri vsaki seji predloži zapisnik prejšnje seje in se tudi prečita. Nanovo je priglašenih 7552 udov. Po § 4. družbenih pravil sprejema glavni odbor ude. Novopriglašeni udje so se sprejeli s pridržkom, da se njih upravičenost do članstva ugotovi. G. Dimnik je prosil, naj Kmetijska družba posreduje glede izvoza krompirja v inozemstvo. G. predsednik je pojasni', da je izvoz starega kompirja itak dovoljen, glede novega pa ni dosedaj še ničesar ukrenjenega. Družba se bo zanimala za to, da se dovoli izvoz tudi novega krottipiija. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je zaključil g. predsednik sejo ob tričetrt na dve popoldne. Vabila, k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1. — 5. po § 31. družbenih pravil. 2. Volitev podružničnih zastopnikov za občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. 3. Slučajnosti. Besnica pri Kranju, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob polštirih popoldne po sv. opravilu v ljudski šoli; Trojane, v nedeljo, 22 avgusta 1920. ob petih popoldne pri Josipu Novaku v Trojanah; Sv. Benedikt v Slov. Goricah, v nedeljo, 29. avgusta 1920. po ranem sv. opravilu v šoli; Gomllsko, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob poldevetih dopoldne v ljudski šoli; Gornja Ponikva, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob polosmih zjutraj v šoli; Lom pri Tržižu, v nedeljo, 15. avgusta 1920; Hajdin pri Ptuju, v nedeljo, 22. avgusta 1920. po prvem sv. opravilu v posojilnični sobi; Zagradec - Fužine, v nedeljo, 22. avgusta 1920, ob osmih zjutraj v šoli vZagradcu; Planina, Štajersko, v nedeljo, 15. avgusta 1920. po sv. maši v hiši g. Trefnarja; Guštanj, v nedeljo, 22. avgusta 1920. po prvi službi božji v dvorani g. Franca Lečnika; žabnlca, v nedeljo, 29. avgusta 1920 ob polštirih popoldne v šoli; Želimlje, v nedeljo, 16. avgusta 1920. po prvi sv. maši pri g. Ivanu Kramarju, čevljarju v Zellmljah; Št. Vid pri Pti^ju, v nedeljo, 15. avgusta 1920; Starltrg- Lož, v nedeljo, 29. avgusta 1920. ob treh popoldne v prostorih konsumnega društva v Starem trgu; Čatež ob Savi, v nedeljo, 15. avgusta 1920. takoj po prvi sv. maši v šoli; Vučja vas-Sv. Križ, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob osmih zjutraj (stari čas) v šoli pri Sv. Križu; Mokronog, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob treh (po novem čašu ob štirih) popoldne pri .Stari pošti" v Mokronogu; štrekljevec, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob dveh popoldne v tukajšnji ljudski šoli; Smlednik, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob treh popoldne v .Društvenem Domu"; Marenberg In okolica, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob dveh popoldne v gostilni g. Brudermanna v Marenbergu; Sevnica, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob štirih popoldne pri Novaku na Račjem selu; Trebnje, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v hiši načelnika g. Alojzija Pavlina v Trebnjem; Žlre, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob treh popoldne v prostorih načelnika; Sora, v nedeljo, 29. avgusta 1920. takoj po sv. opravilu v ljudski šoli; Sv. Vid pri Planini, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob treh popoldne v dvorani g. Matije Centriha, Dobropolje, 8; Škocjan pri Mokronogu, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob osmih zjutraj v občinski pisarni; Poljčane, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob osmih zjutraj po prvi službi božji v šoli; Šoštanj, v nedeljo, 22. avgusta 1920. po jutranji maši v cerkveni hi«; Dravlje, v nedelja, 22. avgusta 1920. ob štirih popoldne pri Alojziju Kunovarju v Dravljah, 13; Konjice* v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob štirih (16) popoldne v dvorani okrajnega zastopa v Konjicah; Mozirje* v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob poldevetih v Soli; Sv. Bolfenk pri Središču, v nedeljo 15. avgusta 1920. ob osmih zjutraj po rani sv. maši v gostilni Rauh; Vlčancl, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob treh popoldne v hiši načelnika; Cerklje pri Krškem, na Mali Šmaren, 8. septembra 1920. po prvi sv. maši v stari šoli; Fram - Slivnica, v nedeljo 22. avgusta 1920. ob devetih dopoldne v »Društvenem Domu" v Slivnici; Tržič-Sv. Ana, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob treh popoldne; Dobrna pri Celju, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob treh popoldne v i bčlnski uti; Braslovče, v nedeljo, 22. avgusta 1930; Ježica, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob enajstih dopoldne v »Društvenem Domu"; Podbrezje, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob štirih popoldne v društvenih prostorih; Nova cerkev, v nedeljo, 5. septembra 1920. ob poldevetih dopoldne; Komenda, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob treh popoldne v »Društvenem domu" v Komendi; Šmarje, Dolenjsko, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob polosmih zjutraj po prvi sv. maši pri gg. Jane & Pengov; Plrnlče, v nedeljo 15. avgusta 1920. ob treh popoldne v Zg. Pirničah, 45; Kovor pri Tržiču, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob štirih popoldne v hiši načelnika v Hudem štev. 6; Sostro, v nedeljo, 22. avgusta 1920. po prvi sv. maši v »Domu". Sv. Andraž v Slov Goricah, v nedeljo, 22. avgusta 1920; Št. Janž na Dravskem polju, v nedeljo, 22. avgusta 1920. po rani službi božji v šoli; Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, v nedeljo, 29. avgusta 1920, ob osmih zjutraj v stari šoli; Sovodenj, na Mali Šmarn, 8. septembra 1920. ob treh popoldne pri Kožancu; Sele pri Borovljah, v nedeljo, 22. avgusta i920. ob poldvanajstih dopoldne pri „Mažeju"; Jarenina, v nedeljo 29, avgusta 1920. ob osmih zjutraj v ljudski šoli; Črnomelj, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob poldveh popoldne v prostorih šolskega poslopja (pritličje, soba na levo) v Črnomlju; Ribnica, Dolenjsko, v nedeljo, 15. avgusta 1920. po jutranji sv. maši v hranilnici; Dobrepolje, v nedeljo, 22. avgusta 1920; Bojanci, v nedeljo, 15. avgusta 1920. ob treh popoldne v šoli; Domžale, v nedeljo, 22. avgusta 1920. ob osmih zjutraj po prvi sv. maši. Sploitta opomba: Če kak občni zbor ob določenem času ne bo sklepčen, vršil se bo pol ure pozneje drugi, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Slovenska kmetijska družba odslej naprej redna objavlja vse one lastnike plemenske ilvlne, ki so pri volji plemensko ži-vlno prodati ln vse one kmetovalce, ki jo telijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske ilvlne. Prielaiatl je nakup ln ponudbo vseb vrat moikib ln ženskih plemenskih živali ter naj vsak prielasiiec natančno prijavi »voj naslov, vrato domače živali, njen spol, pasmo, starost, ttevllo Itd. Nappodaj • o s Bika, montafonca, I leto starega, čistokrvnega in kravo, montafonko, 3l/3 leta staro, 4 mesece brejo, čistokrvno, proda Upraviteljstvo toplic Dobrna pri Celju. Kobilo, plemensko, noriške pasme, kostanjeve barve, 5 let staro, 16 pesti visoko, dobro tudi za bregovite lege, proda Rupret Grahovnik, posestnik na Ranči, p. Pesnica pri Mariboru. Knpitlaeielit Telieo, poldrugo do dve leti staro, sive pasme, kupi ali zamenja za dve leti starega junca, Ivan Majaron, lesni trgovec, Borovnica. ^ KONJEREJEC. S Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Slov. kmetijske družbe v Ljubljani. UredniSka priloga 14. štev. »Kmetovalca" 1. 1920. Opazujmo najprej konja v hlevu, če dviga nogo, če se nanjo opira, če jo moli- nazaj ali naprej. Ce konj čuti bolečino v dolnjih delih noge, v kopitu, v biclju ali v tamošnjih kitah, potem varuje nogo, ne stopa popolnoma nanjo in jo drži tudi naprej. Konj na podobi 12. ima otekel člen in otekle kite, zato moli nogo naprej ter stoji le na prstih. Če je pa bolečina le v plečih ali v kolku, potem stoji konj v hlevu na vsem kopitu. Ko smo to dognali, ženemo konja iz hleva na kak raven kraj, kjer naj nekaj časa hodi korakoma, potem pa v trabu. Tu šele opazimo, da konj prenaša svojo težo bolj na zdravo nogo in da pade truplo niže, ko stopi na zdravo nogo. Konj namreč skuša bolno nogo olajšati teže telesa in še to le za kratek čas; ko stopi na bolno nogo, tedaj tudi nekoliko dvigne telo. Pri stopanju na bolno prednjo nogo se tudi zapazi dviganje glave, s čemer se namreč razbremeni dotična noga. Pri bolečinah v zadnjih nogah se zapazi neenakomerno dviganje zadnjega dela života. Ker obremenjenje bolne noge traja le kratek čas in konj hitro podstavi svojo zdravo nogo, zato 111 imajo nevešči ljudje večkrat zdravo nogo za bolno. Če je bolečina v gornjih delih noge, potem konj noge ne dviga zadosti ter jo postavlja naprej. Tak konj se kaj lehko izpodtika že na nizkih predmetih. Šepanje postane močnejše, Če so tla mehka in se noga globoko pogreza, dele bolne noge odvzgor navzdol, če ni kje kaka oteklina ali kaj drugega nenavadnega. Na to z roko otipljemo vse dele noge, in sicer odspodaj navzgor. Pregledati je predvsem, če je kje kaj vročega ali bolečega. Nikoli pa ni opustiti, da bi ne pregledali prav natančno kopita in podkve. Na ta način se v največ slučajih da z gotovostjo dognati sedež in vzrok šepanju. Šepavost pri konjih. Večkrat se pripeti, da se vozimo s konjem, ki je doma prav dobro hodil, pa naenkrat začne šepati. Ustavimo voz in pregledujemo konju noge, pa vendar ne moremo vedno dobiti vzroka temu pogrešku. Naj navedemo tukaj nekaj poskusov, ki so umestni za tiste, ki se drugače malo spoznajo pri konjih. Podoba 12. Če gonimo konja v krogu, potem postaja šepanje močnejše tedaj, če je bolna noga na vnanji strani, ker ta noga dela daljšo pot kakor notranja. Če je bolečina v spodnjih delih noge, potem je šepanje močnejše, če je bolna noga na notranji strani, ker v tem slučaju nosi ta večje breme. Č6 smo vse to skrbno opazovali, potem preglejmo konja stoječega. Najpreje prav natančno preglejmo vse Pritisk komatov in vprege. Pod tem imenom so nam znane rane, ki nastanejo na vratu in na drugih delih telesa ter jih povzročajo slabo prilagodeni komati ali taka vprega. Koža se namreč s temi predmeti rani, odrgne, ogara in s tem trpi tudi pod njo ležeče mišičevje in celičje. Ta pritisk komata ali vprege ima posledico, da na teh mestih nastanejo otekline, ki žival bolijo. Pri daljšem vplivu nastopijo rane in koža se več ali manj odrgne. Vzrok temu pritisku, oziroma tem ranam so navadno slabo prilagodeni komati ali pa premajhna ali prevelika vprega. Toda mnogokrat nastopajo take rane vsled slabega telesnega stanja živali, ki postanejo bolj suhe (kumerne),- vsled česar jih guli vprega po suhih ramenih in drugih delih telesa. Proti temu je najboljši pripomoček, če se odstrani vzrok poškodbe. Za otekline same pa so najprikladnejše vjažnomokri ovitki. Ti se napravljajo sledeče: Vzame se kos platna, ki se ga štirikrat zloži, namoči v ocetno-kisli glinici (1 del na 5 delov vode) ali pa v alkoholu, ki smo mu primešali 5 delov vode. Tako namočena cunja se iztisne in položi na oteklino. Čez pa zavežemo kos volnene odeje ali pa konjski koc. Ta obkladek se pusti na oteklini dve do tri ure, dokler se ne segreje in popolnoma posuši, potem se ga obnovi. Posebno je paziti na odprte rane, da se ne okužijo. V tem slučaju dajemo obkladke, namočene le v 5 odstotni raztopini ocetnokisle glinice (t. j. 1 del gli-nice in 20 delov vode). Konjem s takimi oteklinami ali ranami dajemo le prsno vprego, ali pa podložimo komat ali vprego na mestih, kjer je koža ranjena, z mehkimi volnenimi podlogami, da konja ne tišči. V hujših slučajih seveda pokličemo živinozdravnika. Oskrbovanje konjskega hleva. Nikdar ni mogoče dovolj jasno povedati našim konjerejcem, da je napredek konjereje odvisen tudi od načina, kako se oskrbujejo konji v hlevu. V vsem drugem se je v zadnjih desetih letih prav znatno obrnilo na bolje, posebno glede vzreje na prostem, paše, plemenskega izvira in porabe konj; v oskrbovanju konj pa smo vobče, ako govorimo odkritosrčno, komaj za korak prišli naprej. Ako bi vse hleve videli, v katere se vrnejo konji, ki so bili pri premovanju obdarjeni, bi se marsikateri splošni napaki ne čudili in marsikatera nagrada bi izostala kot popolnoma neza-služena. Napak v splošnem ni iskati v hlevu, v zidanju in napravi istih, ampak v oskrbovanju hleva. V vseh krajih naše dežele se vidijo hlevi, katerim primanjkuje dnevna svetloba, akoravno bi naprava nekaterih večjih oken veljala le nekaj kronic. Na sveži zrak se ne misli, akoravno se človeku, ki stopi v tak hlev, oči zasolzijo, vsled ostrega vonja po amoniaku. Tupatam se vidi celo žrebeta, ki stojijo noč in dan v gnojnem močvirju in se z vsakim korakom pogrezajo do členkov v gnoj. Na vprašanje, zakaj se vsak dan gnoja ne izkida iz hlevov, dobiš ponosen odgovor: Saj postane vendar gnoj veliko boljši, ako ostane dlje časa v hlevu. Povečini pa so to oni vneti gnojarji, ki puste gnojnico teči iz gnojišča naravnost na cesto. Veliko konjerejcev menda ne vč, da se mora vsak, kolikortoliko v redu držani hlev, vsaj dvakrat na dan popolnoma izčistiti. Če je hlev čist, je snažna tudi žival in s tem je prihranjenega tudi polovica časa za snaženje. Ponekod se vidi, da hlapci nakopičijo še porabljivo steljo pod konjevo glavo, da konju ostri smrad puhti naravnost v oči. Konj pa vsled pomanjkanja stelje nikdar ne leže. Ker se konjem iz nevednosti ne pripravi ležišča niti napol pravilno, se tudi konje malokdaj vidi ležati. To »malo ležanje" ostane konju za vso bodočnost in zmanjša njega delozmožnost v prav znatni meri. O načinu, kako naj se konja priveže, niti nočemo govoriti, ker lehko trdimo, da med 500 hlevov ni niti 30 takih, v katerih so konji pravilno privezani. Ponekod imajo predolge povodce, da konj z nogo , lehko pride pod vrv, drugje pa vidimo prekratko privezane konje, da ne morejo pri počitku stegnjeni ležati. To vse so nepotrebne muke za živino. Radovedni smo, kaj bi dejal človek, ako bi se ga po kosilu tako privezalo, da bi se ne mogel po svoji volji gibati. V olajšanje tega naj si vsak konjereje nabavi tekoče krogle na povodcu, tako da se konj lehko giblje nazaj in naprej in ostane povodec vedno napet. Napaka naših konjerejcev je tudi, da postavijo kar po 6 konj v eno stajališče, brez predelbe. Njihova žrebeta se pa, namesto da bi bili z materjo v posebnem oddelku, sprehajajo prosto po hlevu med drugimi konji. Ako kak konj udari žrebe, pa se sliši tarnanje, da pri konjereji nimajo sreče. Oni konjerejci, ki so skrbeli za pravilno oskrbovanje hleva, so še vedno napravili dobre kupčije, dočim so drugi napravili vedno iz dobrih žrebet slabe konje. Koliko konj je pri nas plašljivih, hudobnih, ki si ne pustijo pri kovanju privzdigniti nog, grizejo in bi-jejo z zadnjimi nogami po neznanih ljudeh. Vzroka tej prikazni je iskati v popolnoma nerazumnem ravnanju žrebet v mladosti. Z žrebeti se igrajo stari in mladi, vkljub temu, da je to velika napaka. Z igranjem se pokvari zaželjeno zaupanje konja, ki se izpremeni v predrznost, katera vedno rase. Ako je konj v mladosti predrzen, se ga mora primerno kaznovati z mirno strogostjo, in sicer takoj in energično. Razločevati moramo vedno med resnično hudobnimi in takozvanimi predrznimi konji. Prve je mogoče zboljšati le z dobroto, druge z nekaterimi izdatnimi udarci, a to seveda v pravem trenutku. Dalje naj ne ostane neomenjeno čohalo (štrigel), ki se pri nas še tako pogosto rabi za snaženje konj. Konja čohamo z namenom, da zrahljamo prašne skorje na konjevi koži, katere potem s krtačo odstranimo. Čohalo je orodje, obstoječe iz lesenega ročaja in železne plošče, ki ima zobe kakor glavnik. Ako so zobje preostri, napravljajo konju bolečine in posledica tega je, da postanejo konji uporni. Čohalo se mora rabiti le za to, da se ob njem očisti krtača dlak in prahu, nikakor pa ne za čohanje konj. Občutljivi in šegetavi konji pa sploh ne prenesejo čohala. Moč navade in nizka cena temu orodju sta krivi, da ni to orodje že zdavnaj izginilo tja, kamor sliši. Saj je izginil tudi stari glavnik za grivo, katerega so v starih časih jemali celo v vojno. Konji prenašajo krtačenje dosti bolje, ostanejo mirnejši in potrpežljivejši. S krtačenjem pa se varuje dlaka, koža in ranitve, ki so obilokrat posledica čohala. Blato naj se odrgne z močno, kratkoščetinasto krtačo, s katero je treba potegniti krepko in v dolgih potezah po koži. Dlaka in žima se zgladita s ščetinko, svitli blesk naj se doseže s krpo. Velika napaka, oziroma mučenje živali se dela pri nas tudi z odrezanjem repa, ki je nekaka „moda", s katero pa se žalibog živali le trpinčijo. Še predkratkim je nekdo vprašal neki kmetijski list: „v katerem času je najboljše konju odrezati rep?" V listu je bil na to vprašanje natisnjen sledeči odgovor : ..Najboljši čas za odrezanje repa pri konjih je prav hitro po konjevi smrti. Takrat pridobite izvrstno žimnato mahalo, prihranili pa ste konju med življenjem mnogo trpičenja." -__P-i- Pomen pašništva za našo konjerejo. Potreba paše za naše domače živali je tako važna da se je malokateri živinoreje zaveda. To dejstvo nas sili, da se v naslednjem članku malo natančneje pečamo o prednostih, ki jih nudi paša in o njeni važnosti za uspešno vzrejo domačih živali, posebno za konjerejo. Vzreja in reja domačih živali je bila prvotno le na paši; hlevska reja in vzreja je bila vpeljana pozneje. Pri manj kultiviranih narodih opazimo lehko še danes, da obstoji reja njihove živine le na pašnikih, kjer se njihova živina pase noč in dan na prostem. Z poznejšo vpeljavo reje domačih živali v hlevih, je stopilo pašništvo v ozadje in posledice tega ravnanja kaj lehko opazimo na vedno rastočem degeneriranju (slabenju) živine. Pašništvo pa ni le najnaravnejša vzreja domačih živali, temveč tudi najboljša in najprikladnejša za zdrav razvoj živalskega telesa. Poleg tega, da žival z gibanjem na paši utrdi svoje mišice in okostje, vpliva tudi stalno ali dolgo bivanje na svežem zraku na splošni razvoj telesa zelo blagodejno. (Dalje prihodnjič.) EC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec* Izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 16 K na leto. Posamezna številka stane 80 v. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi strani 600 K, na »/« strani 300 K, na »/• strani 150 K, na >/c strani 100 K, na Via strani 50 K in na *lu strani 25 K. Vsaka vrsta v .Malih naznanilih" stane 2 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatis* iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. suTLj^ TetDiTmvn. JVIala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 40 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravništve ne prevzame posredovanja. Ženske zmešane lasekU| Cerklje. najvišji ceni lartin Pleterski, 15 flajboljSe apno ima vedno naprodaj apne-nica J. Tauftr, Zagorje ob 50 Mlinebv barnne sekane iz najboljše bele, ostre UlIinaliE »0111116, Skale, trde in srednje od 40 do 100 cm široke, po naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno farancijo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, v. Jurij ob južni železnici pri Celju. 60 rpinivn I »C približno VI,m' rezanega v dile UC9IIJCV leil, za pohištvo kupim. Ponudbe na upravništvo .Kmetovalca*_ __155 Rmofnnalri f Za "leno krmljenje prlporo-niliblUUulLI I čamo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4*20 kg, lečo za krmo po K 4-60 kg, grah za krmo po K 3 20 za kg Sever & Komp., Ljubljana, Wollova ulica št. 12. črno in sivo oddaja proti zameni za lepo pšenico Franc Dnnajska cesta 36. 179 Semensko ajdi Pogačnik, Ljubljana, Tropine dobljene pri kuhanju voskaj suhe, , neplesnjive, kupuje 1. Lukman Šoštanj. Tropine, Fran Pogai Kmetijskim podružnicam priporočam tolšče konopnene tropine po nizki ceni. ogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 180 Ralirn Oddaja, dokler traja zaloga, kg po K 28'—, UOIILU poslovnica zemaljsk. gospodarsko« vi-|eča v Metkoviču._189 ČfnililnibB večjo mnežino v vseh dimenzijah, lllEttlllllnE, (18, 21 in 24 eol) za vzidati prodaja Fran Kosmač, LJubl.ana, Jeranova ul. 5. Trnovo. Vse vrste skega mesa p valeč, Dobje, pošta postaja: Ledenice, Koroško. o primerni ceni ima naprodaj akob Erlah, mesar in prekaje-zniški 212 Pnnriam dva junca, po dve leti stara, že vajena rrUUBIII vežnje. Cena po dogoveru, Janez Zitn k, Ižanska cesta št. 51._226 flebnliaiha oienjenega, sposobnega v rabi USlirUIIHO, poljedelskih strojev in ženo vajeno mlekarstva, sprejme graščina Fužine pri Ljubljani. 2» V gozdi circa ,8 ,?hov površine so naprodaj v last, ali za izsekati; več stotin me-trov~bukovja, vmes dosti smrekovega in jelovega lesa. Cena po dogovoru. Več se izve pri M. Jagodic, Zgoša 4. p. Begunje pri Lescah. 216 Mlin avtomatičen, popolnoma nov, od prvovrstne milil, tvrdke, zmelje 100 kg na uro, za pogon z vodo ali motorno silo se takoj proda. E. Jarc, Celje, Razlagova 1. 234 Cepljene vinske trte 5® Rip CBrtalis in Rup. Montikola z visti, Beli in rdeči Spanjol, Laški in Reinski Rieziing (Rilček) Kraljevino, Portugalka, " " " pavska zelenika itd. Muškatna žlahtnina, Vi ,.Necepljenih" Ameri- ških korenikov več vrst, priporoča iz svojih trtnic (razsadilnic). Johan Sarlč, vinogradski in vočarski strokovnjak, Beočin (Sriem)._236 Bakren kotel Franc Kralj, Ježica. ža žganjekuho iz dobrega blaga skoro nov, z 80 l vsebine, preda 251 (čistilnike lastnega izdelka), ki ravna , in veje ima v zalegi M. Leveč, Dob •nfžaiah. 252 Pajkeljne pri Demžaia Poljedelski stnji: trijerje, slamoreznice, mline za sadje, stiskalnice priperoia po ugodni ceni Anton Kašman, veletrg. z železnino in ce-mentom v Skolji Leki._253 Cement, pirtland, streSneCopekeainnteton°kih naprav priporoča, Anton Kaši an, veletrgovina z že-leznino in cementom v Skslji Loki._254 PlIDlIaitl kolesa od voza ozkotirne železnice in rrOUlIll tudi nekaj k temu spadajočega železa. Prodam tudi 50 kg starih vijakov razne delgosti. Vinko Hafner, Žaknica 59., p. S«ofja Loka. 256 Dnnrla se voz za enega konja, Mihael Štrukelj, rruUfl Zapuže, p. St. Vid nad Ljubljane. 255 Hov patent, gepelj repe se proda. Vei pove Begunje. še ne rabljen in stroj ,_ za rezanje zelja in " sa, pove Frai> Kovač, Zgoša, p. 257 Imam dv* volička, 1 lete in 2 leti stara, lepo lllim zraščena, katera bi zamenjal za ravno tako telico ali mlado dobre kravo. F. Skrjanec, p. Radomlje. 258 Radvinske kikoši, nap^pi-toskfbnfslvu posestva Radvina pri Mariboru. 259 Vrtnarski učenec ^^AP^K^^r^I 3, Ljubljana. 264 v hlebih po 30 do Sir, prvovrsten, polnomasten,. 40 kg ima na prodaj SiPaPSllS ZBdFligB V v Stari Fužini p Sfedni"yas Y Bohi% Ker nimam več upanja, da Italijani zapuste moj rojstni kraj, iščem tem petom StQIfl0 lldObllO in primerno službo, trtnega in sadnega cepljenja kakor tudi kalusiranja in stratiiiciranja trtnih cepljenk, v vzgajanju raznih oblik drevja itd. Poleg kletarstva imam večletno prakso v vinegradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in tudi v drugih panegah kmetijstva sem vešč. Sem tudi dober strelec divjačine. Poštenost in marljivost zagotovim. — Stopim tudi v družbo za osnovo obsežne drevesnice in trtnice. Spričevala kmetijske šole, kletarja razpuščene vinarske zadruge itd. so na razpolago. Naslov pove upravništvo tega lista. IIXn rp priden hlapec za gospodarstvo. Vstop iBLb J C takoj. Pojasnila daje Anončna ekspedi-cija .Jadran*, Maribor, Gosp. ul. 44. 262 4 plemenski biki, montafonske pasme, krasne živali, 6 do 12 me-ščini Noviklošter, pošta Sv. Peter se, secev stari v gri v Savinski do fini 268 Za lepo posestvo v okolici Maribora se išče za tavks°tjopen samostojna ženska oseba, Hč polnoma vajena v gospodarstvu vino-zivinoreji s sodelovanjem. Pojasnila daje An ekspedicija .Jadran', Maribor, Gosp. ul. 44. lfalonra za mesarsko obrt nad 14 let sprejme ■ BlElltfl, Franc Lovše._ 265 Rnana montafanka 4 mesece breja, 3'/> leta llravn, Stara in bik montafonski 1 1. star, čistokrvne živali so na prodaj. Upraviteljstvo toplic Dobrna._266 Pnnriam kobilo, lisičje barve, belogrivko, dve r ruualll let istaro, 15 in pol pesti visoke, široko, sposobno za promovanje, ter I žrebca'Jpoldrugo leto starega. Cena po dogovoru. Imam tudi 2 kočiji ter 1 zapravljenec naprodaj. Anton Kržišnik, Žirovnica. ___267 Tnill letne kupuje R. Luckmann, 1 UUl lElUS prej J. Lenza nasl. a LJubljani na Martinovi (Ahacijevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zelišča, suho evetje (šahe roie), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki. Cene, ki jih plačujem nabiralcem, so letos izredno visoke. 131 BENCIN DISEL-OLJE STROJMO OLJE TOVOT MAST dobavlja promptno Mineralna rafinerija Dravograd. Dopise na Centralo v Mariboru. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija. Oddajo se zastopstva zmožnim tvrdkam v vseh večjih mestih Jugoslavije. (63) Izdelujem: Lemeže, branine zobe, krampe, kopače itd. Popravljam: m Poljedelske stroje in orodje po najnižjih cenah. Rudolf Ravnikar, fužina Kjivlce 14, pošta Radeče Zidanlmost. Najstarejša hranilnica v Sloveniji. KRANJSKA HRANILNICA imm ustanovljena leta 1820 sprejema hranilne vloge proti 3«/0 obrestovanju in dovoljuje hipotečna posojila po S hranilnico sta zvezana Kredituo društvo ta starostua hranilnica za posle in delavca. Hranilnica Je sirotlnskovarna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno 8 milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekorlitnih naprav in podjetij na Kranjskem. (34) Za te svrhe se Je doslej darovalo 8,-696.000 kron. Pismene pošiljatve Je nasloviti na Kranjsko hranilnico v Ljnbljani, Knailleva ulica itev. S. kakor tudi prvovrstna svilnata mlinska sita (pajtli) iz Švice za moho oseh vrst se dobe v trgovini Avgust Sadež, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 35, nasproti «stare Tišlerjeve gostilne«. (35) Bochmann na Dunaju priporoča vsake vrste kletarskih strojev n. pr. sesalke, stiskalnice, čistilnike, stroje za ekstrakcijo, čepovlake za sode itd. — Zastopnik: Fran Rudi, Maribor Vila „AlwIea". (?5) Kmetovalci! Denarni zavodil Gozdarske in gospodarske zadruge i Berite I Lssotržcl! Berite i A. Šivle i (B) »Poljudno navodilo zn merjenje lesa". V omenjeni knjižici je poljudno popisano kak« se izračuna telesnlna debel posekanega ta raste čega drevja ter celih gozdov, kakor tudi obtesane<{ in razžaganega lesa. Pridelane so vse za tako računanje potrebne tabele, v knjižici se nahaja tud popis ln potrebne tabele za pravilno določanji oblik in razmerij lesu, ki se ima obtesati ali razlagati. Kmetovalec se pouči kako na podlagi tabe: izračuna prirastek v gozdu. Dalje so pridejane tabele za določanje prostornine v ogljarskih kopat In kub. mera drv za kurjavo v prostorninskih metrih kakor tudi popis in potrebne tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne ozirajte se le na tvrdke, ki se Vam potom: oglasov v »Kmetovalcu« priporočajo."^