Cene ogrevanja
Zakaj taka razllka?
Rad bi vam opisal nekaj svojih razmiš-lianj, ki bi utegnila zanimati še koga, ob-eiam pa morda spodbudila kakšnega pri-s ojnega k odgovoru. Povod za to, da vam p šemrje bila nedavna ponovna podražitev z.meljskega plina, ki se je tako v manj kot p >l leta podražil za dvakrat. Tiste, ki smo g'ede kurjave advisni samo od te vnste go-riva, nas je ta podražitev hudo prizadela. Smo pa popolnoma v podrcjenem položaju, t;'ko rekoč »brez praviice glasovanja1«. Zato n e je tembolj presenetil članek P. Potočni-k x v Delu dne 30. septembra letos. Pod na-sl jvom »Še poceni ogrevanje« seznanja bral-co s stanjem v Zagrebu. Naj navedem samo ii-,to, kar zadeva zemeljski plin in ogrevanje. »Od 1. oktobra bodo Zagrebčani plaecvali porabo zemeljskega plina po 3,80 dinarja za k bik ali za 52 odstotkov dražje...« V na-daljevanju piše, da je y Zagrebu najdražje OLrevanje s kurilnim oljem (21.000 din), naj-ccnejše pa z mestnim plinom: letno na sta-m >vanje pavpreano 9.500 din.
Mešani oboutki so me spreletavali, ko sem to prebral. Najprej sem ipomislil, da gre za drugačen, manj kaloričon plin, ko pa st m prebral tudi ceno za ogrevanje stano-\\ nj s plinom, sem videl, da ni tako. Postav-1 im torej vprašanje: Zakaj je v Ljubljani o :revanje s plinom tako drago? Razmerje v ccni Zagreb : Ljubljana je približno 1 : 3! In v 'ndar živimo v isti državi! Morda je po-r.klo plina drugačro, toda tolikšne razlike iljub temu niso dopustne. Ali ne bi bilo s aešno, če hi od potrošrttkov, ki jih bodo p iključili na novo jedrsko elektrarno Kr-š .o, zahtevali, da plačujejo električno ener-g jo petkrat dražje od tistih, ki so priklju-č.ni na primer na staro amortizirano F.alo!
Druga stvar, ki bi se je rad dotaknil, pa ju že tolikokrat premlevana kalorična vred-n jst zemeljskega plina. Plinarna do isedaj š' ni dala zadovoljivega od_govora. Navaja (V.ar piše tudi v Uradnem listu SRS) vred-v, >st 9600 kcal/m! pri 0° C in prilisku 760 mm Eg. Ker ga potrošnik dobiva pri sobni tem-p.-raturi (okrog 20° C), je torej njegova kalo-ricna vrednost za približno 7 °/o manjša (ker je plin pri višji temperaturi redkejši, ga do-bmo v isti prostornini manj), torej pod 9'00 kcal/m3. V pogovoru s predstavnikora F inarne sem zvedel, da je vrcdnost, ki jo oui navajajo, zgornja. In kaj je ta zgornja k dorična vrednost? To je kalorična vred-¦r ast, ki bi jo iplin imel, če ne bi vseboval \ )de. .Ker pa jo vsebuje, je torej to neka r amišljena, fiktivna vrednost, ki je niti teo-rctično ni mogoče doseči!! Spodnja kalorič-ra vrednost, torej tista, ki se da izkoristiti,
pa je občutno nižja, pod 8000 kcal/m3. Plaču-jemo torej nekaj, česar sploh ne dobimo, počutimo se, oprostite izrazu, ogoljufane.
Končal bom. Upam, čeprav mogoče pre-več optimistično, da se bo našel kdo, ki bo stvari vsaj malo razjasnil, seveda, če je ko-mu sploh do tega!
S lovariškimi pozdravi
Jože  Koller Koseze