Published monthly by Slovenian National Fadtration of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euelid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 sLouensKA F O R A. F REE S L O V E N I A NASA DOBA JE PREŽETA IN PREPLETENA Z RADIKALNIMI ZMOTAMI; RAZBITA IN RAZTRGANA JE PO GLOBOKIH NEREDIH; JE PA OBENEM TUDI DOBA, V KATERI SE ODPIRAJO AKTIVNI CERKVI VELIKANSKE MOŽNOSTI DOBREGA. JANEZ XXIII, Mati in učiteljica narodov (260). LETNIK XII. — VOLUME XII. TORONTO 1. NOVEMBER, 1961 UMOR ALI SAMOMOR! Ko so nekako pred dvema letoma našli mrtvega danskega diplomata v službi OZN, so mnogi izjavili dvom, da se je sam ustrelil, čeprav so ugotovili, da je bil ustreljen z revolverjem,, ki so ga našli pri njem iti čeprav so našli napisano izjavo, da se je sam umoril. Po vi Bang-Jensen je raziskoval vprašanje protiko-munističnega upora na Madžarskem in je zasliševal begunce ter zapisoval njihove izjave, ki so bile podlaga obsodbe Sovjetske zveze v OZN zaradi njenega vmešavanja v madžarske zadeve. L. 1957 so od njega zahtevali, naj izroči seznam oseb, ki so mu dale izjave. Namen je bil dokaj oCiiten. Preko OZN bi bila imena dostopna komunističnim uslužbencem in ti bi jih lahko porabili za izvajanje sankcij deloma nad begunci neposredno v ZDA, deloma pa posredno z1 grožnjami sankcij nad sorodniki, ki so ostali na Madžarskem. Bang-Jensen je vedel, kaj bi izročitev imen pomenila, zato je seznam imen sežgal. 23. novembra 1959 je Bang-Jensen nenadoma izginil. Cez trj dni so ga našli umorjenega v parku v Ne\v Yorku. Senatski pododbor za notranjo varnost je sedaj Cfcjavil v zvezi z Bang-Jensenom naslednje podrobnosti: Dve leti pred smrtjo je Bang-Jensen napisal ženi posebno sporočilo: "Pod nobenim pogojem ^e ne bdm nikdar sam umoril. .. Ce bi se našlo kako sporočilo z nasprotno vsebino v mojem rokopisu, bo to pot-vorba". Zdravniški izvedenci so ugotovili,, da je bil Bang-Jensen mrtev pred poldnevom 25. novembra. Dokazano je bilo, da trupla ni v parku vse do pozno zvečer 26. novembra. RESOLUCIJE KATOLIŠKE KONFERENCE SOCIALNEGA ŽIVLJENJA 1961 Ob zaključku letošnjega zborovanja angleško govorečih katoličanov Kanade v Halifaxu so bile sprejete 15. avgusta naslednje resolucije: 1. Bodi sklenjeno, da izreka ta National Soclal Life Conferen-ce Njegovi Svetosti papežu Janezu XXIII. svoj globoki čut sinovske hvaležnosti za okrožnico "Mati in učiteljica" in za Njegovo poslanico tej konferenci, ki vsebuje odlično izražene temeljne družbene probleme ter posebna navodila za njih izvedbo. 2. Bodi sklenjeno, naj vse katoliške vzgojne ustanove uvedejo na vseh stopnjah tečaje cerkvenega družbenega nauka; nadalje katoliški kolegiji naj odpro odseke za industrijske odnose; vse katoliške institucije ter organizacije naj pod vzamejo vsak možen podvig, da bodo vzgajale ljudi, ki bodo., sposobni modro uporabljati sredstva občevanja v skladu s cerkvenim družbenim naukom. 3. Brezposelnost je povzročila škodljive fizične ter duhovne posledice za posameznike hi za družine ter je resno otežila industrijske odnose v mnogih predelih Kanade. ' Bodi zato sklenjeno, da ta konference izrecno opozarja federalno ter provincialne vlade na stisko teh poedincev in družin ter zahteva od vlad, naj začno v sodelovanju z delavstvom hi industrijo z zaposlitvenimi načrti, ki bodo odpomo-gll tem predelom. 4 Ker je družinska kmetija temeljni kamen krščanskega družbenega reda, ki se mora ohraniti, in ker je prvenstvena odgovornost za njega ohranitev kmetov samih, ki pa potrebuje tudi aktivne pomoči hi podpore vlad, bodi sklenjeno: a) naj rabijo kmetje kar se da na široko zadružno gibanje v vseh oblikah poslovanja in na narodni podlagi, ter naj ustanove narodno profesionalno organizacijo z individualnim članstvom ; b) naj vlade uzakonijo postave, ki bodo dale kmetom učinkovito nadzorstvo nad cenami ter trgi za svoje proizvode, ter naj to dopolnijo, če potreba, s podporami kmečkim družinam; c) z ozirom na možnosti kanadskega poljedelstva naj razvijejo vlade, industrija, organizirano delavstvo, organizirano poljedelstvo ter profesionalne skupine skupno politiko obsežnega • seljevanja. SOUDELEŽBA DELAVCEV (Točka 7 iz poslanice sv. Sto-lice kanadskim katoličanom) "7.— "Za upravičeno smatramo tudi" izjavlja sv. Oče v svoji okročnici "Mati in učiteljica", "željo uslužbencev udeleževati se dejavnosti podjetja, ki mu pripadajo kot delavci. Ne bilo bi primemo določiti a priori način in stopnjo take udeležbe, ker bodo ti odvisni od posebnih okoliščin, ki prevladujejo v vsakem podjetju — okoliščin, ki morejo biti druga od druge različne in ki so celo v istem podjetju mnogokrat podvžene hitrim in zna- tnim spremembam. Kljub temu samatramo za primerno, da opozorimo na dejstvo, da je vprašanje udeležbe delavcev vedno navroče brez razlike, ali je podjetje zasebno ali javno. Na vsak način je treba vse storiti, da bo podjetje občestvo oseb v odnosih, opravilih in v položajih vseh svojih članov. To zahteva, da prežema odnose med poslodajci m ravnatelji na eni strani ter med uslužbenci na drugi spoštovanje, cenjenje, razumevanje, lojalno ter aktivno sodelovanje ln zainteresiranost na skupnem delu; ter da morajo vsi člani podjetja smatrati in izvajati delo ne samo kot vir dohodka, ampak tudi kot izpolnjevanje dolžnosti in opravljanje usluž-nosti. To vključuje nadalje, da morejo delavci učinkovito izra žati svoje mnenje ter doprina-šati k učinkovitemu poslovanju podjetja in njegovemu razvoju. Naš prednik Pij XII se Je izrazil: "ekonomsko in družbeno opravilo, ki ga vsakdo skuša ostvariti, zahteva, da ni izvajanje dejavnosti nikogar popolnoma podrejeno volji drugega (nagovor 8. oktobra 1936). Clove-čanska zamisel podjetja mora brez dvoi^ji zavarovati avtoriteto in potrebno učinkovitost enotnega vodstva; ne sme pa zredu-ciratl svojih vsakodnevnih sodelavcev na stopnjo enostavnih 1» molčečih izvrševalcev, brez vsake možnosti za uveljavljanje svojega izkustva, ter popolnoma pasivnih z ozirom na odločbe, ki urejajo njih dejavnost." " POSTAVIMO JIM SPOMENIK! V teh dneh se spominjamo naših umrlih in se naše misli in spomini povračajo v domovino na pokopališča, kjer smo polagali cvetje, prižigali sveče in molili za večni mir in srečo naih pokojnih ob njig grobovih. Ti dnevi so tudi najprimernejši čas da v nas Slovencih rastrese- ' ''i nih po svetu sklije in se utrdi sklep-globok in trden-ki bo ob letu obrodil sad: POSTAVIMO JIM SPOMENIK! Postavimo spomenik našim bojevnikom in junakom, znanim in neznanim, vsem Slovencem in Slovenkam, ki so dali in izgubili «voja življenja v boju katerega je na slovensko zemljo prinesel komunizem. Postavimo jim spomenik, ker so to naši bratje in sestre. Postavimo um spomenik, ker so za nas in naš slovenski rod darovali svoja življenja. Postavimo jim spomenik, ker spomenika ni na njih grobovih in slovenski zemlji, posvečeitf z njih krvjo. Postavimo jim spomenik, ker so še mrtvi poniževani in žaljeni. Postavimo jim spomenik, da bi njih vera, ljubezen in junaštvo dobili vsaj drobec vidnega priznanja. Postavimo jim spomenik v blag spomin njih žrtve ter v svet spomin njih idealov. Postavimo jim spomenik, ki bo nam živim živ opomin na njih vzgled, ki nam ga dajejo s svojo vero, ljubeznijo in junaštvom; še posebno v teh časih. Postavimo jim spomenik, kapelo posvečeno kraljici Slovencev, Mariji z Brezi j in sv. Mihaelu, nadangelu na kosu svobodne ame riške zmelje, ki je last slovenskih ljudi. KOLIKOR LEPŠE SO SANJE TOLIKO KRUTEJŠA JE RESNIČNOST Postavimo jim spomenik, viden nazunaj, pa obenem vir notranjih razkritij in milosti, vir nove duhovne moči za nas žive ki jih tako potrebujemo. Postavimo jim sopmenik, da bomo ob njem s poglobljeno vero molili: "Gospod, Gospod in Bog, stvarnik vesoljstva, ti strašni močni, pravični in usmiljeni, edin kralj in dobrotnik, edini darovalec vseh dobrin, edini kralj in dobrotnik, večni, ki rešuješ Izraela iz slehernega zla, ki si izbral očete in jih posvetil! Sprejmi to daritev za svoje ljudstvo Izraela Obvaruj svojo dediščino in jo I posveti! Osvobodi te, ki še ječe v poganski ; sužnosti! Ozri se milostno na zaničevane in zasramovane! Pogani naj spoznajo, da si ti naš Bog. (2Mkb, 1,24—28) i ,. MATE RESMAN Ce me spomin ne vara je nekaj podobnega zapisal Ivan Cankar. In zdi se, da bi mogle biti ic besede primerna oznaka že ired časom objavljenega načrta comunizma ter dveh dolgih go-,-orov Hruščeva na 22. kongresu komunistične stranke 17. in 18. >ktobra 1961 v Moskvi. V svojem dva dni trajajočem iovoru — skupaj nad dvanajst n pol ure — je Hruščev ponovil ^ glavnem, kar je bilo že pred tem objavljeno kot osnutek programa komunizma za bodoče in sprejeto kot neka* neoficielni odgovor komunizma na okrožnico papeža Janeza XXIII. Izjave za sedanjost Med izjavami, ki veljajo sedanjim svetovnopolitičnim razmeram, so naslednje: Atomska vojna je nepotrebna — pod pogojem seveda, da Hruš-čevu nihče ne bo kratil tega, kar je že obdal z zidovi ter da je Za-pad pripravljen na pogajanja (in seveda popuščanje) glede tega, :esar komunizem še ni ugrabil. Datum za sklenitev posebne logodbe z Vzhodno Nemčijb se lahko premakne v bodočnost, če 'e Zapad pripravljen na pogajanja (in seveda popuščanje). Položaj Berlina se bo spremenil v "svobodno mesto" po sklenitvi pogodbe z Vzhodno Nemčijo z ali brez pristanka Zapada. Pred koncem oktobra bo SSSR eksplodirala doslej najmočnejšo atomsko bombo 50 megaton. To se je že zgodilo. O. Ur. Hruščev se je pohvalil, da ima jo komunisti na zalogi še moč nejšo bombo — 100 megaton, ki pa je ne bodo ekplodirali zaradi možnosti, da bi izžarevanje prizadejalo nje same. Sovjetska vojska je oborožena z atomskim orožjem in z podmornicami na atomski pogon. V Organizaciji zedinjenih narodov zahtevajo Sovjeti pravico veta v kakršnem koli podvzetju. Obljubljena dežela Po obrabljenih frazah o nujnem propadu kapitalizma in zgodovinski neizogibnosti komunizma je Hruščev naslikal bodočnost sveta v kar naj bolj rožnatih barvah — kot izgleda za domačo porabo in za izvoz v deže le, ki bi racle čez noč postale industrializirana. Po Hruščevih napovedih bodo Sovjeti dosegli Združene države nekako leta 1970 po višini narod-nego dohodka in že prekosili po proizvodnji na osebo. L. 1980 bo komunistični raj ostvarjen: komunisti ne bodo plačevali davkov (ki so v komunizmu itak nepotrebni, ker lahko država zadrži del narodnega dohodka v obliki nižjih plač), stanovanja bodo brezplačno na razpolago (oblika naluralne mezde), vse hiše bodo imele vse moderne priprave in udobnosti, vsi komunisti bodo uživali brezplačno zdravniško, os-jkrbo in zdravila, vsak bo lahko porabljal prevozna stedstva v mestih brezplačno, večino stroškov za prehrano in vzgojo otrok Henry J. Taylor Blasts Sending Plane« and Aid to Yugoflavia CLEVENLAND PRESS JE KONCEM OKTOBRA T.L. OBJAVIL NASLEDNJI ČLANEK, KI GA VSLED VAŽNOSTI PONATISKUJEMO. The 130 Sabrejets called for by Tito and the training in Texas vve are giving his Red flyers is another adagio into dreamland. It simplv piles more vvaste onto the vvreck of the American taxpayers' tvvo billion aid sent to him. Washington has already given Tito, in total, five times as much as vve earn annually from our tobacco exports, one of our best dollar earners abroad. We have given dollars vvhere we should have given dimes. Its rcal importance, hovvever, is the light it can shed on the need for a drastic revievv and immediate changes in our for-sign aid program as a vvhole. Tito, an avovved Communist, has no more intention of fight-tng on our side than John Dillin-ger had of joining the FBI. In fact, if vvar came and Tito emerged from his soUthera re-doubt vve vvould be luckv if he did nos use our equipment to attack the Italians! And to judge the vvaste of our taxpavers' money, you have to go to Yugoslavia yourseIf to be-lieve the fiasco. Here is the Inrgest country i« ti>f Balk^ns. somevvhat larger than Nevv York ind Pennsvlvania combined, and by nature one of Europe's rich-*.st gardens. Yugoslavia has great quantities, of timber for export. It has large bauxite deposits, rare in Europe, por a vvorld needing aluminum. rt has coal, iron, gold, copper, ■dne, and — until Tito came — •vas a major exporter of vvheat "or the countrv is normally 80?'o igricultural. In the face of present im-iroved mining and other techno-ogies, Yugoslavia's povertv oday is a poverty Tilo's com-nunism creates. If vve intend to support this system for the rest of our lives vve might as vvell toss the U.S. Treasury into the Atlantic Ocean. On the Russian pattern, vvhere Stalin's system taught Tito any-thing he knovvs, he divided Yugo-slavia into six "independent re-publics". The overlapping masses of Communist Party payrollers ali get their first crack at American aid. In one Belgrade planning group alone a count some time ago shovved 148 aetive direetors of its bureaus plus some 200 ex-direetors vvho aH stili -dravv their salaries. We are subsidizing more than four million party officeholders on Tito's payroll. Next to the army, Tito's big-gest single outlay has been for government buldings. In Belgrade his bulding built itself into a half-billion-dollar burst vvhen his vast assortment of vvhite elephants comprising his "nevv and greater Belgrade" began to sink. These enormous buildings, re- FREEDOM AWARD-Ministerski predsednik John Diefenbaker sprejema plaketo "v hvaležno spoznanje in podporo, ki jo je dal za svobodo" iz rok g. F. Nagy-ja, predsednika društva "The Assembly of Captive European Nations, ki je bil ministerski predsednik Madžarske. Poleg obeh imenovanih so še na sliki gg. S. Sznuk, predsednik Polish congressa, Dr. V. Mases, pretekli predsednik of the Assembly in D.K. Petkoff, pretekli predsednik of "Legal Committee of the Assembly." sembling East Berlin's Stalin-allie, vvere isupposed to accom-modate 60,000 government vvor-kers, plus their families — to total 180,000. Tito himself picked the site betvveen the Danube and Save rivers in the suburb of Semlin. But it is san-dy soil, and shortly before moving-in day, like great tubs of iron set in butter, the buildings began to tilt and go dovvn. Or take the big electric dvna-mo vvorkš called Litostroj, near Ljubljana in the "nortli. Wlien this monstrositv finally got started its 1400 vvorkers produ-ced one complete set of turbines each tvvo years. Each cost an estimated 50 times more than Tito could have bought them for in Italv, Svvitzerland or the United States. Communists ahvays try to in-diistrialize a country no matter hovv unsuitable. This is funda-mental in their theorv that factory vvorkers — as disting-uished from farmers — are the easiest vvorkers to control. Thus vvith no reference to or-ganic need, Tito built politically conceived propaganda factories ali over Yugoslavia for optical goods, instruments, textiles pho-tographic equipment, etc., each crovvned by a big neon red star blazing the slogan "Zivio Tito" (Long Live Tito). This phony industrialization process has done double damage to the fine, hard-working popu-lation (and to America's tax-payers). For this shift brought tens of thousands of traditional farm vvorkers into tovvns. They remain largely jobless there in-stead of producing lood. Basical-ly, Yugoslavia's frequent de-mands on us for vvheat are due to this Communist gimmick, and not to famines. The real famine Tito's people face is freedom. For communism does not sliare the vvealth. It mercly shares the poverty. Nevertheless, Tito controls the army, tlie secret police and the food sUpply — the three classic ileeds for absolute dietatorship. And this is hovv he can milk Yugoslavia for the Communists and stay in povver and, mean-vvhile, live himself in enormous grandeur and extravagance never before displayed by even the Ivvildest Balkan king. SOCIALIZACIJA "Ena značilnih potez naše dobe je socializacija (v latinskem originalu: rationiun inerementa socialium. Prevodi, ki so bili objavljeni istočasno z latinskim uporabljajo izraz: socializacija; nemški po-poravljeni prevod: družben prepletenost, razumljena kot rastoča ponmožitev odnosov sožitja z raznimi oblikami življenja in družbene dejavnosti, ter pravnih ustanov. .. (59) Socializacija je istočasno učinek in vzrok povečanega vposega javne oblasti Socializacije je tudi sad in izraz tako rekoč neustavljivega naravnega nagnenja človeških bitij: nagnenja.. k združevanju., za dosego ciljev ki si jih vsak želi, ki pa presegajo sposobnosti ter sredstva poedincev (60) Socializacije namreč ne smemo pojmovati kot proizvod naravnih sil, ki delujejo deterministično. Kot smo omenili, je socializacija nasprotno stvaritev ljudi, zavestnih in svobodnih bitij, ki so po naravi usmerjeni v odgdvorno delovanje (63) Zato smatramo, da je možno in nujno ostvariti socializacijo tako, da zagotovimo prednosti, ki jih prinaša, ter onemogočimo ali zmanjšamo njene negativne posledice. (64) Dokler ostane socializacija v mejah nravnega reda po naznačenili smcrnicah, ne prinaša po svoji naravi sami resno nevarnost za omejitev ali preobremenitev poedincev, marveč nudi nasprotno ne samo upanja na pospešeno utrjevanje ter razvoj svojstvenih osebnih lastnosti, ampak doprinaša tudi k organični preureditvi sožitja, ki jo je naš prediuk Pij XI predlagal hi branil v okrožnici Quadragesimo anno kot nepogrešljiv pomoj za zadovoljitev zahtev družbene pravičnosti." (67). Janez XXIII, Mati in učiteljica bo prevzela družba, kurjava v hi šah bo brezplačna in malica pri delu bo za nameček. Ko bodo Sovjeti to dosegli, bo vsakdo uvidel, tako upa Hruščev, da je vsak drug slsten razen komunističnega nesmiseln in bodo vsi prostovoljno pritekli v sovjetski raj. R. C. Nova socialna okrožnica Sredi oktobra je bila v Halifax, Nova Scotia, socialna konferenca angleško govorečih katoličanov Kanade, posvečena 70 letnici obja ve prve velike cerkvene socialne okrožnic Leona XIII RERUM NOVARUM. Sedanji sv. Oče Janez XXIII je obletnico počastil z novo, doslej najobširnejšo in najobsežnejšo socialno okrožnico Mati in užiteljica narodov. V tej številki objavljamo nekaj bolj značilnih dobesednih citatov iz te okrožnice, ki so razrščeni po celotni številki in označeni z mastnim tiskom. Številke odstavkov so vzete iz nemškega prevoda, ki je izšel pri založbi Heraer kot žepna knjižica št. 110—več o njej prihodnjič pod: Knjige in revije. Uredništvo. IZ ZASUŽNJENE SLOVENIJE (Vse novice v tej rubriki so posnete po ljubljanskem komunističnem dnevniku "Delo"; če ne, je vir naveden). Rdeči propagandisti prikazujejo kot največji in najnaprednejši dosežek kardeljevega "jugoslovanskega socializma" tako imenovano nagrajevanje po delu, oziroma po učinku. Sodeč po poplavi besedičenja, s katero to razlagajo in utemeljujejo, je stvar videti učena in zapletena. Dejansko se za vsem skupaj skriva preprosta in malo socialistična resnica: nagrajevanje po delu oziroma po učinku, je najbolj zavržena in najbolj brezobzirna oblika izkoriščanja delovnega človeka, katero je klasični kapitalizem začel opuščati pred več kakor sto leti. Je namreč do skrajnosti uresničeno akordno delo. Vsakdo je plačan za tisto, kar lejansko naredi. Kolikor več naredi, toliko več dobi. Težnja po večjih prejemkih in po boljšem življenju žene proletarca, da gara, kar more, in se tudi prej izgara v korist delodajalca — države. Po tem nemoralnem kapitalističnem načelu začenjajo v Titovi-ni zdaj plačevati vse delavce in ti. Glavne naloge te mladinske organizacije bodo, kakor sta za-povedala omenjena partijska funkcionarja: vzgoja lika mladega komunista, graditev svetovnega nazora mladih ljudi, smotrno izkoriščanje prostega časa, ureditev in osredotočitev političnih sil v izobraževalnih zavodih... Očitno je Ljudska mladina Slovenije te naloge doslej zanemarjaj zakaj na seji so odstranili njenega dolgoletnega predsednika Staneta Kranjca in ga poslali na politični študij. Na njegovo mesto so imenovali izgrajeno partij ko Francko Strmole-Hlastec, sekretar organizacije pa je postal Zdravko Krvina iz Kranja. O tem, kako bi Ljudsko mladino spet pognali na pravoverni komunistični tir ter mladim ljudem dopovedali, da imajo v socialističnem redu samo besedo do uboganja, se bodo prerekali na sedmem kongresu organizacije, ki bo januarja v Kranju. Dosedanje vodstvo LM, ki so ga kaznovali z nameščence, od cestnega pometa- odstavitvijo, je povsem odpove ča do zdravnika in profesorja. ] Kako na primer pri zdravniku računaju učinek njegovega dela, ali po številu ozdravljenih ali po tistih, ki jih pošilja v mrtvašnico, ni znano. Tudi ni znano, kako določajo plačo po delu Titu in drugim izkoriščevalcem proletarijata v tej državi. A ker so v Titovini nekateri še vedno "bolj enaki od dhigih", prihaja navzlic temu, po Kardelju edino pravičnemu načelu za odmerjanje mezd, do čudnih, da ne rečemo sumljivih stvari. V državnih podjetjih baje odločajo o plačah in o delitvi dobička obratni sveti po pravilih tako imenovanega delavskega samoupravljanja. Dclavci so baje kot 'judstvo tu(U lastniki teh podjetij. Morajo pa biti neznanski idealisti, če ne kaj hujšega, ako prostovoljno določajo plače tako, kakor se to dogaja na primer v dalo zlasti na ljubljanski univerzi. Tam se bohotijo trije sovražniki titovskega režima: zahodni duh, slovenski avtonomi-zem ter sovraštvo do izkorišče-valske Jugoslavije. Krivde za to dolže tudi dolgoletnega rektorja univerze, dr. Adolfa Vogelnika, ki letos ni bil več postavljen v službo. Na njegovo mesto so morali izbrati starega, brezobzirnega, čeprav zapitega partijca, dr. Maksa šnuderia da bo stvari spet spravil v red ... Smrt slovenskega umetnika V Kircheheimu v Zahodni Nemčiji, kjer je delal na med-nardonem simpoziju kiparjev z vsega sveta, je sredi avgusta nepričakovano umrl komaj de-vetintridesetletni slovenski kipar Jaka Savinšek. Pokopali so ga 22. avgusta na ljubljanskih Žalah, državnem zdravilišču Laško na1 kamor ga je spremila velika štajerksem. Tam je nagrajevanje V po delu" takšno: ravnatelj: osnovna plača 80.000 množica prijateljev in spošto-valcev. Pogrebni govorniki s slikarjem Božidarjem Jakcem, rek- dinarjev, doklada za uspešno torjem Akademije za likovno delo 92.000, skupno W2.000 dinarjev na mesec; pomočnik ravnatelja: osnovna plača 60.000, doklada 47.840, ksupaj 107.840 dinarjev na mesec; računovodja: plača 45.000, ook-lada 46.000, skupaj 91.000 dinarjev na mesec; sekretar: plača 39.000, doklada 44.160, skupaj 83.170 dinarjev na mesec; nekvali ficirani delavec: plača 13.796, doklada za uspešno delo 1796, skupaj 15.592 dinarjev na mesec. Socialistični direktor v "brezrazredni" družbi ima tisoč odstotkov več plače "po delu", kakor socialistični proletarce, ki jc po Kardeljevem evangeliju povsem enak direktorju,in vrhu tega ! umetnost v Ljubljani, so pov-darjali, da je bil Savinšek eden najmočnejših in najpomembnejših sodobnih slovenskih likovnih oblikovalcev iz prvega, po vojni doma šolanega umetniškega rodu. Savinšek je med vojno imel za prvo umetnostno učiteljico kiparko in slikarko Karlo Bulovec-Mrakovo, ki je znala podnetiti njegovo urojeno težnjo po monu-mentalnosti. Kulturno je pripadal svojevrstnemu, samorasleum n zelo zaprtemu krogu mladih ustvarjalcev, ki se je zbiral okoli pokojnega pesnika Franceta Balantiča. V njem so bili poleg Sa-sinška še pisatelj Andrej Hieng, slikar Marjan Tršar, pesnik France Kremžar in nekaj durgih. Shajali so se v stanovanju Andreja Hienga v Gradišču, kjer še gospodar podjetja. 'Delo' samo so Prirejali zasebne razstave, reje tako nagrajevanje direktorjev citacijske in razpravne večere in sestanke. Od ustvarjalcev s priznanim im nom so vabili medse pisatelja Mirka Javornika, v čigar literarnem vsebinskem svetu in slogu so našli marsikatero pobudo zase. Ko so rdeči partizani jeseni leta 1943 v Grahovem živega sežgafi največjega sodobnega slovenskega pesnika Balantiča ter ubili Franceta Kremžarja, so se ostali tudi politično opredelili po njunem herojskem vzgledu. Sa- ,, , , vinšek Hieng in Tršar so odšli Slovenije. Glavno besedo na njem med s'i0venske domobrance, do- sta imela "starejša" mladinca, živeli eksodus na Koroško, bili Franc Kimovec-Ziga, podpredsed- vrnjeni, a so po čudežu ostali nik glavnega odbora Socialistične živi ter se z vnemo, rastočo iz zveze delovnega ljudstva Slove- življenjske tragike, vrgli v ust- nije, ter Vlado Majhen, predsed- varjanje vsak na svojem pod- nik Sveta za šolstvo pri ljubljan- ročju. Navzlic oviram in nevar- ski vladi. Ta sta ugotovila, da v nostim Ziherlove stalinistične rdeči mladinski organizaciji še ždanovščine v slovenski kulturi niso odpravili zastarelih metod so vsi trije z delom trgali vezi dela in da je cela vrsta perečih takratnega in poznejšega socialis- problemov, ki jih bo treba uredi- tičnega realizma ter bistveno pri- oznašilo za "nevzdržne razpone" in za "nagrajevanje po tujem delu". Komunisti so takšne socialne krivice včasih imenovali izkoriščanje človeka po človeku. Zdaj temu pravijo socializem... Mladina ima besedo . . . do uboganja Pred mesecem dni so v Ljubljani na hitro in od zgoraj sklicali tako imenovani plenum Centralnega komiteja Ljudske mladine pomogli, da sta slovenska povojna umetnost in književnost ohranili svoj in zahodni obraz ter ostali v zvezi s pravimi viri svojega izročila. Te zasluge seveda S^vinšku javno niti po smrti doma ni nihče dal, zaradi česar mu jo pripišemo mi. Nevaren zemljevid Slovenski planinci in izletniki se javno pritožujejo, da ni mogoče dobiti v prodaji nobenega pametnega in kolikor toliko preglednega zemljevida Slovenije, kaj šele kake specialke. Pač pa je moč stare avstrijske specialke slovenskih planin in drugega ozemlja dobiti v vsaki celovški, dunajski ali muenchenski knjigarni po neznatni ceni, prav tako v Trstu ali Vidmu italijanske vojaške specialke. Teh si pa slovenski planinci ne upajo nesti čez mejo, ker bi jih srbski grani-čarji takoj obdolžili ogražanje "močne" Jugoslavije in jih poslali pred vojno sodišče. Državna založba Slovenije, torej vsega uradnega zaupanja vredna ustanova, je leta 1948 izdala zelo dober in podroben turistični zemljevid Slovenije, ki ga je po navodilih profesorjev Bohinca in Planine risal sloviti slovenski po-narajevalec denarja Selan. Tega zemljevida ni mogoče nikjer več dobiti, ker ga je Geodetski inštitut Titove Ljudske armade zaplenil leta 1955, ko se je Jugoslavija začela približevati Sovjetom. Državna založba se je že večkrat obrnila v Beograd s prošnjo, naj ji ga dovolijo ponatisniti, toda srbska komanda dovoljenje vztrajno odklanja, češ da je zemljevid... prenatančen. "Delo" pristavlja, da je taikšno stališče armadnega Geodetskega inštituta popolnoma nerazumljivo. Za "Delo" že za pametne ljudi pa ne, ker vedo, da ima rdeči strah velike oči... Ustvarjanje zgodovine 17. septembra je Partija zgnala kakih 15.000 Primorcev v Plave, v goriških Brdih, obhajat dvaj-setltenico začetka komunistične revolucije. Glavni govornik je bil predsednik ljubljanske rdeče vlade Boris Kraigher, ki je zgodovino primorske privrženosti OF prikazoval takole: Nikjer v Sloveniji, ne v Jugoslaviji, ni bilo mogoče doseči tako vsesplošne aktivne udeležbe vseh slojev, od kmeta in delavca do duhovna in meščana, v revoluciji, tako endodušnega vseljud-skega narodnega gibanja kakor 1 na Primorskem. Brez vsake zunanje pomoči so narodnoosvobodilni odbori in partizanske enote tega področja premagovale največ težav v času narodnoosvobodilnega boja. Včasih se sliši, da je to bil odsev nacionalističnih stremljenj slovenskega prebivalstva in manj razvite razredne borbe na teh področjih. To ni res, ker je prav na Primorskem navzlic fašizmu prišlo do politike borbenega bratstva med slovenskimi in itlijanskimi partizani Skratka, je trdil Kraigher, narodnostni moment ni igral nobene vloge pri tem, da so se Primorci priključili osvobodilnemu gibanju za novo Jugoslavijo in to že od vsega začetka kakor en mož. Kraigherja je dan poprej postavil v "Delu" na laž Ervin Dolgan Janez, ki ga je Partjja poslala jesen leta 1941 organizirat par-tizanstvo na Primorskem. Dolgan povdarja najprej, da je Centralni komite tedaj le po precejšnjih prizadevanjih m iskanju dobil med primorskimi komunisti v Ljubljani — ki so na varnem kot emigrantje vsi goreli za osvoboditev svojih bratov — nekaj tovarišev ter jih poslal na Primorsko Tam ja bila edina protifašistična in protiita-lijanska organizacija tedaj nacionalistična skupina TIGR, katere številni člani pa so po Dolga-novem bili povezani eni z italijansko, drugi z bivšo jugoslo-! vansko vojaško obvetščevalno j službo. Zaradi tega je bil mož v svojih stikih še bolj previden. Sam pravi takole: "V tistih časih nisem -zato postavljal nobenih višjih organizacijskih oblik... čeprav je danes slišati o raznih komitejih in odborih, ki naj bi delali v tistem času. Vsaj jaz jih nisem organiziral in ne vem zanje . .;." No, glavno je, da ve za takratno herojsko delo in množično navdušenje Primorcev Kraigher in tako lahko ustvarja zgodovino za nazaj, po najčistejšem stali-novskem vzorcu. Resnica jc na kratko ta, da primorski Slovenci za OF leta 1941 in še pozneje niso marali slišati, ker so se prvaki obeh tajnih strank, katoliške in liberalne, zavedali, da gre za komunistično in protinarodno zadevo. Partizanstvo se tam navzlic uvažanju banditov od drugod ni moglo uveljaviti, in OF prav tako ne, dokler ni poleti 1942 poslal svojim zaupnikom navodil iz Beograda dr. Engelbert Besednjak, bivši poslanec v rimskem fašis-tovskem parlamentu, potem pa v raznih predvojnih jugoslovanskih diktatorskih vladah neuradni minister za Primorsko. Njegova beseda — in njegov denar iz Beograjskih fondov sta na Primorskem dosegla vse. Besednjak, danes glavni in najbolje plačani titovski agent v Trstu, je po dogovoru s Kardeljem sporočil v Trst in Gorico, da je OF nacionalistično gibanje, ki se bori za obnovitev kraljevske Jugoslavije, za osvodobitev Primorske in njeno priključitev bodoči jugoslovanski državi. Pozval je vse svoje ljudi, naj se pridružijo Fronti ter se ravnajo po njenih zapovedih. To se je potem tudi zgodilo, čeprav so se partizani še dolgo potem izdajali na Primoskem za nacionalistične četnike. Od leta 1943 dalje, ko se ]e OF začela z italijansko partijo dogovarjati o prepustitvi Trsta Italiji, in ko so komunisti začeli tudi na! Pri-morkem z brezobzirnim terorjem, pa je tam vzrasel proti njim prav tak oborožen odpor kakor v drugih predelih Slovenije. Partizani so morali proti temu odporu klicati na pomoč italijanske komunistev in bratstvo, o katerem govori Kraigher, se je ustvarilo v skupnem pobijanju nekomunističnih Slovencev. Vprašanje meja rešeno Na istem zborovanju je Kraigher, ki je nedvomno govoril po navodilih iz Beograda, povedal tudi tole: '"Vsem je bilo popolnoma jasno, da gre v tej borbi za združitev razkosanih delov slovenskega naroda v enotno republiko Slovenijo v okviru federativne Jugoslavije, tako de je moglo postati sporno samo vprašanje konkretne določitve meja s sosedno republiko Italijo. Kljub raznim slabostim pri neposredni razmejitvi smatramo, da je to vprašanje danes v načelu rešeno in da nikakor ne more biti kamen spotike za dobre sosedstvene od-nošaje na tej meji. Vsa vprašanja, ki nastajajo zaradi ponekod ne povsem normalno potekajoče meje, se najbolje rešujejo z medsebojnim razumevanjm... Zato mislimo, da je vsako postavljanje problemov meja danes ..samo v korist razpihovanja šovinističnih eksesov." Zagovorniki Jugoslavije za vsako ceno, kot edine branilke slovenskih narodnih koristi in že tako skrčenega slovenskega ozemlja, so poučeni. Vsaka zahteva po pravičnih slovenskih mejah je "razpihovanje šovinističnih ekscesov." Beograd dixit, torej drži... preprosto razložil nerazumljivo obnašanje nevtralcev, ki dobivajo pomoč v ZDA pa napadajo ZDA zaradi obnovitve atomskih eksplozij ne da bi protestirali, proti Sovjetom ki so prvi obnovili atomske eksplozije in jih izvajajo v mnogo večji in nevarnejši meri, kar zadeva nevarnost izžarevanja. Rekel je; če nevtral-ci kritizirajo SoVjete, dobe v tej ali oni obliki občutno brco od Sovjetov, če pa kritizirajo ZDA, bo v nekaj dneh pritekel kak višji ameriški diplomat poizvedovat, kaj 'so ZDA napačnega storile. PRAVIČNA PLAČA "Smatramo torej za svojo dolžnost ponovno zatrditi, da enako kot piačilo za delo ne more biti prepuščeno docela zakonom trga tako tudi ne sme biti določeno po svojevoljni odločbi; določiti mora po pravičnosti in primernosti (equita). To zahteva, da sprejmejo delavci plačo, ki jim bo omogočala živeti resnično človeško življenje ter z dostojanstvom Izpolnjevati družinsko odgovornost. Nadalje zahteva, da se pri določanju odmene oziramo na njihov dejanski doprinos k proizvonji ter na gospodarske razmere podjetja, na zahteve obče blaginje prizadete politične skupnosti— zlasti v kolikor zadeva posledice za zaposlitev delovne sile celotne dežele — in tudi na zahteve univerzalne obče blaginje, to je mednarodne skupnosti različne narave in obsega". (71). Janez XXIII, Mati in učiteljica narodov • Politični preroki napovedujejo, da bo prihodnja tekma za mesto predsednika ZDA med Kennedyjem in sedanjim new-yorškim guvernerjem Nelsonom R. Rockcfellerjem. • Zakaj so "nevtralci" na sovjetski strani? Neki diplomat ene t. zv. "nevtralnih" držav je ŽELITE POSLATI DENAR V LJUBLJANO? TO STORITE NA PREPOST NAČIN V "BANKI' Ce želite poslati denar v Ljubljano lahko oskrbi ta prenos. ali Maribor, vam "Banka" Mnogi kanadčani pošiljajo denar v tujino — v mnoge kraje in iz različnih vzrokov. Posamezniki pošiljajo denar v dar ali za podporo sorodnikom. Trgovska podjetja "prenesejo" denar v podružnice v tujini, ali pa plačajo nakupe v tujih deželah. Neglede zakaj prenesete denar v tujino, vam "Banka" oskrbi tak prenos točno na tak način, da se vam ni treba bati, da bi se denar izgubil. Za prenos denarja v prekomorske zemlje vam ni potrebno nič dručega, kot da obiščete najbližjo podružnico naše "Banke". Od tistega trenutka dalje je vse čisto preprosto. Naročite samo koliko denarja želite odposlati in .predložite podružnici ime in naslov osebe, oziroma podjetja, kateremu želite nakazati denar. Ko ste izpolnili nekaj preprostih formularjev, "Banka" stopi v stik z odgovarjajočo banko v mestu in deželi, ki ste jo vi imenovali. (Toronto-Dominion Banka ima dogovore z odgovarjajočimi bankami po vsem vse tu). Narodna banka, ki ste jo imenovali, obvesti nato osebo ali podjetje, kateremu je bil denar nakazan. Po zadostnem pregledu osebnih dokumentov prejemnika, Narodna banka nato izplača temu vsoto, ki ste jo vi nakazali. Nakazilo odgovarjajoči banki je poslano po navadni, zračni pošti, ali s telegramom, kakršna je pač potrebna brzina in kakšne so vaše želje. Potniki, ki jim je potrebna večja vsota denarja, uporabljajo včasih kreditna pisma za prenos denarja in trgovska kreditna pisma so v splošni uporabi pri velikih podjetjih, ki kupujejo v tujini, Potem spet so kanadčani, ki gredo preko zime v Florido. Ti navadno urede vse tako, da jim "banka" nakaže zaželjeno vsoto v banko po izbiri v kraju, kjer mislijo preživeti zimo. Pošiljanje denarja v tuje države je e ena izmed bančnih uslu-žnosti s katerimi vam LJUDJE pri Toronto-Dominion banki lahko postrežejo. Ce želite več informacij o KATERIKOLI naših uslužnosti, obiščite poslovodjo Toronto-Dominion banke v vaši soseščini. Bodite prepričani, da DOBITE vljudno in dobro postrežbo ter auto-ritativne odgovore na vsa vprašanja, ki mu jih zastavite. Pridite in videli boste, da so . . . THE USLUŽBENCI DRUGAČNI PRI TORONTO-DOMINION thb bank that looki ahba* BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST BANK 1. NOVEMBER, 1961 is ŽlpVINSKA DRŽAVA §t Industrijski odnosi sodobnosti (Halifax — Nova Scotia, 13. oktobra 1961).. Nadškof Halifaxa prevzv. J.B. Berry je bil te dni gostitelj 758 delegatom iz cele Kanade in mnogim priložnostnim udeležencem iz Halifaxa in okolice, ki so se udeležili 9. socialne konference angleško govorečih katoličanov Kanade. Predmet razprav je bil: Industrijski odnosi sedemdeset let po Rerum novarum. PAPEŽEVO PISMO Na prvem zborovanju je nadškof Berry prečital obsežno pismo, ki ga je pisal konferenci po papeževem naročilu kardinal Cicognani. ■ L ; , fl K l . Poleg običajno izraženih želj za dober uspeh konference ter blagoslova vsebuje pismo podrobno analizo misli iz najnovejše okrožnice Mati in učiteljica narodov, ki se nanašajo na odnose v industriji. Pismo navaja 8 vodilnih načel, ki jih navajamo v skrajšani obliki: Za uvod tem načelom vsebuje pismo zelo značilen odstavek, ki je vreden posebne pozornosti: "Proizvajalne procese je treba določiti razumeno, sicer razsi-pavajo tako človeško energijo kot sredstva proizvodnje. To pomeni kršitev ekonomskih zakonov, in krši obenem nravni red, ker ni dovoljeno zapravljati bogastvo brez haska. Kljub temu pa ne smemo jemati indeksov proizvajalnosti ter proizvodnjo kot najvišje merilo v organizaciji proizvajalnih procesov; take indekse moramo uporabljati v soglasju z zahtevami nravnega reda ter zaščiti ti človeško dostojanstvo vseh, ki so soudeleženi pri proizvodnji". Ta uvod jasno povdari dvoje: 1) zgolj ekonomski vidiki morajo biti podrejeni socialnim in etičnim; 2) sklicevanje na prvenstvenost etike ne sme biti cenen izgovor na zanemarjanje ekonomije v prej označenih mejah kar se na žalost tudi dogaja. Poedina vodilna načela za urejanje odnosov v idustriji so: 1) Delovni pogoji morajo zagotoviti fizično zdravje ter nravno integriteto delavca. 2) Odmena za delo ne sme biti prepuščena niti popolnoma zakonu trga niti arbitrarni določbi Načela pravičnosti in enakosti so izražena podrobno v okrožnici: potrebe delavca in njegove družine; prispevek delavca k proizvodnji; zahteve obče blaginje v okvira države (zlasti morebitni vpliv na stanje brezposelnosti) ter ozir na mednarodno občo blaginjo. Ta načela so vedno veljavna, toda aplikacija bo odvisna od razpoložljive blaginje vsakega gospodarskega teritorialnega ali političnega področja in tudi vsakega časa. Posebej povdarjeno je ono mesto okročnicc Mati in učiteljica narodov, kjer papež nagla-ša, da morajo biti delavci deležni v primeru zadržanja dobička za razširitev in lastno financiranje podjetja na taj povečani vrednosti kot lastniki v obliki delnic, zlasti še, če je njih mezda samo minimalna. Načelo, da je treba pravično porazdeliti, kar je proizvod skupnega prizadevanja večih, je možno izvesti na več načinov. Najidealnejši je, da postanejo delavci solastniki podjetja. Na vsak način pa je treba doseči, da se bo v bodoče nabiralo v rokah bogatih samo toliko deleža skupne poizvodnje, kolikor je res pravično. 3) Negotovosti morajo biti odstranjene iz življenja delavca do skrajne možne mere (bolezen, starost, brezposelnost itd). 4) Del teh socialnih služnosti more nuditi delavstvo tudi podjetje samo. 5) Vsak delavec naj dobi mesto, ki mu pripada po sposobnosti, gorečnosti in zaslugi. 6) Želja delavcev po aktivni soudeležbi v podjetju je upravičena ter ji je treba ugoditi, kolikor je mogoče v danem primera ob varovanju načela enotnega ter učinkovitega vodstva podjetja. 7) Mera in oblika soudeležbe delavca v aktivnostih podjetja bo različna v različnih okolišči- nah, toda zahteva sama je vedno dana brez razlike ali je podjetno zasebno ali javnopravno. Medsebojni odnosi morajo temeljiti na medsebojnem spoštovanju. Vsi, ki sodelujejo v podjetju, morajo gledati v delu ne samo vir dohodka, ampak tudi izpolnjevanje dolžnosti in opravljanje služnosti. Ker vsi prispevajo k izpolnitvi gospodarske ga in družbenega opravila podjetja, ne sme biti delavnost enega popolnoma podrejena volji drage ga. "Clovečanski vidik podjetja mora vsekakor zagotoviti avtoriteto in potrebno učinkovito enotnost v vodstvu, toda ne sme ponižati svoje dnevne sodelavce na stopnjo enostavnih in molčečih figur, ki nimajo nobene možnosti, da bi uveljavili svoje izkušnje, ki so popolnoma pa-, sivni v pogledu odločitev, ki urejajo njih delovanje". 8) Uvajanje avtomacije zahteva, da sc izvede na način, ki ne bo naložil neugodnih posledic izključno na delavca ali na določene vrste delavcev. Vsaj isto, če ne večje breme morajo nositi lastniki vloženega kapitala, pa tudi javnost, ker koristi avtomacije bodo končno služile vsem. Vsekakor morajo delavske organizacije soodločati pri uvajanju avtomacije v gospodarstvo^ Da bodo delavci sposobni prevzeti večje odgovornosti v proizvajalnem procesu, se morajo zato usposobiti š tehnično izobrazbo in družbeno vzgojo v šolah in drugih ustanovah predvsem s smotrno izrabo prostega časa. Posebno važne za družbeno vzgojo so tiste organizacije laičnega apostolata ki si prizadevajo pokfistjaniti gospodarski in družbeni odsek svetnega reda. DOSEDANJE DELO IN BODOČE NALOGE Uvodno predavanje je imel torontski pomožni škof prevz. Francis A. Marrocco. Ugotovil je, da je Kanada izpolnila marsikatero zahtevo, ki je bila postavljena v Rerum novarum,. čeprav nekatere relativno pozno, kljub temu pa je še mnogo zahtev, kjer nismo realizirali niti zahtev okrožnice, objavljene pred 70 leti, kaj šele zahtev poznejših okrožnic vključno zadnje. Izrazil je željo, naj bi delegati v razpravljanju poedinih točk programa med dragim razmišljali tudi, zakaj so bili in so še katoličani tako boječi pri reševanju družbenih vprašanj. Izpolnitev papeških navodil za ohranitev samostojnega majhnega in srednjega podjetja ter družinske kmetije bo doprinesla mnogo k ustalitvi kanadskega gospodarstva. Rešiti je tudi treba vprašanje večje Udeležbe delavcev v podjetjih. TEHNIČNA ORGANIZACIJE KONFERENCE Vsa zborovanja so bila v šoli zatajiti svojega francoskega akcenta, ter Frederick E. Von Piliš, po rodu iz Avstrije, med strokovnjaki pa profesor ekonomije (St. Mary's University, Halifax) dr. Joseph Vorster-mans, po rodu Holandec, ter profesor sociologije dr. Rudolf Cujes (St. Francis Xavier Uni-versity, Antigonish). VLOGA CERKVE V INDUSTRIJSKIH ODNOSIH Antigonishki škof prevzv. Wil-liam E. Povver je povdaril vlogo vere v družbenem življenju na splošno. Poedine veroizpovedi ljudi sicer ločijo, toda ta ločitev je na družbenem področju nepotrebna, ker se vse vere lahko zedinijo na temelju naravnega prava. Cerkev ima predvsem važno vlogo v tem, da opozarja človeštvo, da mora ostati gospodarstvo vedno v službi človeka in ga ne sme zasužniti, ter v tem, da vzgaja požrtvovalne delavce, ki bodo posvečali svoje najboljše moči taki ureditvi družbenega življenja, ki bo pospeševala človekovo nadnaravno življenje. V predavanju je nanizal dolgo vrsto primerov, s katerimi je pokazal, kako more biti vera važna za dobro ureditev odnosov v industriji. NAGOVOR PAPEŽEVEGA DELEGATA Haliiaška megla je preprečila apostolskemu delegatu za Kanado prevz. Sebastianu Baggiou, da bi prebral papeževo pismo konferenci. V svojem nagovora v soboto dopoldne je povedal, da so mnogi pričakovali, da nova okrožniva Janeza XXIII. ne bo imela velikega odziva, ker je sv. Oče njeno vsebino bolj ali manj postopno izdal že dolgo pred dejansko objavo. Kljub temu je bila v večini sveta zelo dobro sprejeta ter predstavlja odskočno desko za katoličane. Prevzvišeni je izrecno povdaril, da okrožnice ni mogoče uporabljati apriori, marveč morajo katoličani izdelati vsakokratnemu položaju odgovorjajoče, podrobne programe. VLOGA VZGOJNIH USTANOV Profesor Gerald E. Clark z ot-tavvske univerze je govoril o vlogi vzgojnih ustanov v industrijskih odnosih. Svoja izvajanja je omejil na formalno vzgojo ter na katoličane. Opisal je razne možnosti, kako je možno vključiti socialni nauk Cerkve deloma v posebne predmete, deloma jih vključiti vsebinsko v drage predmete. Kakor tudi je to delo potrebno, ga bo še vedno treba dopolniti, ker šole ne zajamejo dovolj nega števila prebivalstva, ki odloča v življenju. Posebno važno vlogo je pripisal vzgoji odraslih, ki se naj organizira v katoliških kolegijih in vseučiliščih po zgledu univerze v Antogonishu (opozo-rilje na nedavno knjigo dr. Laidlavva The Campus and the Community). ZBOROVANJA POSEBNIH SKUPIN Sobotni večer je bil določen za ločena zborovanja poedinih v Mater et magistra. Razlika med zadnjima je v tem, da vsebuje zadnja okrožnica manj povdarka na javno-pravni ure-dtvi celotnega gospodarstva ter da dopušča oz. celo povdarja, da je treba cilj doseči z mnogovrstnimi ustanovami, ker je družbeno in gospodarsko življenje preveč zapletene, da bi ga mogla zajeti ena sama organizacijska oblika , Glede vsebine zamisli (v svojih predavanjih v Gradcu sem predlagal naziv "naravno narodno gospodarstvo" smo si v glavnem edini: podreditev gospodarstva človeku, funkcijsko pojmovanje gospodarstva, sodelovanje prizadetih ter samouprava poedinih področij, vloga države kot pospeševateljice obče blaginje (po načelu subsidiar-nosti): okrožnica je odstranila tudi zadnje dvome glede vezanosti ideje na razne zgodovinske oblike. Potrebno pa nam je tudi znanje dejanskih razmer. Ce govorimo v vlogi države, moramo za Kanado vedeti tudi, da je za gospodarske razmere pristojnih 11. vlad in da je isto podjetje podrejeno istočasno provincialni in federalni vladi itd. Treba se je tudi zavedati, da moramo širiti socialni naul Cerkve v jeziku, ki ga ljudje sodobnosti razumejo. Na žalost moramo ugotoviti, da je socialni nauk Cerkve v Kanadi malo učinkovit in da nas čaka še mnogo dela, ki je nujnega značaja, da prebijemo zid nerazumevanja ter ustvari- mo ugodno ozračje, v katerem resolucije, ki jih objavljamo na bo realizacija naših idealov mogoča. POLJEDELSTVO OBUBOŽANI ODSEK GOSPODARSTVA Ravnatelj pred kratkim ustanovljenega katoliškega gibanja za kmečko življenje (Catholic Rural Life Movement) v Saska-toonu F.E. Von Piliš, je predaval o kmetistvu ter industrijskih odnosih. Prikazal je, da ima Kanada sorazmerno premalo ljudi in preveliko proizvodnjo hrane. Rešitev je treba iskati v povečani potrošnji doma, kar bo možno doseči s povečanim vseljevanjem ter s sodelovanjem pri mednarodnih ustanovah, ki si prizadevajo premostiti prepad med presežki hrane v nekaterih državah ter med stradanjem v dragih. VLOGA VLADE V INDUSTRIJSKIH ODNOSIH Konservativni poslanec Arthur Maloney iz Toronta je govoril na zaključnem banketu o vlogi države v industrijskih odnosih. Prikazal je daljnovidnost cerkvenega nauka o vlogi države v gospodarstvu ter pokazal na več primerih, kako so bile smernice Cerkve dejansko vodilo za državno zakonodajo ter poedine ukrepe državne uprave v Kanadi. ZAKLJUČEK Prevz. G.B. Flahiff, C.S.B., nadškof Winnipega, je posnel glavne misli, ki so bile izražene na konferenci tako v predavanjih kot tudi v razgovorih. Msgr. .L. Murphy pa je prebral prvi strani te številke. Rudolf Cuješ. • Hruščev je pozabil povedati v svojih dveh dolgih govorih komunističnemu kongresu v Moskvi 17. in 18. oktobra, da je bila dvorana opremljena z aparati za kontrolo zraka iz Zapadne Nemčije, da je tla položila tvrd-ka iz Anglije ter da so prispevale moderne sedeže ter mnoge druge udobnosti Francija ter še nekatere zapadnoevropske države. nove plošče najlepše darilo za BOŽIČ 1961! SL 15 ?1.25 REZKA V pustih dneh Kvintet AvseniK s petjem SL 16 $1.25 Izidor ovčice pasel Po Koroškem po Kranjskem Šmentana muha Moj očka ima konjička dva Otroški zbor z orkestrom SL 17 $1.25 Fantovska polka Mojca Po domače (valček) Na desno tri, na levo ti i Kvintet Boris Frank s solisti SL 18 J1.25 V Šmihelu eno kajžico imam Venček domačih Kvintet Boris Frank s solisti Na zalogi imano še 13 drugih plošč! Vse plošče so 45 RPM. Poštnina ja v ceni že vračunana. Plošče naročite pri: SLOVENIA RECORDS P.O. Box 8184 CHICAGO 80, ILLINOIS, U.SJV. Hon. John P. Robarts novi ministerski predsednik ontarijske pokrajinske vlade. Gdč. Diana Stapley dijakinja St. Josephs Colloge-a, ki je bila izvoljena za Miss United Appeal ve letu 1961. ŠTIRJE ČASTNI DOKTORJI UNIVERZE SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA Ko so slovesno odprli prvo poslopje Coady International Instituta "Bishop John R. MacDonald Building" 17. oktobra, je univerza podelila častni doktorat prava štirim osebam, ki so bile tesno povezane z vzgojnim delom v nariovo osamosvojenih deželah. Na sliki so od leve na desno: J.N. MacNeil, direktor Extension Dept.; častni doktor H.L. Trueman, častni doktor A.F. Laidlavv, kancler škof W.E. Povver, častni doktor nadškof Lemieaux, predsednik univerze dr. H.J. Somers, častni doktor msgr. G. Dossing (iz Nemčije) ter ravnatelj instituta msgr. F J. Smyth. — Coustery The Casket, Antigonish, N.S. sv. Patricka. Dvorana je služila interesnih skupin, ki so bila za predavanja in za poročila j vsa ob istem času, tako da se je poedinih študijskih skupin ter vsak udeleženec mogel udele- splošna vprašanja, dočim je bilo podrobno razpravljanje o predavanjih osredotočeno v razredih (57 skupin), kjer so manjše skupine pretresale izražene ideje ter pripravile svoje zaključke. Nekaj skupin je sporočilo svoje izsledke pozneje na skupnem zasedanju, na katerem so imeli delegati možnost, da so izjavili svoje opombe ali stavili vprašanja, ki so jih skušali odgovoriti predavatelj in dva strokovnjaka, ki sta mu bila prideljena. Kot zanimivost je treba omeniti, da je bila konferenca do neke mere mednarodna vsaj po izvoru predavateljev in stro- žiti samo enega. Zastopane so bile naslednjne skupine: Mladi krščanski delvci, Delavstvo in zadruge. Delavske šole, Občevanje in industrijski odnosi, Zaposlitev žena ter Katoliški podjetniki in upravitelji. Vsaka skupina je imela svojega predavatelja ter po dva strokovnjaka, ki sta pomagala pri dajanju odgovorov na stavljena vprašanja. STANOVSKA DRŽAVA V nedeljo dopoldne je predaval o ideji stanovske ureditve družbe preč. Gerard Dion. Ugotovil je, da je bila zamisel stanovske ureditve družbe (njemu se zdi še najbolj primeren izraz kovnjakov. Med predavatelji je — demokratična ekonomija) v bil direktor instituta za indust-1 kali vsebovana že v Rerum nova-rijske odnose Lavalske univerze J ram, dokončno izdelana v preč. Gerard Dion, ki ni mogel [ Quadragesimo anno ter potrjena Vsi smo odgovorni za varnost prometa — odgovorni so učitelji, stražniki, šoferji in starši. Storite svojo dolžnost doma in naučite vaše otroke varnostnih promelnih pravil. Ponavljajte naslednja pravila glasno z njimi in to večkrat: 1. Poglejte na OBE STRANI, predno prečkate cesto, 2. Ogibajte se mest MED stoječimi auto-mobili. 3. Vozite vaše dvokolo PREVIDNO. Upoštevajte napise in signale. 4. Igrajte se na VARNIH PROSTORIH, proč od prometa. 5. HODITE naprej, ko zapustite pločnik. 6. Hodite PROTI prometu, kjer ni pločnikov. ONTARIO DEPARTMENT OF TRANSPORT Hon. H.L. Rountree, Q.C. A.G. MacNab, Deputy Minister PISMO IZ WASHINGTONA VVashington, oktobra Titu je toliko razbobnavana beograjska konferenca nevtral-cev prinesla pet milijonov (ame-miških) dolarjev stroškov pa vrsto razočaranj. Računal je, da bo po njej postal nesporni poglavar tretjega tabora na svetu, po vplivu enak Kennedyju in Hruščevu, dejansko pa ga je spravila v tako usodno zagato, v kakršni se po letu 1948 še nI znašel. Prvo razočaranje je bilo, ko je takoj v začetku uvidel, da ima v težnji po vodstvu nevtralcev štiri tekmece: Nehruja, Nasser-ja, Sukarna in NTKrumaha, ki belcu, tudi rdečemu, tega prvenstva ne bodo priznali. Vodja bo torej za nekaj časa ostal samo v jugoslovanskem okviru, dokler ga promoskovski možje v njegovi lastni okolici ne bodo poslali v pokoj, če ne celo kam drugam. Drugo razočaranje je bilo v spoznanju, da ima v glavnem opravka z neresnimi ljudmi, ki menjajo stališča v politiki, kakor jim kaže, ali kakor se jim trenutno zdi. Nehru je politično zrelost večine novih prvakov iz Azije in Afrike v zasebnem pogovoru zaničljivo označil s pripombo, da so otroci. Tretje razočaranje je Titu prinesel polom prizadevanj, da bi nevtralce soglasno pridobil za priznanje Vzhodne Nemčije. 'I o darilo je hotel Hruščevu poslali in si pridobiti njegovo milost za 22. kongres Sovjetske komunistične partije v Moskvi; morda je pri tem celo računal, da bodo zaradi tega njegovo zastopstvo tja povabili. Toda nevtralci, tudi črni, so dobri računarji in se niso marali zameriti Zahodni Nemčiji, od katere so znatno odvisni glede kreditov za gospodarski razvoj, glede zunanje trgovine in tehnične pomoči. Po drugi strani bi tako priznanje pomenilo uradno in slovesno potrditev načela, da je trajna razdelitev kakega naroda in njegovega državnega ozmelja dovoljena in pravična. Vrsta azijskih in afriških nevtralcev pa zahteva tuje ozemlje prav po načelu narodne in teritorialne nerazdeljivosti: Naser Palestino, Sukarno Novo Gvineja, alžirski uporniki Saharo, Etiopija, Somalijo, Indija, Kašmir. In tako dalje. Ti sebe niso mogli in marali sami udariti po ustih v najuspešnejšem propagandnem kriku, s katerim skušajo zakrinka vat i notranje težave svojih režimov. Titu se je sicer po neskončnih prerekanjih posrečilo, da so na deset skupin razbiti nevtralci sprejeli bombastično zaključno resolucijo, ki v bistvu pomeni popolno odobravanje sovjetske politike v eni najnevarnejših kriz na svetu po zadnji vojni. Resolucija, če bi se je kdq mislil držati, naj bi hkratu Moskvi do-povedala, da je Tito dokazal pravilnost £voje "neodvisne' 'politike s tem, ko se mu je (z ameriško gospodarsko in vojaško pomočjo) posrečilo privesti nevtralce na sovjetsko linijo v zunanji poli tiki, kar naj bi pozneje pripel jalo do njihove popolne vključitve v komunistični blok. Hruščev beograjske resolucije in Titovih želja očitno ne mara razumeti tako, sicer ne bi bil v nastopnem govoru na 22. kongresu svoje Partije jugoslovanskega revizionizma, in s tem Tita, obsodil besno, kakor ju je. Mož se dobro zaveda, da so si Tito in njegovi s svojo domišljavo srbo-ritostjo na konferenci nevtralcev zdaj bolj ali manj zaprli tista naklonjena vrata, skozi katera so se od leta 1948 še vedno z nekaj vodenimi komplimenti in brezobveznimi izjavami rešili: vrata ameriške brezpogojne pomoči. Tito je zadnjih deset let ameriško potrpežljivost preskuša! z vrsto neverjetnih zaušnic, katerih še bolj neverjetni odmev mu je pa po pravici dajal misliti, da si lahko do Združenih držav dovoli vse. Kadar so se tostran Oceana oglasili pomisleki proti njegovemu nepoštenemu in nespodobnemu ravnanju, mu je bilo treba samo zavpiti, da ga ogražajo hudobni Sovjeti, ali da je čez noč prišla suša in prinesla lakoto, pa se je zasmilil in ga je bilo treba reševati, da bi lahko ostal "samostojen". če je bil naklonjene volje, je še zaupno namignil, da bo potegnil na svojo pot'tega ali onega sovjetskega satelita, pa so njegovi prijatelji dosegli, da je dobil vse, kar je hotel, ali še več. Zdaj so mu megalomanski prividi o bodočem vodstvu tretjega bloka vzeli razsodnost tako, da je vse prejšnje osamljene zaušnice Ameriki povzel z beograjsko resolucijo v sintezo in jim dodal še nekaj novih. Dal je obsoditi Združene države pred "vestjo sveta' zaradi imperializma in kolonializma, zaradi berlinske krize, zaradi sovjetskih obnovljenih jedrskh poskusov, zaradi Konga, zaradi Kube in zaradi slehernega zla na svetu. Svoje obljube, da bo ostal nevtralen, je potrdil s tem, da je sebe in nevtralce povsem zisto-vetil s sovjetsko politiko, ki je človeštvo prignala na rob najstrašnejše možne vojne. S tem je Tito najprej neizprosno osebno vznevoljil predsednika Kennedyja, ki si je prav od beograjske konference obetal vsaj relativne moralne podpore za svoje težavno, a pravično stališče v sedanji svetovni krizi in je taka zagotovila pod roko dobil tudi iz Belega dvora. Namesto tega ga je Tito postavil v vlogo obtoženca in krivca. Prva posledica je bila, da je Kennedy naročil preučiti pomoč Jugoslaviji, preteklo, še bolj pa morebitno bodočo, v luči politične koristnosti za Združene države. Preučevanje je nepotrebno, saj je odgovor na dlani: dve milijardi in dvesto osemdeset milijonov dolarjev, ki jih je jugoslovanski "neodvisni' socializem požrl v enajstih letih, ni pri neslo Ameriki niti za las političnih ali kakršnih koli koristi. Tito je ostal na zunaj neodvisen od Moskve, toda iz drugih razlogov, kakor pa jih navajajo njegovi prijatelji v Združenih državah. Namesto da bi bil kakega satelita potegnil za sabo, je spravil vrsto nevtralcev bolj ali manj v sovjetske vode. Poleg tega jih je naučil izsiljevati ameriško brezpogojno pomoč z grožnjo, da se bodo pač obrnili na Svjetsko obrnilo proti Titu in proti Jugoslaviji, kakor tega v zadnjih desetih letih ne pomnimo. Tito je danes pri ameriškem ljudstvu zasovračen skoraj bolj kakor Hruščev. Treba je samo prebirati provincionalni tisk v Zdru-šenih državah, ki je v politiki neprimerno bolj vpoštevan kakor na primer filotitovski "New York Times". Treba je slišati, kako neprijazno so izven Ne\v Yorka in Washintona sprejete razne titovske skupine, ki jih pošiljajo v našo deželo v okviru ameriške pomoči, pa se tega na mah zavemo. Vse skupaj se je še zaostrilo, ko je pilot Nacionalne garde major Knickerbocker, z javnim pismom razodel, da na oporišču Perrinu v Texasu urijo titovske letalce v ravnanju z ameriškimi reakcijskimi letali. V zvezi s tem je prišlo na dan, da so še letos podarili Titu 136 lovcev Pripravljalno delo za postavitev spomenika v spomin padlim bojevnikom in žrtvam komunizma na Slovenskem Clevelcaid, Ohio Na pobudo nekaterih bojevnikov in svojcev komunističnih žrtev se je pred časom ustanovil pripravlj atii odbor ki si je zadal nalogo, da razširi med nami zamisel postavitve spomenika v obliki spominske kapele v po častitev sjiomina padlih bojevnikov in žrterv komunizma na Slovenskem. Clevelandski Slovenci so zamisel lepo sprejeli. Pripravljalni odbor se je razširil v odljor, ki je prevzel dolžnost, da zamisel izvede. Odbor sestavljajo: preč. g. mrsg. Matija Škerbec, pokrovitelj, dr. Mate Resman, predsednik, g. Jože Jakoš, podpredsed- nik, g. Franc Sfiligoj, tajnik, ing. vrste F-86-D-Sabre, čeprav se je j02e Lekan blagajnik, odborniki ameriški vojaški pomoči na lju-'pa so sledeči gospodje: čast. bo Hruščevu sam odpovedal že j0gt Martelanc, Viktor Blatnik, leta 1957. Jugoslavija je ta letala, ki je vsako ameriškega davko- Jože Gazvoda, ing. Franc Go renšek, Danilo Kranju, Tone Meg- plačevalcat stalo 325.000 dolarjev, Ivan Rigier, Vinko Rožman, baje kupila po 10.000 dolarjev,1 jernej Slak, Jože Smolič, Stane ki jih najbrž misli plačati v di- ^ verhovec, Ivo Zaje in Jernej Zu-narjih. To razodetje je sprožilo, v Združenih državah tak val o- COADY INTERNATIONAL INSTITUTE SLOVESNO ObPRT Ponižna prošnja pregnanih slovenskih karmeličank.... zvezo, če jim v Washingtonu ne J pan. bodo hoteli ustreči. Ta njegov recept je veljal Združene države novo izgubo denarja in ugleda. V isti sapi, ko je največji sili sveta zaigral največje ponižanje v očeh tako imenovanega javnega mnenja, je beograjski pozlačeni berač nedolžno zaprosil, naj mu Amerika spet podari pol milijona ton pšenice, ker je navzlic socializmu ne zna pridelati toliko, da bi je bilo sproti dovolj za lačna usta njegovih podložni-kov. Zdaj pa se je prvič zgodilo, da so mu v VVashingtonu rekli ne in povedali, kako in kaj mislijo o njegovem dolgoletnem sleparjenju. Uvidel je, da je tokrat šel le predaleč. Poklical je k sebi veleposlanika Kennana ter ga skušal prepričati, da je moral z beograjsko resolucijo "podpreti" Hruščeva, katerega bi si cer bojeviti maršali odžagali in svet vrgli v vojno. Kennan, ki o sovjetskih zadevah ve, ali ugane, vsaj toliko kakor Tito, je poča kal navodil iz Washingtona in potem povedal, kaj Združene države mislijo o taki jugoslovanski politiki in česa pričakujejo, če hoče Tito še dobivati kako pomoč. V Beogradu se se uradno začudili ter zahtevali pojasnila, ali sc je morda ameriška politika do njih spremenila.... Se je spremenila in to je eden najvažnejših in najbolj daljnosežnih političnih dogodkov letošnjega leta. V kolikor se še' ni, se bo morala, zakaj javno mnenje v Združenih državah se gorčenja, da se mu ne bi upala upreti nobena vlada, zlasti pa ne v tako kočljivih časih. Zdaj v VVashingtonu mrzlično iščejo žrtvenega kozla za to nerazumljivo kupčijo, ki ne pomeni drugega kakor oboroževanje in vežbanjo jutrišnjega, če, ne že današnjega sovražnika. Ta največji letošnji politični škandal v Združenih državah, ki so ga odkritja in protijugoslo-vanske demonstracije v Texasu šele dobro sprožila, je precej zaprl sapo tradicionalnim Titovim zagovornikom tukaj. Previdno se je oglasil seveda "New York Times" s staro pesmijo, da je treba beograjskega Castra podpirati naprej, sicer se bo vrnil v Moskvo. Tito se v Moskvo ne bo vrnil in sicer iz istega preprostega razloga, zaradi katerega je iz njenega objema pobegnil leta 1948: iz strahu za lastno glavo. Mož, ki je znal z izdajo najožjih sodelavcev in prijateljev prestati vse Stalinove čistke, ve, da mu pri Hruščevu ni milosti in da tudi ta ne pozna pomislekov, kadar gre zares. Hruščev ]e mirno poslal na vislice Imrea Nagyja, ki mu ni bil tak trn v peti, kakor mu je Tito; po drugi strani je bila Nagyjeva usmrtitev Sovje-tom propagandno škodjivejša, kakor bi bila Titova likividacija. Jugoslovanski diktator se zaveda, da je njegova dežela edina komunistična država, ki po letu 1945 ni doživela nobene .čistke. V njej je še vedno na oblasti ista klikaj kakor je bila tadaj. Pomesti z njo bi bila prva poteza Hruščeva, če bi dobil Jugoslavijo spet pod oblast.. Titov strah za glavo je bil, je in bo glavna ovira za vrnitev v moskovski tabor, kakor to sam prizna v zaupnem k rogu i ko poudarja, da bi rad umrl v postelji in ne kje drugje. Mislil je, da bo ta cilj dosege 1 čim udobneje z ameriško pomočjo ter z izigravanjem ameriške politike; ohranil tudi čist rdeči obraz. Lahki uspehi in neizmerna starostna častihlepnost pa so mu zmedli pogled, da je z beograjsko konferenco zašel v najnevarnejši slepi kot, Iz katerega ga lahko reši spet samo ameriška kratkovidnost. Drugam ka kor v Ameriko se v gospodarski krizi ter inflaciji, ki sta po nedavni, 350 mllijonov-dolarski injekeji, spet zajeli njegovo državo, se nima kam zateči, če noče sebe in svojega lagodnega socializma pogubiti. To ve on in to ve Hruščev. A kakor kaže, je ameriške kratkovidnosti konec, po enajstih letih šele, a vendar bolje kakor nikoli. C. P. M. Odbor je imel do slej dve seji. Sklenjeno je bilo, da naj odborniki začno z nabiralno akcijo in nastopom v javnosti ob prazniku Vseh Svetih in spominu vernih duš. Junija prihodnje leto, ko bomo praznovali spomin vrnjenih domobrancev, naj bi postavili temelje, na praznik vseh svetih prihodnje leto, pa naj spominsko kapelo posvetili. Za izdelavo načrtov za kapelo bo odbor naprosil poklicne arhitekte slovenskega rodu, da pred-lože svoje načrte, ki naj bi jih izdelali na osnovi nekaj ljnih smernic odbora. Spominska kapela bo stala na slovenski pristavi v Harpersvil-leu, ki je last slovenskih ljudi in ki postaja veliko zbirališče Slovencev iz Clevelanda in drugih, celo daljnih krajev. Odbor Slovenske pristave je dal prostor za kapelo na razpolago in je pripravljen prevzeti kapelo v svoje varstvo, ko bo zgrajena. V skladu z dosedanjo zamislijo kapele si je odbor zadal nalogo, da bo v ta namen nabral osem tisoč dolarjev, tako da bo kapela resnično dostojen spomenik. Odbor se obrača s prošnjo za prispevke na vse Slovence po vsem svetu, ker bo to spomenik vsem žrtvam in junakom. Odbor razmišlja tudi o predlogu, da bi z vklesanjem imen posameznih padlih in pobitih še posebej počastili njih spomin, in ako naj bi ta predlog izvedli. Spominska kapela naj bi bila posvečena Mariji z Brezij in nadangelu Mihaelu. V. njej naj bi bil oltar ob katerem bi se mogla darovati sv. maša. O svojem nadaljnem delu in načrtih bo odbor obveščal slovensko javnost. Odbor bo objavljal tudi imena darovalcev z darovi, razen v slučaju, če bo kdo izrecno izrazil željo, da ostane neimenovan. Darove in prispevke izročajte in pošiljajte blagajniku ing. Jožetu Lekanu (naslov: 1113 East 66th Str., Cleveland 3, Ohio). Poleg njega pa je tudi vsakdo zgoraj navedenih odbornikov pooblaščen, da sprejema darove in prispevke v ta namen. M.R. 19. oktobra je škof William E. Po\ver iz Antigonisha blagoslovil in nadškof J.J. Lemleux O.P. iz Ottawa slovesno prerezal be-lomodre trakove (barve univerze sv. Frančiška Ksaverija) na vhodu prvega od treh zamišljenih poslopij Coadijevega mednarodnega instituta, čigar namen je posredovati ideje ter praktično izvedbo antigonižkega gibanja študentom širnega sveta, ki prihajajo sem na enoletni tečaj v socialnem vodstvu. Kot del proslave je bila podelitev častnega doktorata prava štirim osebam, ki so bile zvezane s tem programom organizirana samopomoči. Kancler univerze škof W.E. Power je podelil znake doktorata nadškofu Le-mieux-u, msgr. G. Dossingu iz Aachena, dr. A.F. Laidlawu in H. W. Truemanu. Akademska procesija se je potem podala proti institutu, kjer je imel krajši nagovor nadškof Lemieux. V govoru je povdaril, da bo institut nadaljeval delo, ki so ga započe-li veliki možje vizije, ki že počivajo na nekaj korakov oddaljenem pokopališču: msgr. Coady, čigar ime nasi institut, in prejšnji škof John R. MacDonald, čigar ime nosi ta stavba in še mnogi drugi. Stavbo je omogočil bostonski kardinal Richard J. Cushing, ki je prispeval $ 200.000. Prva stavba je namenjena končno kot stanovanje za duhovnike iz gospodarsko zaostalih dežel, ki bodo prišli študirat v Antigonish. Zaenkrat je del poslopja uporabljan tudi za upravo, ki bo pozneje preseljena v srednje poslopje, teme- Trenutno študira na inštitutu nad 60 oseb (nekateri stanujejo v dveh hišah, ki jih je inštitut najel, dokler ne bo stavbni program dokončan) iz 24 držav, s 30 jeziki in dialekti. Ze to dejstvo samo predstavlja veliki problem ker je treba večini posredovati vsaj nekaj znanja angleščine, da lažje uporabljajo vsa vzgojna sredstva, ki so na univerzi na razpolago. Slovenske karmeličanke, ki jih je sedanja komunistična oblast v Sloveniji 1.1948. razgnala, so našle trenutno zatočišče v Avstriji. Ker pa je bil samostan na Dunaju prenapolnjen, žive zaenkrat v zasebni hiši svojih ustanoviteljic. V želji da bi zgradile svoj nov samostan blizu švicarske meje, se obračajo na vse razumevajoče Slovence, da jim po svojih močeh pomagajo in jih podpro. Novi Karmel bo posvečen sv. mali Tereziji v katerem bodo te bogoizbrane redovnice molile za svetost duhovnikov in zedinjenje vseh kristjanov! V svojo molitev vključujejo "tudi naš trpeči slovenski narod. In besede častite sestre M. Agneze: "Spoznala sem, da kot redovnica domovini največ koristim. Da podprem apostolat besede, sem volila apostolat molitve in žrtve!' globoko izpričujejo vrednost, pomen in moč nevidne molitve in žrtve. Prostovoljne prispevke za zidanje novega samostana, v katerem bodo živele slovenske, karmeličanke, zbira gospa Jožica Jamnik, • Nekateri vodilni angleški politiki so mnenja, da je Zapad zagrešil veliko napako, da ni s silo preprečil gradnje zidu med obema sektorjema Berlina, ker bi Sovjeti ob uspešnem protestu opustili sedaj uspeli poskus še večje izolacije Vzhodne Nemčije. Človek se nehote spomni znanega zgodovinskega primera iz nedavne zgodovine. Ko so Nemci zasedli Posarje, je imela nemška vojska nalog, naj se takoj umakne, če bi katera zapadnih velesil samo protestirala. Ker nihče ni imel poguma, da bi protestiral, so dobili hitlerjanci korajžo in so njihove "poslednje teritorijalne zahteve" vodile vedno do novih, dokler ni bilo več druge možnosti kot sprejeti končni spopad, ki je končndl koristil samo komunizmu, ker so edino Sovjeti želi od njega politične uspehe. • Zaradi povečanega pritiska na Cerkev na Poljskem je kardinal Wyszynski pozval katoličane, naj bodo katoliški domovi "šole, kjer se poučuje Kristusova resnica". 68 \Vestmount Ave., Ontario Canada. Toronto 4 • International Atomic Ener-gy Agency ne bo imela trojke. Za njenega predsednika je bil zvoljen švedski znanstvenik Sig-vard Eklund. Sovjeti grozijo — kot po navadi, kadar njihove zahteve niso sprejete— z izstopom. "71" SPODNJE PERILO Lepo, udobno in varnostno toplo, za svakodnevno uporabo. Se lahko pere. To zimsko perilo ie narejeno iz naravnega volnenega tkiva. Popolno zadovoljstvo. Cene zmerne. Nenadkril jiva vreetnost spodnjega perila. Dobite lahko v obliki majic, spodnjih hlač ali v celem, za može in fante. Priznani od 1868 71-FO-7 • Po cenitvi Raziskovalnega centra michiganske univerze so prispevali prebivalci ZDA v 1. je v dobrem mesecu dni tako 1960 17 miljard dolarjev za • Učinkovitost nočnih bombnih napadov. Angleški zgodovinarji so se izjavili po primerjavi angleških nočnih letalskih fiapa-dov na nemške mesta z dnevnimi napadi ameriških letalcev na industrijska središča, da prvi niso djdsegli svojih namenov, ker niso niti zlomili morale nemškega prebivalstva niti niso znatno zmanjšali storilnosti nemške industrije, dočim so bili ameriški napadi z določenimi industrijskimi cilji odločilnega pomena. cerkve in druge dobrodelne namene, kar predstavlja povprečno 4—6% njiKcf.ih dohodkov. PRI THE v ... kupi si 1961 CANADA SAVINGS BONDS TORONTO-DOMINION BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST BANK ♦ » | i vodil p. Alojzij Madic iz Lemonta. I OlOniO i želeti bi bilo> da bi bila tudi po- • 21. torontoskih etničnih božnost v slovenskem jeziku tako grup priredi 22. nov. t.k ob 7.45 zvečer v "Oueen Elizaheth Exhi-hit Hali" v "Eshibition Parku" sprejem in koncert v počastitev kanadskega ministerskega predsednika GJ. Diefenbaker-ja. Večer bo vodil znani komentator g. J. Collingwood Read. Počastitev bo v zahvalo za predsednikov nastop pred enim letom v Združenih Narodnih, ko je obsodil komunistični kolonialfzem. Prireditev je nepolitična in brez vstopnine. Zato ste vsi vljudno vabljeni. V pripravljalnem odboru je od Slovencev g. P. Markež. Sej se udeležuje tudi zastopnik našega lista. • Že se nam ponuja kanadska zima, to se pravi dolgi, temni sivi jesenski dnevi, zato pa bo več življenja "doma". Prav gotovo zabav, veselic, prireditev, upamo da tudi kulturno-dramatskih prireditev dovolj. Sobotne in nedeljske veselice in plesi so ponavadi zelo dobro obiskani. Vendar bi bilo želeti, da bi vsa tista mladina, ki se teh zabav udeležuje zgolj zaradi plesa, pričela obiskavati tudi dramatsko kulturne prireditve, da bi tako lažje ohranjala vsaj čuvstvene stike z domovino, ker ples sam je pač "internacionalen". • Torontski gospodje lazaristi so imeli obisk iz domovine, njihov provincial gospod F. Jereb jih je prišel uradno pogledat. • Torontsko krščansko-de-mokratsko društvo je organiziralo spominsko proslavo za slovenski narodni praznik 29. oktobra; udeležba je bila srednja. • Slovenska šola pri fari Marije Pomagaj v Torontu se nam je predstavila z igro "Zvezdica Zaspanka". Prireditev je v Zrimc-Čekutovi izvedbi zelo dO-bro uspela. obiskana, kot je bila sklepna po-božnost v angleščini zadnji večer. Slovenski ponos in zavednost se pokaže tudi ob takih le prilikah. Pa žal, mnogi za to nimajo več smisla! • Na koncert cerkvenega pevskega zbora, ki bo v soboto 18, novembra v veliki svetoštefanski dvorani bomo gotov šli! Zakaj pa ne! Tako bomo z veliko udeležbo najlepše pokazali, da cenimo trud cerkvenega pevskega zbora, kateri s slovensko pesmijo poveličuje Boga in pomaga ohranjati zanimanje za slovensko besedo, kulturo in pesem. Nastopili bodo tudi naši najmanši pevčki. Soboto svečer je, časa bo dovolj, da si privoščimo lep kulturni užitek cerkvenih in narodnih pesmi. # Predpustna zabava Sloven- lovadkinje so vse točke lepo izvajali in igralci pri odbojki so pogazali veliko spretnost. Organizacija vse prireditve, ki ni bila majhna zadeva, je bila dobro izpeljana. Zvezi želimo, da bi njene vrste rastle. • Koncert Slavčka. Novo koncertno in gledališko sezono je med nami odprl pevski zbor Slavček, ki je s svojim koncertnim nastopom v nedeljo 22. oktobra v novi šolski dvorani pri sv. Vidu, praznoval tudi petletnico svojega obstoja. Mladi in disciplinirani zbor je pod vodstvom svojega dirigenta g. Miodraga Savernika lepo in ubrano zapel v prvem delu šest narodnih in umetnih pesmi, v drugem delu pa ob spremljavi orkestra venček narodnih iz Foersterjevega" Gorenjskega slavčka", vmes pa sta v duetu zapeli tri pesmi gospodični Cvetka Peklar in Breda Osenar. Tiskani spored je okusno opremila ga. Savernikova. Dvorana je bila napolnjena. • Prireditev krajevne organizacije ZSPB. V soboto zvečer 28. oktobra se Naslov : V vseh pravnih zadevah se" ' ' _ . _____ lahko z zaupanjem obrnete na ANTONV AMBROŽIČ novega slovenskega odvetnika Jfr^ffM^ bi notarja. Telefon: L£_ ,.0715 ske Narodne Zveze v Chicago bo prihodnje leto v soboto 24. feb- je v slovenskem domu na Hol IZRAVNAVA GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA NAPREDKA "... temeljno načelo družbene pravičnosti, namreč da mora družbeni napredek spremljati in biti prilagojen gospodarskemu razvoju na tak način, da bodo mogli biti deležni rastoče proizva-jalnosti vsi sloji državljanov. Budno je treba paziti ter učinkovito skrbeti, da družbenogospodarsko neravnovesje ne bo naraščalo, marveč se kolikor le možno zmanjševalo." (74). "... narodno bogostvo ni obseženo samo v celotni obilici dobrin, ampak tudi in še bolj v resnični in učinkoviti razdelitvi po načelih pravičnosti. To bo zagotovilo osebnostni razvoj članov družbe, kar je pravi namen narodnega gospodarstva". (74). Janez XXIII, Mati in učiteljica narodov Chicago ruarja v Tomazinoci dvorani. Res, do predpusta ja še precej časai pte je vendar prav, da na to pristno domačo slovensko prireditev že sedaj opozorimo. Cleveland • V Dallasu, Texas, so bila od 17. od 21. oktobra vsak večer protestna zborovanja zaradi prodaja letal Jugoslaviji. • Postrožltev režima v Vzhodni Nemčiji. Odkar se je komunistom posrečilo zgraditi nov zid v Berlinu ter otežiti beg na Zapad, se pojavljajo znaki, da so začeli komunisti v Vzhodni PROGLASITEV SLOVENSKEGA DNE V CHICAGU Dne 11. oktobra je čikaška mestna zbornica soglasno sprejela resolucijo, cla se NEDELJA DNE 29. OKTOBRA prograsi za SLOVENSKI DAN in župan Richard J. Daley je dne 19. okt. podpisal proklamacijo s pozivom, da prebivalci našega 3 mil-jonskega mesta upoštevajo vse prireditve povezane s tem pomembnim dnevom. Resolucija povdarja slovenski kulturni in materialni doprinos k grad j i našega mesta in izraza čestitke Slovenski radjiski uri pod vodstvom dr. Luflvika Lcs-.kovar k proslavi 11 letnice radijskih oddaj. Proslava Slovenskega dneva vključuje 411 letnico prve slovenske tiskane knjige, Trubarjevega Abecednika, in sovpada na slov. narodni praznik osvoboditve Slovencev izpod Austrije, dne 29. okt. 1918. # Poslovilni večer g. Milanu Pechariču, ki je odšel služit strica Sama, je bil v nedeljo 24. septembra v Tomazinovi dvorani. Lepo število prijateljev in znancev je prišlo, da se poslovi od vne-' kulturni akciji. • V poletnem času. V preteklih potelnih mesecih s