s«. 216 Milili nmititati tett) Irhaia izvremši pondeljek, v A-iSkrga št. 20, I. nadstropje, pisma sc ne sprejemalo, rok Prof. F. Peric. Lastnik tiskar znaSa za mesec L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 5 lir več. zjutraj. Uredništvo: uli^ j se pošiljajo ure'' ne vračajo. — ost. Tisk tiskar* jOB^^^ pol leta L 32.-— Telefon urednišiva in uprave it. 11-57. HJVUV l#f DINOST Pottunttilft Hevttkft 20 cccit. Letnik Posamezne Številke ▼ Trrtu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolon« (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, in vabila po L 1—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Ogla« naročnina in reklamacij« se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli** sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-3X Garancijski pakt in svetovni mir borba proti vojni | Bernstorff, nekdanji nemški poslanik v V^SJT^S " £av na letošnjem Washingtonu, je izjavil, da bi mogla Nemci. V srediscu * ie vnraša-'ia orositi za sprejem v Društvo narodov le če zavezniki popolnoma izpraznijo takoimenovanefo garancijskega pakta tedaj, če zave---- r a, va^toe pogodbe med državami, ki so | nemško ozemlje na levem bregu Rena. Za vtlanTne rSvu. Cilj, ki ga zasleduje sklenitev garancijske pogodbe pa ,e ozna- ' ... . 1 ____ J_i ~ .. o _ ' i!1____minidor TU ninfllllP taka pogodba, je v tem, da se vse države članice medsebojno pogodbeno zavežejo, da si bodo v bodočnosti druga drugi jamčile za nedotakljivost sedanjih mej. de van je Društva narodov, da bi izdelalo čil sam nemški minister za zunanje stvari Stresemann sledeče pogoje: sprememba mej obrenske cone, ki se ima razvojačiti, poprava vzhodnih mej in priključitev Avstrije k Nemčiji. Te izjave so povzročile v javnem mnenju Miafttev sestanek z irtMi ninlstfem Reilian Vprašanje sporazuma I Grčijo ŽENETA, 12. (Izv.) Sinoči se je zunanji • • t "VT- K ' i »»tal T itrčlrlm rmni- Francoska ofenzivi v Naroku riianske tak sistem mednarodnih obvez, spada brez; Te izjave so povzročile vjavnem mnenju dvema v njega delokrog in področje, saj ,e ; zavezniških držav veliko nezaupanje glede bilo ustanovljeno ob zaključku nedavne; prav* namenom Nemčije. svetovne vojne v prvi vrsti zato, da bo slu- Slovanske države 5rk> kot ono mednarodno mesto, kjer naj se Sjovanske države, v prvi vrsti Poljska in mirnim potom obravnavajo in J^raynavajo čeboslovaška, so po nameravanem garan mednarodni spori. Delovanje Društva, ! cijskem paktu neposredno prizadete. Ker rodov je potemtakem v svojem bistvu de- ' h{] enostrailski in bi jamčil le za * • ___i * ___i«: :•> Krm torfa ruu D1 - — — meje na zapadu, bi imela Nemčija napram Poljski in Čefroslovaški svobodne roke. Ako vstopi v Društvo narodov, bo skušala seči mirnim potom spremembo versailie- lovanje "proti vojni in brez tega cilja sploh ne imelo pravega dolečenega vrhovnega cilja. Do sedaj je imelo Društvo narodov v tej smeri že nekoliko resnih uspe- ^ mirmm putuiii ^^^ __--- hov (na pr. odločitev glede vprašanja uor- ^ ^ ter priu ^ ta n3LČm vsaj do nje Šlezije itd.). Najresnejši korak v borbi, dela poi^ke Pomeranske. V slučaju proti vojni pa je napravilo lansko leto, Ko (i0stre'šega spora vajne bi pa bila na je izdelalo in sprejelo takoimenovam i zaDadu krita po garancijskem paktu. Poli-nevski protokol, mednarodno splosno moč m poljtični vpliv Nemčije na-rovno pogodbo s katero so se posamezne vzhodu bi se na ta način silno oja-države tobvezale, da predložijo« vse spore ^ ^ na d . ^rani bi ^ znatno poslab-mednarodnemu sodišču in da si boao vza- - ... «». . ------ jemno jamčile za nedotakljivost mej. Odpor Anglije šal položaj obeh omenjenih slovanskih držav kakor tudi položaj -vseh drugih na-sledstvenih držav, ki so nastale na razva- Ta prvi večji uspeh Društva narodov pa -Hnah Avstrije, jc postal tudi njegov prvi večji neuspeh. Posledica novega položaja bi bila ta, da ženevski protokol bi morale ratificirat', ako te morale skrbeti na drug načm naj bi bil obvezen, vse države, ki so cla-!za svo^ varn(>st napram Nemčiji. V po-nice Društva. To pa je storil le francoski, težkem položafu pa bi bila Poljska, parlament, medtem ko se drugim državam katera bi bila stisnjena v nevarna klešča it • ____3'1 _ — O (JtlOUlfl 1 \T »»• ___! i_ "*** - - /A deloma ni mudilo z ratifikacijo, a med Nemčijo na eni in Rusijo na drugil so se odločno postavile proti ženevskemu ^raili Edini izhod iz teh klešč bi bil protokolu- To poslednje stališče, je zavzela ( zbližanju z Rusijo, proti kateri je garancij-predvsem Anglija, in sicei^ iz golega ego-, pa|ct naperjen. Isto velja v večji ali izma. Ta mogočna države se namreč ni-------: j—--- hotela obvezati, da bo jamčila za varnost tudt onih mej, ki so za njeno lastno varnost brez vsakega pomena. Angleži trajo za važne le meje ob Renu, t. j raeie, ki se tičejo varnosti le Francije f % 1 * . _ * * J« .V n »i m r»T o nnl one in manjši meri tudi glede drugih srednjeevropskih držav. Garancijski pakt jih bo, ako bodo od njega izključene, približal sovjetski Rusiji. Protiruska poteza Anglije Garancijski pakt kot tak pa tudi je po Betgfje. Če ti dve državi nista varni, potem, ^kritih namenill> W ^ Anglija zasleduje z nastaja nevarnost, da ju Nemčija napade; ^^ ^ poteza proti RUlSrji in njeni azijski ni se dokopa do Rokavskega zaliva, ki ioo j Anglija se zaveda, da pride prej Angifjo od evropske celine. Ker bi mo- ^ do obračuna me£ fa RUSv0 na tfočna in ^trSpanzivna država, kakršna J® j azi»ski celini in zato hoče v Evropi ustva-Kem6ja, predstavljala veliko nevaniort za scd&. tak po]ožaji ^ mu bo morala Anglijo, ako bi bila gospodarica obrežja, Rus-a posvečati mnogo svoje pozornosti in od koder se z modernimi topovi lahko ob-, , ' , —i ---------i--- streljuje angleška obala, je š^a angleška politika & - - - minister dr. Ninćić sesftal z grškim imiii-strom Rendisom. Državnika sta razprav-ljala delj časa glede odnošajev med obema državama. O Um sestanku izdala^grška •vlada komunike, ki pravi, da želi Grčija, da pride med obema državama čimprej do sporazuma. XT. Novinarjem je izjavil dr. Nrnčic da je na sestanku grški predlog glede balkanskega pakta odpadel z dnevnega reda m da je razpravljal z Rendisom glede sporazuma med Jugo davijo m Grčijo. humski prizmi« imam 2ENEVA, 12. (Izv.) Spi« *na se opaža, da posvečajo inozemski de*ega*i na zborovanju Društva narodov veliko pozornost jugoslorenski državi. Tako se je Painleve izrazil jugosk^enski delegaciji, da je Jugoslavija bogata država in da jo čaka lepa bodočnost. Francoski državnik je nadalje hvalil izredno hrabrost jugoslavenske ar- made. . Tudi turški delegat Rudši Bey se je zelo laskavo izrazil o Jugoslaviji in je povdarjal, da bo vzpostavitev prisrčnih odnošajev med Jugoslavijo in Turčijo prinesla obema državama velike koristi. MusUmajai se ne bodo družili z izvenvladni-mi strankami SARAJEVO, 12. (Izv.) Danes se je vršila pod predsedstvom dr. Spaha gia'voa seja odbora jugo>lovenske muslimanske stranke. Razpravljali so o organizaciji stranke in njenem nadaljnjem delovanju. Po dolgi debati se je izkazalo, da odbor muslimanske stranke ni voljan sodelovati s strankami. ki so izven vlade. Seja ministrskega sveta BEOGRAD, 12. (Izv.) D?aes ob 10. je pričela seja ministrskega sveta m je trajala preko 13. ure. Minister za sklepanje pogodb dr. Rybaf je o&širno poročal o trgovinski pogodbi z Avstrijo. S tem poročilom je bil dnevni red seje izčrpan. Vprašanje premeščenja uradnikov na Hrvatskem BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes popoldne ®o imeli radikalni ministri sejo. Na seji so razpravljali o premeščanju političnih uradnikov na Hrvatskem in v Slavoniji 60 francoskih bataljonov postojanke PARIZ, 12. O poteku francoske ofenzive v Maroku poročajo iz Peza nastopno: Po 48-urnem bombardiranju rifanskih postojank je prešlo včeraj 60 francoskih bataljonov v napad. Čete podpirajo številni tanki, ki odstranjujejo rifanske ovire. Artilerija obstreljuje z največjim uspehom umikajoče se Rifance. Kjer so se rifanski oddelki postavili v bran, so bili pregnani z ročnimi granatami Francoske kolone prodirajo na vsej črti. FEZ, 12. Uradno poročilo pravi: Tekom današnjega dne ni zaznamovati na bojišču nekakih novosti. Franco«ke čete so zasedle postojanke, ki so jih dosegle po enodnevnem prodiranju. Sovražnik beži pred fran-coskftni oddelki proti severu. Letalci so ugotovili, da se Rifanci zbirajo na nekaterih točkah v zaledju. Verjetno je, efat bodo skušali ponoči napasti francoske postojanke. Francoske čete bodo jutri nadaljevale operacije, da razširijo zasedene odseke. 25.000 Franeezso v Siriji da se ne bo mogla vreči z vsemi svojimi silami v boj proti angleškim interesom v Aziji. To doseže,, ako se Nemčija porine zopet proti vzhodu ter se ji dajo'tam proste Jiije, aa se ; me(j Anglijo in baltiškimi državami, Nemcijt abso- kakor zna dete iste Anglije. i nfrant na ni- s rr < • v i <___? i__t____ katere ska, J je v največjem interesu Anglije, da se za gotovi na zapadu napram "" ^ ___ __ lutna stalnost mej. Na drugi strani pa m" j Kakorse vidi,botorej imel zapadni ga majo zanjo vzhodne meje Nemčije napram ranciisici p^t velikansko važnost za ves Poljski, Čeh osi o vaški in Avstriji nikake ' - - - * važnosti. Nasprotno: Nemčiji je treba pustiti tam svobodne roke, da se tembolj odvrne njena pozorno-st od francosko-belgij-«ske meje, kjer je Anglija, kakor rečeno zelo občutljiva. Nemčija na pozornici Ta položaj, ki se je začel razodevali la- Pred francosko ofenzivo v Gebel Druzu LONDON, 12. Posebni poročevalec lista «Daily Mail» javlja iz Jeruzalema: Koncem prihodnjega tedna bo znašalo število francoskih vojakov v Siriji 25.000, nakar bodo Francozi pričeli ofenzivo proti Gebe Druzu. Glasom vesti iz Beiruta, so francoska le tala bombardirala druške postojanke prec Sueido. Ugotovljeno je. da je bilo tekom bombardiranja razbitih več druških topov Francoski bančni uradnik* se vračajo na delo PARIZ, 12. Danes so se povrnili na delo vsi bančni uradniki razun uslužbencev voda Comptoir National D'Escompte, ki bodo nastopili službo šele v pondeljek. Briaofl in Chimiierlii!! zflpostils tulim Ženevo da poročata svojim vladam PARIZ, 12. Agencija Havas je prejela od svojega posebnega poročevalca iz Ženeve naslednjo brzojavko: Zunanji minister Ari-stid Briand odide v kratkem iz Ženeve v _ ariz, kjer bo opisal ministrstvom potek razprav na zasedanju Društva narodov v Ženevi. V Parizu se bo Briand mudil tri do štiri dni, nakar se bo zopet povrnil v Ženevo, da načehije francoski delegaciji. PARIZ, 12. Agencija Hava-s javlja iz Ženeve: Briand je odpotoval danes predpol-dne iz Ženeve v avtomobilu in prispe v Pariz tekom jutrišnjega popoldne. Za časa njegove odsotnosti bo načelovai francoski delegaciji Paul Boncour. Tudi Chamberlain odpotuje danes zvečer iz Ženeve v London. Rnsleiks vznemirjenje rodi Hisula Turške čete so pričele z vojnimi operacijami za posest Mosula LONDON, 12. Opozicijonalno časopisje ostro kritizira izjave ministra za kolonije Ameryja, ki jih je podal v Ženevi glede mosulskega vprašanja. Listi obtožujejo ministra, da je vršil osebno politiko in da je oslabil u£?led Anglije. Nadalje zahtevajo intervencijo zunanjega ministra Chamber-laina z motivacijo, da je spor s Turčijo eminentno mednarodnega značaja. Opozicijonalnemu časopisju so .se pridružili tudi zmerni konservativni listi, ki zahtevajo, naj Anglija izprazni sporno ozemlje takoj po poteku roka in nasp-rotujeio vladnemu načrtu, da bi se mandat podaljšal za nadaljnih 25 let. Zlasti obsojajo Ameryjevo' izjavo, da mora Anglija računati z možnostjo1 vojne s strani Turčije in da bi ta vojna zahtevala velike žrtve za britansko vojno mornarico. List «Central News» poroča, da so Turki že prekoračili mejo na več krajih in da raz-i - - *r\ nnn--^; T..r-lr5 polagajo z okoli 40.000 možmi. Turki rakajo ponoči in je tako onemogočeno opazovanje njihovega gibanja iz zrakoplovov. Ta način turškega prodiranja v mosulski vilajet ovira obrambo mosulskega ozemlja. V Angori se pripravlja resna akcija, ki ima namen, da prepreči prihod angleških ojačenj. 8000 plačanih angleških vojakov ne bo moglo ustaviti turškega prodiranja. Iz Jurezalema poročajo, da so se tudi v Transjordaniji pojavile težkoče in da je moral vrhovni komisar za Palestino lord Plumer odpotovati z letalom, da se pogaja s tamošnjo vlado. Pismo iz JugosiavUe koj v začetku letošnjega leta, je posebno prav Nemčiji, katera je izkoristi'a nesoglasje med Anglijo in Francijo ter predložila zaveznikom posebno pogodbo, kakor bi jo želela Anglij pogodbo o jamčenju za meje na zapadu. Pregovori med | nemško pobudo, so napredovali tve letošnjega zasedanja že tako daleč, da politično-vojaški položaj na evropsko-azij ski celini. Nova cepitev narodov Kot tak, kakor smo ga orisali, bo moral roditi garancijski pakt novo cepitev nano1-dov na dva tabora. Središče enega bo Anglija, drugega pa Rusija. Te cepitve in so-vraštva ter nevarnosti, ki bodo izvirale iz SCI :_____ __i ~ *__i_____ A___XI_____ ! novega položaja, ne bo moglo Društvo na-ne blažiti ne ozdraviti. Zato bo ta 11 " ----------V i.TT.—' — ,, S - vilo, t. j. proti svetovnemu miru, t ivori, ki so sledili temu -redlogu in ^^ angleškemu egoizmu. V: katerimi je Angina vneto P^ralf : dokazuje na drugi strani, daje edi; iko pobudo, so napredovali do otvon- . lis_ 1 , vilo, t. j. proti svetovnemu miru, kateri bo ~~se tO pa mo pravo stališče glede mednarodnega jamstva mej katera je za vesoljni ga- je prišlo med Angl«o in Francijo do - nega sporazuma. V London— - rsila, n_„JLf• K__a __ ►red kratkim konferenca odličnih Dravni-1 med tema dvema državama do kov zavezniških držav, ki so proučili vpra-! temeljev na katerih se da ohraniti zavez u> " ^ 77. * . ' cvoip svetovni mir. To neodpravljivo naspr»c'tje šanje s pravnega stahsca ter predložili svo^e,^ ^^ ^ naz]x%n^m ^Ul^rve dotičnim *l 1 jemlje tudi protislovanski osti garancijske- sklepe dotičnim . danja Društva narodov so prišli v Ženevo najvidnejši zavezniški državniki ter tu nadaljevali pogovore o garancijskem paktu. Bilo je doseženo soglasje in sklenjeno, da se nemška vlada formalno pozove na mednarodni sestanek, ki bi se vršil po zaključku zasedanja Društva narodov v Že- ga pakta velik del njene ostrine. Potresni sunki v Italiji PADOVA, 12. Potresni aparati opazova-lišča kr. univerze so danes predpoldne zabeležili tri potresne sunke in sicer prvega ob 5.42 v razdalji 300 km, drugega ob 8 v šr « jVetkr tX? ffi Š£fa 250 km in tretjega 06 10.52 v raz- potem se je sklenilo počakati, in sicer iz obzirov do Italije, katera ni še zavzela v tem vprašanju določenega stališča. Po neuradnih vesteh zahteva Italija, da se vključijo v garancijski pakt tudi meje na Bren-nerju. Stališče Nemčije Ako se sklene garancijski .pakt, bi bila; logična posledica tega dejstva, da vstopi1 • dalji 120 km. Zaplemba listov MILAN, 11. «Avanti!» je bil včeraj deležen 86. zaplembe. V Novarj je bil včeraj zaplenjen «11 Lavoratore*. Kraljev odtol v Južno Srbilo Zanimanje javnosti za črnogorske slavnosti BEOGRAD, 12. (Izv.) Radi odhoda kralja Nemčija v Društvo narodov. To zavezniki in kraljice v južno Srbnjo, je bal današnji pravzaprav zahtevajo cd nje, češ tudi Nem-i dan posebno živahen. Pred odhodema je čija mora sprejeti vse one obveze, ki jih j kralj sprejel v avdijenci ministra Grjunčića, mora tmajo članice one Društva narod oredvsem' Maksimoviča in več drugih minktrov, r f ___. . ti n/velin obvezo, da bo spoštovala mednarodne po- j so mu poročali o resortnihposlih gerdbe. Se več: njenjvstop v Društvo naro-na Kraljevska s dvojica je odpotovala ob 7. vlakom dov smatra na pr. Francija kot edino iz-j zvečer s posebnim dvornim vlakom v dalno jamstvo, da se ne podpiše le kos Skoplje, odkoder odide v Crno goro. fo na< ivj jaiun • u, —— ------ic ivuo v.««.—"------— |, _. adnega in brezpomembnega papirja, ki j črnogorskih si a v nos tih se poda kraljevska :_ NT____1 _ LI--.„IrrfJ. __1______ ' J___i:____nn Da.1 macin m se bi ga Nemčija lahko raztrgala in nekaznovano poteptala svoj podpis, če bi ji kazalo. Vstop Nemčije v Društvo naradov bi bil torej nekak neobhoden predpogoj za uspešnost pogajanj. Toda 'Nemčija stavi dvojica na potovanje po Dalmaciji in se vrne preko-Sušaka v Beograd. BEOGRAD, 12. (Izv.) Vsled kraljevega odhoda ni pričakovati več dm važnejfih političnih dogodkov. Javnost posveča iz- svo;e strani take pogoje, ki jih zavezniki,! Tedno pozornost kraljevem«! potovanju v predvsem Francija, ne bodo mogli sprejeti. I južno Srbijo in velikim pripravam tM črno-Poluradni nemški zastoonik v Ženevi tfrnf umiti kiflsresi Trale-OniOBS Incident med igranjem kraljevske himne Orijentacija proti Moskvi? LONDON, 12. Danes se je zaključil kongres Trade Unions v Scarboroughu. Časopise posveča kongresu veliko pozornost ker :se je vršil na kongresu boj med zmernimi elementi in ekstremisti za prevlado. Kongres ni prinesel prave odločitve. V nekaterih vprašanjih so zma.gaK pristaši zmerne struje, ki povečini simpatizira jo z Labour party (MacDonaldovo delavsko stranko) v drugih zopet ekstremisti, ki so za to da se Trade Union® orijentirajo proti Moskvi, t. j. da prekinejo prijateljske odnošaje z amsterdamsko internacijonalo. Glavni voditelj zmerne struje Thomas je sicer prodrl z veliko večino proti predlogu ekstremista Cooka, naj se dovoli svetu Trade Unions, da lahko proglasi stavko vseh sindikatov, ako stavka posameznega sindikata ni dosegla svojega namena; toda na drugi strani so prodrli ekstremisti pri nič manj važnem vprašaaiju kakor je to. Ker je kongres razpravljal tudi o odno-šajih z Moskvo, se je kongresa udeležilo tudi mnogo ruskih delegatov. Eden izmed l so teh je predlagal, naj se dovoli svetu Trade Unions. da lahko prosto izbira med Amsterdamom in Moskvo, t. j. med II. in III. internacijonalo. Lanski kongres ni dal svetu proste roke v tem oziru. Tudi proti temu predlogu je hotel nastopiti Thomas, a predsednik^ hitro stavil predlog na glasovanje in predlog je bil sprejet. Ta predlog, oziroma pravica, ki jo daje svetu Trade Unictas, je izredne važnosti, ker so prišle Trade Unioos že večkrat v konflikt z amsterdamsko internacijonalo. Angleški konservativni tisk poudarja, da bo "svet Trade Unions sedaj lahko prosto izvajal pritisk na II. (amsterdamsko) internacijonalo, naj se preorijentira proti III. (moskovski) interoacijonali. To bi pomenilo _ po izvajanju konservativnih listov —, da se bo moral Amsterdam ukloniti Mo- «Time»s»> poudarja, da ra-zlika med tema dvema internacrjonalama ni samo formalna, ampak tudi stvarna. Amsterdamska internacijonala zastopa stališče, da je mogoče na podlagi demokratskih institucij m brez revolucije doseči blagovanje delavstva; moskovska komunistična internacijK>-nala pa je napovedala odkrit bof demokraciji ki naj ga završi revolucija proletarijata. Dan pred zaključkom kongresa je prišlo med udeleženci do incidenta, ki bi lahko imel resne posledice. V dvorani nekega hotela v Scarboroughu je bilo zbranih mnogo delegatov obeh struj, ki sta zastopani v Trade Unions, ko je pričela godba igrati kraljevsko himno. Pristaši zmerne struje so vstali, medtem ko je več ekstremistov v družbi z Rusi mirno dalje sedelo. Tedaj je eden izmed zmernih z vil kos časopisa ter ga vrgel med ekstremiste. Ti so razjarjeni pl&mK na noge. Nastala bi fctU huda tepe t-k*, da nsv> drurfi oosairifc svoih tovarišev. Ljubljana, dne 11. septembra 1925, Končno je prišlo tudi do sestanka med Pašičem in St. Radićem. Poročila pravijo, da je bil sestanek nadvse prisrčen in da je končal s popolnim soglasjem obeh politikov. Da je bil v resnici prisrčen — če se o prisrčnosti med voditelji strank sploh Teh ima radikalna stranka že dovolj in sigurno je, da bi jih pri prihodnjih volitvah še pridobila. Pač pa vidi radikalna stranka v fuziji nekako preventivno mero, da ji radičevci ne zlezejo preko glave. Soeijalni program radičevcev je za kmetske množice silno privlačen, zlasti v krajih, kjer nacionalistični princip ne učinkuje v vsej sili. Tako je n. pr. značilno, da se vojvodinski radikali zelo pritožujejo nad agitacijo ra- raorc govoriti — bi pričalo, to, da .so se racali zelo pritožujejo naa agitacijo ra-rstočasno seznanile tudi obe rodbini naših dičevcev m da so. v skrbeh, da ne spravi vodilnih politikov, da se je torej polaga1 o važnost tudi na to, pokazati tudi dobre medsebojne rodbinske odnošaje.. Da pa je sestanek končal tudi v popolnem sporazumu, o tem bi mogel največ povedati dr. Laza Markovič, ki je očividno sestanek pripravil in podal Palicu tako ugoden referat, da je prišlo ne samo do ofi-cijelnega, temveč tudi do prisrčnega sestanka. Tiho< in skoraj neopaženo vrši svojo misijo mali Laza Markovič, zato pa se tem bolj sigurno uresničuje njegov načrt in če komu, potem gre častni naslov očeta sporazuma njemu. Pa še eno značilnost sestanka je treba omeniti. St. Radič ni podal o sestanku nobene izjave. Tako je St. Radič dokazal, da zna tudi molčati, če je treba, in nade nasprotnikov sporazuma, da bo St. Radič s svojimi «govorancamf» razbil sporazum, izkazale kot neosnovane. Od te strani ni pričakoval več senzacij, ker se pa odloča večinsko načelo ie Radič že izgovoril in olajšal svojo dušo. konst le radikalom. Ce bi . ' -- - - t* nimi določili večinsko načelo ovrglo, potem stranki in fuzija bi po- Radič na svojo stran Nemcev in Madžarov. Če bi bila fuzija izvršena, potem bi postal strah vojvodinskih radikalov brezpredmeten, ker bi «vse bilo v eni stranki in v tej radikali slej ko prej najmočnejši. Zato je pripravljenost vojvodinskih radikalov za fuzijo umljiva. Ravno tako pa je umljivo, da radičevci o tej fuziji nočejo še ničesar slišati. Vsaj .njih oficijelne izjave se glase tako. Da bi fuzija samo silno otežkočila njih borbo, kaže pisanje «Hrvata», ki skuša že sedaj, ko še ni niti aktuelna, kovali iz nje strankarski kapital. Kakšen krik bi bil šele pozneje, 6e bi do fuzije res prišlo! Še bolj merodajen pa je drug moment. V lastni stranki organizirani Hrvati pomenijo vse drugo moč kakor pa v skupni radikalno-radičevski stranki. V prvem slučaju sc pogajajo le kot enak z enakimi in vprašanja đe rešujejo sporazumno. V drugem slučaju pa odloča večinsko načelo in to bi bilo na * * * * tM 1-— A L; sc pa s poseb- V zvezi s sestankom Radića in Pašiča so znova oživeli glasovi o predstoječi fuziji radikalov in radičevcev. Zlasti «Hrvat» je o tej stvari obširno pisal in sicer na način, kakor da bi bila stvar že gotova. Razumljivo je, če skuša «Hrvat» ujeti vsako bilko, da bi zboljšal položaj zajedničarjev in radičevskih disidentov, kr dosedaj ne morejo pokazati drugega uspeha, ko da so silno ogorčeni. Da pa tak adut ne drži, je jasno in zato je mogoče, da se v zadnjem «Domu» hvali St. Radič, da njegova organizacija v Zagrebu silno raste in da se organizacija zagrebških mestnih odborov Hrvatske seljačke stranke stalno izpopolnjuje. Vest je verjetna tem bolj, ker je odločno na Radičevi strani «Jutarnji list», danes gotovo najbolj Razširjeni zagrebški list. Pa tudi «Večer» je čisto v Radičevi shižbi, dočim ga kopa drugih listov vedno podpira. Jasno je, da ne pride še takoj do fuzije, tudi če bi bila na programu radičevskih in radikalskih voditeljev. Sporazum se je ustvarjal mesece dolgo, fuzija, ki je sigurno mnogo bolj kočljiva, ne more biti gotova preje. Vse pa kaže nato, da bi radikali to fuzijo hoteli. Prvi je predlagal fuzijo radi-kalski zbor v Kriievcih. Nato je radikal Jelenić v daljftem članku utemeljeval fuzijo. Tudi beograjski radikalni listi z «Vremenom* na čelu so že pisali o tej fuziji in vojvodinski radikali so tudi že odkrito izjavili, da bi se dalo o fuziji med radikalno in radičevsktt stranko govoriti. Vprašanje je torej že zadostno sproženo. Netočno bi balo misliti, da je glavni vzrok radikalov v tem, da bi s fuzijo radi-kalne stranke pomnožili število mandatov . bi dobili stranko v stala nezmiselna. Mislim, da je ta moment tako močan, da izključuje popolnoma fuzijo, čeprav bi iz tehničnih ozirov teklo delo fuzioniranih radikalov in radičevcev vse bolj ugodno ko pa delo koaliianih. Toda interes dela še nikdar ni bil močnejši cd interesa stranke in zato se ne bomo motili, če ne pripisujemo vestem o nameravani fuziji obeh naših najmočnejših strank drugega pomena, kakor ga ima poskusni balonček, spuščen vrhu tega v nepravem času. *** Notranje politično življenje je s prihodom kralja v Beograd sicer nekoliko oživelo, toda pomembnejših dogodkov ni pričakovati. Pašič se vrne v Beograd šele koncem meseca, Radič je v Ženevi in tako manjkata glavna igralca naše politične pozornice. Zato pa je bolj živahno življenje v naši zunanji politiki. V Ženevi se vrše pridno pogajanja med našimi diplomati in med diplomati zavezniških in balkanskih držav. Razpravlja se mnogo tudi o balkanskem garancijskem paktu in «vse kaže na to, da slej ali prej tudi pride do tega pakta. Seveda tako enostavno stvar ne bo šla, kakor si je želel gospod Rendis, ker se je naša vlada postavila čisto na pravilno stališče, da treba najprej urediti gotova sporna vprašanja, potem se da šele razpravljati o balkanskem garancijskem paktu. In ko bo razčiščeno naše razmerje do Grške, potem bo treba še razčistiti ojlnošaje z Bolgarsko. Macedonski komiteti še vedno pošiljajo z vednostjo -vlade g. Cankova čete na naše ozemlje, pa čeprav zatrjuje bol- »EDINOST » V Trstu, dne 13. septembra 1925. gireka vi ada svojo dofero voljo in čcpftv doživljajo te vpadalne čete v«dno večje oevspehe m «cer v tej meri, da 90 redao razbite ali ujete, ae predno so mo^e stopiti 'v akcijo. Neuspeh koantskih bolgarskih jfcei je pokazal tudi že svoje moralne posle-*Hce in akcija za neodvisno Macedonijo s« Kičenja spreminjati v akcijo za avtonomno Rceckmijo v okviru države SHS. S tem Ea napreduje stopnjema tudi jugoslovensko-olgarsko ablržanje in njenega dvoma ni, (da bi bdi tak.o-j tudi dosežen sporazum, če tri bila v Bolgarski res narodna vlada. V tem pogledu je silno ugodno vplival hr v a tako- srbski sporazum, ker bo Bolgari spoznali, da ni računati na notranja nesoglasja v Jugoslaviji in ne bol brez učinka, da je v Ženevi to povedal Kalfovu ravno St. Radič. Ustvaritev bolgarsko - jugoslovenskega sporazuma je izhodna točka za garancijski pakt, k* pa potem ne bo oobena prazna formalnost, temveč priče tek Zveznih držav Balkana, ene prvih velesil. -Ta stvar je seveda še daleč, toda razvoj gre v tej smeri in zadovoljni smo lahko, da gre «v tej smeri. R. S. DNEVNE VESTI Kako se napravi prijava za pauk v materinščini! iz vrta NL dr. „tttmT v Trti BmaIimi In rfilflfl ftMMftHfla ilflf— PipVNHI III Icmu UpilUUUV UUVH9V MNztffljeBn stavk (Kr. odlok zakon od 3tu g. 1925, it. 1538.) Obširno «00 že poročali o poaseoa, ki ga feB pouk materin*ri«e aa IjudMdh šoiak ko-ar ga dovoljuj« sedanji šoMa zakon, d 4. tega fcakona pravi dcfeeaedao: dragega! S tem odtoke« je preurejeno vprašanje jezika) v dodatnih urah je obveaen aa drugo-; davčne oprostitve na novo zgraenih in koma; jezične otroke, ako se siariši ali njihovi na-' začetih stavb. me9tniki jartf. ob začetku šolskega leta, da To bo gotovo marsikoja anjajp in zalo jih vpišejo k pouku drugega jezika.» Prijava za ta pouk naj se napise na navadnem papiiiu in v italijanskem jeziku tako-le: Atla Direzione dslla Scuola elementare ia ........... - 1923 _ _ 1'aluno (Ime in priimek učenca) la dichia razione d'iscrizione all'insegnamento de Ha lin gua slove na (serbo-croata) in ore ajjgiimte. (Kraj) (dan in mesec) .................... .............. il ....................................1925. ta pojasnila k zakonu Fmaača? minister meni, da so doaedanfe odredbe Me preveč nepopolne in da so s svojimi olajšavami pospe še vide pravo tekmovanje v zidanju novih stavb ter tako vodile mjan do poznejšega zastaranja in v zvezi s tem zasta a. sensi del R. Decreto-Legge del 1 Ottobre njem gradbene industrije do raznih zamotanih , N. 2185. art. 4 il sottoscritto presenta per vprašanj socijalne vrednosti. Temu p?imerno ;e v sedanpem edloku oprostitev davkov usmerjena v dve smeri, k? se obiskujeta t odredbah prehodnega in stalnega fnača'a. — ODREDBE PREHODNEGA ZNAČAJA: . 251etno oproščen;« davkov je veljavno le za| rodpis one stavbe, katere so bile pričete že 25 avgn-i . sta t, t in ravno tako za one, ki jih rd^o za-! Vsak oče (oziroma mati ram h, varuhinja) družna podjetja, če je bi' izdan do istega dne! naj vloži pri šolskem vodstvu svojega krafa odlok o državnem orispevku. — Za dovršitev ob začetku šolskega leta tako prijavo. Oni, ki ieil g^^ -}e podaljšan rGk od 31. 12. na 31. 12. so zmožne ši v pisavi, naj pomagajo našemu 1928. kmetskemu prebivalstvu. Priporočljivo bi b:lo . Za stavbe ki bodo na novo začete po roku, tudi, da si dajo po ceie va^i uatisniti prijavne fcj smo ga omen!M, je določen 15-ti del davka vzorce. Za vsa pojasnila naj se obračajo priza- ctj dohodka, ki se ima od stavbe in sicer deti na n~še politična urade (Trst. v S. Fran- šele po preteku dveh let po dokončani gradn i.' cesco 20 I, Gorica, v, Carducci 7/1). Judi rok za pričetek in dovršstev je podaljšan Šolski ve žitelji morajo prijave sprejemati po do 31. 12. 1940. zakonu. Kjerkoli bi nastala kakrijiaakoH težko- ODREDBE STALNEGA ZNAČAJA: ča na se slučaj tako- >avi naaam polittcmm z ^ OMClljei|a gostitev se nanaša samo orj^ciz.- rvam . na stavbe: stanovanjske hiše, gostilne, hotele,1 Stariši, zavedajte se svoje pravice m napra- ^^ ad ne ^ Tpoglev takozvana vite svejo dolžnost!__: ljudska sianovaJ'šča, za katera se je podaljšala mm proti ,j8Sesta"-tu j^^JSES^ J Polemike o uvedbi *podestata>, župana, hi§jc; ki bi ga imenovala vlada, se še vedno na- ^ ljudska sta&ovaiišča, ki se oddsejo le v daljuj^jo. S tem vprašanjem se je že pred najem in ostanejo last, nedel^va in neprenos- 2 letoma bavil ministrski svet in iz članka, ; ljiva, onetra k- jih je sezidal, ki ga je včeraj objavil posl. Acerbo v I 2. hišice, ki so jih sezidali industrijalci ali Me a<*£eru ie razvidno, da je ministrski razni drugi gospodar^ v svrho oddaje v naem svet takrat odobril poročila on. Acerba, odpiaerla raznim svojsm vp KtIo nroti uvedb? < nodestata». rv?.«. _ ~ 3. hišice, k« jih sezidajo razni poljski tovar- je bilo proti uvedb? «podestata Istega mišljenja je danes Acerbo, ko dc!arci aH c|,rtniki v krajih, ki niso piše: <-Vprašanje občinskih avtonomij Je : glavno mesto pokrajine. preveč intimno zvezano s tvorbo Italijan- Te h'š^ce ne smeo imeti več kot treh stan o-skega naroda, z zgodovinskimi izvori mo- Ivanjskih prostorov, zraven kuhin;e, kleti, veže. ralnega gospodarskega in teritorijalnega in stranišča edinstva italijanskega polotoka, da bi se ga _ ^ -r 'v m f\ L- \ f* rt O m ».'nlin Iriire drafmiake doklade od 1. 10. 1921. do 30. 6 Lir 12S2 ia 675 — doklade od 1. 7 923. dalje. Aotaa ViMb — & MaaUa; Za Vas je izdan nehativea kar Vato oboljenje se ne da uvrstiti v aoheno Icatafari^o. PaUtvmla Pilar — NmmM: Zadeva je v teku postopaaja; priiefcajejo 49 listine, katere so bile napro$ene ari mnreziAemu županstvu. Štefaa H^aavflc — Bb^rmu Zadeva je za Vas ufodno rešena s provizoričoo likvidacijo počeni! z dnem 21. 11. 1924 Povprašajte za podrobnosti zakladno delegacijo {izkaz št. 75$). Mataj KacMEfč — Traifce: Vam ni priznana pokojnina, 4cer Vaše oboljen> se ne da uvrstiti v nobeno kategorijo. Joap Faviič — Čnukal: Vam ni priznana vojna pokojnina. Ivan Beaokč — Mntem*i: Dne 16. 2 925. Vam je provizoriCno likvidirano nakazilo Jomp Bočai — Tndke: Z odlokom 1S497 od 15 12. 924. Vam je likvidirana provizorična pokojnina v znesku lir 600.— in 300.— drag doklade od 1. 10 1971. do 30. 6. 923, a 729 — lir od 1. 7. 923 dalje Mihael Pavtič — Čraikal: Z odlokom 16881 od 4. 12. 924. Vam je pokojna priznana. Pla-čiln urad je rešil zadevo — v kolikor temu uradu pritiče — že 28. 12 924. Povprašajte za podrobnosti kr. zj^cladno delegacijo v Puli Pero Maioaevič — Trat: Vam ni priznana j vojna pokojnina. Marko RHoea — Sv. VHal: Vam ni priznana vo na pokojnina po sinu, ker niste imel 50 let ko je s n umrl in tudi niste bil dela nezmožen. Anton Umer — Rojči: Vam ni priznana volna pokojnina, kar Vaie oboljenje se ne da uvrstiti v nobeno kategorijo, Anton Mahne — Erjavci: Dne 3 2. 925 je bil izdelan projekt, ki Vam priznava pokojnino. Potrjen je b':l 20. 5. 925. Akt je bil nato predan likvidacijskemu oiboru za nadatyn.e ukre-pc. Kar se tida zahteve, da bi se Vam izplačalo zaostanke od 1. 11. 918« do 31. 8. 1919 ne spada v področje glavnega ravnateljstva za poko> nnc v Rimu. Morali bi naznanit' svoj kredit napram bivšemu erarju v aprilu t. 1. J. P. — Trst: Računski dvor je registriral odlok enkratne odškodnine v znesku Lt.j 7256.65, katerega ste medtem skoro že dobil . ISTRSKI ODBOR: Jos, Ružić pok. Antona — Kaštelir: Urad: za nove province (Salata). Z odlokom 21, 12. i 1921, St. 17897 glasom § 63 statuta bivših: sfražnikov ste proglašeni demisijonariem. Rekurz, kalerega ste naslovil na NJ V kra-| l;a, ne bc mc&jal na stvari, ker je zadeva že j prejudicirana v negativnem smislu. Ai, Zigarić — Cres: Poizvedoval: smo na računskem dvoru Če je bil registr.ran ukrep, ki se Vas tiče. Preserctilo nas je nemalo, da tam ni Vaših precedentov. Poizvedovali smo tudi pri finančnem ministrstvu. Tam smo bili obveičeni, da Vaš odlok vkupno s 43 drugimi. Vaših kolegov se tamkaj zadržujejo, ker razr niso zadostno dokumentirali svoje akte in ta je uzrok, da se zadržuje rešitev vseh. Na naš protest smo dobili zagotovilo, ga se bo rešilo one posameznike, ki so z dokumen-tac jo v redu in tako pospešilo nakazilo in sicer ne SO^i povišek ampak le enkratno izplačilo. Osrednje tajništvo. SPORT D. p. - Opčine organizira dne 20. t. m. tek na 5 km. Tekmovati smejo člani članic Športnega Udruženja, kateri so udruženi za lahko atletiko. — Darila so naslednja: I. ver-meilasta svetinja; II. velika srebrna svetinja; III. mala srebrna svetinja; IV., V. in VI. spominske bronaste svetinje — Maksimalni čas je določen 5 minut po prvadošlem. Vpisnina k teku zaša 3 lire. Vpisuc se eno uro pred odhodom. -— Pro^a in ura odhoda se pravočasno objavi. — T. K — Savez SadMkov. Vsi udruženi sodniki so obvezani se udeležiti izrednega občnega zbora. Športnega Udruženja danes predpoldne v DKD — Predsednik. — Savez sodnikov. Javljamo vsem članicam S. U. da bodo naši člani, začenši z jutrišnjim dnevom, sodili nogometne tekme po uradnem tehničnem pravilniku F. I, G. C. s sledečimi spremembami določenimi po International Board of Foot-ball Association: 1) Off-side: Igralec je «off-side» (izven igre), ako ni med njim in nasprotnikovimi vrati najmanj dveh igralcev (prej treh) V ostalem ostane točka «oif-srde» nedotaknjena), 2) žofa izven straaakik črt; Ako žoga tekom igre gre izven stranskih črt, jo nasprotni igralec donese v igro s tem, da jo z obema rokama v ist; smeri, zato ni pravočasno zapazil drugega tramvaja, ki je prihajal iz Verdijevega trga. Ker je pa tramvaj, vezil zelo počasi ^r je tu Ji Šofer v .kritičnem 'renotku tak j «;»:sn I zavore, ni bil sunek zelo silen: Vendar pa n osial brez posledic. Dočim je šofer trdno obscd'&l pr; Vo-lan.tu in ostal nepoškodovan, je 30-letni pre_ mogar Konrad Su£g no, k: ie sedel zadaj v avtomobilu, rad nepričakovanega sunka tako nesrečno telebnil naprej, da je zadobil par hudih bunk n prask po glavi in levi rami; pretresel si je tudi nekol ko možgane. Z Istim avtomobilom, ki je ostal skoro nepos&odovar>y je bil prepel an, v mestno boln šnico, kjer so ga sprejel; v kirur^ični oddelek Okreval bo v 8 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije. — Razne nenjade. 31-leia^ pomorščak Josip Cacovich, sianu oč v ul ci Monk-cchi Št 11, ie imel sinoči okoli 22. ure pregledati neko tovorno lado zasidrano v prosti luki V. E. III., ali je na nyi vse v redu Ko je s tem namenom korakal po krovu, se ie mož v tem; spotaknil in padel skozi odprtino na krovu kaka 2 metra globoko v notranjost lad^e Pri padcu je zadobil na raznih delih telesa številne poškodbe, radi katerih se bo moral zdraviti kak h 14 dn: v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim javnim avtom ob lom. — Z avtomobilom rešilne postaje bil sinoči okoli 22. ure prepeljan v mestno bolniš- vrže na igrišče stoječ z no£anri sopolnonta iz- i nico 23-letni težak Teodor Klim, stanujloč v ven črte (prej se je moral dotikati z obema ' ulici P. Diacono št. 6. Mladenič je pri delu v nogama črte). V ostalem neizpremenjeno. Prosimo članice, da obvestijo o tem svo^e igralce, ga se izognemo vsakemu neljubemu incidentu. 3) Obseg žoge 68* do 711 (prej 655 do 70«) Določba glede nedotakljivosti vratarja v njegovem prostoru ostane ista kot prej, in sicer tovarni strojev pri Sv. Andreju padel s tako-zvanega stremena, pri čemer se je precej hudo pobil po levi nogi in levem boku. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. — Pri delu v škedeniskih plavžih je 26-let-nemu težaku Mihaelu Caso^llo, stanujočemu v Vratar je, o*a im^le nekdaj italijanske obči-! pred 28. &. t. L moraj-: v teku dveh mesecev ne Takrat ie bil .podesta* izvoljen po ge-: po ob;"avi te>.^ odloka prijaviti gradnjo ^iste,- neralnem občinskem svetu. Kdor hoče nemu davenemu uradu pruozivsi Fotrd:lo o iierdiueui uuunu.iv » , - orir, pričetku zganja in pa dovoljenje znpanstva., uvesti župana, ki ga po za siaino ^Hu--^ dovršitev se mora naznaniti po preteku vala vlada, mora tudi dokazati, da bodo dyeb mesecev ^venemu uradu in prilaziti po-, občine imele več koristi od takega župa- lriq0 župansva, da >e stavba že dovršena. novanja. Nastaviti ^podestata» pomeni za- £jCn 10, Minististvo financ je pooblaščeno kon&dajno priznati, da italijanski državljani izdati izvršilne odredbe k temu zakonu. ne znajo upravljati svojih koristi. Poleg * * * tega bi morala v?ada razpolagati s celo j. g Trst: Poz št 1016667 Negativen od-1 •vrsto novrh uradnikov, ki bi jih bilo treba; lok, ker ni Vaša invalidnost zadostna za dose-; slano plačati. Jasna utirava bi propadla, Igo uvrstitve v eno kategorijo. Odlok Vam ni ker bi iz-€ta?a kontrola zasebnikov. bil vročen, ker je občina izjavila, da Vas ne 1 Najhujše pa je še to, da bi se <.pcdesta» rao_re!° . , .. . . .... A Vam ; jlV P 1 u f Unrm Prnavite pri obem.' svoje b.vahsce, da Vam uvedel samo v malih občinah, ki končno, odlo^ in da sg po'tem po možnosti re_, združujeTo največ italijanskega prebival-: stva. Na ta način bi se uvedla v italijansko j Katarina Trpin vd. Št- Trst: Poz. št 073544 1 upravno pra vo absurdna norma in forma-j Podpore ne dobite dokler ne predlož te vseh | listično naziranje, da je gotova vrsta občin-! listin, ki so |>otrebne. katerih pa niste kljub ( skih uprav za nič. To naziranje pa je po-i pozivom še v.poslala pristoinim uradom po In oma v nasprotm s 65-letnim izkustvom i B. A. Slum. 13: Poz. št. 063150 Od skupnega življenja italijanskega naroda. j ^^^^ dobival L. 729.- glasom odloka izpiti za mmto uradnike (tfacBfie) ! 1 & ^ t ^ ™ ^kr^ Tekom prve polovice meseca oktobra je Vaša prošnia bo pa kljub temu še enkrat pre-- ..........- - " * ---- *-- 1924. Prcšnje se ne sprejmejo, ako niso opremljene s sledečimi listinami sestavljenimi na kolko\anP-ri papirju za tri lire: Rojstni list — Izpričevalo o dobrem ob- iven posle-1 dica vojaške službe. M, J. Trst. Škorkola: Pozicitska št. 1024111. Provi?or:čno nakazilo ie bilo dovolien-o dne 20 2 25. B Š, Povir: Pozicijska št 051509. Vaša proš nasanju — Potrdilo' o italijanskem držav-1 nja bo'tako' rešena čim dospejo v Rim listine, | ljanstvu — Kazenski list — Zdravniško: ki so b;!e potrebne in k? se je zahtevalo od spričevalo. j povirskega županstva. Vse listine mora vidirati župan brez kol- Š- P- Povir: Po* št. 061510. Za Vas velja ka in legalizirati kr. prefektura s kolkom ^ot^B. ^ ^ ]e izdan: Za« lVe' ^ > a- u -l « i sledi i odlok (št. 24252): od 1 10. 1921 do 30. Posluje v Vidmu tuck posebna sola za 6 2g L 1250 ^00— od 1. 7. 25 dalje L. užitninske uradnike, da se lahko pripravijo 1242._ +825_. na izpit. Sprejemajo se še vedno prošnje j ^ Griže 32: Poz št 062910. Vaša prošnja za sprejem v dotično šolo, ki pripravlja za bo rešer-a, čim dospe o od županstva v Štorjah letošnje izpite. Natančnejši podatki glede zahtevane listine v Rim. šole se dobijo pri Henriku Biasutti, ulica Jos. Grlica, Varejei Za Vas je bil azdan ne-Paolo Canciani 19, Videm. gativen odlok, ker Vašo mvaldnost se ne da; pripisati nobeni kategoriji. Še o barkovljanskih zvonovih Prejeli smo s prošnjo, da objavimo: Z ozirom na dopis, obfjavlren v Vašem cenjenem Kstu, v katerem je bilo omenjeno, da sem izpilil slovenski napis na zvonovih, izjavljam, da sem bil najet, da izvršim razna A, Č. U. — Toraa;»: Vam je priznana vojna pakojn na. Plačilni urad je poduzel potrebne j ukrepe 9. 6. 925 Ana rd. Veranda — Sv. Križ: Ukrenilo se, je potrebno za popravo imena na Vaši pokoj--ninski kn ižici Ana vem papirju. Oni gojenci, ki prihajajo iz kake druge srednje šole, naj priložijo ol na Fajtov in . Veliki hrib in v Kostanjevico, koder v i oktobru in novembru 1916 bili krvave boje. I Volkovi, ki ostanejo v Gorici do torka, obiščejo prav gotovo ob tej priliki tudi lovsko razstavo. — Idri a. Šolska mladina v Idriji uprizori dne 19. in 20. septembra v rudniškem gledališču pravljk:o v treh si kah «Jan.ko in Metka (pc znani nemški pravljici Haensel und Gratel | Rtžiio vodi stud art. jJ. Rudi Ko^ei, ki je n -s likal tudi novo sceno za tret e dejan. c. Mla-dna nam bo s tetn pripomogla do lepega duševnega razvedrila — omenjena pravljica )f preložena v vse iezike in se povsod upr:zarja z vel'kim usoehom. Cisti dobiček je namen,.n revn šolsk mladini. V petek dne 18 septembra se uprizori omenjena igra za liudskošotsKO mladino ob 18. utl proti vstopnini 50 stotink, 'na kar se že danes opozariajo starši soloob-vezn h o I rok V Trstu, dne 13. septembra 1925. « EDINOST* m. gdč. Zora Rovanova iz Kranjčeve hiše v Gori-' te ie ci. Mlademu goriškemu paru naše naj^zkrenej- Bi »lila. — Himen. Pretekli teden sta se poročila g— MIREN. Dne 27. t. m, priredi Telovadbi Avgust Berlot :z Tolmina, član Kozinovega odsek EkamatUne£fe lno«** - DEVIZE: | kvarteta in carinski uradnik v Ljubljani^ ter Mima tclovad« mmafp. N»t««i»gh> pro^m T Am«U«la» od d* ! -t-' ^ iL JSSL Baigija ad 1 7.- dS M3. Pariš 1U.50 Jo 125.— | ŠtvMa, da ufa dao ne prirepfo prireditev. Lomiin od II« 50 do 11».— ;New York od tke! * r Bovec Res da nismo %e dobili! do 24.66; Španija mi 3+7.- do 360. -; Svič* od] - ........'4.73 - do 477. - ; Atoae cd 34.S0 d« 35-5»; Berlin j .tO do 1125: od U934© do, Sagreb odi •„ lf)Q2S preveč naiincno in s^omu »»»-n.« Tolmin, dne ^ b ^ ^ osUia AJso M Cenjeni gospod! kdo mislil, da vlada radi tega, kot bi v ka-i Na podlagi izrecnih navodil višje poli-i teremkoli drugem kraju, pri nas kako razbur-j tične oblasti ste vabljeni na sestanek, ki seljenje, da se je radi tega sklical občinsk-. svet, J bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10.30 v j * otarem sedežu zuoanstva. » t - Obravnavalo se ftolitev z namenom, da se doseže sporazum spomenice, p-še v časopisje, zainte- VAL.UTE: 4rst; >:?. s*pt. Avstrijska kron« oi 0.0340 * do 0.0355; dinarji od 43.— do - ; *4.doliurji ad 1 da 24.; 40 iiovcl po 30 frankov od £2.— do »5 —; fuiit šfcerling od 1 15..'5 do llft—, Vsem onim, hI so na katerikoli način počasti)! spomin našega nepozabnega GRGO RIBARlt-A oziFoma ga spremtli na njegovi zadnji poti. izrekam« tem polom najiskrtnejto zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo preča*, gosp. Župniku za tolažbo in domačim pavkam za ganljive žalostinke. VODICE, 12. septembra 1925 ✓ w ialuloia družina Mbarii zupanst\a. „„,«„„51, ■ resira merodajne osebe, se prav pošteno moti ! bo vprašanje upravnih. Tako IepQ polr^ežljivo, vdano ča-! med različnimi strujami. Udeležiii se t>oaoimor^a morda sc j,o zganilo nekaj tf^111 kamo- da pride dot.čni odlok, potem šele bodo mortja morda se bo zdanilo nekaj na občini, sestanka krajevni voditelji fašistovske fiftranke m pa udruženja narodnih bojevnikov. Morebitna odsotnost povabljenih se bo smatrala kot jasen izraz nenaklonjenosti sodelovanju z italijanskim življem! Prefekturni komisar: G. Mrak. Za danes izjavljamo samo, da take vrste sodelovanje odklanjamo in da se zavedni S!o\enci sestanka ne udeležijo. Zakaj odklanjamo take vrste sodelovanje, o tem v prihodnji številki. spisala vloga in mil protest, sodnija bovška pa bo že takrat sam® spomin preteklosti. Poživljamo zaradi tega vse \ TRGOVINA z mešanim blagom in tobakarno tržane, da naj ne čakajo , rSžeH se da v najem p«d ugodoimi pogoji. ampak da ze prei Eventuelno se sprejme druŽbmk. ft£lov ceh bovški kotlini Razlogov trdnih, ve-j ju J« |272 rec 1 javnih ima^o še preveč, da uveljavijo svoje pri upravniStvu. tein e ter ohranijo bovškemu okraju sodnijo.! __ A ... , . ... . . . Ako se ne bodo zganili, bomo priSli z imeni! ZAlpGA oglja na prod*,. Zgiasiti se pri last- niku v ulici Zovenzon: 4. 1273 na dan ter pokazali prav očitno, kje je ležal nemar v tej zadev', m pa še v drugih. | urDtAerA . 777Z _ Edinost i>' ^^"•AfifCA. m prašiče .pristne domače pasme _Iz Prračine. V četrtkovi štev. je bilo javljeno, da se ponovi danes v Prva-: narodni igrokaz < Mladi gozdar*. Po skle-< prodam radi sel'tve. Ukmar, Pros?k,- 1283 c ni — Lovska razstava. Kljub slabemu vre-l^pu odbora se ponovitev prenese na nedoločen ■ PRODAJALKA z večletno prakso, z dobrimi menu, ki vlada skoraj ves teden na Gori- \ čas, i to na podlagi prošje «Zveze Slovanskih. sprjčcvaijf ŽCH mesta kol prodajalka. Na škem' je obisk goriške lovske razstave: Učiteljskih društev., katera bo danes dne 13|slopi takoj.' Pojasnila daje Jožefa Stibel,'Gor. vendarle precej številen. V prihodnjem t. m. imela svoj koncert v Dombergu Kda, se granica, tt. 115. pri Vipavi._1284 , j , f. 7 ' . -t__„JLmo CD unl ponovi < Mlad gozaar*, se pravočasno spo-;--- DAROVI tednu, zlasti ako nastopi lepo vreme, se bo ^ovl brez dvoma obisk razstave znatno jjove- i_^ čal. ker je prometno ministrstvo dovolilo. 73. obisk razstave 30% popust na vseh že- . lezniških progah. Listki s popustom so V počastitev spomina blagopoko ne g e hra-veija ni 5 dni. ako pa je razdalja večja od! n]e vd. Pertot j-oj.^rter^i Lokar iz Gre-300 km. traja njihova veljavnost 8 dnl-' Vsak večer od 5—7 se vrse na razstavišču ruz na TRGOVSKI vajenec se sprejme v Barkovljah, Boved 343 1286 2 KOČIJI Landauer m koleselj, v dobrem stanju, se prodata po izredno n/zki ceni. De-scovich & Comp, Reka, zaloga železnine. 1287 ^Šolskemu društvu*. TrpKcf sn ^ Ivan Štolfa darujejo 1 vsai- po 5 L za MIZARSKEGA poldelavca, pridnega sprejme je zavit v belo odejo. Razumljivo je, da je iej škodi m jih predložila onemu ki nosi. Majccn,4 V.a Udine 28. vogal Torquato Tasso zavladal v nižinah občuten mraz. Po gori-1 odgovornost za njo. Z^ozdravmki m zi- _1__J_291 ških ulicah so se pojavili prvi površniki. vmozdravniski konsorciji niso nrti najmam — Megja ga je vzela? Koga? — Poslan- Tvrdka GIUSEPPE SPECHAR TRST, Via S. Cmftarma SL 7 (Pfazaa Hazzinl) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga z« moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Sptcijaltttla angliiktsa In <«Sktfi blaga V.elika izbera Paletots, površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek in telovnikov fantazija Sprejemajo s« naroČil« po mori 45 plačuje ALOJZIJ P0VH, Phszzo GaribfllfU 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslov! fjiiiiiHiiriiiia llži] I Trst, Via Scalinata 2 \ MiRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija ttafdalena zgornja 2 Bivio. et. 774 Nirehica T* t«mi 19 (Ta;al Tfi Kitami det isit«) prodaj? na debelo in drobno. 63 Birve, laVi, čopiči, Šipe, Žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na dom. Bogata izber« slikarskih vzorcev (štampov) - Velik« izbera cepilnih potrebščin - Zaloga mazila .MIRBONA" za čevlje PODRUŽNICA Via Arcata IO i z veliko iilers Najnižje cene. krivi na tem pojavu: so pravočasno prosili za cepilna sredstva in opozarjali na UČIJO lt-aiij**«.- ~ ... » i- ± e posl Sre- Ne vemo sicer. Vidmu ' niso znali drugače pomagati, ca Srebrnioa/ Tako vsaj poročajo italijan- jcvarnc posledice, ako cepljenje izostane ski listi, ki sumničijo, da jo ie posl Sre- s^edaj je močnik že skuhan. Ker si v hrnič popihal v inozemstvo XT k ^^m v so SLUŽKINJO, pridno, zmožno vseh domačih! del, dobro kuharico, z znanjem nemškega' ali italijanskega jezika, z dobrimi spričevali sorejme uiala družina v Via Valdirivo 29 vrata 6._1292 j KLAVIR poučuje gospodična po hitri metodi. Roraagna 26, vrata št. 6. 1293 KROJAŠKI vajenci se sprejmejo, v Via Arcata _ _ _ ______ ____________14/m.____1294 Tudi lepih reči se človek končno naveliča! ^ek'ik za zdravljenje. Ta sred- o^^Tamoita kako, tudi zapiralo 1 m X 105! — Poslušana Sfrrl v obustnem jarku, stva pa su* ravno ona, ki so se z uspehom 32-letni Anton Germinis je hotel končati i v deželi že rabila, nainreč cepljeDje m si-svoje življenje kakor vagabund v obcest- cer pravočasno zabranjevalno spomtadaa- nem jarku. V bližini javne hiše na tržaški: sko cepljenje. • cesti je zlezel mož v obcestni jarek, pote- ; Tn dogovorno z njim bo videmska prC-gnii je iz žepa briiev, prerezal si je žile na fektura ukrenila, da se bo to cepljenje v obeh rokah ter je čakal na «mrt. Njegov bodoče spomladi in jeseni zopet vršilo v obupni čin pa sta opazila dva mimoidoča. vseh takih občinah, kjer se rdečica obi-ki sta ^a!a preoeliati v goriško bolnico. ' čajno pojavlja. — N-ova krhava stran v poglav.n brez konca Mi smo s tem zadovoljni, ker je poro-in kraja. Danes zjutraj se je ponovilo poglavje čilo v «Edinosti» doseglo svoj namen. Ud- , - , o • —j■ 1 1---------—nastalo ZOBOZAAVNIK D' L MERMOUA specijalist za zobne in ustne betezni sprejema v Gorici na TnreniKu l\. 5, IL od 9-12 In od 3-5 (67) URARNA - ZLATARNA A. SILVESTRI Trst — Via Udine 26 — Trst kupuje, prodaja, zamenjava zlato, srebro in dragulje. Poprave z jamstvom z&LOBA Šivalnih strojev „F. R. MUNDLOS" Pietro Cer^vellini se je preselila Via Huratti 4 (prva ulica na levo iz ulice Chiozza 54 □n □ proda Peter Malalan, Opčine, n ca mirod l-! 1295- flko Mio vo! obraz vnozoScki madeži Oiusto Pacor - Trst Via Cecitia de Rittmeyer 20 Manufakturno blago in drobnarije Bombaževine — Perilo izdelano in na meter — Pletenine — .Nogavice — Drob-(f.60) n arije. Postrežba letna. Cene nizke. □ □ □ PEKOVSKI 23. vajenec se sprejme v Divači H. 1296 EGIPTOVSKA metoda za odstranjeni e dlak iz i obraza in života Hanum Halin«, Istituto \ 40/IV. 129? i br;z konca in kraja ob Soči pri Štand režu, kjer prto ostane še vprašanje, kdo naj ;, delavnici prenašal granate škcdo poravna, [van Drotčnik z Metlike. V f.nn^n r^lftiri ;e v improviziran 25-lelni delavec Iv mu jj eksplodirala. Učinek ckspljzfe ^ bil strašen Drobci granate so ta granato ie Goriško politično tajništvo v Gorici; ul. arducci 7, I. nadstr. je že zbralo iz ve-k Kb?rozn'C; čine P^ad^etsh krajev podatke o veličini nvingvn,r° i škode. Ponovno se še obrača do vseh kme- ELEKTROMEHANIK, zmožen: obratovanja: centrale, izvršen a popravil trasformatoriev; :n napeljavo visoke napetosti, vešč tud: ita-. lijanskega jezuka se sprejme v službo. Po- \ nudbe nasloviti na upravništvo pod Eisktro- j mehanik. 1298; trdnSce efelfs bule tvori eezemi Zasfopste-komisije sprejemajo se vsakovrstna strojepisna dela Kahor tudi slovenski, italiianiVi in nemški prevodi MAKS ŽIV?€ Via Mercandant* 2 za kavarno Roma tel. 14-66 trenutku ko je Drofenik držsi v rokah 15 cm Carducci ^ J nadstr. je že zbralo iz ve- B^BfCA sprejema nosej* na dom. Madonni--in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, - ;____:__n/w)fillr\ volirlfll .AiTt Ti 1l . l - 1___± 1_____il.,___ razn'-Pp nx-: ečne^a Drofenika in delovodjo, ki skrivajo lepoto obraxa in škodijo meh- porajajo posebno na 10/11_ X 1 i • • SRkCO,"preteklost te bolločnost pove i k^. kože in ki se porajajo posenno v K; se j. rahaial v neposierni bližini, da ni b !o tovalcev, kaierim sc letos poginili prašiči v Via PJeti 12, vrata 6. 1300 vročih mesecih vsled močnega solnca, se mr.jjoče syr-zBal nun h trupel. vsled rdečice, da mu nemudoma, v lastnem ' . ! rdi-avim uspešno z antifelidično vodo za zdavljenje in diagnostiko pri m arija 67 Gledala sezona. Dne 19. i. mr se otvori; interesu, tekom tega meseca prijavijo ste-V gieaal scu Verdi letošnja gledališka sezona; vilo, starost, težo in vrednost pogmulih FKjd vodstvom novega glo^ališkega impresa- prašičev. Posebno s kanalskega, kjer bo ri*;a Adrijrna Gaides. Ko!, dramaiićna drJžba Miche ZAHVAL« il prva bo gostovala i fezen ge razsaja, in kobariškega okraja ter j rPotrta vdova Frančiška Orel iz Skopega se luzz.-Ncselli-Paluello., 0k0lice se še pričakujejo podatki, tem potom najsrčnejše zahvaljuje za vse doka- ' ^ zc odkritega sožalja povodom bridke izgube , ljubljenega soiproga in očeta Krls lna Orel V našrh kra^h m skoraj nikjer položaj Naiiskreneje se zahvaljuje vsem, ki so ga j zdravijo uspešno z <-Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. 66 i dr. A. de Fiori v Gorici, Corso Vlit. Em. III. il 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 — Seski zveki. Tako se bo imenovala nova ; MSike" no°yinaSkeaIveze lova^e- ! SltllOStl PF! PfE9fiŽ0ll]ll ČClSCl IM PffŠO vija bo prinašala kritične članke b pol tik',' leposlovju in gospodarstvu, katere bodo pisali na odličnejši goriški kulturn' tc nove revije bo pespeše spodarski dobrobit t"or: — Pcdpcrito in bral. dru preselilo iz Corso Verd v ulico sv. Ivana št. 7, j^cli misliti na to, da je treba čebele pre , I Uradne ure Podn. društv. kot slovenske bol. žali {z k;er slafca paša. v kraje, Skopo dne 9. septembra 1925. blagajne ostane o kakor prej, t. je, vsak de- ' i lilTTriBBMMBPfiiBMnBBBBI lavnik razen četrtka od 10. dopoldne ; (L>alje na IV. strani) 654 predno kaj nakupite, obiščite Veliko skladišče pohištva tvrdk3 ALESSANDRO LEVI Mimm Via Rettorl £1. 1 — Via Hatcanton St. 7-13 Spalne ©obe, obedne sobe. posamezni kosi pohištva v veliki izberi. Toda razgovor se ni hotel razviti in baron si je = zastonj prizadeval poživiti ga. Valerija je odgovarjala (151) mehko, ni kazala ne jeze ne sovražne hladnosti, vendar pa ju je ločila neka nevidna stena. Zlasti ona se je počutila neugodno. Mučila in poniževala jo je zavest, da jo on manj ljubi kakor ona njega, bala pa se je prestopiti mejo, ki jo je mož začrtal, in sram jo je bilo, da bi jo utegnila njena ljubezen premagati. In neizrekljiva bridkost ji je polnUa srce... Dostojen in mehek, on ni bil več Paolo, junak tajinstvenih sob — Obresti. Valerija, da sem te pustil čakati, raz- gradu Montignosa, kj'er se je zarodilo toliko zločinov ložil sem'nekatere reči. _ je rekel. — Pozneje bom Se odigralo toliko strastnih ljubezenskih dram. iz stare knjižnice napravil majhen laboratorij in po- 'Zdelo se ji je, da je teflaj kljub padcu, sramoti in kazom ti razne, zelo zanimive poskuse. obupnemu položaju uživala opojno srečo; tedaj sta PODLISTEK V. J. KRIŽ A NOVSKA: oi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Z ncko-iko tresočo se roko njen raztreseni pogled se je srečal z moževim pogledom. Strašno bled se je sklonil nad njo. — Giovanna • — je izpregovoril z gluhim glasom. — Odženi od sebe nesrečno preteklost, ki se vedno drži v oblasti tvojo dušo; ne kliči varljivih prikazni iz izdajalskega močvirja, ki bi naju bilo kmalu požrlo; ne onečaščaj svoje bitnosti s temi strašnimi spomini, ki so naju tedaj zagrabili kakor tifusna mrzlica m naju izročili peklenskim silam. Paolo Montignoso je bil brezvesten zločinec in aromat v njem utelešenih pregreh te ne sme več vznemirjati in mamiti. Prepovedujem ti to! Iz tvojih možganov izženem peklenske, zapeljive slike. Vstal je in iz njegovih oči se je zabliskal žarek ie vzel krožnik z jajci bila njiju duši in telesi eno. Zdaj pa jo je mučil ob- juči jc )e presunil. Valerija je gluho kriknila. in sklonjen k njej je dostavil s tistim očarujočim na- čutek, da je on izgubljen zanjo. Telo je bilo isto, _ ^ postal da ^^ brati moje misli in da smeikom, ki im: je podvrgoval ženska srca: .— Tako rad b; te pritegnil k svojemu delu in razvil v tebi ljubezen do učenja o onem svetu, ki nanaa je že tako lepo govoril. toda duša je bila druga. poznaš tajne moje duš«? —^e rekla in pritisnila roko Medtem ko je on molče čaj pil, je Valerija skoraj k svojemu trej>etajočemu srcu. pozabila na njegovo navzočnost in se z vso svojo bft- — Da, Valerija, postal sem do neke stopnje Tioctjo prenesla v Montignoso ter se opajala s pre- jasnemden in nevidne veriga ki so naju vezale v teku Motiš se, če misliš, da sem tako vihrava in ne- teklostjo, ki je ni bilo več. V njenem spominu je oživel stoletij, mi olajšujejo sposobnost brati « tvoje duše vedna. kakor sem bila poprej. Mncgo mi je znano o tej Paolo v vezenem kroju in s klobukom s peresom na No, umiri se m ne trepeci, — je pristavil m ,i položil oblasti m vem, da je nevidni svel neskončen. — Ce črnih kodrih; v očeh ji je zagorela nekdanja str^t, a svojo roko na glavo. me hočeš poučevati, ti bom zelo hvaležna. . ,ia ustnah je čutila njegov žgoči poifub. Nenadoma Od tega dotika jo je spreletela po životu prijetna — Hvala za tvoj odgovor. Moje največje veselje se je stresla in se vzkfontla. ' toplota Crez n«Aaj trenotkov je zopet sedel m rekel bor te vadili in ućitL Njeno roko je zagrabila hladna in trda roka, a z neodločnim glasom: — Moram dostaviti nekaj besed glede pojasnilve najinih odnošajev. V svojem srcu braniš še mnogo žolča proti meni; razumem to in ti oproščam, toda motiš se, ako misliš, da te ne ljubim. Jaz te ljubim iz vse duše, toda to čuvstvo je zdaj drugačno, globi je in čistejše, dasiravno ga smatraš za ravnodušnost Nekaj stoji še med nama. To je prelom fluidskih vezi, ki naju vežejo. Leta ločitve so naju oddaljila drug drugemu in potrebno je nekaj časa, da se ta vez zopet obnovi in ojači. Dovoli, da te tudi jaz iskreno prosim za odpuščanje za žalitve in sirove besede, ki so te po pravici užalile. Jeza je slab svetovalec. Vidim, da v svoji jezici ljubiš drugega Paola in ncč'.'š imeti za moža pravega Pavla Roteršilda, in zato si me izgnala. Toda upam, da ne bo lo izgnanje dolgotrajno, zakaj jaz želim iz vse duše ponraviti prošlost, poravnati storjeno zlo in li podeliti vso srečo, ki jo jaz premorem. Zato obljubi mi, Valja, da ko boš občutila, da ni več praznine med nama, mi to poveš; nestrpno pričakujem tistega trenotka. Ko je videl potok solz, ki so se vlile iz ženinih oči, jo je pritegnil k sebi, jo poljubil na čelo in tresoče se ustne so tiho govorile: — Če boš čutila potrebo izliti svojo dušo, prid^ vselej k meni; čimprej se bova našla in bo nastalo med nama soglasje, tem bolje. Zdaj pa pojdi in od-počij si, draga, oba se morava umiriti. kjer so dobre pašne razmere. In tak način čebelarjenja se pri nas vedno bolj Mri. Prav lepo je to poglavje iz čebelarskega življenja opisal Žnideršič Anton v svoji knjigi *NaS panj». Danes pa ni to, kar nas zanima, temveč velike težkoče in semtertja tudi nepremostljive ovire, ki so s prevažanjem na pašo združene. Če pelješ čebele v Brda, r.a Kanalsko, v Čepovansko dolino, v Trnovski gozd, v Črni vrh, v Furlanijo ali v goriško okolico na pašo, stvar že še gre. Z lahkote dobiš človeka, ki ti čebe'e vzame v oskrbo, in tudi dovoljenje županstva m združeno s sitnostmi. Zadeva pa dobi čisto drugo lice, ako misliš peljati svoje panjiče na Kras na jesensko pašo* Tukaj se ti stavi^ _ hvala Bogu, da ne povsod — vse mogoče ovire na pot. So vasi, v katerih niso tuje čebele varne pred sovraštvom domačinov in kjer le s težavo prideš do tega, da smeš postaviti par panjev na pašo. V ogromni večini slučajev so razlogi nasprotovanja prav malenkostni in brez podlage. Le trma ali zavist enega ali drugega domačina nečebelarja ali pa kakšnega prav malega čebelarčka je kriva, da ostane v posameznih krajih obilo jesenske paše neizrabljene. In to je brez drugega obsodbe vrediio postopanje. So pa tudi slučaji, v katerih občine in domači čebelarji čisto pravilno utemeljujejo svoje odklanjajoče stališče. Ni pravilno, ako vsi tuji čebelarji silijo v en kraj s svojimi čebelami na pašo. Pa v interesu vseh je, da se panji porazdelijo po vseh dobrih pasiščih. Toda o tem ne bom razpravljal. Omenim naj le še visoke pristojbine, ki jih nekatere občine samolastno, brez vsake zakonite pc-dlage na formalno popolnoma zgrešen način uvajajo. Za poznavalca razmer je pristojbina 6 lir za A. Ž. panj oči-vidno previsoka, dasi po drugi strani priznavam občini pravico, ako uvede pristojbino na uvožene panje. Vendar se mora iz-mera te pristojbine ohraniti v dopustnih mejah. Čebelarski zakon, ki je bil izdan za nekdanjo goriško deželo, je določal, da smejo občine terjati največ 8 soldov (16 vinarjev davščine od vsakega panja. Naj se danes z ozirom na valutne razmere ta znesek popeterL ali tudi posesten (v slučaju dobre paše), a kar gre preko tega. je pretirano. Ker je pričakovati, da se bo čebelarstvo pri nas še bolj razvilo in da se bodo istočasno gorenje ra^nere še poslabšale in poostrile, je nujno potrebno, da začnejo vsi Čebelarji razmotri vati, kaj naj se ukrene da se naše čebelarstvo obvaruje teh sitnosti Tu mora priti mnenje vseh v poštev: prizadetih čebelarjev, ki prevažajo čebele, domačih čebelarjev, ki nasprotujejo uvozu £ebe? v pašo in občinskih uprav, ki bi prišle pri izdajanju dovoljenja za uvoz čebel na pašo v poštev! V državi nimamo čebelarskega zakona, ki b? urejeval vse te zadeve, da bi še Iveljal čebelarski zakon bivše goriške dežele, ne smemo priznati, ker bi imel n. pr. čebelar v Ajdovščini manj pravic, kakor oni v Šturjah, kjer ni goriški čebelarski Dokler je veljala toplota kot mattrlK — je docela pravilno Lahfco primerjala s tekočinami, Po daste« splošno priznanem nazoru o toploti kot energiji je taka primera dokaj 4«pava. Kajti energija pomeni delomoino*t. Materija kot taka (n. pr. voda) ni še sposobna proizvajati dela. Pa« pa ima U> možnoet v svojem gibanju ali pa v svoji legi napram drugim tele-som.%Najm>v*jia fizika trdi sicer, da je tudi materija le aeka posebna vrsta energije, .toda t i miselno sicer zelo zadovoljiva reiitev starega problema materije-energije ne igra pri naših razmotrivanjih posebne vloge Toplota prehaja z enega telesa na drugo. Pravimo, da ima telo, s katerega prehaja io-plota na drugo* višjo temperaturo od telesa, ki toploto prejema. Ako dve telesi, ki ležita drugo poleg drugega ne izmenjata toplote, imata enako temperaturo. Katero telo oddaja toploto in katero jo prejema, v posameznih slučajih z lahkoto ugotavljamo. Valed oddaje ali prejema toplote se «amreč gotova svaletva izpreminja-jo. Najbolj znano je de.tstro, da se z naraščajočo temperaturo telesa splošno raztezaj. Na podlagi tega pojava se dajo ustvarjati termo-skopi, to so priprave, s katerimi lahko določimo, ali ima kako telo višjo ali mižjo temperaturo od drugega. Korak dalje je ustvaritev termometra plomera) s katerim merimo temperaturo. ( liko tuji kakor slovenski izraz za to pripravo je manj pripraven in ravno teinu imamo prepisovati največkrat zmešnjavo v rabi izrazov «toplota* in «temperatura». Za ustvaritev toplomera pa je nu'iio potrebno, da se določita vsaj dve osnovni točki. Kot taki sta bili izbrani tališče ledu in vrelišče vode. Znano je namreč, da se pod enakim pritiskom led vedno začne taliti pri isti določeni temperaturi a da se njega temperatura ne izpremeni, dokler traja talen e. Slično prav io velja tudi glede vrenja. Treba je še razdeliti razetoj med obema osnovnima točkama. Gelsius ga je razdelil v 100 delov (stopinji, Reaumur v 80. Pri nas sta žal še obe razdelitvi v rabi. Čas bi bil, da izgine Reaumurjeva lestvica kot nepotrebna iz učilnic in iz življenja sploh. Cefcjeva lestvica se namreč bolje sklada z našim Številnim sestavom. Druga lestvica poleg Celsijeve lestvice poveča k večjemu nejasnost in je samo se povod za ono sterilno duševno d.mnastiko rt: Izšel ie jf-(To- VEDEZ <64o) £ sa leto 1926 Otkiva s« v Knjigarni - papirnkl I. STOK* i. 11.1 TRST, Via Milane 3t 37, v Gorki, Mri* Tolminu kakor tmN pri vseh trgevdh na daMi CENA Lit Pa pašti priporočeno Lir 4.80. Velika skladliia ■ pohištva - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na dabaio Na drobno R. CAMPONOVO Tal. 793 - Viale XX Stlltnibr« 33 TRST Odlikovana destilacija F. Žagar — Trst Via S. Francesco 18, tel. 3S-72 ima z zalogi: I art riti troplnovee Sllvoveo Brinlevec Rum „Jamajka" in „Kuba" ter vae druge likerje Istrska in vipavska vina po zmernih cenah. (641) NaSa savarovalnica „UNION" ie Mjnfia svetim zummtaica Delniški kapital Fr. 20 MUjonov, zav. kapitali v veljavi Čez 70 MJlJardov Fr. Ustanovljena 1826. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, L 43 — Zastopniki se še sprejemajo. — Kdor rabi pohlS«vo, Šivalna stroja „Slnga*1 in drug« potrabicine sa stanovanja, naj si ogleda zalogo pohištva G. BREINER Trnovo pri Bistrici in Opatijo predno kupi kje drugje NAZNANILO. t Odpri sem novo zalogo vina na debelo v lastni hiši. Imam na razpolago po najnižjih cenah in v velikih množinah belo in črno istrsko najboljše vrste, 10 do 11 stopinj. Zraven tega marsalo in domači tropino vec. Na deželo pošiljam po železnici iz tranzita. Fran Tomažič trgovec z vinom na debelo Trst, Via Caprin 4. (614) I Učite sa šoli s pretvarjanjem temperature iz ene skale v drugo. Francija je že leta 1919. z zakonom vpeljala kot edino veljavno centezitnalno skalo. Ntej je lani sledila Nemčija in takisto izdala poseben zakon o mer'«o,ju toplote in temperature. ... i Seveda se tak zakon n: mogel omejiti samo, na določitev ene same skale, kajti s tem bij b;lo urejeno merjenje temperature le med obema osnovnima točkama. Že v obsegu, pod ležiščem in nad vreliščem vode, kjer bi bil še uporaben navaden živosrebirni toplomer, bi se morala upoštevati vrsta uporabljenega stekla. Danes pa merimo že temperature navzdol skoro do absolutne ničle, ki je pri — 273 stopinjah, in na-vrgor do 4000 stopinj in še več. V to bi bil živo&rebrni toplomer nepnpra-ven in tudi drugi sicer uporabni toplomeri kažejo velika razliko med seboij. Radi tega je bilo treba prtedvsem teoretično natančno določiti temperaturo, kar je bilo razmeroma lahko na podlagi drugega osnovnega zakona termodinamike. D i-uga naloga je bila ustvariti pr akt čno uporabne toplomer«. ,ki bi zahtevali naimam korektur z ozirom na teoretično določeno merjenje temperature. Francozi so se odločili za uporabo vodikovega toplomera, ki se v pro-cipu ne_ razl-kuje v , s-- -----------od živosrebrnega, le da ima mesto živega sre- z&kon nikoli veljal, Io pa bi bito za da- bra voe, da se pojmi razbistrijo. Gorkič France (Gosp. vestnik). ki TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -ul. Raifiaeria št. 7, Telef. 44-39 ima v zalogi: Semena: špin-ače širokolistnate po L 6 50 kg, motovilca, ies. repe. radiča, petršilja, solate en-d vije gladke in kodraste, čebulno seme, bro-kole zgodnje in pozne, cvetoči karfijol, vrzote, zelje zgodnji nizki grah, inajaron, redkvice, rdeče solatne pese, kolerabe, rukle in razna druga poljska in vrtna semena. Detelje; inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-no in domačo ali triletno deteljo. Trave: laško ljulko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačji rep. Krme? orehove tropine zmlete po L 1.60 q-o'robi, laneno seme. Umetna gnojila: superfosfat n amonijev sulfat in kalijevo sol. Kmetijske stroje: orala znamke Sack, sla-moreznice po L 520 in 530, kose Merkur, grabile lesene ;n železne, gnojne n senene vile, ikar e za obrezovanje trt, vrtne žagice, šape okoličanske. kraške in istrske, ter razno . drugo orodje. Risulin, zdraviLo za na spolovilih obolelo živino. Prah Caflaro, sredstvo za pokončavanje žitnega snetliaja. Piičjo krmo: konoplje, luščen oves, ogor-šč-co n svetliko (škajolo) Med Naravni cvetlični med na debelo ffl drobno itd. Aruerikasjsko lepivo Tree Sticki. Pipce (fovče) za trganje grozdja. Krušno moko ibd. no povečana Nemci pa so dali prednost toplomerom so ustvariani na podlagi drugega svojstva teles, ki se takisto izpreminja s temperaturo, namreč električne provodnosti. V meji od — 193 do 4- 630 stopinj naj se men temperature po izpremembi v provodnosti čiste platme, od 630 stop .nj navzgor do tališča zlata pa po izpremembi v provodnosti določene zlitin: platine in rodija. Najviše temperature pa na, se določijo iz razmerja v jakosti enobarvne svetlobe pri dotični temperaturi in pn tališču zlata. Za tako velik obseg naravno nista mogli vec 'zadostovati samo prej omenjeni osnovn tocfci. Radi tega in z ozirom na izbrano vrsto toplomera >e Državni preizkuševalni zavod v Kcrli-nu, kateremu je je bila poverjena izvršitev zakona, določ l še sledeče osnovne točke: vre lišče kis ika pri —183.00, razhlapevališče ogljikovega dvokisa pri —78 50. tališče živega srebra pri + 38.87, vrelišče žvepla pri talšče srebra pri 960 5e in taliiče■ zlata pn 1063 0 stopinja k- Poleg tega so določili »ct oelo vrsto pomožnih osnovn h točk, zlasti v obsegu višjih temperatur. Toj ko glede temperature. , , Za merjenje toplote pa je nemsk: zakon določil dve eno4. Prva je kilokalonra t ].množina toplote, ki je potrebna, da se 1 kilogr^n vode pri navadnem zračnem pritoku segr^e od 14 5 na 1515 stopinj. Predaleč bi sel, ako bi hotel tukaj pojasniti, zakaj so izbrali ravnog enoto. Dru^a enota je kaowattara, ki predstavita tisočkratne množico toplote, ki io razvid istosmerni električni tok enega -zakonitega ampera v odporu enrega zakonitega o hm a v času ene ure. Razmerje med obema enotama je dok>čcno takole: Ena klowattura (zakonito določeni znak je kwh) je enaka 860 kilokalorilam (kcal). Vsled važnosti, ki jo ima natančno merjenje toplote in temperature ne samo na znanstvena dela, temveč tudi za tehniko m ^ jsak-c-ame življenje, moramo pozdravi ati kora^. k; sta ga napravili Francija m Neemcija. Želeti ie le da bi se kaj kmalu tudi mednarodno uredilo to vprašanje, kakor se je svoje^sno uredilo glede dolžinske enote ah glede elek-triških enot. Pogovori so se že pričeli ln vse kaže, da bo prodrla nemška ured tev tega vprašanja. Radi tega mislimo, da m bilo odveč, ako smo s tem seznanili tudi na Še č^tateie SVETOVNI ZAVOD ustanovljen 1. 1878. Praktičen način učenja Praktična slovnica Konverzacija Trgovsko dopisovanje Slovstvo Zasebne lekcije in v skupinah. Urad za prevajanje. Od 9. do 15. septembra novi tečaji Vpisovanje dnevno od 9 do 21. Trst Via Torr« bianca 1«. 21 StaniavBi tonama tehtnic. M in sei GiuseppeFlorenz&C z ziioHi in delavnico za pivrave S1S v 9ia Ant. Coccla G, Telefoa 13-64 naznanja svojim cenj. odjem^cem, da so se dopustitev se tehtnice za trgovske potrebe sistema «Flocenz» k mirosodni po-skušnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopU v veljavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. (trgovsko obrtna z v trstu! reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIGI DA PA&ESTRSMA 4f priffsije Tržaška posojilnico ln hranKa registrovana zadruga z omejeniai poro5tvou uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter ]th obrestuje Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po m I po 4% S Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. S Davek na obresti plačuje zavod sam. I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. - Sprejema tuđi »les« na teRofi ražan v B siarlih ter lin oUrcstuie ncjugođnejie. = ■ Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. L= Uradne ure od 9-1 in od 3V.-5V. pop. Poštno-hran. račun št 11 1327. Telefon 16-04. ■i« večje in stalne vloge po dogovora. Sprejem „Dinarje" na tekoči ratun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vtog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menic^ zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne ceKce (sate) Orodne ure za stranke od 8 V, M 13 io od 16 do II Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telef. 25-«7._ najstarejši slov. denarni zavod TRST Via Carducci št. 20 Telefon 42-33 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob ir bukovja lesa, po zmernih cenah. ■ J 0 merjenju toplote In temperature Gotovo se bo marsikomu zdel naslov in predmet sam banalen, toda ravno tako gotovo bo rlrt'.gsga mntnja če mu povem, da vlada glede pojmov <-toplota» ;n «temperatura> celo med naobraženci vel ka nejasnost in da se; prevelikokrat zamer ta oba izraza j Rad tega nai bo dovolfeno predvsem poias- { niti, kaj je loploia in ka; temperatura ; Še do konca Drve polovice preteklega stoletja so v deli v toploti kakor mi še danes v elektr ki, neko posebno snov, ki je b:la nevidna n skra no lahka in ki je lahko prehajala s telesa na telo Danes smatramo toploto splošno za energijo. Obratno pa se dajo tud', vse vrste energije pretvarjati v toploto, da, vsi prirodni po;av; so ta«in,h M.^ahpo4/., jn jih obre- vezane »loge po dogo»or«. ■ Pre,«- 1»Janino stroko spadajoče posle-stuje po dogovoru. — Izvršuje vse k HntnrIKlirtBtlin vm l J»90SlWl|0 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, oernomelj, Kranj, Logatec Maribor Blagajna Je Odprta od r/,-«1/. * Od 14V.-16 41 podru2nlce: Metković, Novi Sad, Ptuj, ........ Sarajevo, Spbt izsz