pošti prejeman:
za
taloleto naprej 26 K —h ool leta , 13 , — „ četrt , . 6 „50, mercc , 2 „ 20 ,
Vapravnlštvu prejeman:
za'
eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , četrt , , 5„-n Mesec , 1,70,
Za p o S i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovar.a pisma ne vsrrejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah fit. 2,1., 17.
Iihajavsek dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 142.
V Ljubljani, v torek 24. junija 1902.
Letnik XXX.
Stališče naših poslancev.
(Konec.)
Mdra.
Sploh imamo zdaj preveč uradnikov. Kjer je pred leti sedel eden in dobro delal, tam jih sedi zdaj SO, in delo ne gre naprej, dasi se kupičijo gore aktov. Pa vedno tožijo uradniki, da jih je de premalo in da imajo prenizke plače. In vendar je treba te akte plačevati z zlatom, ko počenega groša niso vredni. V prihodnji proračunski debati hočem govoriti o tem in finančnemu ministru priporočiti, naj zniža čtevilo uredništva. (Dobro!)
Seveda mora zmanjkati denarja, če se tako dela, kakor pri posl. Ferjančiču, ki je uradnik le v svojem proBtem času, drugače pa živi le na Dunaju, kjer je izrabil svoj mandat v to, da je postal txtra statum sodni nadsvetnik. Torej zanj se je posebej naredila nova služba, za katero samo plačo vleče, med tem, ko imamo zaslužne, delavne uradnike, ki ne morejo naprej. Ljudstvo pa ima veselje, g. Ferjančiča plačevati dvakrat, kot poslanoa in kot uradnika.
Notranjski volivci.
Ferjančič je torej govoril za davek na vozne listke. A prišlo je še zanimivejše. Najdražje tarife ima južna železnica, in zato je predlagal poslanec Schraffl, da se naj pri vožnih listkih te železnice zniža davek na 3Vt odstotka. Naši liberalci so glasovali proti temu. (Klici: Sramota.) In vendar g. Ferjančič zastopa notranjska mesta 1 Postojnci, Idrijčani, Ložani naj se pri njem zahvalijo, če se bodo odslej dražje vozili. (Veselost. čudni volivci') No, oni, ki so ga volili, naj magari nosijo tudi stroške, a mnogo jih je pri tem nedolžnih. »Vplivni klub«.
Liberalci so se po listih bahali, kako vplivna stranka da so na Dunaju. Pomenijo pa popolnoma nič. Komur od vlade sem to povedal, kako se baha »Narod«, vsak se je smejal. In Se nedavno je gospod Ferjančič sam tožil nekemu poslancu, da ne pomenijo liberalci čisto nič. On bo že vedel, ker je načelnik kluba. (Smeb.) In kako bi tudi kaj pomenili, ko jih je le Sest? In še od
teh sta dva Srba, ki Btojita na stališču, da nimata nič iskati, ter sedita rajši v Boki Ko-torski pri koštrunih, kakor pa v državnem zboru. Ostanejo torej še štirje. Ne vem, ali se vrste ali kaj: navadno sta le dva na Dunaju. Jaz sem že kar pozabil, kdaj sem zadnjič videl dr. Tavčarja na Dunaju. Ljubljansko meščanstvo si lahko čestita k takemu zastopstvu.
»Prokleti klub«.
Ko je Ferjančič govoril za davek na vozne listke, ga ni poslušal noben poslanec. Ko je videl, da se bližajo nekateri poslanci našega kluba, jo rekel: Le hitro pojdite sem! — so šli pa ven! Le eden je od daleč poslušal. Ferjančič reče jezno: Prokleti klub, kje pa si? Nato prileze liberalni klub v osebi gospoda Plantana, ki je gotovo najbolj sposoben zastopati liberalno inteligenco na Dunaju. (Živahna veselost in smeh. — Tako je!)
Uradnikom dolenjskih mest
Plantan se ima za svoj mandat zahvaliti uradništvu, posebno novomeškemu. Med njimi so vendar pošteni možje, bicer ga niso radi volili večinoma, a zgodilo se je tako, kot je pri nas običajno: kadar pride komando, pa mora vse pod »Narodovo« umazano zastavo. Hvalili so jim ga na vse pre-tege, dasi ga tam, kjer jc služboval, niso hvalili. VpraSajte le kmete v radovljiškem in stiškem okraju, ki si hude reči pripovedujejo. Volili so ga. (Klici: Žalostno za-nje!)
A prišle so na dan umazane stvari. Nadsodišče v Gradcu in celo najvišji sodni dvor sta obsodila Plantana. In jaz se čudim: Plantan je še vedno predsednik notarske zbornice, š e v e d n o d r ž a v n i p o s I a -nec, še vedno reprezentira svoje volivce. (Oho!) In vendar dolenjska mesta se nič ne oglase, in uradniki se nič ne ganejo. (Čudni ljudje!) Pričakovali smo, da bodo rekli: Plantan notari dalje, kakor veš in znaš, a nas nikar ne zastopaj !
Čudim se, da gospodje nimajo te zavesti. Sicer se pa menda Plantan boji svojih volivcev, kajti od tiste obsodbe se Se ni prikazal mednje. (Aha!)
Ker liberalci toliko pišejo o svojem velikem vplivu pri vladi, sem se pošalil proti ministerskemu predsedniku Korberju, češ: »Vi ste jako dobri z našimi liberalci!« Nato odgovori Korber: »Sa ne govorim z nobenim ne!« (Veselost.)
Delegacije.
Veliko skrb imajo liberalci za delegacije, menda zato, ker nobeden od njih ne more priti vanje. Državnozborski volilni red je namreč boljši od deželnozborskega, in zato imamo večiao v državnem zboru. To jih jezi, 'posebno če Se mene izvolijo. (Veselcst.) Zato se pa maščujejo potem b tem, da pišejo: »Saj ga še pes ne bo povohal v delegacijah.« No, pes me res ni noben povobal — liberalca bi bil morda — ampak reči moram, da sem našel povsod, tudi pri članih gosposke zbornice, tiBto spoštovanje, katero gre Bvobodno izvoljenemu ljudskemu zastopniku. In od teh ima vsak v malem prstu več takta, kakor vsa naša liberalna stranka.
Svojo poslansko dolžnost Bem izpolnil pri izrednem vojnem proračunu, ko je zahteval vojni miniBter 42 milijonov kron za nove topove. Rekel sem, da sem jaz tudi vnet za dobre topove, a odkod se naj vzame denar ? Pri tistih 10.000, ki ga imajo. (Tako je !) Dokler se to ne garantira, jaz ne glasujem
o.topov*,, (Pobro.) Dosledno, bi bilo tudi to, da če mora vsak v vojake, naj ima tudi vsak volilno pravioo. Čudno so gledali, posebno aristokratje v delegacijah, ko sem jim to povedal, pa se bodo že še tudi tega navadili (Tako je), ker bomo mi to demokratično načelo povdarjali pri vsaki priliki.
Rekel sem že, da je bolje za državo, če nima nobenega kanona, kakor če nima kmečkega stanu. Kaj koristijo najdragocenejši topovi, če stoji za njimi narod bera račev ? Nato Bem zahteval, da se objavi tudi od 1. 1894 dalje številke onih, ki se po izseljevanju odtegujejo vojaški dolžnosti. Največji prcccnt od teh 66.000 dasta ravno deželi, ki sta dajali doslej državi najboljše vojake : Kranjska in Tirolska. In čez mejo gre tisti, ki je močan, ki more kaj delati; berač in bolnik ostane doma. Kaj se to pravi? Da se ne sme iz ljudstva izžemati več denar. Zasledoval bom to vpraSanje še dalje ter
vplival, da pridejo z vsemi Številkami na dan.
Za svobodo in pravioo.
Katoliško narodna stranka je izpolnjevala to, kar je obljubila pri volitvah. Potegovala se je z vsemi silami za pravice ljudstva. Tudi v bodoče pojde to pot z vso odločnostjo in brezobzirnostjo. Krepila nas bo zaveBt, da stoji za nami ogromna večina slov. naroda; v ozki zvezi s svojim ljudstvom bomo, ča tudi po trdem boju, dosegli pravico, ki nam gre. Boriti se hočemo za svobodo in pravico 1
Dolgotrajno burno odobravanje je sledilo temu govoru.
ishod je nato, kakor smo že včeraj omenili, soglasno in z velikim navdušenjem sprejel zaupnico katoliško narodnim poslancem, v prvi vrsti dr. S u s t e r š i č u, ter jih je pozval, naj še nadalje v s t r a j a j o v odločnosti. Dolgo časa so gromeli gro-moviti »Živio« klici po dvorani. Odobravanje je bilo tako gromovito, da se je čulo daleč po okolici.
Istotako se je soglasnim odobravanjem vsprejel protest proti Hribarju, peticija na deželni zbor za splošno in direktno enako in tajno volivno pravico, za omejitev del kaznjencev, ki so na škodo obrtnikom in delavcem, dalje je pozval doželni zbor, da ukrene vse potrebno, da izpoBluje pri vladi popolni odpis državnega brezobrestnega in 3% potresnega posojila ali pa vsaj, da se eksekutivnim potom to posojilo ne bodo izterjevalo, dalje je pozval katoliško narodne dež. poslance, naj v dežel, zboru ulože resolucijo, ki bo pozvala vlado, da predloži kar najpreje mogoče načrt zakona da se upelje državno zavarovanje delavcev za starost in onemoglost.
Z »Živio« klici dr. Šusteršiču in katoliško narodnim poslancem so se razšli zbo-rovalci.
Peželni zbor Soriški.
Peta b e j a deželnega zbora goriškega, ki je bil o novem letu zasedanje pretrgal, je bila v soboto 21. junija ob 5. uri popoldne. Deželni glavar dr. vitez Pajer se je s
LISTEK.
Spomini na sv. deželo.
PiSe Ivan Knific.
Na Kal vari j L
Pri turški straži zavijmo na desno, stopimo po strmih stopnicah navzgor, in dospeli smo na najpomenljivejši kraj v Jeruzalemu, na Kalvarijo. Kaj pomeni to ime za celo krščanstvo, vsak dobro ve. Imej srce še tako trdo, zavest: to-le je kraj našega odrešenja, te napolni s spoštovanjem in z neko sveto grozo. Ta čuvstva narastejo pri pobožnih romarjih tako, da s solzami v očeh poljubujejo kraj, kjer je stal sv. kril
Kalvarija sama je velika kapela, ki jo debeli stebri dele na dva dela; eden, in sicer svetejši, je last Grkov, drugi katolikov. Neprijetno čuvstvo nas presune, ko vidimo, da imajo pravo mesto križanja v rokah raz-kolniški Grki, da katoliki ne morejo opravljati presvete daritve na onem kraju, kjer je stal križ Gospodov. Čeprav pa nam to ni
mogoče, pa vendarle lahko molimo nale-teh svetih mestih, čeprav niso naša.
Ves v lučioah je grški oltar sv. Križa. Visoko razpelo služi kot oltarni nastavek. Stene so pokrite z dragocenimi mozaiki. Debele sveče gore na pozlačenih svečnikih. Grški duhovniki opravljajo tukaj svoje molitve in Bkrbe za red med romarji.
Pod oltarno mizo je četverooglata dol-bina, b srebrom obrobljena. To je oni kraj, kjer je stal sv. križ. Neštevilna množica romarjev moli tukaj in poljublja ta mesto. Ne daleč odtod zagledaš razpoko, ki se je napravila ob smrti Gospodovi, ko »se je zemlja potresla in so Bkale pokale«. (Mat. 27, 51.) Razpoka je tako široka, da lahko celo roko vtakneš vanjo.
Katoliška kapela stoji na mestu, kjer so Izveličarja pribijali na križ, in je tej skrivnosti tudi posvečena. Tamkaj pa, kjer ena kapela prehaja v drugo, stoji katoliški oltar-ček Žalostne Matere Božje; to je mesto, kjer je stala Mati Gospodova, ko je na križu umiral njen Sin. — Pri teh dveh oltarjih sva tovariš Poljak in jas maševala takoj prvi dan, in sioer jaz pri večjem, g. Kasprzycki pa pri manjšem altarju.
Pobožna legenda, ki pa nima zgodovinske podlage, pripoveduje, da je bil naš prvi oče Adam pokopan prav na onem mestu, kjer je bil križan naš Izveličar; kri OdreSenikova je kapala na glavo Adamovo in ga obudila k življenju. Legenda nam sicer zelo lepo predočuje, da je Gospod umrl zato, da je odreSil celo človeštvo; zgodovinsko pa vendar nikakor ni potrjena. Vkljub temu so Grki prav pod kapelo na Kalvariji Beži* dali manjšo kapelo in jo posvetili naSim prvim staršem.
Ko smo Bi tako ogledali cerkev Božjega Groba, jo zapustimo po istem potu, odkoder smo prišli, in se vrnemo v avstrijsko zavetišče.
Kakor najbrž vsakemu romarju, ki obišče Kalvarijo in Božji Grob, tako je tudi meni nehote prišlo na misel: Ali je pa ta cerkev tudi v resnici ono mesto, kjer so križali Gospoda, in kjer je vstal od smrti? V sv. pismu beremo doslovno, da je Kalvarija stala zunaj mestnega ozidja, kako je to, da stoji cerkev Božjega Groba takorekoč sredi meBta Jeruzalema ? S tem smo zadeli na prcporno zgodovinsko vprašanje, ki sicer še ni dognano do konca, vendar pa
večina razlogov govori v prilog cerkvi Božjega Groba.
Pred vsem moramo pomniti, da je mesto Jeruzalem bilo njega dni zidano vse drugače kot pa sedaj. Ležalo je bolj proti jugu, na hribih Moriji in Sionu ter po dolinici, ki se je raztezala med obema. Vemo tudi, da je cesar Tit razdejal mesto do tal, da so križarji večkrat oblegali mesto in ga več ali manj razrušili. Pa vedno so prebi-vaci jeruzalemski iznova sezidali mesto. Na ta način so je zgodilo, da se je temelj mesta izpreminjal od stoletja do stoletja. Dolinica je izginila skoro do cela, mesto pa se je širilo proti severu. Izdavna so že razrušili prvotno meBtno zidovje. Hribčke, ki so poprej stali zunaj mesta, so pozidali in jih sprejeli v mesto. Tako se je zgodilo, da stoji Kalvarija sedaj sredi mesta, dasi je ob Kristo-vem času stala še zunaj njega.
Da stoji cerkev Božjega groba v resnici na mestu prave Kalvarije, nam priča tudi zgodovina in nepretrgano ustno izročilo. Že v najstarejših časih so na tem mestu sezidali cerkev, ki so jo sicer mnogokrat sovražniki porušili, pa so jo kristjani vedno popravili ali pa sezidali iznova. Leta 1099 so križarji

toplimi besedami spominjal rajnika kardinala Missia, uglednega člana deželnega zbora
Soriškega, kateremu ni bilo dano, da bi bil alje z bistrim svojim umom in bogato iz kušnjo sodeloval v korist deželi. Poslanci so stoje posluiali besede, rečene rajniku v slovo, ter tako počastili po svoji moči spomin vzornega, plemenitega moža. Deželni glavar je dalje naznanil, da je bil uradno obveščen o imenovanju prvostolnega profita preč. gospoda Ant. Jordana knezonadškofom goriškim in tako članom deželnega zbora.
Deželni tajnik P e 11 a r i n prečita dolgo vrsto došlih peticij za podporo cestam, dijakom, vodovodom, raznim zavodom in javnim napravam, kakor tudi za povišanje učiteljskih plač.
Poslanec dr. Božidar Luzzatto predlaga, naj se peticije o učiteljskih plačah izročijo posebnemu odseku sedmerih udov, ki naj v kratkem času o njih poroča. Predlog sta podpirala dr. Mara ni in dr. T um a, katerih prvi je rekel, da pri tem ne sme poslanoev motiti finančno vprašanje, a drugi je trdil, da denar se dobi, kjer se hoče, ako se le hoče. Predlog se je sprejel. V dotični odsek so bili voljeni poslanci: Berbuč, Fai-duti, Lapanja, Luzzatto, Marani, Valentinis; načelnik žid Luzzatto.
Nato so storili obljubo v roke deželnega glavarja na novo izvoljeni poslanei: Panigai, dr. Faidutti, dr. Treo in Lapanja. Vol te v dr. Treota, zoper katero je došel protest, se je izročila na predlog dež. glavarja posebnemu odseku sedmerih udov, da jo pretrese in Btavi o nji svoje predloge. Dr. T u m a je hotel, naj se volitev, »če tudi se je vršila preko zakona«, koj odobri, češ, da deželni zbor ima soditi le o tem, ali je izvoljenec vreden ali ne sedeti med poslanci, ko je želja volivcev jasna in neoporečna. Dr. Gregorčič je poudarjal, da proti volitvi govore vsi tisti razlogi, radi katerih je b>la prva volitev dr. Treota ovr-žena, katerim se je pridružila nova okoliščina, da na povelje politične oblasti je bil dr. Treo pri drugi volitvi izbrisan iz vo-Iivnih imenikov, v katerih se je nahajal ob času prve volitve. Dr. T u m a poživlja Ita lijane, naj sprejmejo njegov predlog in naj omogočijo skupno delovanje napredne z ita lijansko stranko, ter jih opozarja, da storijo samo klerikalni stranki uslugo, ako bodo drugače glasovali. Dr. L u z z a 11 o ga je poučil, da Italijani bodo glasovali za predlog dež. glavarja, ker je proti volitvi vložen protest, ter da bodo zadevo stvarno pretre-sovali brez ozira na to ali ono stranko. V dotični odbor so bili izvoljeni: Berbuč (načelnik), Bolko, Gregorčič, Luzzatto, MaBani, Panigai, atrekelj. Volitve OBtalih treh novo-izvoljencev so bile potrjene brez ugovora.
Vzame se naznanje poročilo deželnega odbora, da je mizarska zadruga v Gorici je dobila državno podporo in brezobrestno posojilo, da torej dežela ni prišla v položaj, da bi bila morala prispevati. Deželnemu odboru se naroči, naj nadaljuje svoje poizvedovanje, da bi združil deželne odbore drugih di žal k skupnemu koraku v namen, da prevzame država stroške za n a -stanjenje orožnikov.
Načrt zakona o razredbi ceste ob Lijaku med okrajne cest in načrt zakona, da se raztegne postava o pogozdovanju Krasa na ves tolminski politični okraj in na nekatere občine kanalskega sodnega okraja, se odstopita pravnemu odseku, da jih pretresa in o njih poroča.
Predloga, da naj se podeli deželna podpora za zgradbo Bohinjske želez niče ter podpora 2160 kron za obrambna
dela proti Soškim vodam in proti rušenju zemljišč v Sr. Mavru, se odstopita finančnemu odseku, da jih prouči in stavi o njih nasvete.
Prememba prvega odstavka § 14. deželnega zakona glede plemenitve goveje živine (kako se vodi sapisnik) se sprejme po predlogu dež. odbora brez razprave.
Potrdita se začasni milostni pod pori, dovoljeni po dež. odboru bivšima deželnima uslužbencema Pompeju Gortaniju in Mihaelu Uorjupu.
Namesto viteza Dottorija, ki je odložil deželno poslanstvo, in namesto BI. Grče, ki je izstopil iz petioijskega odseka, sta bila izvoljena v ta odsek dr. Faidutti in Lapanja. Načelnikom odseka namesto Dottorija je bil imenovan dr. Gregorčič.
Pravila deželnega zavarovalnega zavoda za govejo živino so se izročila pravnemu in finančnemu odseku, da jih pretresata in o njih poročata.
Bilo je pol devetih zvečer, ko je bil. dnevni red izvršen in se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v soboto 28. junija. Do tedaj pripravijo, kakor se pričakuje, odseki potrebnega gradiva.
osvojili Jeruzalem. Na Kalvariji je tedaj vkljub dolgi turški vladi še vedno stala krščanska cerkev. Pač je moralo biti ginljivo, ko so križarji bosonogi šli v procesiji v le to cerkev in prepevali Bogu svete pesmi v zahvalo za dobljeno zmago. Podrli so staro cerkev in sezidali novo; na temeljih le te križarske cerkve stoji še dandanašnji cerkev Božjega Groba.
Pomislimo še to-le: Kalvarija in grob Gospodov sta bila za celo krščanstvo pač najsvetejša kraja v Jeruzalemu. Zato si lahko mislimo, da so si kristijani, ki so tudi ob času najhujšega pregajanja v velikem številu živeli v mestu, dobro zapomnili ta dva kraja. Najstarejše in nepretrgano ustno izročilo nam torej priča, da je cerkev Božjega Groba v resnici ono mesto, kjer so križali Izveli-čarja, in kjer je vstal od smrti, tembolj, ker so na istem mestu našli tudi pravi križ Gospodov.
Pred nekaj desetletji je prišel zVirtem-berškega sloveč starinoBlovec in učenjak Sohick. Prišel je v Jeruzalem s predsodkom, da cerkev Božjega Groba ne stoji na pravem mestu. Začel je preiskovati in je prišel do zaključka, da njegova misel ni bila opravičena, da se ustno izročilo vendarle ne moti.
(Dalje prih.)
Deželni zbor istrski.
Pred sejo je bila v stolni cerkvi sveta maša, ki so se je od ital. strani udeležili le oni, ki so se je morali, od alov. strani razun enega vsi.
V soboto ob 6. uri in nekaj minut je bila otvoritvena seja deželnega zbora v atari cerkvi sv. Klare v Kopru. Dvorana je nekoliko čednejše opremljena; na mesto za-štorov, izza katerih je v prošlih zasedanjih delala rabuko fakinaža, prišla je lesena stena. Na mestu gospodske galerije je Bedaj prostor za žurnaliste. Obe galeriji sta združeni.
Nasedanje je otvoril ces. namestnik grof G o e s s , ki se je bil v to svrho pripeljal v Koper z Lloydovim parnikom „Bilinski". Govoril je najprej italijanski, potem pa, s pomočjo rokopisa, gladko slovenski. Navedel je ces. patent, s katerim se je sklical dež. zbor, ter predstavil deželnega glavarja dr. C a m p i t e 11 i j a in podpredsednika dr. Stangerja; zaprisegel je prvega italijanski, drugega hrvatski, kateri je tudi hrvatski odgovoril obljubo.
Potem je dež. glavar čital daljši italijanski govor ter obrazložil program zasedanja in iBto otvoril z običajnim »evviva« cesarju. Odmev na ta »evviva" je b I tako slab, da ga je „Piccolova poročevalec — preslišal.
Podpredsednik dr. S t i-^g b t hrvatskem govoru zahvalil na podeljeni mu časti ter prosil kolege, naj ga podpirajo, če bi utegnil kdaj voditi posle, obljubujoč popolno nepristranost in postopanje, kakor ga predpisuje poslovnik.
Dočim je bila galerija za časa slovenskega govora grofa G o 6 s s a popolnoma mirna, vzkipela je ie za prvo hrvatsko besedo dr. Stangerja. Pomagali so ji seveda ital. poslanci. Predsednik ni posvaril ne enih, ne drugih.
Pričelo se je zapriseganje. Deželni glavar je čital italijansko besedilo. Prvi po abecednem redu je prišel na vrBto novoizvoljeni posl. č. g. župnik Andrejčic, ki je ponovil hrvatski besedilo prisege. (Omenjamo, da so letos dobili naši poslanci prvikrat dvojezične, tiskane prisege. O tem je nastal precejšen nemir na galeriji in na klopeh večine. Tudi posl. K o z u 1 i č je čital hrvatsko besedilo. Ital. poslanci so klicali: Basta una volta! (dovolj enkrat.) Posl. S p i n č i č, ko ga je dež. glavar poklical, je dejal, da obljublja, kakor je prečital posl. A n d r i j č i č. (To ima »Piccolo« za ponavljanje prisege v nekem slovanskem jeziku!) Ostali naši poslanci so rekli kratko: »Obe-čijem.«
Vzdignil se je ital. posl. V e n i e r ter protestiral proti temu, da je dež. glavarja namestnik govoril najprej slovanski, češ da je italijanski jezik, če že ne po zakonu, pa dejanski, edini razpravni jezik zbornice. Poslanec S p i n č i č pa je protestiral, Beveda hrvatski, proti temu, da je dež. glavar govoril samo italijanski ter popolnoma prezrl jezik večine prebivalstva istrskega. 0 tem zopet nova rabuka. Predsednik se je delal, kakor da ne čuje.
Predsednik je naznanil opravičevanja ter vprašal, kdaj bodi prih. seja. Po kratkih be-sedak ital. posl. Bartolija in Bellija se je sklenilo, da naj predsednik sam odloči v tem oziru.
Kakor čujemo, bo prih. seja v petek ob 11. uri dopoludne.
Zasedanje bi imelo trajati 3—4 tedne. Ker pa Italijani mislijo razveljaviti 4 naše volitve, da dobd tako zopet v svoje roke dež. odbornika iz kmečkih občin, je verjetno, da naši stopijo v abstinenco ter da se zasedanje naglo zaključi. Naši ne mislijo več mirno prenašati takih n a b i 1 -s t e v.
Vse je radovedno, bodo li Italijani iz polnili lani dano obljubo, da letos volijo tudi naše v odseke.
Deželni zbori.
Koroški deželni sbor se je pečal včeraj skoro izključno samo z melioracijskimi deli ter z dež. dokladami na žgane pijače. Itmej vloženih predlogov je najvažnejši predlog poslan. M e t n i o a in Prettnerja, naj se izvoli odsek sedmih članov, ki naj v 14 dneh poroča o p r e m e m b i volivnega reda na podlagi v prejšnjem zasedanju sklenjenega načrta in vpoštevajoč pomisleke, radi katerih vlada načrta ni predložila v potrjenje. — Dalmatinski dež. zbor je imel včeraj svojo prvo sejo. Namestnik predsednika del zbora poslanec Kulisevic je s svojim govorom, v katerem se je proglašal za Srba, povzročil veliko nejevoljo posl. B i a n k i n i j a in tovarišev. Z glasnimi ugovori so ti užaljeni dali duška svoji nejevolji. Ko pa se je prebral italij. otvoritveni govor, so imenovani člani stranke prava glasno ugovarjajoč ostavili zbornico. Klioali so v dvorano: »Oni, ki ostanejo tu, so avstrijski galeoti!« — V štajarskem dež. zboru bo se v včerajšnji sdji izvršile volitve v razne odseke. Pri volitvi se seveda ni nihče oziral na slovenske poslance in tudi nemški konservativci so dobili v njih Ie zelo skromno zastopstvo. Vso ostalo sejo so izpolnila poročila dež. odbora, ki so se izročila posamnim odsekom. Prihodnja seja tega zastopa je v sredo. — V g a 1 i š k e m dež. zboru se je pokazalo, da večina nima prav nobenega poguma, da bi reBno nastopila v prilog svojim rodnim bratom v rajhu. Poslanci Stojalovvski in tovariši so namreč klubu večine predloiili nujni predlog, v katerem bo dež. zbor poziva, da najodločneje ugovarja govoru cesarja Viljema v Marienburgu. Klubova večina je predlog odklonila in posl. Stojalo wski se je udal. Ni se pa hotel udati poslanec S t a p i n s k i, ki je sam vložil nujni predlog. Ker ni mogel dobiti zadostno podpisov, je zbornica glasovala o nujnosti in predlogu samem. Predlog je padel z vsemi proti 3 glasovom, ln vendar poljski narod še zaupa takim zastopnikom! Ostali dež. zbori včeraj niso zborovali.
Tlada in Čehi.
Ministerski predsednik Koerber ima posebno Bredo. V državnem zboru je znal tako uravnati svoje korake, da mu konečno niti Cehi niti Nemci niso provzročali prevelikih težkoč, sedaj je pa tudi, kakor javlja »Prag. Abendbl.«, v češkem deželnem zboru dosegel velike vspehe. Preskrbljeno je namreč, da se izvrši zasedanje češkega deželnega zbora povsem mirno. Mladočeški izvršilni odbor je sklenil glasom tega poročile., da se opuste vsi predlogi, ki bi kakorkoli ovirali mirno delo v deželnem zboru. Mej te spada, kakor pravijo, pred vsem adresni načrt poslanca dr. Herolda ter prememba občinskega volivnega reda. Oba ta dva predloga bi povzročila daljše brezplodne debate in bi nameravani spravni akciji več škodila nego koristila. — Pri tej priliki pa treba opomniti, da Be tu niso udali samo Cehi, marveč so ti bržkone umaknili svoie predloge še le tedaj, ko se je z nemške strani dalo zagotovilo, da ne bodo motili mirne razprave.
Slavnosti v Londonu.
Slavnosti povodom kronanja kralja Edvarda, ki se izvrši, kot znano, 26. t. m., so se že pričele. Došli so v London večinoma že vsi zastopniki zunanjih vladarjev, inej njimi tudi avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand v Bprem-stvu grofa N o s t i o a , kneza S a p i e h a, princa Henrika Liechtensteina, grofa Bouquoya in grofa F e s t e -t i c s a. Kralj Edvard je po oficielnih poročilih že toliko okreval, da se je včeraj opoldne v spremstvu kraljice in danske prinoe-sinje pripeljal iz Windsora v London. Tekom popoldneva je došel ruski prestolonaslednik. Največ radosti je pa generalu Ro-bertsu pripravil s svojim dohodom nemški general grof Waldersee, s katerim Bta se pomenkovala o „slavnih" činih v Kini oziroma Južni Afriki. — Londonsko mesto je že nadelo slavnostni kinč, posebno kolodvori bo izredno okrašeni. Prebivalstvo se v velikih skupinah zbira na raznih delih mesta, da pozdravi došle visoke goste.
Turško zlodejstvo.
V glavnem mestu otoka Theologos v egejskem morju, ki je pod vlado egiptov-
skega kediva, naložil je keuivov namesinnt nov davek i namenom, da pri tem tudi ssm naredi lep dobiček. Prebivaloi pa s tem novim davkom niso bili zadovoljni in so se izjavili, da novi davek ne plačajo, ker imajo privilegij od ustanovnika egiptovske dinastije, da se otočsnom ne sme nakladati novega davka. Sklicali so velik shod, katerega bo se udeležili moški in ženske. Med shodom prišel je v spremstvu velikega števila žen-darjev namestnik in zapovedal zbranim, naj se razidejo. Toda zborovaloi so shod nadaljevali in sklenili odposlati k egiptovskemu kedivu deputacijo, ki naj protestira proti novemu davku. Orožniki so dobili povelje v množico streljati. Orožniki so oddali več strelov in skoro sto udeležencev je bilo usmrčenih. V divjem teku bežali so zborovaloi domov. Namestnik zastražil je mesto, toda vkljub temu posrečilo se je pobegniti šestim otočanom v čolniču na bližnji otok Kavalo, kjer so se pritožili proti nečloveškemu namestniku pri ondotnem konzulu. Zadnji je telegrafiškim potom od kediva sahteval, naj se nečloveški namestnik odstavi.
Iz brzojavk.
Firmilijanova afera. Sedaj so tudi grški redovniki na gori Atos protestirali proti posvetitvi Firmilijana za škofa. Podal se bo Bedaj, kakor javljajo, v Dede-agač. — Naslednikom ministra za javna dela je mesto Thielna imenovan general B u d d e; Thielen je dobil red črnega orla. — Zveza dunajskih časnikarjev je bila včeraj po deputaciji pri ministerskem predsedniku, da se mu zahvali za predložitev tiskovnega načrta in obenem izrazi nado, da dopisovalnice ne bodo vezane na nikako koncesijo. Ministerski predsednik je dal pomirjevalno zagotovilo. — Grof Potočki in tovariši pomiloščeni. »N. Wr. Abbltt« javlja, da je cesar pomilostil grofe Potočki, Szemere in Pecky, ki so bili radi igre v Jokey klubu obsojeni v prognanstvo. Državnemu pravdništvu doslej o tem ni nič znano. — Dr. Kathrein odlikovan. Listi poročajo, da je cesar podelil posl. dr. Kathreinu red železne krone prve vrste. — Buri in mir. Brat predsednika Steinaje došel v Utrecht z važnimi dokumenti o sklepu miru, ki se pa objavijo šele pO sklepu slavnosti v Londonu. Ta mož tudi izjavlja, da Buri ne mislijo na maščevalno vojsko. — Lord Milnerje položil prisego kot glavni guverner in najvišji poveljnik v Južni Afriki.— Cenzura v Južni Afriki se s 26. junijem omili.
„ Odprta knjiga".
S Kamna smo prejeli sledeči odgovor na zadnji članek »Slov. Naroda" o novomeški gimnaziji:
P. n. nepoznanemu gospodu člankarjuiz 14 0. številke „Sl o-venskega Naroda" z dne 21. junija t. 1.
V svojem članku »Boj za novomeško gimnazijo. Novomesto dne 18 junija." blagovolilo je Vaše blagorodje, polemizujoč z menoj, posvetiti mi mej drugimi stilistiškimi cvetkami tudi krepke besede: »K o b i ne upoštevali njegove boleha-vosti, odgovorili bi mu, kakor zasluži, ter se poprijeti njegove politične osebe tako, da bi mu zobje škrbetali." V očigled tako redki obzirnosti čutim se pri-moranega, Vam, nepoznani gospod, izjavljati udano svojo zahvalo za Vašo skrbnost ter Vas ob jednem zagotavljati, da sem sedaj hvala Bogu še dokaj zdrav in čvrst ter se prav izborno zabavam z Vašimi izjavami. Torej le na dan z Vašimi odgovori, tak izreden užitek more le koristiti mojemu zdravju!
Se bolj hvaležen pa sem Vašemu nepoznanemu blagorodju za ugledni kompliment, s kojim ste v svojem članku odlikovali in počastili mojo osebo. Govoreč nam reč o gotovih novomeških odbornikih dejali ste, da jim „je oela preteklost gospoda dvornega svetnika odprta knjiga". Uprav ponosen sem na dejstvo, da mi celo nasprotnik prisodi jedno najlepših in najlaskavejših ocen, kar jih sploh more poieleti moško srce. »Kakor odprta knjiga!" Prav privoščili bi Novomeščanom, da bi pri vseh njihovih bodočih poslancih — in pridenimo celo sedanja gg. zastopnika — dotična preteklost bila za-nje — odprta knjiga!
Torej preliBtkujte to knjigo, preštudirajte jo na vse strani, nepoznani gospodine, in če bi tupatam Vaša brljavost jedne ali drugi nadrobnosti ne mogla jasno razločevati, obrnite se drage volje neposredno do
mene ter zame vaj te točnih pojasnil. Dobite jih nemudoma, saj je popolna odkritost le v mojem sebičnem interesu. Glejte, vele-cenjeni brezimnik, marsikaj sem uže doživel tekem svojega bogatega življenja. Skoraj bode 36 let, odkar sem v »Laib. Ztg.« na lastne cči videl svoj — nekrolog! In VaSi dobroti je pripisovati, da sem zadobil priliko, zagledati kot dokaj živ človek uže svoj — nagrobni napis. Ni sioer prela ■kav, vendar ker se v celem Vašem članku zrcali uzorna Vaša objektivnost, smem se nadejati, da bodete po napornem razmotri-vanju »odprte knjige« moje preteklosti naposled i Vi nekoliko ohladili svojo srbori-tost ter ublažili končno svojo sodbo v epitafu čudaka »Na Kamnu«:
Za naprej se priporoča Vašemu blagorodju	preudani
Š u k I j e.
Na K a m n u , 23. jan. 1902.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. junija.
Deželni »bor kranjski je pregoal liberalcem vse veselje in jih napolnil z veliko jezo. Že pri prvi priliki, ko so mislili katoliškonarodne poslance prikrajšati v odsekih, pokazali so ti, da si mora n e m -ško-liberalna večina geslo: »Liberalcem groš, klerikalcem k n o f« izbiti iz glave in da naši poslanci ne bodo nikakor pripustili, da bi zastopnike ogromne večine volivcev pri-krajševali na katerikoli način elementi, ki so v dež. zboru ne iz volje ljudstva, ampak ie zaradi anahroničnih trhlenih privilegijev. Nemški liberalni večini se mora pokazati, da Be naši poslanci zavedajo svoje dolžnoBti in da niso tako najivni, da bi prikimavali, ko bi se izvajala parola »Liberalcem groš, klerikalcem knof«, da bi molčali, ko bi kak uslužbenec banke »Slavije« žalil duhovščino na najhujši način, da bi bili tihi, ko bi jih žalil kak tak nadsvetnik, kakor je dr. Ferjančič. Ce »Narod« sedaj pravi, da bodo liberalni poslanoi nastopili s pasjimi biči, tedaj se lahko primeri, da naši poslanoi nastopijo z grabljami, ki so bile že od nekdaj gotovo znamenje za kranjsko nemškutarijo in katere je na čeljustih bridko čutil tisti človek v Dežmanovi pesmi, ki je izdajal svoj rod. Včeraj je »liberalni* gref Barbo upil, da je treba dr. Šuateršiču nadeti „Zwangsjftcke*. b takimi grefi in njihovimi žaljenji bodo v prihodnje naši poslanci napravili prav kratek proceB, ako Be ne bodo hoteli povrniti v tisto ponižnost, katera pristoja takim grofom, ki zastopajo 53 volivcev! Naši stranki naj se deli pravica, to hočemo in nič druzega in na tem stališču bomo nepremično ostali združeni z vsemi pravičnimi volivci na Kranjskem. Dr. Tavčarja «eve to jezi, kar jasno kaže v včerajšnjem ^Narodu". V dež. zboru so mu ŠusterSičevi izreki kar sapo zapirali, v »Narodu" je pa zapisal nekaj opazk, katerih se je spomnil £e-le v nedeljo po noči, ko baje ni mogel spati. Svojega prijatelja Hribarja je pa Tavčar v poročilu skoro utajil. V zbornici boječ, postal je v .Narodu" strašno pogumen, našteva svoje mejklice, ki jih nihče Blišal ni, in psuje naše poslance na prav tavčarski način. »Narod" je pisal, da treba naše poslance biti po čeljustih, dobila je pa po čeljustih liberalna predrznost in krivica. Vse ^Narodove" psovke sedaj tega ne izpremene.
Kaj je liberalcem nemogoče? O nujnih predlogih, kakeršne so uložili naši poslanci kakor n. pr. za uvedenje splošne, direktne enake in tajne volivne pravice, glede dež. zakona o kmetiških stanovskih zadrugah, glede vseučiliške deputacije, glede tega, da dež. zbor kranjski protestira proti krivici, ki se bi storila Slovencem s tem, ako bi se celjska sloven. gimnazija premestila iz Celja, glede urejenja in izboljšanja položaja gozdnih delavcev v eraričnih gozdih, pravi »Narod«, glasilo slovenskih liberalcev, da se predlagajo nemogoče stvari. — Mi prav z veliko mirnostjo vzamemo na znanje to »Narodovo® izjavo, ki kaže, da so slovenske in ljudske pravice liberalcem — »nemogoče stvari«! To smo mi že davno vedeli in Bedaj je to potrdil tudi „Narod" in to razjasnil liberalni »inteligenci.«
Vlada o kranjskem deiel. zboru.
Izmed vseh poročil, ki so šla med svet o
kranjskem deželnem zboru, je bilo najbolj tendenciozno pobarvano poročilo vladnega korespondenčnega urada. Namen je jasen: Naše poslance, ki Be samo branijo proti krivici, očrniti. Današnje poročilo v uradnem listu ima isti prozorni namen. Naše poslance imenuje uradni list naravnost »ttcandalma-eher«. Upamo, da si bodo naši poslanoi znali tudi na tej strani pridobiti respekt.
Deš. predsednik baron H e i n se mudi na Dunaju.
Uradna «Laibaoher Zeitung,« katera je prinesla o sobotni seji objektivno poročilo, je pa danes postala, recimo, tako subjektivna, da se vidijo iz nje že spletke, ki se snujejo od neke strani, seveda brez uspeha. Ona piše tako, kot bi bila naša stranka po g. posl. Pogačniku že ponudila kompromis nasprotnikom. A to je popolna neresnica. Od naše stranke zastonj pričakujejo kompromisa. Tudi ni g. Pogačnik zato dobil nikakega mandata, in nam je znano le to, da ga je o kompromisu izpraševal g. dež. predsednik, g. Pogačnik pa mu je rekel, da naj o tem govori z dr. Šusterš č rn. Naša stranka je podala dokaz, da se zaveda svoje moči in daje vladanje proti njej nemogoče. Ona Be opira na ogromno večino našega ljudstva. Brez nje dež. zbora ni. Tega naj nihče ne misli, da bo kapitulirala, in o miru v zbornici sploh ni govora, dokler se ji ne da vse, kar x a h t e v a.
Javno mnenje. Liberalci se lažejo po časopisih, da je z ozirom na dogodke v kranjskem dež. zboru javno mnenje proti katol. narodnim poslancem. Take laži liberalci že davno niso spravili v svet. Ne samo katol.-narodni volivci, tudi mnogi volivci drugih strank odobrujejo korak naših poslancev in celo mnogi liberalni volivci sim-patizirajo z njimi, ker so prišli do prepričanja, da je skrajni čas zlomiti terorizem liberalnega prvaitva. Javno mnenje obrača vedno bolj svoje simpatije proč od ljudij, katerim je g. dr. Šusteršič včeraj klical v obraz : »Plačane vladne beštije !« »K o -ruptna banda, ki je Celje izdala!«
Častnim občanom trga Rajhenburg je bil enoglasno imenovan preč. opat. oo. trapistov Ivan Epalle, kateremu je gesp. župan B. Kunej danes izročil častno diplomo. Harambaša bo menda počil od jeze.
Učiteljske spremembe na Koroškem P< d lčiteljica v Špitalu, gdčna Iv. Grafoner je postala učiteljica, podučitelj g. Jos. Gatternig v Vogličah pa učitelj. Učiteljica gdčna Berta M a y e r v smohoru je resignirala na učiteljsko službo.
Liberalni sleparji marširajo v luknje. Pred nekaj dnevi je bilo sporočeno, da so aretirali jurista Kovača v Mariboru. Konstatirati moramo, da je to tisti jurist, ki so ga liberalci plačali, da je razbil shod v Osi 1 niči, katerega sta bila priredila poslanca Povde in Jaklič. Radovedni smo, koliko liberalnih agitatorjev, ki so agitirali proti izvolitvi Jakličevi, bode še aretiranih zaradi drugih lumparij i
Za gostovanje članov slov. drame se kaže čim dalje več zanimanja. Tudi obe zadnji predstavi na Vrhniki in v Škofji Loki ita v vsakem oziru prav lepo vspeli. — Vsaki dan prihajajo vabila raznih društev, katerim se ugodi seveda toliko, v kolikor to dopuste razmere. Najbližje predstave vršile se bodo v Železnikih, v Brežicah na Štajerskem, v Kranju in v Kamniku. Vsled dopusta gospe Saše Dobrovolne bilo je treba študirati glumo »Kdor se poslednji smeje« in Koste Trifkoviča šaljivo igro »Srečno novo leto«.
Gospod Al. N. Haruzin, znani prijatelj Jugoslovanov, kateri je nedavno spisal knjigo o slovenskem kmečkem stanu, je postal direktor notranjega ministerstva v St. Peterburgu.
Slovensko umetniško društvo priredi meseca septembra svojo drugo razstavo.
Zagrebški odvetniki so imeli sestanek, na katerem so izvolili odbor peto-rioe, ki ima nalog proučiti, kako bi se v odvetniškem stanu povzdignil duh asociacije in odvetniške kolegijalne solidarnosti, da predloži predlog o uredbi za podporo onemoglih odvetnikov in konoipijentov ter njihovih vdov in sirot in da zbere materijal
o vsem, kar je odvetniškim interesom potrebno ne samo za materijelni prospeh, ampak tudi ta poštenje in ugled in dostojanstvo stanu.
Dunajska krščanska ženska zveza
v LJubljani. Danes ob 12. uri 21 minut opoludne pripeljalo se je na poti v Pošto-jino v Ljubljano 160 članic dunajske kršč. ženske zveze in nekaj gospodov. Na tukajšnjem juž. kolodvoru pričakovalo je izletnice mnogo odličnih članic tukajšnje kršč. ženske zveze, na čelu jim odbor z blag. načelnioo gospo Souvanovo in odbor-nicami. Izmej odbornie smo opazili pri sprejemu gespe Druškovičevo, Brej« čevo, Eberlovo, Vencajzovo, P o d k r a j š k o v o, Medenovo, Kosovo, Jegličevo, gdč. W i n t e r -h a 11 e r, gdčni Peterčevi, gospo Povšetovo z gospodičnami hčerkami itd. Na kolodvor je došla k sprejemu tudi deputaoija ^Meščanskega kluba" z g. predsednikom Ledenigom, dež. posl. dr. Brejcem, drž. posl. Vencajzem, g Andr. Druškovičem, g. ravnateljem J e g I i č e m. Tako je krščansko misleča intel genca ljubljanska priredila dunajski krščanski ženski zvezi, ki ima za pre-rojenje Dunaja največjih zaslug, prisrčen, lep sprejem. Izletnice je pozdravila v krasnem nagovoru gdč. Amalija Povšetova, povdarjajoč radost, da se dunajska krščanska ženska zveza na svojem izletu ustavi vsaj za nekaj trenotkov v Ljubljani in čast, da more ljubljanska krščanska ženska zveza pozdravljati o tej priliki zaslužne prvoborite-ljice. Gdč. Povšetova je izročila predsednici dunajske zveze g. pl. P 1 a 11 e r dragocen šopek, na kar se je izletnikom predstavil tukajšnji odbor, na čelu mu predsednica gospa Souvanova, ki je z veliko ljubeznivostjo izročala izletnicam srčne pozdrave ljubljanskih članic. Zahvalila se je na pozdravu predsednica gospa pl. P 1 a 11 e r povdarjajoč potrebo, da se nekoč Bestanejo vse krščanske ženske zveze. Izletnice so obedovale v restavraciji na južnem kolodvoru, kjer jim je restav/ater gospod Hafner točno postregel. Ob 12. uri 42 min. so se izletnice odpeljale proti Postojni, spremljane od živahnih „Živio" klicev.
Ljubljanske novice. Velika nesreča na elektriški železnici. Včeraj zvečer okolu l/t8. ure se je zgodila na Karlovski cesti velika nesreča. Gdč. Marija Asoli iz Bovca, zaročenka Supančiče-vega arhitekta g. Otona Heinz a, se je vozila v električnem vozu, gosp. Oton Heinz pa se je vozil poleg na biciklju. Nakrat je prišel Heinz poleg tira in voiil deloma tudi pred električnim vozom naprej. Voznik mu je zvonil, v hipu Be pa prevrne Heinz z bi-ciklja pod električni voz, bicikelj pa pade na desno stran poleg elektriškega voza. Nekateri pravijo, da je prišel bicikelj mej železniški tir, drugi pa temu oporekajo. Mlad voznik je ves preplašen hotel zavreti voz, pa je elektrisko silo le še bolj odprl in voz je vlekel gospoda Heinza od Kamničana do mestne ubožnice. Proga je bila vsa krvava. Strašno ranjenega gospoda Heinza so prenesli v vežo mestne ubožnice, kamor je skoro prihitel duhovnik. Predno so gospoda Heinza prepeljali v bolnico, te j e g o s p. Heinz v veži mestne ubožnice poročil z gdč. Aso 1 i. Priči sta bila gg. policijski svetnik Podgoršek in zdravnik dr. pl. »transky. Občinstvo je na glas zabavljalo na elektriško železnico, ki pušča voziti voznike, kateri niso naredili potrebnih skušenj, in menda vsi vozniki še zapriseženi niso. Gospod Heinz je star 31 let in je še-le par mesecev v Ljubljani. Nesreča je vse strašno pretresla. Ako bi gosp. dr. pl. Stranskega ne bilo k sreči takoj na mesto in nekaterih vojakov, bi g. Heinzu morda že na mestu nesreče kri odtekla. Gosp. dr. pl. Stransky ga je povezal, na kar so ga z rešilnim vozom odpeljali. Poroka je bila popolnoma veljavna pred cerkvijo in državo. Prihodnji ponedeljek bi Be imela izvršiti poroka, za katero je bilo že vse potrebno preskrbljeno, in sta bila gospod Heinz in gdč. Marija Asoli že trikrat oklicana. Ranjeni je posebno in večkrat prosil, naj se ga takoj poroči. Poroča se nam, da je gospod Heinz tako zelo poškodovan, da bo težko preživel današnji dan. Poškodovan je strašno na obeh nogah, na obrazu in spodnjem životu. Tudi za slučaj,
da bi sedaj ne umrl, bi mu gotovo morali nogo odrezati. Voznik elektriškega vosa Leopold Jeglič trdi, da se je Heinz vrgel pod elektriški voz, kar pa je malo verojetno. — Aretiran je bil brezposelni pisar Aleksander Vertnik, ker je na sumu, daje svoji gospodinji Katarini Volaeek ukral več prstanov. — Kresovi. Včeraj zvečer je na stotine ljudi opazovalo ras Grada in Dreni-kovega vrha letos izredno mnogoštevilne kresove. — Z g u b i 1 a se je včeraj zvečer na Gradu dekletce Tinka Gogala. Vso noč so jo iskali. Zjutraj jo je starišem pripeljal« neka gospa, katera jo je dobila in jo sprejela v prenočevanje. — Košnja »redi mesta. Na prostoru bivšega „knežjega dvoroa" so kosili te dni travo. Nakosili so je nekaj vozov. — Bernardovo hišo v Prešernovih ulicah je danes g. zidarski mojster Val. Accetto pričel podirati. Tako se razširi Prešernova ulica. Novo poslopje mestne hranilnice bo ondi zidana v isti črti, kakor bližnja nova hiša. — Umrla je gospa Jožefa Piscb. — Radi tatvine na škodo tvrdke Bruckner sta bila aretirana delavca Fran Čuden in Fran Ge-nussi. — Po tiralici iščejo delavca Mat. Lukana. Dolže ga težke telesne poškodbe. — Tatvina med spanjem. Napil se je v Hradeckega vasi Matija Ster-janšek. Počival je na to za grmovjem, pod glavo je imel jopič, katerega pa ni dobil več, ko se je zbudil. Vzel ga mu je neznan tat. — Neprevidna vožnja. Naglo in neprevidno je danes vozil voznik Janez Kregar na Karolinški zemlji. Z vozom je zadel Ano Peter. Podrl jo je v jarek. Žena je poškodovana na nogah. — Dva prsta odtrgalo je delavcu Ivanu Vovca na državnem kolodvoru. — Mrtvega našli so na Glincah pri Travnu 60 let starega berača Franceta Stenovca. Pijan šnopsar je v hlevu obležal na ustih in se zadušil. — Nezgoda. Delavcu Ivanu Soliču v oupančičevi opekarni je včeraj zvečer padla stranica od voza za premog na glavo in ga znatno poškodovala.
Ponesrečeni kolesar Heinz — umrL Arhitekt Heinz, o katerega nesreči obširneje zgoraj poročamo, je umrl danes ob 1. uri popoludne v deželni bolnici. Elektriški voz mu je od kolena naprej na desni nogi odtrgal meso in ga tudi na prsih močno poškodoval.
Promet s prašiči v kočevskem in črnomaljskem okraju je prost. Odlok dež. vlade je datiran z 22. junijem, interpelacija posl. Jakliča pa z 21. junijem.
Pred goriške porotnike prideta urednik goriškega »Gazzetina« Seculin in gradiščanski dopisnik Torossi, ker sta raz-
žalila morarskega župnika g. Margheta. * »
•
Najnovejše od raznih strani.
Nesreča na morju. Iz Šangaja se poroča, da je bil kitajski križar »Kajchi« včeraj razdejan po eksploziji ter da je utonil z veliko naglostjo. Rešila sta se samo dva moža, vsi drugi, 150 častnikov ozir. mor-seje pogubilo. — Velikanski požar. V tartarskem oddelku mesta Kazan je na-vstal požar, ki se je razširil na 12 oddelkov. Požar so mogli pogasiti še le včeraj. Škoda se ceni na več milijonov. — Nesreča na železnici. Predvčerajšnjim zvečer sta trčila eden ob druzega električna ylaka med Bisusohio in Porto Ceresio, o čemer je bilo ranjenih 49 popotnikov, mej temi petero težko ranjenih. — Nova r u -
Meko poročilo iz Ti-a, da prične ruBka tiodnjega leta graditi
ska železnica, fl sa v Kavkazu naznan vlada s pričetkom pri novo železnico do perzijske meje in sicer od postaje Mluhavlij na progi Aleksandropol-Eorivan do mesteca Kiwrach na perzijski meji nedaleč od mejne prehodne točke Šah-Thati. Sklenjeno je tudi, da se ta proga pozneje podaljša od Šah-Tahtija čez Koj Urmija v Thebris. — Orožnik ustrelil 3 osebe. V Zogersdorfu je pri cerkvenem žegnanju orožnik pri nekem nemiru ustrelil dva fanta in eno dekle, dva fanta pa nevarno ranil. Orožnika so potem zasledovali in mu vzeli orožje. Sam je utekel. — Lekarnarji v vijoličastem talarju. Mej lekarnarji se pojavlja zahteva uniforme. V Mor. Ostravi že nosijo lekarnarji vijolčasti talar. — Cin blaznika. Budimp. bančni uradnik F r i t z je mej vožnjo z Dunaja v Budimpešto vdrl v voz drugega ta-zreda in zavpil na neko žensko: »Vrni k meni in svojim otrokom.« Vlak so ustavili in blaznika prijeli. — S cigare ^o je zastrupil. Bančni sluga K o stantin Cardasc v Varšavi je bil poslan k neki banki s 30.000 rublji. Med
potjo mu je ponudil nek gospod cigarete. Po par dimih se je s'uga zgrudil mrtev. Tuji gospod mu je nato vzel denarnico in izginil.
Po sklepu lista.
V trgovskem gremiju ljubljan skem danes ohranili Nemci večino v odboru. Načelnik je Leopold Burger.
Telefonska in brzojavna poročila.
Sodražlea, 24. junija. Živeli iie-vstrašeni boritelji za pravico slovenskega ljudstva!
Katoliško politično društvo za kočevski okraj.
Dunaj, 24. junija. (0. B.) Cesar se je vrnil iz Draždan in se podal v Schon-brunn.
Dunaj, 24. junija. Danes je bil tukaj v avdienci pri ministrskem predsedniku Koerberju kranjski dež. predsednik baron Hein, da poroča o kranjskem dež. zboru. ,.Vaterland" piše ob tej priložnosti: Iz Ljubljane se nam poroča, da stoji v tem vprašanju odločna večina ljubljanskega prebivalstva na strani dr. Šusteršiča in obsoja zvezo slovenskih liberalcev s Schweglovo stranko.
Dunaj, 24. junija. „N. Fr. Presse" poroča, da je avstrijska vlada sklenila odpovedati trgovske pogodbe ter da je ta svoj sklep že naznanila ogrski vladi.
Dunaj, 24. jun. Na zahtevo Klausen-burške policije se je vršila pri bivšem prisedniku najvišjega sodnega dvora in članu ogrske magnatne zbornice Jožefu Gallu hišna preiskava, ker je obtožen, da je imel z Eumunijo veleizdajske zveze. Našla so se pri njem pisma ru-munskih agitatorjev. Njegovi prijatelji pišejo, da se iz tega, da so se dobila taka pisma pri njem, ne da sklepati še na veleizdajstvo.
Draždani, 24. jun. Včeraj popoldne se je vršil pogreb kralja Alberta v katoliški dvorni cerkvi v prisotnosti cesarja Frana Josipa, nemškega cesarja, kralja saškega, pokojnikovega brata, mnogih knezov, ministrov in drugih dostojanstvenikov. Po pogrebu sta cesarja odpotovala.
Draždani, 24. junija. Danes dopoludne so odprli vpričo ministra kraljeve hiše oporoko rajnkega kralja Alberta. Vse premoženje z gradovi vred podeduje kraljica Karola. Slugam je zapustil razna darila in 500.000 mark. Zdravstveno stanje kraljice Karole pa je vznemirjajoče.
Draždani, 24. junija. Govori se. da pride princ Maks (dr. theologiae) stalno na saksonski dvor ter da postane apostolski vikar za Saksonsko.
Belgrad, 24. junija. (C. B.) Listi poročajo iz Ueskuba: Pri ruskem konzulatu je ustrelil odpuščeni orožnik, ki je prosil varstva ruskega konzulata, na orožniškega načelnika vilajeta Kossovo, Derviš-Effendi-ja, ki ga je ruski konzul pozval k sebi, da se pouči o orožni-kovi zadevi.
Klel, 24. junija. (C. B.) V torpedo-čoln „S 42" je ob izlivu Labe zadel angleški parnik. Čoln se je potopil. Poveljnika in tri može pogrešajo.
London, 24. junija. (C. B.) Slavnost kronanja se je odložila radi kraljeve bolezni na nedoločen čas.
Umrli ho:
22. junija. Ur Bula Kukovičič, usmiljenka, 26 let, Radeckega cesta 11, jetika.
V bolnišnici:
20.	junija. Ivan Goli, gostač, 71 let, naduha. — Mihael Maček, kamenolom, 70 let, fractura fermosis contusio capitis pneumonia. - Ivan Pezdir, delavec, 45 let, peritonitis perfor. sepsis.
21.	junija. Marija Osolnik, posestnika hči, 11 let, tubercul. universalis.
35 i t ne cene
dne i;3. junija 1902.
(Termin,)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov
t^emca is junij.......K	9 60
, ,, jeseu......„	8-12
tU za juni.........„	7 95
» ,, jesen..........6 88
Koruza za junij.......,	5-32
„ „ juli-avgust.......6'3'J
„ „ sept.-oktober......547
Oves 7» junij .......,	7-45
» . jesen........6 i2
Na budimpeštaneki borsi:
Pienica ia junij......... —
, , oktober........7 85
Rž za maj ..........—
„ „ oktober........6 52
Oves za maj........w	—
, , oktober, ..'...,„	5 81
Koruza za mai.......,	—
» julij........
„ „ avgust.......
iBfektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K
julne žel........
5- 6 5-14

Rž
Ječmen „ ~n . .
„ ob Tisi . , Koruza ogerska, stara.
, , nova . Cinkvant , stara , » nova Oves srednji ... Fižol .......
9-65 9-95 7-80
5'40
6 25 7-65 7-25
do 10-20 „ 10-30 , 810
545
6 65 7-75 10-—
Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736'0 mm					
•1 3	CsJ Ojj»- »»TfcAjt	Stanj« taro- r aim.	ra*ur» J»0 C»!iijti	i i Hebo 1	_ j* 5 £ T: * S <1 r ■v * * « , 04
231 9 zveš.		737-8	17 8	sl. j/ah. | pol obl.	00 18-6°.
24.1 7- ''jutr-[2. popol. Srednja vče		737 8 '35-0 rajšnja	Jo 2 1 sl. jvzh. |sk. oblač. 25 2 | sr. jzah. | jasno emperatura 17 9°, normale:		
768 1—1
Rodbine pljch, Sokllč in Palčič naznanjajo globoko užaljene vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, (k je nj'h preljubljena soproga in dobra mati, stara i mati in tašča, gospa
Jožefa Pisch roj. Megušar
včeraj popoludne ob polu o uri previdena s sv. zakramenti za umirajoče po kratki, hudi ' bolezni udana v Božjo voljo mirno zaspala.
Pogreb predrage umrle bode v sredo 25. junija ob 6. uri popoludne iz hiSe žalosti Hrenove ulice štev. 6.
Sv. maša zaduSnica služila se bode v župni cerkvi sv. Jakoba.
V Ljubljani, dnž 21, junija 1902.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
dfiniofi za »,UtarJ«» pleskarje, zidarje in za domačo porabo ima v veliki izberi v zalogi tvrdka BRATA EBEBL v Ljubljani, FrančiSkanskulice.	624 16 11—2 Vnanja naročila proti povzetju.
V službo sprejme se takoj 756 3-2
tipvsli pmočiit
Špecerijsko stroke, zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pri
Urban ILlebet^jetf ih nasl.
na Zalemlogu, pošta Železnike.
Služba organista ^ in cerkovnika
v Št Juriju pošta Grosuplje, se takoj odda.	765 2—i
28 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, kateri je bil ie dlje časa vodja večje trgovine, želi svojo sedanjo sluibo spremeniti. Nastopi tudi v kakej kmetjski zadrugi. — Našlov njegov povč upravništvo »Slovenca«.	764 3—i
83T Najprimernejše darilo pridnim učencem koncem šolskega leta so
„Marjefice",
nabrane nežni mladini.
Uredil in založil
Alojzij Merhar.
Cena: V platno vezane I K 10 v, ksrtonirane 80 v, broširano 60 v. vr vn° S ?YnaYSf/1-?bij0 tU(,i "POMLAPNI GLASI"
vi, VII., VIII., IX., X. Ittnik.	767
Naročajo se: Jernej Podbevšek, bogoslovje v Ljubljani.
h


R, & AJS - CAOAO
je Železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno ia živce krepčalno prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vpraštti zdravnika.	6.8 50-4
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlafem Jelenu" v Ljubljani.
Naznanilo.
MeSčanska korporacija v Kamniku naznanja, da se bode v soboto dni 28. junija 1.1., dopoldne ob 7,10. Url po javni dražbi prodalo na skladiškem prostoru v Stahovci pri Kamniku
800 m3 smrekovih in jelovih, 9 m3 javorjevih in
6 m3 jesenovih hlodov.
Odbor.
766 2-1
Št. 7169.
Razglas.
731 3-3
Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za
trg Postojno
— razun že izgotovljenih vodnjakov in giavnega vodohrana — katerih stroški so prora-čunani na 108.000 K, ee bodo oddala potom javne konkurence.
Dotične ponudbe, katere naj se raztezalo ali na vso ostalo zgradbo, ali pa na nje posamne dele, sprejema podpisani deželni odbor
do dne 10. julija t. 1. 12. ure opoldne.
V ponudbi, katero je kolkovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom : »Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Postojno« mora ponudnik izrecno potrditi da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jih v polnem obsegu prizna in se lirtt podvrže.	*	J
Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5 % svote, bodisi v gotovini, bodisi v pupilarno-varnih vrednostnih papirjih po kursni ceni.
Deželni odbor kranjski si izrečno pridržuje pravico, da ne glede na visokost ponudbe po svojem prevdarku izbere podjetnika, ali pa da odda dela po posameznih vrstah (stavbno* delo, dobava strojev itd.). Tudi si deželni odbor pridržuje pravico, da razpiše novo obravnavo.
Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu.
Odi deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 9. junija 1902.
Nad 550 prvih odlik!!! — Nad 300.000 strojev prodanih!!!
Nedavno je bila v Moskvi (Rusko) kmetijska razstava, na kateri so poskušali tudi razne ročne separatorje. Večina znan h separatorjev je prišlo na preskušnjo, dobil pa je
Alfa-Laval-Separafor edini nafvišjo odliko w časfno diplomo.
135 3-2	Akcijska družba Alfo-Separator
na Dunaju, XVI., Ganglbauergasse 29.
Podružnice: Budimpešta, Praga. Zaloga za južne dežele: Gradec, Annenstrasse 26.
SB&T Nakup In prodaja HXt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako Žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„H EBCVBH
I., Illfollzeile 10 in 13, Dunal, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila 1SQ v vseh gospodarskih in finančnih atvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekalaoljaklh vrednostnih papirjev in veatnl nasvtti za dosego kolikor je mogočo visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 66