266. številka. Ljubljana, petek 19. novembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, tzvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter volja po poiti prejenjan za a v s t ro-oger s k e dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8*1. ca ćetrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez polivanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za polivanja na dom se računa JO kr. za mesec, 10 kr. za četrt leta. — Za tuje doiele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učite) f e na ljudskih Aohh in sa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 'J »rld. ;>0 kr., po poiti prejeuian za četrt leta 3 *old. — Za oznanila »e plačuje od ćetirisropne petit-vrste 6 kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 ..gledališka stolba". O pni v n i h t \ o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v »Narodne] tiskarni" v Kolmanovej hiši. Hrvatje in Srbi. Dne 8. novembra, ko je ogerski državni zbor sklepal o ponovljenej nagodbi s Hrvatsko, govoril je srbski poslanec dr. Polit obširen govor, ki je po južnoslovanskem svetu večjo pozornost vzbudil, tedaj ga tudi mi ne smemo z nemar puščati. Dr. Polit je naglasil zlasti dve Btvari. Prvič je rekel: Mi Srbi in Hrvatje smo jeden ter isti narod, ker jeden ter isti jezik govorimo. Drugič pak je Magjarom zaviknil, da z de-našnjim dualizmom so oni na vrhunci svoje narodne moči. Srbi in Hrvatje, da so pač zdaj podčinjeni, ali njim se prsi širijo z zadovoljstvom, ko vidijo premembe v vzhodu. Naša je bodočnost, rekel je Polit. Ob jednem je Hrvatom priporočal, naj se popri* mejo srbske politike. Oba glavna hrvatska lista narodne stranke sta se o tem Politovem govoru oglasila z uvodnimi Članki. Glasilo neodvisne narodne stranke, „Obzor", ga z veseljem na znanje jemlje. O. O pravi, da je govor uašel odziva „širom ciele domovine naše/' „Obzor" se od srca raduje, da je Polit Magjaiom v njih zboru povedal, da so Hrvatje in Srbi jeden narod, naj tedaj nekateri ogerski krogi ne zidajo in ne špekulirajo na prepir mej Srbstvom in Hrvatstvom. „Mi smo jeden narod, pa nas neče razdvojiti ni vera, ni dve imeni, ki nam jih je nadela zgodovina." Ravno tako z veseljem sprejema „Obzor" Politovo odvažuo besedo: bodočnost je naša! Velike so težave, ki hrvatski narod ravno zdaj tero, ali premagal jih bode. — Narobe pa organ vladne „narodne" stranke „Ustav" nij vesel Politovega govora, češ, da nij ob pravem času prišel. Čemu zdaj Mm g jarom z nnšo bodočnostjo groziti, ko je \foy-merlova nota naredila v Belgradu ministersko krizo, ko se Gladstone ustavlja na svojem potu in Rusija čuva v iztočnej politiki neko obzirnost. Sicer pa „Ustav" precej potem pove, da se boji, da bodo zdaj po razkolu „narodne" stranke srbski elementi paktirali zneodvisno narodno stranko v zagrebškem zboru in vladi sitnosti nare jal i Nij nam treba pristavljati, da, če bi se imeli v tem razdvoji mnenj mi na katero stališče postavljati, stopili bi Slovenci z vsem prepričanjem in ognjem na stran Politovo in neodvisne hrvatske stranke. Zato živo želimo, da bi se to zbliževanje Srbov in Hrvatov nadaljevalo in utrdilo, ker »bodočnost je naša" le v porazumljenji, a nikdar ne v tem, če bode jeden rod s pomočjo tujih sil, ki so vsem nam Slavjanom od nature sovražni, iskal kake hegemonije nad sorodnimi sosedi. Ne hegemonija ampak jedinstvo in združenje. Zopet o slovenskem uradovanji. Iz Primorja 15. nov. [Izv. dop.] Naš dnevnik „Slov. Narod", ki prinaša dopise s Kranjskega, Koroškega, Primorskega, Istre — sploh iz vseh delov domovine naše, priobči naj tudi enkrat dopis „iz Sloveuije", v katerej izpodriva baje slovenščina nemščino in laščino tako silno, da od bolesti zidovi po „Pressah" in sličnih časnikih kar koi\e preobračajo. Pri vsem javkanji pa je na kupe d ikazov, da se slovenščine brani večina naših uradnikov na vse mogoče načine in da jej rabi posebno osornost in zvijača. Tudi je bilo čuda poskusov, v smešnej borniranosti doka- zati, da slovenščina „nij dovolj razvita" za uradovanje, posebno sodnijsko. — No, mislil sem si enkrat, ti nijsi ni rojen ni učen jurist, a slovenščina ti je priljubljena, da-si po uravnavi naših realnih šol tudi v njej nijsi baš izvrstno „podkovan", poskušaj — po naravnej pameti vsaj — ovreči one dokaze nezmožnosti jezika, o katerih trdiš, da so pi-škavi. Sestavim tedaj pogodbo, koja se naslanja na stare (nemške)pogodbe i dotične (tudi nemške) odloke in jo dam legalizovati pri 2 sodni-jah, ker je bilo tako potrebno. Sodnija A zapisala je legalizovalno opazko v naščini, sicer ne izborzuej i zapisnik — nemški! Sodnija B, ki nema pri civilnem oddelku nijedne za slovensko uradovanje sposobne moči, ukazala je legalizovalno opazko sodnije A po služabniku prepisati. Zapisnik nij bil slovensk, ker nij bilo izvirnika za prepis poleg. Mislim pa, da je bil — jaz nijpem bil navzočen — ita-lijansk, ker pri sodniji B italijanščina cvete. Spišem na podlogi te nove pogodbe prošnjo za „zemljeknjižni odpis in pripis brez obteženj", „uvedenje posebnih zemljeknjižnih listin**, „uknjižen je lastninskih pravic", „uknjiženje prenosa rubežnega (ali izvrševalnega zastavnega) prava" i. t. d. — Denes prejel sem rešitev one uloge. V zadostenje mi služi, da je sodnija A, ki ima izvrstnih slovenskih močij na razpolaganje, v odloku razbila celo — mojo, samoukovo, terminologijo. Tedaj sem jaz, nejurist, v tem dobro zamotanem slučaji uprav pravilno pisal st.mo iz ljubezni do stvari. Zakaj tedaj ne bi mogel uradnik, odvetnik, beležnik in vsak, kdor je učen za-to, zlasti, ker je vsa termino- Rolf Berndt! Pred dobrini mesecem je dvorno dunajsko gledišče sprejelo mej svoj repertoar Putlitzevo igro: Rolf Berndt. Takoj po prvej predstavi nastal je po časopisih silen hrup, in delala se je reklama na tso sapo! Kričalo se je, da je Boli" Berndt igra zdravega, bistrega in edino le v Nemcih mogočega duha. Culi smo zopet tiste litanije o nemškem „gemUthu", o nein-ikej nravnosti in o nemškej spodobnosti. Tudi tisti „Bittlicher kern" je bil imenovan, katerega ima igra le tedaj, če jo je spisal Nemec. Šel st m k igri, da si ogledam ta krusiii cvet nemškega duba. Ali mesto morale sem dobil slabo prikrito nemoralnost, mesto zdravega jedra, puhlo malomeščansko klepetanje, mesto humorja osmešenje materinske ljubezni! Človek, ki moru vse to poslušati, se čuti, kukor V peščenej puščavi, kjer nij ne zelene trave, ne studencev, ne sence; samo pesek, nadležen pesek, ki pa se ti vleže v v.-e kole tvoje duše! Kaj je ta Rolf V Junak, ki se mora skozi pet aktov prekričati, in katerega pri tem, kakor tudi poslušalce, neizmerno glava boli! In nravnost? Junak Rolf živi s svojo zaročeno pod jedno in isto streho, ter ima do njenega budoarja separiran vhod! Če ga ljubezen pre-obda, obišče jo lehko o polnoči! Kake podobe si brez težave napravlja pri tem mlada, dijaška fantazija! Tu mi je uže ljubši Francoz, ta pove stvar vsaj naravnost in brez ovinkov! A gospod Putlitz brska od strani, samo da ostane moraličen pisatelj! Glavna scena: grof Eber-hart, ki je bil nekdaj zaljubljen v Rolfovo zaročeno, vlomi o polnoči v njeno sobo. O polnoči I In ona V Ali mislite, da se raz vname, da mu pokaže vrata. Bog ne daj ! Vsedeta se na mehke fotelje in pričneta debato. No, v takem slučaji bi Francozinja uže poklicala hišnega svojega hlapca, da bi jej vrgel tega aristokrata po stopnjicah, ali bi mu pa sama razpraskala obraz, da bi pomnil, kedaj da se je pritepel k ženski, ki se je v posteljo odpravljala ! V resnici, glavna ta scena nij samo okorna in nespodobna, ampak tudi silno vsakdanja, „im libchsten grade gemein!" Mi Slovani častimo svojo mater kot uzor vseh žensk in materina ljubezen nam je edino, česar nam valovi življenja pogoltniti ne morejo. Rolf Berndt pa ima mater, ki ga goljufa, ki nema v svojem srci nikakega čuta do svojega otroka in ki mora v igri od konca do kraja igrati komično in neprebavljivo rolo. Če so take nemške matere, potem je tisti nemški „gemiith" gola laž in jaz ne verujem ne besedice več o tej stvari. Rolf Berndt je igra, ki se kakor dolgočasna megla vleče skozi pet dolzih aktov. Vsaka osoba, ki nastopi, nas dolgočasi z dolgočasno pripovedjo dolgočasnega svojega življenja. Karakteristika pa obstoji v tem, da glavni logija baje uže v prestavi državljanskega zakonika? Zarad nemarnosti, antipatije in protivnosti in nikakor ne zarad nesposobnega jezika. — Ta sodnija A pisala je samo odlok slovenski, vse zeniljeknjižne opazke na priloženih dokumentih bile so nemške! To je smešna ravnopravnost. Rile so sicer priloge večinom nemške, ali nova glavna pogodba, prošnja in odlok bili so slovenski, tedaj bi po zdravem razumu morala biti cela rešitev slovenska. Pravijo sicer, da je po starej navadi ali po ukazu — ne vem — „treba" vpisovati v zemljiške knjige vse nemški oziroma italijanski, kar je se ve pri slovenskih ulo-gah brez smisla. Recimo pa, da je tak ukaz — rešitev mora biti strankam vendar slovenska. Tu je svojevoljno ravnal nižji zem-Ijeknjižni uradnik in sodnijski doglavnik nij imel energije mu drugače ukazati, nego podpisal je nemške opazke na nemških in tudi na slovenskej glavne j prilogi. Konci bil je tudi naročilni list te rešitve na nemškej tiskovini nemški pisan. — Da sklenem obično to pravljico: kaj Be učimo iz tega? 1. Da pri naših sodnijah, posebno ne-kranjskih mnogokrat nij sposobnih močij za slovensko uradovanje. Tam mej Nemci jih porabljajo! In ako so take sodnije prisiljene, slovenski pisati, oddajo ta sitni posel kacemu s lug i, kakor sodnija B. 2. Uradnik ne sme biti odtujen, nego mora imeti ljubezen do materinščine, da more uradovati i dobro uradovati v slovenskem jeziku, kateri j e sposoben za to. 3. Mora imeti doglavnik urada dovolj avtoritete in energije, prepovedati svojim podložnim svojevoljno ravnanje ter opomniti jih oa zakone in ukaze. Kajti da pri vsej dobrej volji in sposobnosti doglavnikovej dela, ako on dopušča, kancelist ali celo dnevni pisar, kakor se mu baš spoljubi, videli smo pri sodni j i A. Pospeševati morajo od zgoraj slovensko uradovanje, mesto da tako daleč kljubujejo, da sodnijam niti slovenskih tiskovin pošiljati nečejo — vidi uročilni list. A prvi nauk, da si tudi zadnji, velja stranki: vlagaj slovensko pis mo in terjaj slovensko rešitev! osobi jedna drugo hvalita, kako sta dobri in krasni, so gut, so edel, ah bo edel! Vse skupaj pa je drama — tiziran trač, in nema nikacega nravnega pomena. Takih prigodajev in takih žensk, ki se na bogatega moža rade obešajo, je v vsakem mestu na kupe. Čemu torej take malenkosti v dramo kovati! Na gimnazijah so nas pitali s trditvijo, da je slavni Lessing s svojimi genijalnimi igrami uničil francoske vpljive na nemško gledališče. Od tedaj pa velja dogma, da je vse francosko nemoralično, umazano; vse nemško pa moralično in zdravo. Istina pa je, da bi se Nemec še dandenes lehko učil pri Francozu, kako da se mora pisati dobra igra, in istina, da vse to kričanje izvira le od tod, ker okorni Nemec spretnega Francoza doseči ne more. In čemu sem vse to zapisal? Zato, ker se iz tistega hrupa, kateri je nastal nad Rolf Berndtom, zopet lehko sklepa, kako površen, neotesan in pretiran da je Nemec, če sodi o delih lastnih svojih pisateljev. Kdor pa ne veruje, naj gre ter naj si pogleda sam! Dr. I. T. Politični razgled. V Ljubljani 18. novembra. Državni zbor, ki prične svoje zasedanje dne 30. t. m., bode v svojej prvej seji posveta val se o vladnem načrtu postave o točenji žganja na drobno, katero bode posebnemu davku podvrženo. Ceske novine se tudi posm^hujejo nem-ško-nacijonalnemu „parteitagu". „Češke Nov.u na pr. so izračunile, da je v Avstriji samo 3/ion Nemcev nezadovoljnih, ker se fje „partei-taga" udeležilo samo 3001 udeležencev in ker je v Avstriji najmenj 1,300.000 zavednih Nemcev nad 30 let starih. Tako pa je dokazano, da je laž vse ono, kar govore dunajski Bliberalni" časopisi o vznemirjenji mej Nemci. „Narodni Listv" pa pravijo, da so se Dunajčanje za perzijskega šaha bolj zanimali nego zdaj za „parteitagM. Shod, katerega so priredili dunajski mali obrtniki in delavci v Koloscji, je nemško nacijonalno stranko budo preplašil. „D. Ztg.u na priliko javka v uvodnem članku, da se hoče grof Taaffe socijalnega demokratstva posluževati zoper bivšo ustavoverno stranko in da je grof Taaffe pustil delavcem, da so zabavljali v Koloseji na „grilnderje". Pravi, da Taaffe plaši mestjanstvo z rudečim socijalizmom, kateremu da on daje pogum. Da bi pa delavce potegnila na svojo stran, našteva „D. Ztg.", kako da je zmirom „liberalna" stranka delovala na korist delavcev, da ima „liberalna" stranka jedne ter iste interese z delavskim stanom, da je pa „liberalna" stranka zato zoper splošno volilno pravico, ker potem bi konservativci zmirom zmagovali pri volitvah. Delavci naj se varujejo, kajti konservativna večina državnega zbora in grof Taaffe se bodo lotili njih žepov in zvekšali indirektni davek. Koncem pa postane „I) Ztg." popolnem sod-jalistična, ko propagira za nemško narodnost, in pravi, da je tudi Ferdinand Lassalle zagovarjal nemško nacijonalnost pri delavcih. — Če celo „liberalne" novine pišejo o delavskem shodu pri Schvvenderji več, nego o svojem „parteitagu". Na nemškem „parteitagu" zadnjo nedeljo je bivša „ustavoverna" stranka oficijalno zbrisala svoje dozdanje ime ter se bode odslej zvala nemško- iiacljoiialna, kajti, — pišejo dunajski židovski listi — cela stranka se je postavila zdaj na nemško nacijonalno stališče Ali ta gospoda res morejo še misliti, da bode kdaj v Avstriji moglo na krmilo priti izkjučno nemško nacijonalno ministerstvo ter vladati nad slovansko večino avstrijskega prebivalstva? V oferikcin zboru je govoril 17. nov. spet Sennyey. On je zagovarjal državopravno zvezo z Avstrijo in skupne interese ž njo. Vlada naj odpravi korupcijo in nepotizem, naj se prerodi, potem jo bode zmerna opozicija tudi podpirala. ViiisiiJ<» držuve. Iz Londona javlja telegram 17. nov.: Lordmavor je začel podpisovanje za podporo Zagrebčanov, ki so vsled potresa unesrečili. Dne 15. t. m. se je sešla v Galaci mej-narodnapodunavika komlilja ; pričela bode obravnavanja glede nove mešane komisije, ki bi odslej nadzorovala Dunav od Železnih vrat do Galaca. O Ulclnjsltem vprašanji nič novega. Turški sultan je sicer poslal nemškemu zastopniku grofu Hatzfeldu v Carigradu poročilo, da se bode „zdaj" izročil Ulcinj Črnogorcem, kar pa še evropski diplomatje v Carigrudu ne ver-jemo. Poroča se tudi, da je Derviš paša Ulcinj popolnem obkolil in da ne pusti nobenega Albanca več v mesto. Francoska vlada bode predložila zbornici načrt zakona o reformi sodniškega stanu. Zakon odpravlja za jedno leto stalnost sodnikov ter daje vladi pravico, da članove magistrature odstavlja ali jih devlje v pokoj. V senatu je predlagal Jules Simon nezaupnico zdanjej vladi a je bila ta nezaupnica zavržena z večino G glasov. Pa poz je imenoval msgr. Rampollo za tajnika kongregacije za izredne duhovenske zadeve in msgr. Pallottija za državnega podtajnika. V Brigthonu se je vršilo te dni odpretje liberalnega kluba aiisrlcnklli poslancev. Navzočna sta bila tudi Chamberlain in BHght. V govorih se je naglašalo, da se s& silo na Irskem ne bo nič pomagalo nego se morajo zemljiški zakoni popraviti. Vlada naj hi v za-padnej Irskej nakupila neobdelanih zemljišč ter je razdelila mej najemnike. Vlada je zvekšala nagrado onemu, kdor bi prijel morilca, ki je umoril Mountmorresa, od 10.000 gld. na 15.000 gld. Dopisi. Iz Zagreba 17. novembra. [Izv. dop.] Denes jo mir, upamo, da je i nevarnost prešla. V noči od 15. do 16. nov. se je potres sedemkrat ponovil, včeraj je bil mir ves dan in v pretečenej noči je bil čutiti samo še mali udarec proti jutru. Denes je čuti mimo, tudi vibracija je prestala. Ljudje so se začeli povraćati z bega in prošlo noč so uže spali tudi taki, ki nijso oka zatisnlli več nočij. Ako nas Bog obvaruje dalje nesreče, bode si lepi naš Zagreb zopet pomogel. „Milostinja nam nij treba, ampak kredita trebamo na več let", ker mnogi nema toliko, da bi si dal popravjti hišo, a popravka treba jo vse hiše brez izjeme. Kar se bode mi I oda rov nabralo, to more le onim ubožnim na dobro priti, ki so prišli ob zaslužek in ki jim je bilo vsled potresa kaj poškodovanega ter ne maj o kje stanovati« Hišni posestniki darov ne sprejm6, to se razume. Najlepše palače so največ trpele pa se je bati, da ne bodo imeli tako skoro volje kapitalisti, da bi ulegali glavnice v lepe zgrade, in akoz to bode imelo mesto, ki se je tako lepo razvijati začelo, veliko škodo. Več finančnih uradnikov, ki so bežali iz Zagreba brez dopusta, je zgubilo službe. Z Dunaja 15. nov. [Izv. dop.] („Slovensko literarno društvo naDunaji") rojakom slovenskim uže znano po svojih prelepih namerah in Čim vspešnišem delovanji, imelo je v zadnjih dneh svoj letni občni zbor. Tedaj bilo si je izbralo za vodnika in prvo-sednika g. prof. Jo s. II ubada, za podpredsednika g. Dan. Maj aro na, za tajnika gg. Ivana Kavčnika pa Dav. Petelina, za blagajnika g. A. Mi kuša, za arhivarja akad. slikarja g. Iv. Š ubi ca, za odbornika-namest-nika pa cand. prof. g. Mat. SuhaČa. Tedaj pa se nam je tudi povedalo o zvezi, koliko najlepših sadov da prizorih) je v polet-nej dobi iz resnega navdušenja, ki je oživljalo tako gorko one dni „slovensko literarno društvo". Z veseljem začuli smo to, in z veseljem pozdravlja vspehe te gotovo i slovenski narod! (Cf. »Slovenskega Naroda" podlistek v Št. 173, 1880.) In kaže se, da društvo to hoče se raz-cvitati in dozarjati moško i v bodoče! In če vstopi kmalu kedaj malo bolj drzno pred slovenski svet in poreče: glej, ljubi narod, to vzgojili smo za-te — kdo bi ne bil tega vesel? Po malem a tem širše kaže se vsaj itak tu in tam dobro, ki prihaja iz tega društva na njega ude, prehaja pa v narodnostno prosveto! In to je silno, silno potrebno! Da naj narod s pomočjo svoje inteligencije na vse strani se ojači in samostalno živi, treba, da inteligencija mu je produktivno domoljubna in praktično idealna! Tako slovensko domoljubje, ki se pogreša in pogreša, a jedino more moško imponirati našim neprijateljem, tako domo-I ljubje dosezati in pa krepiti: namen je slov. lit. društvu na Dunaji. Se ve, da namen ! No, pri vseh skromnih močeh in sredstvih vspehi „slov. lit. društva" nijso najniži — da sodi, kdor hoče! AH začetkom novega tečaja se tudi naše upanje opravičuje, da društvo to hoče bližati se svetej smeri, da hoče in mora biti napredek! Slovenski narod pa — sosebno njega čestito razumni Štvo — naj bi bilo pozorno na to društvo, cenilo ter podpiralo je sveti in druzimi silami ter — podpiralo je! Wj Duuafa 17. nov. [Izv. dop.j Denašnji pretirani popis o nemSko nacijonalnem parteitagu v tukajšnjih judovskih časopisih je dunajsko prebivalstvo sprejelo z za s mehom. Čudovito je, kako so judje zagrizeno lažejo! Pišejo na priliko, da je več tisoč l.judi.I teško čakalo okolo Sofiensaala prihoda „parteitagovcev". Ako vam pa jaz, kot očividec, povem, da je zjutraj ob 9. uri ob prihodu mestnega svetovalstva res se zbralo par radovednih ljudij v ulici pred SuHensaalotn in še dostavim, da so ti prišli gledat iz radovednosti le občinsko kočijo, katero rabi župan o posebnih prilikah, da se pa za „partei-tagovce" nijso niti zmenili, to vam je ono lažnjivo pisarjenje židovsko popolnem očito. Nobeden se nij zmenil za parteitagujoče politike, ki so močno vsled te tišine potrti koracali v Sofiensaal. Ravno tako je bilo zvečer, hiša je bila sem in tja katera razsvitljena, ljudstva pa tudi skoraj n kjer nij bilo videti. Parteitagovcev nij ove&elil niti jeden nhochu-klic ali „vivat". Na podlagi zanesljivih informacij moram vam poročiti, da so bili gospodje parteitagovci silno potrti. Nadejali so se, da jih bode dunajsko prebivalstvo čestilo, slavilo, klanjalo se jim ter jih navduševalo, a so namesto tega našli ledeno mrzlo vedenje. Vračajoči se domov, Čutili so samo to in bili tega prepričani, da so jih Dunajčanje slabo sprejeli, da so „parteitag" umetno naredili židovski Časopisi in nekateri kolovodje „ustavoverne" stranke in da je bilo celo gibanje za parteitag samo v glavah nekaterih judovskih člankarjev, nikakor pa da nij bilo gibanje mej prebivalstvom. Popolnem potlačilo jih je pa to, ker se gospodska zbornica „parteitagovskih" demonstracij nij udeležila. Ako sta se dva „usta-voverna" uda gospodske zbornice — trgovinske zbornice predsednik g. Gogl in grof Attems, ki, kakor znano, boleha za pretira nos t jo in zmedenostjo — udeležila teh demonstracij, ne more imeti ,to nikakega pomena. Vendar, de dva druga ustavoverna člana gospodske zbornice sta se spomnila „parteitaga" : P len er Btarejši se je opravičil in dejal, da zavolj bolezni ne more priti, Hye pa je pisal, da ne more priti, „ker ima dosti druzega dela". Drugače pa drugi udje gospodske zbornice niti odgovorili nijso na povabilo gg. Kopp, Sturm in Sehmevkal. Še celo baron Apfaltrern, ki je bil tačas na Dunaji, je imel toliko takta, ter se nij udeležil tega manevra „ustavoverne" stranke. Tudi one „mnogobrojne čete iz kronovin" nijso bile tako velike, kakor jih opisujejo, nego so bile krono-vine prav slabo zastopane na „parteitagu". Nasprotno pa izlivajo vse svoje semit-sko zasramovanje ter iznajdljivo obrekovanje, ki posebno znači judovskega žurnalista, zoper velikanski ljudski shod, na katerem je bilo v Kolosevmu najmenj 8000 majhenih obrtnikov in delavcev in ki je sklenil uničujočo resolucijo zoper „ ustavo verno" stranko. Nobena notica, noben telegram ne omenja po judovskih časnikih velikih ljudskih shodov, ki so se vršili 14. t. m. ob jednem po vseh večjih mestih avstrijskih in ki so sklepali vsi jednake resolucije zoper „ ustavo verno" stranko. Časnikarstvo in osnovatelji dunajskega „partei-taga" so bili jako osupneni, in še denes so potrti zbog teh velikanskih ljudskih shodov, o katerih pripravah se jim nij niti sanjalo, zato pa tudi zdaj resultat teh shodov po svojej starej navadi prikrivajo in o vsem molče. Ker jim pa besede, ki so se govorile v Kolosevmu, neprijetno done po ušesih, zato zdaj kriče in kličejo policijo na pomoč ter jo dolže, da je pustila v Kolosevmu preveč govoriti. Gospoda grUndarji in vervvaltungsratska stranka hočejo, da bi sami po volji govorili, delali in demonstrovali zoper vlado, kdor bi pa zoper nje govoril, na tega naj bi se položila policajska roka. A zdaj je vendar prišel čas, ko bodemo ž njimi obračunih in jako je želeti, naj bi vlada, oprta na veliko maso 1 j u d s t v a, ki ne mara za narodnostno ščuvanje, ukoristila si ono krepilo, katero jej je prinesel dan 14. novembra. Domače stvari. — (Kedaj je dolžan naročnik po-šiljan list plačati.) Poroča se nam, da se nekateri listi bivšim naročnikom še vedno pošiljajo, čeravno so ti izrekli, da jih nečejo več, ali Čeravno so jedenkrat list nazaj poslali. Stavljeno je nam bilo vprašanje, ali more administracija tacega lista potem prejemnika to žiti za naročnino; ali je Človek dolžan vsak na ta način siljen list plačati V Na to odgovarjamo: Nihče nij dolžan kaj plačati, česar nij naročil. Kadar naročnina izteče, takrat je tudi naročba iztekla. Ako dotična administracija pošilja kak list še dalje, dela to na svoj riziko: če hočeš, plačaš, če ne, dobival si list zastonj. O tožbi tu niti govora nij. Niti nijsi dolžan ne-naročenega lista nazaj pošiljati. Pla-čuti si dolžan le, kadar si izrekoma obljubil, Ida bodeš plačal. — (Za Zagrebčane.) Dr. J. IMeivveis v svojih ^Nov." objavlja ta oklic: Rojaki! Znana Vam je strahovita nesreča, ki je po potresu, kakoršnega zgodovina v južno-slovanskih pokrajinah še ne pomni, 9. dne t. m. zadela poleg druzih mest hrvatskih osobito lepo glavno mesto Zagreb- Bilo je po poročilih novinskih in ustmenih, kakor da bi bil nad Zagreb prišel sodni dan. Zemlja se je tresla v svojih temeljih, škode — poleg osdb, ki so pod razvalinami smrt storili, ali pa straha trepetajoči in pri begu brez obleke na ulice hudo zboleli — pa je na milijone — v razrušenih cerkvah, palačah in druzih poslopjih, pa tudi bornih hišah malopremožnih ljudf. Kamor o takej groznej nesreči vsa Avstro Ogerska z milovanjem gleda, ne moremo mi najbližnejši sosedje; bratje po krvi, hladnokrvni ostati. Zato pa sem tudi po vse prepričan, da iz src vseh naših rodoljubov govorim, ako apeliram na njihovo dobro srce ter jih poživljam i kažimo z dejanjem sočutje svoje do nesrečnikov! Če tudi naši darovi bodo lc kapljica v morji velike nesreče, naj nas to ne moti, vsaj naših darov namen nij, da bi Zagrebu razrušene cerkve ali palače zidali, — le najsiromašnejšim naj do-idejo naši milodari. Ko bi se občine in fare po Slovenskem, kolikor strpeti morejo, udeležile dobrotnega čina, spolnila bi se vsaj prilično slovanska prislovica „kamen do kamena palača." V veselej nadi, da bratje bratom de-jausko hočemo kazati srčno sočutje svoje v njihovej velikej bedi, in pa v zavesti, da „dva- krat da, kdor hitro da," naj bi Ijudomili naši rojaki pošiljali uredništvom slovenskih časnikov svoje podarke, slavna uredništva pa jih pošiljala velečastit'jmu gospodu dr. Mrazoviču, županu zagrebškemu. — (Slovensko uradovanje pri duhovnih uradih.) Po ukazu milostljivega knezoškofa ljubljanskega se bodo odslej slovenske uloge reševale po slovensko pri škofijskem uradu. — (C. kr. finančno vodstvo za Kranjsko) naznanja, da s svojimi pomočnimi uradi in c. kr. urad za odmerjenje pristojbin uradujejo od dne 17. t. m. naprej v novem finančnem (prejšnjem hranilničnem) poslopji na trgu cesarja Jožefa. — (Neistiniti glasi.) Pripoveduje se, da je bil predvčeranjem v Zagrebu glas razširjen, da je v Ljubljani bil tist dan tak potres, da nas je vse podsul. — (Velik potres na Kranjskem.) Kakor znani kranjski povestničar P. v. lladics v nTr. Ztg.u piše, bil je leta 1511 po Kranjskem tudi tako bud potres, kakor je zdaj Zagrebčane obiskal. Potresalo se jo tačas od konca marca do konca junija. V Ljubljani je bilo mnogo hiš podrtih, ljudje so iz mesta bežali. Osem stolpov se je bilo sesulo, stara deželna hiša je bila skupaj pala, ravno tako so se gradovi v Loki, Kamniku, Polhovem gradci, Turjaku itd. bili podrli. — (P od k o v s k a šola) v Ljubljani se je pričela 15. t. m. in šteje 16 učencev, mej njimi nekaj Hrvatov. — (Izpred porotnega sodišča.) Pred tukajšnjimi porotniki se je vršila vtorek zjutraj obravnava zarad hudodelstva uboja. Zatožen tega hudodelstva je bil 33 let star kmetsk fant Matevž Flore iz Depalje vasi. Županstvo ga opisuje kot jako nevarnega človeka, ki se rad pretepa, ki je pijanec in je uže mnogo ljudij poškodoval pri tepežih. Premoženja nij imel več kot 100 gld. po svojem očetu, katere pa je uže davno zapil. Hudodelstva uboja se je storil krivega, ker je kmet-skega fanta Matija Cajhna ubil. Ta je bil ljubček njegove sestre; starejši brat zatoženca je imel namen, Cajhnu, ako bi sestro vzel v zakon, izročiti posestvo očetovo. Zatoženca je jezilo, da hi tuj gospodar prišel na očetovo posestvo. Počakal je Cajhna, ko je prišel zvečer svojo ljubico obiskat in ranil ga s tako imenovanim tolminskim nožem na desnej in levej roki, na vsakej dvakrat tako močno, da je Cajhen, akoravno je kot izredno jak človek, imel še toliko moči, da se je sam domu zavlekel, na odtekanji krvi v ljubljanskej bolnici 14 dnij po napadu umrl. Zatoženec sicer prizmi, da je Cajhna z neko stvarjo, katera je Cajhnu samemu iz rok padla, udaril; odločno pa taji, da bi bil to tako zvani dolgi „tolminski" nož. Tudi pravi zatoženec, da je njemu umrli Cajhen pretil, da ga bode klo-futal in tepel. A mnoge priče dokažejo, da je zatoženec Flore uže dalje časa nosil pri sebi dolg „tolminsk" nož in da je umrlemu Cajhnu pretil, da ga bode iz očetove hiše iztiral. Porotniki so vprašanje, ki jim je bilo stavljeno, jednoglasno potrdili in Matevž Flore je bil hudodelstva uboja kriv izpoznau in obsojen na štiri leta teške uječe, poostrene vsak mesec z jednim postom. — (O najdbi rud) v Ajdovščini se nam piše: Nedavno jc šel po Časopisih glas, da so blizu Ajdovščine prišli na sled bogatim rudam, premogovim žilam in Bog vedi čemu še. Iz dobrega vira vam pa lehko poročam, tla so te najdbe jalove. Vse te bogate rude so spadle na nekoliko železne okre in na mivo železnega krSca (Kisenkies), oboje brez vrednosti. Premoga je pa komaj za „lek". Kakor uže mnogokrat, prevurila je zopet tukaj preživa domišljija nevešče rudoslednike. — (Nekaj so menda zvoniti slišali) nemški novinarji, da tudi gg. Terstenjak in dr. Sket izdajeta v Celo vri od novega leta leposloven in znanstven list, pa pišejo v „Tages-pošto", od srede, da bode izhajal v Celovei velik trikrat na teden izhajajoč slovensk list rza Slovence v Avstriji". — (Zvonovi za nemško cerkev v Celji.) Včeraj zjutraj ob osmih so iz tukajšnje Samaaove livarne za zvonove po državnej cesti na treh okinčanih vozeh odpeljali štiri zvonove za nemško cerkev v Celji, katere stolp se je še le letos popolnem sezidal. Veliki zvon tehta 57Va centa, drugi trije zvonovi skupaj 57 centov. — (Stekel pes.) V tukajšnjem „Slov." beremo: Stekel pes iz Most pod Ljubljano je vgriznil psa iz Studenca, Poljske fare. Ta pes je ogrizel mnogo druzih psov, katerih enega so vstrelili v Polji, in kolikor se je po Ijud-skej govorici izvedelo, je ugriznil tudi 4 ljudi bolj ali menj hudo, mej njimi nekega šolarčka, katerega so iz šole poslali domov z naročilom, da naj ga starši nemudoma pošljejo v ljubljansko bolnico. Rabile vesti. * (Ostanke slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda) iščejo v cerkvi sv. Kleiiicritu v Rimu ter je papež Leo XIII. to dovolil. * (Konja okradli skozi okno.) Na Ogerskem je v Pcganvju neki kmet ukaz«! svojemu sinu, naj po noči konje varuje v hlevu. Fant zaspi; tatje pridejo, razkopljejo okno hleva in ko je bila luknja dosti velika, odpeljali so dva konja mej tem, ko je fant še dalje spal. * (Požar.) V St. Petersu, Minnesotskej državi v Ameriki, je 16. t. m. zgorela blaznica ter je zgorelo okolo 40 norcev. Tujci. 17, novembra: Pri Slonu: Jnriczek iz Oradca. — Schelez-nikar iz Tižiča. — Schnabl, Arena is Dunaja. — Krk, Schw»b iz Brna. Prt ItlMlIftls EngI i* Dnnaja. — Oberwaditzi>r Ferari iz Trst«. — Junec iz Radovljico. — Tscho! iz Gradca. Jarnsch iz Vipave. — Obach iz Medvod. — Jung iz Dunaja. Dunajska borza 18. novembra. (Izvirno tolerančno porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 72 gld. — kr. Enotni drž. dolg v srebrn ... 73 „ 20 „ Zlata ronte.........P6 n 40 „ 1860 drž. posojilo......131 „ — „ Akcije narodne banke . . . . 818 n — 283 n 40 . . 117 n 40 . . — — n 367. f> I> '.'vn«» nrirk« . . . r8 — Društvo porotnikov v Undoliovem. 1 »rustveniki m povabijo k o"fočm.e:m"UL zToono. dm'- -l. t. m. fiikiij. Obravnave pri zboru: 1. Potrjenje predloženih računov za 1. 1880. 2. Predlog za razpušćenjo društva. Kudolfovo, dno 14. novembra 1880. (578-2) Predsednik. $ Gostilnarjem! § Lepa in frisna g (5 e v a 5? na debelo in drobno prodajejo se prav 1^1 po ceni 5»J psri Kožarji 9 v Krakovem št. 8. Tu se kupujejo tudi zabije kože I in od druge a.i-v-ja.ilan.e. (MS)—11) F. Hlavka. (584—1) V .Ljubljani, hotel „pri slonu" na dunajski j cesti st. 2, v prvem nadstropji v dvorani prodajalo se bode skozi ves teden zda njega letnega semnja zdolej navedeno blago iz najugodnejše konkurzne mase tekstilnih (tkanih) izdelkov. Res čudovito nizko ceno prekose vsako uže bivše razprodajanje. Koliko časa bc bode prodajalo, to je odvisno od tega — kar se ob sebi razume — kolikor časa je kaj blaga. — Zato se ob sebi priporoča hitro nakupavanje KASTNER & OEHLEH W IJiiMjani ob seninji „pri Slonu" na dunajskej testi št. 2 v I. nadstropji v dvorani. VI. TKa Dunaji : Mariah ilferstrasse V Pragi: 97. Obstgasse 9. V Brnu: Rennergasse 11. V BudapcšM Konigsgasse 19. 78 etra. 1 met, 1000 kom. najnovej. bareSa in Mo- zambique........gl. —.12 gl. 1000 kom. blaira za spalne suknje „ —.13 2500 „ chirtbna......„ —.12 1000 , blaga za obleke . . „ —.16 5000 ,, trakov......„ —.— 3000 „ čipk ali Spic . . . . „ —.2 600 „ baržunastili trakov. . „ —. 2 Blago za obleko •/< široko, platnen dessinee elegantnih boj na izber „ —.14 Ptanela za obleko in srajce . . „ —.22 Orlean gladek in vtisnen, črn ali pisan..........., —.18 Jesenska tkanina, rips, vsake barve „ —.22 Matlasse, teške kvaliteti . . . „ —.26 Diagonal, za VBako Baisono . . „ —.13 Taffet, črn in pisan..... „ —.88 Terno, double, teške kvaliteti . „ —.G5 PaBci (porte) za obleko, teške kval. „ —.— Volna za pletenje, bela, cel zavitek ,, —.— Ovratniki za ženske, trojni h sedlom ,, —.16 Razne barve blago za telovadno obleko......... „ —.16 Cachenez za gospode. —.— Bsržunast trak 2 prsta Širok . . „ —. 3 Servijeto h kavi...... „ —.— Otročje nogovice, velika izber, par —.— Kurir, posteljna oprava, canefass . ,, —.16 Oxford, največja izber . . . . „ —.13 Dežniki z 8. deli...... „ —.— Tarlatan za plesno toaleto. . . „ —.— Surovo platno za ženska oblačila „ —.20 Garniture za kavo I dam. aurvijet. „ —.— Čloth. dežniki se sprožilnikom . „ —.— n n n n od SVlle „ —.— Srajco za gospode, O.\ford . . „ —.— n n „ bel diil, gilet-prsi „ —.— „ „ n z vezljanimi prsi „ —.— Flanelaste srajce sč svilo na prsih obrobljene ....... „ —.— Životni ki podsrajčni za gosp. struks „ —.58 Spodnje fdače za gosp. „ . „ —.(iS .15'/, —.17 - 20 V, —. 2 -. 27, -• H —.18 —.28 —.23 —.28 -.33«/, —.17 1.15 —.83 —. 1 —.55 —.21 —.21 —.28 —. 4 —. 8 —. 7 —.21 -.17 —.88 —. 7 —.28 2.63 1.30 3.— —.58 —.95 1.30 1.30 —.68 —.78 Izpisek iz; ceziilra.. Mrežast zdravstven spodnji život- nik za gospo in gospode . . Merino-žfvotniki za gospe i gospode Spodnji životniki, svilen finiš, . _ „ in hlače s pod- v šivom od kožuhovine . . . Sirting siv in črn...... Moli, cel komad...... Atlas, črn, prima kvalitet . . . Kotenina, perivna, velika izber; izvrstne kakovosti . , . . Cela obleka od kretona, najboljša tkanina ........ Brisače od surovega platna . . „ obeljeno...... Platno •/« široko...... Oumbi za srajce, dober cvirn Žepne rute I robom . . . . „ „ obrob jene . . . . Ovratniki za gospode, trigubni, kroj lep........ Sukno za žensko obleko . . . „ „ moško „ . . . Trigubni manšeti za oboji spol . Volant-čipke, 6 prstov široko Perivno čipke, 2 prsta široko . Struks tkanina .... Zonske srajce a čipkami » »> bog. vezij. , „ korsete, bog. vezij. Rute od led. volno Rouge Cotton stalne b rve Franže, 3 preto široke Organtin 3/4 širok Moussclin "/i širok Dvogubui barhaut, kalmuk, gladak ali utisnen .... Kute za prah, platnene Nanking J/4 kompakten Porto za obrobljenje, Alpacca 1 cel komad .... Spodnja ženska oblačila, kostum 78 etin. 1 met. —.85 —.75 1.10 1.20 —.12 1.20 — 65 —.16 1.95 —.12 —.18 —.15 —, 3 —.95 —.90 1.40 1.40 —15'/, —Ali —.21 -•15 V, —.23 —.20 6 „ — —.10 —.95 —.95 —.20 —.10 —. 2 —.17 —.95 —.25 —.16 —• 3 —. 4 —.ID —.18 — 15 1.26 1.26 —!l3 —.22 —.85 1.20 1.20 .21 . 4 . 5 .13 .23 .16 .20 .18 1.J0 Namizna pregrinjala od najlepš. damitstkroja .... Kravato za dečke „ „ gospodo z vratnim trakom........ Navit cvirn bel ali Črn 1 kom. . Hlačne prekoramice, trajne . . Kute ovijače za zimo 8/4 velike . „ „ „ Himalaja e/4 Sbawl za otroke...... Jute tkanina za hišno opravo in okenske draperije ..... Svilen trak, nobl.5 prstov širok „ „ pis. serge 5 prst. dir. Oradel, krasen damastni vzorec . Hiši........... Pregrinjal« na oknih, najnovejše, • da se dobro čistiti .... Zentki životniki, primerna oblika Modni trak, najnovejše .... Kvaste za pregrinjafa .... Italia-elott, izvrstno..... Kašinirrute, črne z dolgimi fran- v žami od svilo...... Ženska spodnja oblačila, surovo platno, odičena...... 78 (trn. 1 met. —.— u —.58 —•— it —. 5 —.— «1 —.12 —.— t» —. 2 —.— • 1 —.24 —.— ii —.98 i ■ n 2.95 it —. 6 —.28 n —.36 -.24 it —.31 —.12 ii —.15'/, —.22 •i —.28 —. a ii —. 4 —.19 u ,i —.25 —.48 _._ —. 8 —.10 -.?0 n n —.— —.10 —.13 2.35 ii —.— 1.30 ii __ -.20 n —!26 Kazen tega je pa tudi še velika izber naj u<» vej šili rvt i j iu ziuiu; posebno je velika zaloga ugodna za nakupovanje bale in božičnih ter novoletnih daril, kajti cela zaloga blaga, obsezajoča špic, ima se v kratko oduifi join-m »asu popolnem razprodati. Zato t'retone, naj lepša tkanina mille neurea.........., —.22 „ —.28 Pilil odeja od svile.....„ 2.95 „ —.— Barliand barvan......„ —.13 „ —.17 Ženske kravato novost, ..... —.10 „ —.— Orjaško platno izvrstno . . . „ —.12 ,, —.15'/, (iradel za pohifije *l4 šir. najl. dess. „ —.28 „ —.36 Sipa za pohišje, garnit., fin. kval. „ —.75 „ —.96 Posteljna odeja prešivana, rouge in Kašmir .......n 2.20 „ 3.50 Natikači zoper potenje nog . . „ —. 9 „ —.— Moirre ženska spodnja oblačila . „ 1.60 „ —.— Volna za pletenje vklopčičih . „ —.6 „ —. 7 Odeja za posteljo in mizna pregrinjala i lepi gobelin-obrazci. „ 2.20 „ 2.90 suknja, pregrinjalov in svilenega blaga. Ta prilika je posebno modno, manifakturno, svileno, sukneno blago in razno vrste je tudi eena odločena MineNiio ni/.loi Prodaja se v Ljubljani v hotelu „pri Slonu" na dunaiskej cesti št. 2 v prvem nadstropji v dvorani. Izdutelj in urednik Mukso A rinić. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'.